ite ▼ Združenih državah Velja za ▼»« leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Whs LAS NARODA IistislovenskihidelavcevY AmerikL Jm r1 iS The largest Slovenian Dai!j in the United State*. iltmierl every day except Sundays and legal Hobdays. 1», 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 161. — ŠTEV. 161. Entered ss Class Ms tier, September O, 1983. at the Post Office at New Yerfc, N. I, ander Act ef of March 3, 187» TELEFON: CHELSEA S87V NEW YORK, FRIDAY, JULY 11, 193«. — PETEK, 11. JULIJA 1930. VOLUME m — letnik mvm SLABE DELAVSKE RAZMERE VLADAJO V KANADI PREDSEDNIK CANADIAN NATIONAL R. R. ZA PREPOVED PRISELJEVANJA UPANJE, DA SE CENA PŠENICE ZVIŠA TORONTO, Can.. 10. julija. — Predsednik kanadske narodne železniške družbe Beatty, priporoča, da se za nekaj časa vstavi priseljevanje v Kanado iz Zadružnih držav in Evrope, ko se je razprav-lialo tukaj o vprašanju nezaposlenosti. To pa nebi izločalo onih angleških priseljencev, ki prineso seboj lasten kapital in so zmožni vzdrževati se z lastnimi sredstvi. Nezaposlenost v Kanadi je velika, je izvajal predsednik Beatty, prepričan sem pa da bomo mi lažje rešili to vprašanje kot pa druge države. Vzrok nezaposlenosti pri stavbenih podjetjih je pripisovati dejstvu* da vsako pridržuje sredstva dokler 3e ne vstanovi žitna letina. A če bomo imeli le količkaj dobro letino, kar je pričakovati ako se ne pojavijo kake neprilike za kupce v Evropi, se bodo razmere v Kanadi za mnogo popravile. C ene pšenici so sicer od spomladi padle, brez dvoma se bodo pa zopet dvignile, ker potrebujejo Anglija in druge evropejske države našo pšenico. Na Angleškem čaka vse ljudstvo na razširjenje trgovine. Tam jemljejo razmere resno. Jaz mislim,. da se bo iz teh izcirnilo za kraljestvo važnega, ker so začeli sedaj zares proučevati razmere. Angleška potrebuje več trgovine med svojimi posestvi. Taka trgovino bi pomagala razširiti splošno, kar bi oprostilo Anglijo finančnih bremen. MUSSOLINI PODPIRA ___OTONA Duce baje odobril pro-klamacijo za ogrskega kralja. — Oton prestal izkušnjo v Louvainu. PRAGA, Cehoslovakija, 10. julija. Praski list Pravo Lidu je pisal danes, da je odobril ministrski predsednik. Mussolini proklamacijo princa Otona za ogrskega kralja. List pristavlja, da je tozadevna objava ž? spopolnjena. BRUSELJ. Belgija. 9. julija. — Na d/o j vo da Oton Habsb orš ki. ki j e študiral na univerzi v Louvain pzd imenom vojvoda iz Bara, je položil izpit z dobrim uspehom. Zadnja poročila omenjajo, da namerava nadvojvoda nadaljevati študije prihodnje leto v Oxfordu ali v Cambridge. Najstarejši s.n zadnjega avstrijskega cesarja Karola in cesarice Cite je vzbudil pred kratkim pozor-rvst na podlagi poročil iz Budape-šte. da se namerava pustiti okli-cati za ogrskega kralja. NAŠLI 81 , TRUPEL! V ROVU Boje se9 da je 162 mrtvih v St. Venoeslavu.— Reševanje ovirano. NEURODE, 10. julija. — Skupno število mrtvih včerajšnje eksplozije v rovu bj znašalo najbrže 162, ko so izvlekli kmalu popoldan 81 trupelj iz rova. Uradniki premogokopa domnevajo, da je še nadaljnih 81 oseb zajetih v posutih rovih, dočim se jej mislilo iz početka, da jih je le 65 zajetih. Ker *je oslabel pritisk zraka pri napravah za vrtanje, napreduje reševalno delo le počasi. 'Bati se je, da bodo dosegli nesrečnike ko bo že pre kasno. LEWIS SPOZNAN KRIVIM V PREMOGARSKI OBRAVNAVI Neprostovoljno ravnal proti določbi. Prep'r med nasprotnimi si strankam: Združmih premogarjev ameriških se Je posvetilo včeraj na novo pozornost, ko Frank Trutter vrnil poročilo. * katerem doizi mednarodnega predsednika Johna L. Lew..>a m sUrinajst drugih u-radnUc v z veze, da so prekršili določba, ki J in. je branila vmešavati se v zadeve zveze v državi Illinois. Opirajoč svojo domnevo na razpravo, ki se je vršila tu meseca maja. je Frank Trutter priporočal, da » l^evtisu in tovarišem ne naloži nikake kazni Izvajal Je. da so prekršili določbo neprostovoljno. STROŽJE ZRAČNE POSTAVE Društvo podvojilo zahteve za izstavo zasebnih dovoljenj. WASHINGTON. D. C.. 10 julija. Iz I .!-ii 1 išča, da dokazujejo narašču-Joie zrakoptovne nesreče, da trgovinski oddelek ne zahteva dovolj strojih pogojev za Izdajanje zasebnih letalskih dovoljenj, so odločili ravnatelji zasebnega letalske-ga bluba, District of Columbia Air Legion, da mora zasebni pilot voditi zrakoplov najmanj dvajset ur samostojno, prodno se mu izda dovoljenje prevala ti potnike v klubo-rem zrakoplovu. Department of Commerce določa, da mora imeti zaseben pilot vsaj deset ur samostojne vožnje, da dobi dovoljenje, da prevaža ljudi za nbavo, ne sme pa prevažati z zasebnim dovoljenjem oseb proti pla- DVA REŠENA PO NEVIHTI NA JEZERU Tovorni parnik pobral brata in sestro na Ontario jezeru. OČESNI ZDRAVNIK OBSODILPROHIBICIJO Zatrjuje, da škodujejo slabe pijače očem. NEW YORK, N. Y„ 10. julija. — Dr. John J. Hogar, špecijalist za 2~esne bolezni ter Rockefellerjev zdravnik skozi 32 let, je pred od-plutjern od tukaj na parniku "Tus-cania", obsodil prohibicijo z besedami: — Slaba pijača povzroča resnično opustošenje tisočim, v kolikor pridejo pri tem oči v počtev. OGDENBURG, N. Y., 10. julija. Na tovemem pumiku Starwell sta dospela sem Richard Burwell in sestra Cimelia. Pripovedovala sta. da sta zapustila Niagara Falls v malem motornem čolnu četrtega julija zjutraj ter dospela na Tisoč otokov isti večer Od tam sta se vrnila nazaj, drže* se kanadske cbali. Ko sta priplula preko Boy of Quinte, sta obrnila preko Ontario jeeera. kakih štirideset milj daleč od tega kraja. Tu Je nastala nevihta, valovi so jima zalili čoln in pričela sta se potapljati v sredini jezera. K sreči je priplul Starwell- pravačasno na pomoč. t ADVERTISE | n "GLAS NARODA" AFGHANISTAN« OBSTRELJEVALI INDIJSKI POSTOJANKO 1,500 mož sovražnega plemena pri napadu. PEŠAVAR, Indija, 10. junija. — Kakih petnaiststo Afghanistancev je naskočilo postojanko Sararogha na severozahodni meji ter jo obstreljevalo s poljskim topom. S p" močjo prijateljskih plemen se je pasreialo oddelku s strojnimi puškami, da so top razorožili ter skušali nato okolico očistiti. Glasom zadnjih poročil, se je delovanje sovražnih plemen povečalo Izza 4. julija. Precejšnja množica se Je zbrala z namenom, da napade prijateljsko razpoložeje domačine. V nedeljo co obmetavali angleški letalci sovražna taborišča z bombami. To se je zgodilo vsled naraščajočega števila plemenskih bojevnikov. DOBER NASVET ZA SEDANJE RAZMERE Rogers Begs se ne strinja z današnjimi nasveti. TRI NOCIV V REŠILNEM ČOLNU Rešili so se po trudapol-nem prizadevanju. B1S3AO, Portugalska, vzhodna Afrika. 9. julija. — P:rtugalski parnik Monitor s potniki in tovorom, se je potopil pred tremi dnevi 25 milj od obale portugalske Gvineje. Pctniki in posadka so dosegli obalo v rešilnih čolnih, a so se morali hiritl noč in dan skozi tri dni proti razburkanemu morju. BEVERLY HILiLS, Cal., 10. julija Iz pirma imen. v an eg a posnemamo sledeče: Moj razumni tekmec. Mr. Calvin Coolidge, svetuje v svojih pridigah ljudstvu, naj skuša več potrošiti. Znano nam Je, da se je Mr. Cool-lidge po tem ravnal. Maj nasvet je pa ravno nasproten. Ako je bil kdaj čas varčevati, je ravno sedaj. Tudi pes. ki je našel majhno kost, bo to majhno kost zakrpal, ne pa šel in z njo plačal prvi obrok za nakup večje. Ne plačajte prvega obroka za ni-kako stvar. Plačilo prvega obroka nas je pripravilo do mišljenja, da živimo v najboljših razmerah, plačila drugih devetnajstih nam pa dokazujejo, da smo v popolnoma slabih razmerah. BOLIVIJA NEMIRNA Glavar bolivijskih vsta-šev namerava nov upor. Napoveduje vojno iz Buenos Aires. BUENOS AIRES. Argentina. 10. julija. — R:i>erto Hinojosa, prejšnji bolivijski diplomatični uradnik, ki je vodil upor v prvi polovici junija 1 pri Vilazon, je obvestil United Press, da se pripravlja za vodstvo novega upora napram Ba^viji. Izjavil je, da bo ostal v Buenos ( Aires, dokler nc uredi predpriprav za novo revolucijo. Tja je dospel iz ' argentinskih obmejnih krajev, kjer je našel zavetja potem, ko so za-zele bolivijske zvene čete Villazon. Akoravno je zanikala bolivijska vlada vsako zvezo z delovanjem Hl-nojose. ki je bilD prokinjeno še pred uspešno vojaško revolucijo, izjavlja H noj osa, da je pretrgal z vladnim cdborom v La Paz vse stike brzojavnim potem. Vojaški ocibTT dolži Hinojoso komunističnih stremljenj, njegovi pristaši pa pravijo, da so preje sodelovali z voja'tko vstajo. NOVI POTRESI V GUATEMALI IN INDIJI Močnejši sunki vznemirjajo centralno Ameriko. VLOMILEC ZASPAL Prijeli so v v kurilnici. GUATEMALA. 10. julija. — Potresni sunki, ki so stresali vzhodno Guatemalo že cel mesec, so postali močnejši ter jih je bilo čuti celo v prestolici Guatemale. V Guazaca-pan je bilo porušenih enaindvajset domov in več javnih poslopij. Več oseb je bilo poškodovanih v vasi Ta-pa. kjer se je zrušila cerkvena streha. CALCUTTA, 10. julija. — Poročila iz Dhubri, Goalpara in Assam javljajo, da potres ni ponehal. Do danes je bilo zaznamovanih 118 sunkov. V Dhubri ni ostalo niti eno poslopje nepoškodovano. Slabotnejše sunke je bilo čuti tudi v okraju Rangpur in Cooch Be-har. Tu je bilo poškodovano poštno poslopje tako da so morale iskati družine uradnikov stanovanja drugod. DEČEK 21-KRAT POBEGNIL Star je 13 let. — 2e 6 let na begu. NEW YORK. N. Y., 9. julija. — John Lombardi, star 13 let. je gojenec tukajšnjega zavoda za gluhoneme. Včeraj je zopet všel od doma, kjer se nahaja na počitnicah. To se je zgodilo že dvestopetnaj-srtič v pretečenih šestih letih. SAMIŠUENO MRTVA ŽENSKA POVZROČILA STRAJK Vrnila se je po neuradnih počitnicah. SEVTLLA, Španska. 10. julija. — Antonija Vargas, delavka v tovarni oliv, ki je bila vzrok splošnega štrajka tine 23. junija, ker so domnevali delavci in policija, da je mrtva, je danes nenadna vrnila zdrava in vesela na delo. Zavzela je svoj običajni prostor ter rekla, sodelavkam, da niso vedele, kaj govore, ko so obdolžile policijo, da je jo je ta ubila za časa delavske demonstracije. Na podoben način je dražila tudi požidjo ter povedala, da si je privoščila počitnice. Ko se je policija prepričala, da Je ženska res iz mesa in krvi, je izpustila na prosto sto mož. ki jih je držala v ječi izza delavske demonstracije. S tem pa zadeva že oi rešena. Istepa dne je namreč res umrla neka ženska, ter bila pokopana. In ker ni bUa to Antonija Vargas, bo morala poMdJa ugotoviti sedaj kdo je bila umrla. FRANCOSKI POSTNI LETALEC POLETEL IZ BRAZILIJE V AFRIF9 _ Skušal bo preleteti Južni Atlantiški ocean. NORWICH. Conn., 9. julija. — Vlomilski posel je pač le za one, ki ne zadremljejo prehitro. Do tega zaključka je prišel brezposelni pre-mogar iz Wilkes Barre, Pa. McLosky je izpovedal sodniku, da je imel oplenlti hotel Norwich ter se vtihotapiti vanj oborožen z revolverjem. Skril se je v kurilnici ter čakal, da se hotel pomiri in gostje raz: de j o. Pri tem je pa zaspal in zjutraj ga je stražnik presenetil in izročil policiji. McLosky je priznal krivdo nameravanega vloma in nošnje orožja na skrivnem. Pridržan je bil proti $5000 varščine. SOVJETI KUPUJEJO SLAD-KOR NA KUBI Narocba za maj je znašala 135,000 ton. POTNIŠKI ZRAKOPLOV IZGUBLJEN Zrakoplov moral pristati na Baltiškem morju. — Pet oseb, vštevši dva Amerikanca, mrtvih. RIO DE JANEIRO, 9. julija. -Jean Mermoz, francoski poštni letalec ki skuša preleteti južni Atlantiški ocean, se je nahajal danes kakih 465 milj od Pemambuco. To je Jean Mermozov prvi poskus preleteti južni ocean ter bo skušal priti iz Brazilije v Afriko, ne da bi pristal ter istotak? tudi nazaj. Razdalja, ki jo hoče preleteti znaša osemnajsto mili ter se do sedaj še nikomur ni posrečilo preleteti jo. S tem poskusom hoče ugtovitl, da li Je mogoča poštna sveža med Brazilijo in Afriko. CONAN DOYLE POKOPAN BREZ CERKVENIH OBREDOV Pogreb v petek v grobu na njegovem posestvu. LONDON, Anglija, 9. julija. — Sir Arthur Conan Doyle bo pokopan v petek na svojem vrtu v Crow-borough, le nekaj korakov od sobe, v kateri je pisal svoje detektivske romane. Družina pokojnega se je odločila za pokop brez cerkvenih obredov in drugih formalnosti. Dovoljeno bo pa vsakemu udeležiti se pogreba. Pokojnikovi prijatelji pričakujejo, da se bo javil v nedeljo, ko se bo sestala skupina spiritualistov v londonski Albert "HalL NEW YORK, N. Y. 9 julija. — Vse-ruska Tekstilna družba je ravnokar naročila neki kubanski skupini pridelovalcev sladkorja, naj posije v Sovjetsko republiko 50.000 ton surovega sladkorja še ta mesec. To je že tretji nakup sladkorja na Kubi v tem letu. Februarja se je naročilo 50,000 ton. maja pa 135,000 ton. Prodajalci so dovolili imenovani družbi skoro do polovice vrednosti naročenega blaga. BERLIN. Nemčija. 10. julija. -Ko je pristala v Stralsundu holand-ska ladjica Spes, so izginile vsena-de. da bi bilo mogoče rešiti pet o-seb, med temi dva Amerikanca, ki jih pogrešajo odkar Je moral pristati zrakoplov "nemške Lufthan.o na Baltiškem morju. Pogrešana Amerikanca sta Mis; Ruth Patricia Northrop iz Phila-delphije in Dir. John L. Burkholder iz Moan t Pleasant, Pa. Zrakoplovu se Je pokvaril stroj na potu iz Stettina v Stockholm ter je bil prisiljen pristati na Baltiškem morju ki Je bilo zelo razburkano. Pristal je varno ter poklical na pomoč. Klicu se je odzvala danska motoma Ladja Maja ter pričela vleči zrak^lov za seboj. Včeraj se je pa izvedelo, da .se je zrakoplov preobrnil in pokopal pod seboj osem oseb. Maja Je rešila pilota. strojnika in enega potnika. Med tem se je približala ladja Spes in opaziti je bilo, da je spravila na krov dve osebi. Ko pa je pristala v Stralsundu se je izvedelo, da ni rešila nikogar. Kapitan je nato pripovedoval. da so se približali zrakoplovu ter videli Miss Northrop tiščati se trupa zakoplova. Skušali so jo rešiti, a se je pri tem pretrgal njen rešilni pas, nakar se je potopila. SSS3SS Naročite M na "Glas Naroda" —■ največji slovenski dnevnik v Zdrn-4enih državah. ALBANIJA OSTANE V LIGI NARODOV GENEVA, Italija, 8. julija. — Albanija se je odločila, da bo poslala sa stalno odposlanca v Ligo narodov. Prvi, ki &x> zavzel to mesto Je Lee JurtL . ; , V J1 >. *..'.'.-■ •:-Ti: v- ■ . . ..,-*- V ŽfMil Tlrifn'rT'''' ffr ifi 'TIT*'''? "ff"T Ti;' ^ ZAMRZLA LADUA OSVOBOJENA Parnik napolnjen s kožami zamrznil v Sibiriji. NORTH CAPE, Sibirija, 9. Julija. Ledeni ocean je navsezadnje le izpustil iz svojega objema trgovsko ladjo "Nanuk" in sovjetski parnik "Stavropol", ki sta zamrznila septembra meseca lanskega leta. "Nanuk" je bil oproščen v nedeljo, ko ae je ledena masa pomaknila od obrežja. Nekoliko kasneje se je raadrobU. t zalivu led, ki je držal "Stavropol". Obe ladji se bosta podali ▼ svoja pristanišča, Seattle odroma Vladivostovo, čim jima bo to mogoče. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah nariovljencev točno v polnih 2neskih, kakor so izkazani na pri nas ladanih potrdilih. ^Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamude Časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 .......................... 5 9.35 Lir 100 ___________:____________ $ 5.75 1000 _______________________ $ 18.50 " 200 ____________________ $11.30 2500 _______________________ S 46.00 " 300 ......................... $16.80 5000 ........................ S 91.00 " 500 .......................... $27.40 " 10,000 __________________________ $181.00 " 1000 _______________________ $54.25 IZPLACILA^VAMERISKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka-žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, sa $300.— $6.—. » _ ' — » Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume« te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X. Telephone Barclay 0380 — 0381 mm* mmt HEW TOKK, PUDAT, JULY 11, 193t >T (ft IT, K Owned tnd Published by HHIHDiO OOMTAM1 CA' Corporation) rr*tiir itkMfi Pičil deol Louli Bcatllt, Tmmt nad of lmaHif— off Um corporation and addresses of above officers: )rtl W. lBtk Street, 8««a(fa •( »ututtn, New Tort City, M. T. " GLAI NAIOPA* __________ef t3» f^He) Issued Every Day Except Bund*/* and Holidays. K* culo leto velja list sa Ameriko M pol leta________________SSjOO Ca četrt leta _________________$1.50 Selo-Meste pri Ljubljani. Za New York i Za pol leta__ Zs lnosemstvo Za pol leta — Subscription Yearly 96.00. Advertisement on Agreement. Različne naše dolenjske rojake,; ki so se pred več leti izselili, bo! utegnila zanimati vest, da je v nedelj; dne 22. junija umrl v Mariboru upokojeni okrajni glavar Oton Fraenzl pl. Vesteneck. Svoječasno je bil c^xrajni glavar v Novem- celo leto -it«00 mestu. Četudi vzgojen v nemškem * .„..-------•3 s®?go in nalomiia tudi hrbtenico. Prepeljali so jo v bolnico. Milijonska škoda v banjaluški tobačni tovarni. Kakor javljajo iz Banjalukc. se je v tamkajšnji tobačni tovarni pripetila v egrenini zalogi tobaka velika škoda, ki se ceni nad milij~n Zločin uradi psa. V Scnizovcu pri Sarajevu je pri-Slc pred dnev. do prave drame. V hi^o pismeno e An'unovica se je zatekel sosedi in je napravil nekaj škode To je pismenošo tako ra: burilo, da jr porabil psa in vrgel rkr-.i okno. La^-nik pvt. neki Blagojevič. se jc zaradi takega postopanja tudi razburil in je 7a-hteval od pismonose zadoščenje. Pismonoša je pa odgovoril z nožem. Napadel je Blagojevica in njegovo ženo ter oba težko poškodoval. Orožniki so pismo no" o areti- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do-6. popoldne. Za večjo uciobnost ; svojih klijentov, vsak pondeljek da 7. ure zvečer. Poshiiujmo se vsi brn lijeme. te stare in stanovitne domače banke. PROBLEMI MALE ANTANTE tako izvrstno kuhati. jih je pri hiši. Prikazala se je za Ker sem ravno omenil Belokraji- par minut tudi Mrs. Pauli, ki se ji ne. naj omenim da je bil na seji vidi. da ji gorenjski zrak prav do- \ dinarjev. Vzrok te škode še ni znan. občinskega odbora občine metliške bro dene. Pogovor je nanesel tudi j 12 Beograda je prispela posebna dne 12. maja izglasovan sklep, da na prijatelja Toneta (PleveljJ, ki ; komisija, ki bo ugotovila vzroke po- — Najboljšega zdravja selil, obdan od dragih prija- se napelje elektrika iz elektrarne v ni bil prisoten. Povedali so, da je i škodbe tobaka. tel jo v ter imam prav posebno dobro voljo napram vsem. !o?1iu Kdor i? kak veier v hodil pridno v Grobije k šmarni-' Metliki, (mora priznati, da je ta cam in dobil tudi eno šmarnico. Strela ubila seljaka. O razpravah dne 25. juniia zu- tri e zunanji ministri soglašali v nan jih ministrov na konferenci trm. da je megeča debata o tem Male antante je bilo izdano nasled- problemu samo pod zaščito vsrii nje uradno poročilo: svojih interesov in upoštevajoč vse Prva so a kcmferonce Male an- možnosti nevarnosti, tante se je vršila v sredo. 25. junija. O habsburškem vprašanju .se Seja, ki je bkla cb 13. prekinjena, včeraj ni podrobnejše razpravlja-se je popoldne ob 17. nadaljevala, lo, pač pa je to vpraša.nje na dnev-Na cbeh sejah se je vršila razpra- nem redu današnje konference, va o splošnem političnem poleža u. Glede Briandovega na :rta bo Vsak izmed treh zunanjih mini- Mala an tan ta zavzela enetno rastrov je obrazložal stališče svoje lišče, vendar pa bo vsaka drža-a države glede mednarodne po'itike zase odgovorila na Briandovo spo-in o vprašanjih, ki se tičejo doiie- menico. ne države še prav posebna. Po cb-' Končno so vsi trije zunanji mi- širnem razpravljanju vseh glavnih nistri v razpravi o .plosn^m pili- problemov mednarodne politike so tknem položen Male antante r,o- ugotovili ministri dr. Beneš. c!r. glasno ugotovili, da nastop rumun- Marmkovič in Mironescu, da je skega kralja Karola ni povzročil v mednarodni politični pc"cžaj nji- Mali antanti in njeni politiki ni- hovih držav docela zadovc f iv in kakih izpremomb. da je tesno sodelovanje vseh treh ' Vsi Bukarešta prinašajo iz- držav v Mali antanti vsaki izmed jave zunan]1h ministrov Male an-njih pridobilo pozicijo, ki odgovarja lantc Adeveru" komentira te ve- njihovemu političnem in gospodar- sU l7 strbskrga Pl^sa In pravi, da ■ skem položaju. Zunanji ministri V1 tda za to konferenco v Evroni Nikakega posebnega programa lliso objavili, da pro-i naprava jako potrebna, potreben Včasih gre tudi nabirat žlahtno go- v okolici Križevcev je divjala liu-; Male antant^ so ;e zed nili na sta hiave ta dan. Dan je preživel Rockefeller kot ponavadi!ie ^^ vodovod^ker 1^ to rn^vroh v Rove. Hudomušni, da nevihta. PIoha je ^ti v vino- 1 1 jma dobre prtne vode. Stroški elek- Kralj je tudi naredil opazko, da je' graciih napravila mnogo škode. Pri Vstal je zjutraj kf>t ponavadi^ delal nato eno ur<». zajntr- trarne bedo sicer o^romnv ker bo hodil Tone v Ljubljana na velesejm Vujakovcu je strela ubila neko kra- koval ter nato igral ^olf s pat- prijatelji. pO obedu in krat- mcrilla prirp?vati 600.000 pritrkavat. ^Mislim, da je imela ne- i vo v okohci Križevcev je rtrela u- 1 ___, • ii-i • * 1 1 .... Din <$10.000», vendar bo pa narc- ka zvemarna svoje zvonove raz- I r}ariia v pero Vasilieviča iz Dalma- kem po.-,t k« mp je odpt-ljal na izprehod med gneevje \\ esl-; „,„ Metlka , tem veUk koral[ ua. | stavljenel. PoscUli smo tudi župa Pero Vau rbester okraja. Ničesar se 111 izjavilo ^lede družinskega obeda in po-^aee za rojstni dan, eeprav h<» vkljueeuo to v program dneva. To je bil eden najbolj mirnih rojstili dni, kar jih je cije. ki je v spremstvu svojega šti-prej. ker bo električni vod zadosto- , na g. Janežiča, ki nam je postre- j riietnet;a sinčka vodil udemačene-val ne sami ?a razsvetljavo, am- ge^ s dobrim cvičkom. Vsi imeno- , ga medveda. Sinčku in medvedu se j pak tudi za obrtne svrhe. pozdrave vsem prijateljem in znan- j bila v neposredni bližini Pere Va-cem p-t -m Gla~. Naroda, kar naj siijfeoviča. ki je na mestu obiežal P. bo s tc:n storjeno. mrtev. 1 ctiitam^ .-j«/ ^u.nui na oia- največje zanimanje, ker mora pri- lišče. ki ga bo zavzela Mala antan- ncsti odločitev v vr- vprašanjih, ta v mednarodnih političnih vpra-( j.akor n pr j,lrcie Briandovega šajnjih. memoranda, slede stalLš"a Male Seja 26. juniia. je bila posvečena antante nasproti revizijonistienim Briandovem najertu in stalim težnjam Madžarske in kupnega vprašanjem, ki so na dnevnem rc- .stališča države M.Ue antant^ do j du te konferencc. ' monarliist.ičnega vprašanja n a Stari Rockefeller doživel v zadnjih par letih. j Kakor znano, aranžira S. N Program je bil približno ista diievna rutina, katero unal 111; tri ve' v Kranj«, kjer sva bila neko ne- 1 1 llke v ^oslavijo. Prva gru- ^ cya U5tavila v gostilni pri. Drava naplavila Rcichovo truplo. maja na jQi1arju ^ smo ^^ v dnjžbi j y bliž?ni Va,raždina je Drava te Mr. Rockefeller tekom zadnjih i»ar let v Poeant-ieo Hills,! pa, k4 se je vkrcala 28. Orrnond Beac h, Fla. in V Utkewood, N. J. Vsak služabnik! F««* "Aquitania". Cunard Line.. prijazne družlne Benedfic in 90 let dni naplavila mrško truplo, o ka despela je na prvo postajo v Jugo- je dobil povsem nov "dime" ali pa "nikel*\ Mr. Rockefeller sc je tn
  • bili v Ljubljani na kolodvoru prav svečano stali za nekaj časa v Fran?iji, da j si ogledajo znamenitoj.se kraje. Po običajni reviziji pc carinskih . in policijskih crganih, ki se je iz- j j vanredno vljudno in hitro izvršila,! sem prišel prep(yzno na koiodvor ! je zaigrala pozdravno koračnico! Tragična smrt. j 22. junija dopoldne je doletela sprejeti in so se po polurnem od- tragjčna smrt 21-letnega slaščičar-moru odpeljali v Zagreb. Žalibos. skega pomočnika v "Narodni kavarni" Marka Fosa. Za 4. popoldne je imel napovedan sestanek s jvo- in nisem nrbenega videl. Prugaena pa je povest, katero pri po vedu je jo bogastva. SE ENKRAT "DOM SLEPIH" Z os krom na moje, dne 82. aprila t Glas Narodu objavljeno poročilo K lede Doma slepih, uroorrm danes naznaniti, da se je pod a i odbor ob-is stolnega župnika dr. Klinarja. mestnega fizika dr. Rusa in J. Rrtasa k bass inš. Scmeco. Ban nas je sicer jtk® prijazno sprejel, vendar maram pa resnici na ljubo povedati, da še ni bil nič posebno potrte« • akciji sa zidar o Doma slepih. Razložili smo mu celo zadevo, mu po**4«M koliko znaša d one da j v Ameriki in tukaj nabrani fond. ki je namenjen v to svrho in ga naprosili, naj pripomore da se tudi tukajsne oblasti malo sfaneja in pomaga)*, da se uresniči ie iakodolgo »osnova k;lodvoru zbrano ob*'nstvo je Ame . ričane prav iskreno popravljalo. I je Mtdi Beograd lep sprejem, pri ko * nenadoma nastalo neurje. Ko se je manifestacija nekoliko po- ! katerem je gcvoril tajnik amerirke- Pred katerim se je zatekel z dezm-tegla. pozdravil je izletnike v ime- I 3a poslaništva, beograjski podžu- ! ^ ppd neki kostanj. V tem času nu banske uprave in v imenu izse- ; pan in pod-tarosta Jugoslovanske- j P* ^ darila strela v drevo in u-ljeniškega kemisarijata v Zagre- ga Sokola br. GangL Zahvalil se je bila mladenie.a; Niegovo^ dckle.^ki bu. radi svoje ljubeznivosti dobro br. Ivan Mladmeo. poznani izšeljeniškl nadzornik g. Padrav! Fran Fink. Poudarjal je, da se zavedi domovina občutka, ki ga imajo naši iz daljne Amerike dospeli rojaki na prvi postaji po prekoračenju državne meje itd. Posebno je cmenil. da bodo tteti. ki so se pred svetovno vojno izselili, našli rano- j skupina Slovencev, želimo poroča-go sprememb in da bodo lahko u- ! ti ter se obenem zahvaliti tvrdki videli, da je naša kraljevina Jugo- j Sakser State Bank za točno in u- Na po*u k b,rmi. smrtno P°nesre" je kuharica v bližnji vili pri dr. Cu culiču, je izpovedala, da je imela za 4. popoldne dogovorjen z njim sestanek na istem mestu. Zaradi neurja je ostala doma in čakala, j da bi penehal naliv, na kar je na-j meravala oditi na sestanek. Ako bi "Vulcania" v Evropo zbrana večja šla nekollko doma' ;bi kone tudi njo doletela ista usoda. Joža. Na parnikn "Vulcania". Peti dan na morju s pa mikom nI projekt. Odgovoril nam je, da nima ▼ letošnjem proračunu za tako slaTi>a na napredka in da soUjudno postrežbo. ne , ki »o radi starosti, bolezni ali onemoglosti sa vsako prt-Odgovorili smo mu, da gorje tistim, ki so nave- socialno oskrbo, sa katero je treba denarja, nikakega večjega zneska rarmere ** P«^ravne be- in da so vse občine doline po zakonu skrbeti za svoje ubež- ^^ Z ^^ navdušenjem. 1 Potem jih je pozdravil v izbranih besedah predsednik kovinarske or- vani aa taka pomoč občin to da bi bila, kar se tiče slepcev, najlepša re ganizacije na Jesenicah g. Jurij Je-sitev, da se jih spravi vse pod eno streho, kjer bi se lahko priučili kake ran in dve deklici, ki sta deklami-objrti in na tak način saosi malo prispevali k svoji oskrbi. Bap nam je rali pazdravice, a druge deklice so oMJubfl svoja pomoč in nam nas veto val, naj naredimo glede te stvari obsipale izletnike s cvetjem, pismeno v tog o, katero ho, ako ko le v njegov moči, ugodno rešil. Ker! Zahvalil se je za sprejem vodja pa uradni šimei jako počasi deluje, treba bo gotovo dolgo čakati na to izleta Mr. Frank Hejni iz Cleve-rešiiev, medtem smo pa sklenili, da naredimo v jeseni velik "drive*1 na j land"a- O. ameriški način, tako da mi bo mogoče poslati ob času kako ugodno po- ] Na ljubljanskem kolodvoru so iroeii«, cenjeni rojaki ps se aaj zmisUjo na piknikih in veselicah teh prit veli. da sc da popolnoma sigurno povedati že naprfi', kak-sno stališče zavzamejo v tem vprašanju države Male antante. Briandov predlez bo sprejet z največjimi simpatijami, seveda pod pogojem, da se nič ne iz-premeni na statusu quo mirovnih pogodb. Mala antanta bo energično proti povratku Habsburgovcev na madžarski prestol, ker bi to pomenilo kaljenje miru v Evropi. Čeprav je Madžarska v poslednjem času storila neke korake in ponudbe Rumuniji. a Italia je direktno ir> indirektno pomagala tem madžarskim stremljenjem, je Rumun-ska ostala v vsem zve-ta Mali antanti, ker je v sodelovanju s temi državami dosegla rezultate, ki so vilo važni za colotno življenie Ru-munske. "Lupia" prinaša uvodnik pod naslovom — Italija. Poljska in Mala antanta. — Grandiju se ni posrečil poset na Poljskem, kakor 3 Italija želela. To se vidi iz pisave vseh poljskih lutov. ki poudarjajo, da je Poljska soglasna z Ma!o antanto glede madžarskih revizijo-nističnih smotrov. To je tudi stališče uradne Poljske. 4 Lupta" pozdravlja to stališče, ker se je s tem PoVjska faiktiono pridružilo Mali antanti. kakor da bi bila vstopila vanjo. VODNIKOVA DRUŽBA be izdala za prihodnje lete Štiri krasne in zanimive KNJIGE njimi knjige slovenskega inž. Lapse o njegovih doživljajih Članarino, ki stane — sprejema do 15. JULIJA KNJIGARNA «£| 16 UlRAftA" UoU luinuvA 21« West 18 Strne* New Terk CKy VLOGE, KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 12. JULIJA 1930. BOMO OBRESTOVALI PO 41% ZE OD 1. JULIJA NAPREJ Denar naložen varno. Izplačila točna. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. T. "Glas Naroda" Iz Jugoslavije. Dopisi. • ..."v r ?*r - LAH N A I O D i' NEW YORK, FRIDAY, JULY 11, 193« PONAREJEVALCI TISOČAKOV PRED II m SODIŠČEM - .lepw-mbra je na sejmu . , .ci v Slovenskih goricah zunaj na saneh. naznanim moškim, ki ju je čakal neznanec pri stojnici trgovke kupil dežn:k za 80 D:n in plačal s U-soiakaeTv Med tem, ko je sla trgovka tisočak menjat, pa je možak brez dežnika izginil. Ugotovilo se )e. d» je tisočak bil falzifi-kat. Tri dni poprej se Je na Hrvatskem blizu slovenske meje zgodilo. da Je neki k^tar od neznanca dobil 1000-dinarski bankovec kar tako. češ: "Revež si. za povračilo se bova že pobotala" ..' Ko pa Je kočar jurja menjat k trgovcu Ga;zerju v Dobravi, se je izkazalo, da Je falzifikat. Orožniki so ugotovili, da Je (bil neznanec Lorenc 3i-lak iz Rucmanec pri Sv. Tomažu, in obveščena je bila tamošnja orož-ni.ska po,taja. Se dva tedna poprej. 10. septembra, pa je bil v Gornji Radgoni aretiran Martin Šum a k iz Kapelskega vrha, ki so ga zasledovali zaradi tatvine m zaradi pobega iz prisilne delavnice v Stari Gra-diški. Pri njem so našli ponarejen tisočak Dejal je. da ga je dobil od Alojzija Raušia iz Rucmanec, in sicer pri Fr Slani v Murščaku. kamor je prišel po begu iz kaznilnice Tam so imeli — tako Je pravil Šumak Radoslav Starčič iz Lit-merka, Rau.l in Fr. Lajh pri Ani Stelrlovi delavnico in aparat za po-množevanje papirnatega denarja. Tako se je pričelo na podlagi vseh teh dogodkov splošno zasledovanje faizifikatorjev, ki je že do konca 1. 1929 vodilo do aretacije vseh članov falzifikatorske družbe, broječe 22 oseb. izvzemši Radcslava Star-čifea. ki je pabegnil iz države, ter Alojzija Raušia. Slednji je bil aretiran šele januarja t. 1. v Turškem vrhu pri Zavrču. Velike zasluge imata zla ti oružniški postaji v Vinici in Ormožu. Izjedeni so bili tudi vsi trije epalografi, eden pri trgovcu Faschingu v Mariboru, ki mu ga je prodal pobegli Starčič, drugi na. svinjskem hlevu Kristine Ko sta na ta način koncem avgusta izginila z aparati Starčič in Raušl, je ostala družba bila sama in brez aparata. Zato sta Franc Lajh in Franc Slana že 6. septembra pri Baragi v Ljubljani kupila nov opalograf za 1600 Din in ga zanesla na dom Franca Slane. Denar je dal posestnik premogovnika v Brsnici, Anton Lajh. Poskusi pa se niso obnesli. Hoteli so torej aparat zamenjati. Da bi ne bilo sumljivo, je napisal naroeiino pismo Lajh sam s svojo štampiljko. Dobili so nov aparat. Franc SlaAa ter Franc in Anten Lajh so delali na njem jurje najprej v Muršaku, nato v Dobravi pri Zavrču in končno v premogovniku Antona LajlTa. Očivid-no pa so jim postala tla vr^ča in po iskali so si 30. septembra novo stanovanje pri Kristini Kirbisevi v Sp. Rad van ju. Odnesli so 1. oktobra aparat* v to novo stanovanje in tam kakih 14 dni "delali'.. Ko so jih orožniki Izsledili, so našli v sviejskem hlevu v nahrbtniku opalograf in vse potrebščine ter 81 na pol izdelanih jurjev. Eden izmed obtožencev pravi, da so jih izdelali tam okrog 240. Tako so prišli sedaj pred sodnike naslednji obt;ženci: 34-letni zidar Alojz Raušl iz Rucmanec, bra-La Anton in Franc Lajh in Lasigo-vec iz Kapelskega vrha, ki so v času od 6. julija 1929 do 19. januarja 1930 v ljutomerskem, ptujskem in mariborskem srezu ponarejali tisoč dinarske bankovce: A«ton Lah iz Lodinec, Ana Štelcl iz Murščaka, Marija Kramberger iz Lock eg a vrha. Jcsip Poštrak iz Moravec, Filip Kurnik iz Črnove, Franc Karnekar iz D- brave, Franc Černjavič iz Murščaka. Marija Močnik iz Tratenske-ga vrha. Marija Roškar iz Podgorcev. Kristina Kirbiš iz Sp. Radva-nja ter Franc in Marija Jurgec s Turškega vrha. ki so pomagali s Kirbiševe v Sp Radvanju. tretji pa tem da so dali na razpolago de-pri aretaciji Al. Raušia v Turškem nap opalograf stanovanje, da so vrhu pri Zavrču. , prenašali aparate itd.: naposled Preiskava, ki jo je vodilo državno ! Lovrenc Šiiak in Jakob Raušl iz pravdništvo mariborskega c*<-o4nc- 1 Rucmanec. Ivan Matjašič iz Briga -odisča je ugotovila tri faze v i tovščaka, Marija Puc iz Rošp^ha in razvoj« akcije falzifikatorske druž- i Terezija Jurjec s Turškega vrha, ki be. Prva skupina so bili pobegli R. Starčič, Fr. Lajh in Lacigovec ^n Fr. Slana iz Murščaka. Ti so kupili 6 julija 1929 pri A. R. Legata v Mariboru opalograf za 950 Din in ga odnesli k Slani v Murščak. ^Posest-nlca Ana Štelcl jim je dala na razpolago sobo in pa 1000-dinarski bankovec za vzorec. A že čez dva dni sta Sftirčič in Lajh izginila z aparatom in tisočakom v Moravče k posestniku Jožefu Poštraku. Tam sta delala tri dni in se skregala. Starčič je z aparatom in napol izdelanim bankovcem izginil neznano kam. Ugotovljeno je samo še, da je 30. avgusta prodal opalograf trgovcu Faschingu v Mariboru za. 350 Din. Kje je spravil ponarejene bankovce v promet, ni znano. Morda v Avstriji, kamor je po prodaji opa-lografa pobegnil. Alojz Raušl iz Rucmanec, 24-let-ni zidar, je 2. aprila 1929 prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je bil kot kaznjenec zaposlen v iitogra-fiji. Ugotovljeno je. da je kmalu potem, ko se je vrnil domov, prišel k njemu Starčič in ga prosil, naj ga pouči v iitografiji, češ, da ima opalograf in bi lahko delal bankovce. Tudi je dokazano, da sta 17. julija 1929 kupila zanj pri A R. Lega tu v Mariboru opalograf Franc Slana in Martin Šumak. Zanesli so ga k Mariji Krambergerjevi v Ločkem vrhu. ki je tucft dala denar: vendar je tej kmalu postalo vroče in je zahtevala, da gredo drugam. Odšli BO k njenemu svaku Filipu Kurnikru v Crnovi. Pa tudi ta se Je zbal posledic In zanesli so aparat k Mariji Močnikovi v Tratenskem vrhu. kjer so delali do konca avgusta leta 1929. Tam pa ?*ta se Raušl in Slana skregala. Raušl je pobral aparat in izginil. Decembra je ie bil — to je preiskava ugotovila — pri Jurgečevih v Turškem vrhu pri Zavrču. Tam so ga 19. junija letos aretirali. V scf*. kjer je stanoval, so našli opalograf in 148 juriev, od katerih je bil samo 1 popolnoma izdelan. Obenem sta bili aretirani Teresskja Jurgeieva In Man j a Pu-corva, delavka, te Rošpoha. Slednji je spala pri njem v Isti Sa^i. Ugotovljeno je, da sta ti dre skušali dne 3. januarja t. 1. prt tangovcu Verniku zamenjati ponarejeni Uso-ko pa je trgbvec spoznal fal-»«tft so ponarejene jurje spravili v promet. Vsi so obtoženi zločina ponarejanja. ■ Razpravo vodi višji sodni svetnik Guzelj, v senatu sta še sodni svetnik dr. Lešnik in okr. sodnik dr. Kolšek. Obtožba zastopa državni pravdnik dr. Hojnik, obtožence pa — prišli so k razpravi vsi razen Terezije Jurgec — 17 odvetnikov, od teh 13 ex off o. Na mizi pred senatom leže kot corpora delicti vsi trije opalografi ter falzifikati in o-stali materij al. Današnji dan je po čitanju c btožnice izpolnilo zasliševanje obtožencev. Razprava je trajala do 18. in ni prinesla nobenih novih momentov. Ob 18. so pričeli govori državnega pravdnika, ki je zahteval obsodbo po obtožnici, in govori zagovorni-k v. Ob 20. je bila sodba razglašena. Obsojeni so: kot glavni krivci po členu 234 k. z. zaradi hudodelstva ponarejanja: Alojz Raušl na 3 leta ječe in 10.800 Din globe; 3 leta pridižana po prestani kazni in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo šestih let; Fran Lah na 2 in pol leta ječe, 6400 Din globe in 2 leti izgube častnih državljanskih pravic; Anton Lah na poldrugo leto ječe, 5400 Din globe in dve leti izgube častnih držaivljanskih pravic; Franc Slana na 2 in pol leta ječe, 5400 Din globe in 5 let izgube častnih državljanskih pravic; Martin Šumak na 2 leti ječe, 5400 Din globe, 3 leta pridržanja po prestani kazni in tri leta izgube častnih državljanskih pravic. Dalje so obsojeni zaradi zločin-stva sodelovanja: Ana Štelcl. Jože Postrak in Jakob Raušl. vsak na 5 mesecev strogega zap-rra, pogojno na dve leti: Marija Kramberger na 3 mesece zapora, pogojno na eno leto, Franc Kramberger na 3 mesece strogega zapora, pogojno na 2 leti Franc Černjavič in Tereza Jurgec, vsak na 1 mesec strogega zapora, pogojno na eno leto, Marija Močnik na 8 mesecev strogega zapora, pogojno na 2 leti, Marija Roškar na 4 mesece strogega zapora, pogajno na 2 leti, Lovrenc Šiiak na 7 mesecev strogega zapora. Id pa ga Je prestal ie s preiskovalnim zaporom. Ivan Matiašič na 4 mesece strogega a- >- f • ~ "" LARGEST SLOVENE DAILY to U. ft. JL najmanj dveh strani, je prekinjenje službe takorekoč nemogoče. Kadar je ta sistem v kakem okraju enkrat vpeljan, je treba le zelo redkokedaj eesto zopet razkopati. Druga važna prednost tega sistema je opustitev vseli žic v zraku in drogov, kar napravi prijaznejši vtis pri pogledu na eeste ter poviša vrednost sosednih zemljišč. Do vršen je tega dela zahteva, da se zapre dele gotovih ulic. Kadi priznamo, da po- ta kopanja? ADAKKOLI opazite naša orodja kjer podkopavajo cesto ali kopljejo jarek, naše ljudi j, ki vrše delo, kjer se žice napenjajo, transformatorji spuščajo, delo, ki Vam je morda povzročilo neprijetnosti—tam opazite tudi— dokaze, da naša velikanska občina narašča dokaze, da se našo službo bolj in bolj uporablja po domovih dokaze za izboljšane pripomočke električnih sil v» industrij i dokaze naše vere v občino, kateri služimo Zato, da bo električna po- stranki od strežba taka kot jo imate pravico pričakovati danes, ali deset let od danes—varna, primerna, ki ne bo odpovedala — proučuje ta organizacija obširen gradbeni načrt. Posebna znamenitost tega načrta je vreditev "mrežastega" sistema za dovajanje električnega toka. Pri tem sistemu, ki vsebuje vse najnovejše električni umetnosti znane izume, se bo polagalo vse žice varno pod zemljo. Ker se dovaja tok vsaki vzroča to neprijetnosti. Vsekakor bi Vas pa radi prepričali, da vkrenemo vse kar je v naši moči, da pospešimo do vršite v dela—in v zvezi s tem - bomo potrošili letos samo $50,000,000 in zaposlili posebno silo 10,000_mož. Vsled tega upamo, da bodete z nami vred izjavili, da bodo koristi tega načrta več kot odtehtale vse začasne neprijetnosti. The New York Edison System PRI BE1GIJSKIH PREM0GARJIH 0C President The lS>w York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Od Charleroi, središča belgijske rudarske industrije, v Mons, ki je središče premogarstva, je sedemintrideset kilometrov. Sedemintrideset kilometrov ni dosti in človek bi domneval, da ne bo videl na vseh teh sedemintridesetih kilometrih nič drugega kot tvornice in rove. Temu pa ni tako. Mični pašniki, tihi »kanali in prijazni kraji, ki prav nič ne kažejo, da leže med dvema velikima industrijskima krajema, pozdravljajo potnika, ki zapazi šele v bližini Monsa par kupov žlindre. Mesto samo ne izgleda prav nič po rudarstvu. Vsaj ne. če ga primerjamo s Charleroi, ki je kljub svojemu zgodovinskemu imena, pravo mesto kopačev zlata, dočim je Mons ohranil svoj srednjeveški značaj. Krcig Monsa leži n:i;bo!j revni industrijski okraj Evrope, ta-kezvani Boribage. Nizke hišne kolone .ostri kupi žlindre, rudarski stolpi, premogarski vlaki, okorni težaki, ki korakajo po ulicah, s hlebcem kruha In posodo za kavo preko ramen, pripovedujejo, da se nahajamo v premogarski deželi. Tako je kot v ruhrskem okraju, a vendar zopet vse drugače. Bližje prvotnemu stadiju industrije, čeprav je Borinage naistarejši premogarski okraj Evrope. Živi j ens ki način domačinov je v zadnjem času zelo nezadovalo. Stanovanja delavcev se nahajajo ponavadi v enonadstropnih hišah. Z netlakovane ceste stopi človek direktno v prostor, ki je obenem kuhinja ter tudi soba za bivanje. Od tam vodijo stopnjice navzgor, k er stoje postelje direktno pod navpičnimi stenami. Nikake nočne mizice in nikakih omar za obleko. Ob- ljala dočka-komunikanta. Njegove smehljajoče oči niso nič izdajale, da bo spadal tudi med žrtve. Nato smo zapustili pokopališče. Starcu sem stisnil roko. Solnce je sijalo in rovi v okolici so bili povsem mirni. Vse je počivalo. Sedeli smo še dolgo skupaj ter izmenjavali spomine na ljudi in čase. Govorili smo tudi o stvareh, ki se tičejo vseh proletarcev vsesa sveta. DR. BENEŠ 0 MALI ANTANTI IN MADŽARSKI "Pesti Naplo" objavljr. razgovor s češkoslovaškim zunanim ministrom dr. Benešem, ki je dejal med drugim: — Odnošaji med Madžarsko in Češkoslovaško, oziroma m^d Madžarsko in Malo antanto so se brezdvomno izboljšali. Zbližanje med Madžarsko in Malo antanto je zaželjeno. Ni potrebno, je dejal dr. Beneš, da si takoj pademo okoli vratu, potrebno pa je, da se najde pošten modvs vivendi. Iina-leke vise na stenah ali pa na sto- 4no nešteto skupnih točk, na ka lih. Petrdlejska svetilka stoji na tcrih moremo iskati in najti zbli-tleh. Tukaj je prostor, kjer si pre-mogarji nabirajo moči za težas poklic. Ker je pogosto zaposlena tudi žena, je pogosto nai ti-hiše, katerim je videti, da si je ženska nekoč prizadevala spraviti gospodinjstvo v ( red, da pa je že davno opustila skrbeti za najbolj potrebno. KRIZA V NEMČIJI Nemški finančni minister dr. Mol-denhauer je podal ostavko, ker ni mogel izvesti svojega finančnega načrta, s katerim je hotel spraviti državni proračun v ravnovesje. Ker je postalo z njegovo ostavko stališče cele vlade omajano, so ga njegovi kolegi prosili, naj estavko u-makne. Vendar pa dr. Mcldenhauer vztraja pri svoji demisiji. Neposredni povod za krizo, ki je že delj časa latentna, je dal Mol-denhauerjev finančni predlog, da krije primanjkljaj v proračunu za podporo brezposelnih z dodatnim i 4% davkom na plače uradnikov, ako presegajo 8000 mark letno. Proti predlogu niso bili samo soci-jalni demokrati in nacijonalisti iz principijelne opozicije proti vladi, ampak se je proti njemu tudi v vladnih strankah samih pojavil ze-> lo močan odprr. Očitali so načrtu, da je nepravičen, ker obremenjuje samo en društveni sloj in ne obsega vsgea prebivalstva. Demokrati so bili skoro vsi proti, v eentrumu so bili duhovi tudi zelo razburjeni in v ljudski str£nki sami. katere zastripnik v vladi je bil dr. Moiden-hauer, so ga ostro napadli. V tej motni situaciji se je vlada solid&rizirala z ministrom Mold en- hauerjem* ki je svojim bolegom v kabinetu izčrpno pojasnil položaj in dokaza!, da je njegov predlog ©diru. ki lahko reši vprašanje fonda brezposelnih. Vlada, se je postavila na stališče, da ne bi mogel voditi druge finančne politike kdorkoli bi bil finančni minister. Tako se je iz ostavke finančnega ministra izcimila težka vladna kriza, ki jc ne bo mogoče enostavno rešiti z izmenjavo finančnega ministra. pora. pogojno na dve leti in Marija Puc na 2 meseca strogega sa-pera, pogojno na dve leti. Razen tega so vsi obsojeni še na denarno gkfto po 900 do 1800 Din. Oproščeni so, ker se njihova krivda ni dognala: Filip Kurnik, Marija Jurgec. Piane Jurgec in Kristina Kirtris. Kriza, ki se je sedaj tako ostro pojavila, traja pravazprav že od onega dne, ko je državni kancelar Bruening sestavil svojo vlado koncem marca pod patron atom samega predsednika Hindenburga. Bil je tedaj čas, ko so Nemci reševali svo je navc-čje zunanje-politične probleme, vprašanje reparacij in vprašanje evakuacije Porenja. Meščanske stranke so računale, da je po več ali manj zadovoljivi rešitvi teh problemov prišla ugodna prilika, ko se lahko rešijo neprijetnega nadzorstva socijalnih demokratov v vladi. Nastopil je Bruening in kar naenkrat sestavil vlado brez soci-jalističnega nadzorstva, zato pa je pripeljal v ministrstvo _*nerne elemente nacij onalne stranke. Toda kljub temu, da se je novemu kancelar j u posrečilo razcepiti to močno desničarsko stranko, je fcila njegova večina v Reichstag? -edno tako neznatna, da ni mogel vladali z o-no trdo roko, ki bi bila potrebna In še to podporo zmernih nacij o-nalcev se mu je posrečilo dobiti in ohraniti samo z grožnjo, da bo drugače razpusčen parlament; tega pa se boje vse desničarske orijesitirane stranke, ker skoro ni dnrosna. da bi pri novih volitvah v sedanjih razmerah največ pridobile levičarske stranke. V taki parlamentarni situaciji se vlada ni mogla dosledno naslanjati na parlamentarno večino in je zato tudi ponovno izjavljala, da se noče vezati na stranke. Kabinet je res sestavljen iz mož, ki so strokovnjaki v svojih resorih in ki od-klanajo za svoje delovanje odgovornost strank, katerim pripadajo. To je dovedlo tudi do redkega Ijeni. Prvič bi državni predsednik lahko posegel po čl. 48. usta«<»- _,..,. „ _____ vega prekupčevalca. -Adv. ^ teh 1« predstav- ----rr NEW YORK. FRIDAY, JULY 11. 193» -» jc-^—m .....i ^ Ml LARGEST SLOVENE DALLY in IT. S- A. P.OUCNE KNJIGE MOLrryENDCi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Street. New York I a IGRE s « RAZNE POVESTI IN ROMANI MOUTVKNIXI: Marija Yariahajn: v I »initio ffrUM .... V fioii flat no ...... v Oidjf* tfunn .... I V Abo uMjja fesutv KajMU gtaaovt: v |*lata »«!«(• .... V flttO UStljo V«'7»UU KvtUm lira v Itiatno »milo . v rHj«M vnaeo . V rLiui um]« ves., -HO 1.00 1») 1 70 1. -I 10 ljn 1 70 .80 uso 1.63 160 .90 1 SO 1.00 1.50 1.80 m l *J0 1.60 Hrvatski molitveniki: UJHw flna rem. ........1— aajflneJAa tw ..............lJt Man IU»cu i flklr ljudem. flu vet 1JM M JflneJ* .TM ..............LM ZtmtU^e arMkl. v i*latao ...... J4 ft II ft VPZ o*oee+»»ooee*eeaeogo 1■» ■■ I'lfWK, n*Jf:n**JAa rra ..........LM JLngle&ki molitveniki: (sa mladino) C hi M s l'r») rM: v barvajte [Hstnlra m v belo k«»M Ti'UOn lUr «f niHMi V Ustij« .. .so ...110 t n*jfitiejv un)* »runo ....1.20 (Za adrul«) Key of Hwrra; V riu<> »!J»I1 Jf* TfUOO ........ 160 Catholtr Pocket Manual: t fino uwi« vrnoo 1 30 Ate Maria: v fino u««)« ............. 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik uluvraakl .............*5 Angleško «4«% en»ko berilo........2.—- (Dr. Kern > Aiiglt 4io «lov. io slov anjl. slovar Jt Amerika In Amertkaorl (Trunk)..5.— Aageljska *Uiib% ali nauk kaka se naj streže k sr. mafii...........1* BsJ nalezljivim boteinim .......75 Cerkniifco jezero .................1.20 Itoroali ilvinozdravnik, trd. ves. ..1.00 |)i— H iivlnoadravulk. bro*. ....1.25 Domači zdravnik »a Knaipa: t rjo ves. ••••s* »••• Kafunar v kronski In dinarski ve- S««»»tSSSSSSSS»«##i»r##Sf bilke U iivatatva. trdo veaana .. J4 Stsifnska narodna mladina, utwrfa 4U Mnol ....... 1.5« Spretna kuharica, trdo mana ____1.45 Kveto Pmm Mare In note zavere, topo trdo rezana ..............3.— .73 Kriiev pa« palm Kaj aa Je limislll dr. Oks Kraljevi« bera« .......... Levstikovi zbrani sipsl ... .70 .45 J5 trd. L zv. Smet Je — Ode In decile — toroA* • e • a a e a < Strahote vojne . Miri »rti. 4. av — X (Levstik) tlna ......... Nfwlita nevarnowt Sadje t seetpudiajstvu l f na knjlra In berila la&kega Jezika ......................... JO 1'vod « Filozofijo (Veberr) ......1JQ Veliki vsevedei ................ JO Veliki slovenski splsovnik Irjot- skih in drugih pisem ..........2.25 Voščit na knjliiea ............... Jt Zdravilna želita ...............44 Zel in plevel, slovar naravnega zdravil«« va ....................134 Zbirka domačik zdravil .........«0 Zgodovina Cmetnosti pri Sloven- rib, Hrvatih In Srbah..........LM Zdravje mlndine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zr.......................lJSt RAZNE POVESTI in 2. zv. Otročje Igre v Različne poezije — Zabavljlce In I mi k* — Jesa na Parna s. — I.judskS Gals — Krsljedvorrikl ro- Stanley v Afriki Strup Is Judeje . .4t Jt J5 J8 Jt .75 Stritarjeva (lMlili|IJl brofi. Slaio Šesta, poveat Is Abrueov .. Trdo vesano ^l.Z.lZ «- ro- J4 5. zv. Slika I^ev slika kritike In polemika . In njegove .It man ljubljanske slika, Hifini lastnik. Trgovec. KupCijskl stražnik. U-radnlk, Jezični doktor. Goottlal-čsr. Klepetulje; Na taka res. Duhovnik, Itd. ................ M Lov na ženo 4 roman) ....................J Lurifer ln>mani ................L- Marjetica ...................... J MoJe življenje .................. .4 Mall Lord ........................................Jš Miljonsr brez denarja .......... Malo iivljenje ..........................A M ar on, krSčansld deCek Is Libanona .............................J Mladih tive- topis Strie Tomove ka«a ............. M 'Študent nuj be, V. sv........... J15 Sveta Netberga .................35 Spisje, male povesti ............ Jfi Svitanje (Govekax) ............I.— Stosooledee .....................................Jt Šopek SauBOtPrke Ji Sveta no4 ..................... .34 ........... ^ Svetlobe in senca ROMANI: Ana Kamaina 50 Pari&ki zlatar .................. J5 Do Ohrida In Bi Ulja ...........Prihaja«, noveot .............. Jt Doli * oroijem ................ -50 Don Ki^ot iz La Manhe...........44 ...................... St. 4. (t*vetko Gol ar) klasje, .Izbrane i>esmL 184 str.. brošlrsun..................... St. 5. (Fran Mil^ln^kli Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice L 71i strani. broširano ................ St. o. (Novak k Ljubeeuanost .. St. 7. Andersonove pripovedke. Za eiovensko mlsdino priredila •4t, utva. 111 str., brofi........... J5 Ji .tt S*«* 8. Akt Mev. 113.......... St. 4. 4 Pnlv. prnf. dr. Prane We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. .. St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone. rilijefna karikatura in minulosti, 65 str., broš. ........ Jt .25 Jt JO .25 .30 75 • ~ .70 t St. 54. V esetežu................1.— Veronika Desrniftka. trda ves SL 55. NeesUlJen (bolnik ...... Jt Za križ in svobodo, Igroksž St. ao. Te In onkraj Sotle .... Jt Št. 57. Tarzanov a mladost. trd. vez. ............ Stev. 58. Glad (Hamsun) ---- aro. Št. 80. (Dostojevski) Zapiski Is |4- " Tihotapec, n. dejsnj . mrtvega doma. L del ..........I*—.8- 12 l^ih. 4 dejanjs ...lJt 5. dejanjili...................... Ji f 1-20 Ljudski oder: M je Stev. 00. (Dostojevski) Zapiski Is j^birica ljudskih Iger: mrtvega doma, IL del ........1.— Z ■n4ib ..................1.— >3. snopi«. MUn pod zemJK Sv. St. 61. (43olar) Bratje in sestre .75 ..Než«, sanj« ................... St. C*J. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO 13. nepič. Vestalka. Smrt Marije St. 63. Idijot. II. del .......... JO device, Marijin otrok ...... St. 64. Idijot, III. del.......... JO lt. snopič. Sv. BoMjan, JanaAka Štev. 65. Idijot, IV. det .......90 deklica. Materin blasoslov ____ JU, Vsi 4 deli ..............3J5 15. snopič. Turki pred Dunajem. Narodne pesmi sa mladino (2i- rovnlk) 3 svezk! sknpaj ................Jt Slavtek, zbirka iolakih pesmi — (Medved ► ........................................J3 Vojaške narodne prsmi M zbori. — 3. zvezek: Ptuilui lis; i*i vei^elo Na d«n; lUvua n.«' ....... zvezek: Jf»l>; V mraku; l»nrvs nnrn pripelji Žar; '/. vcučntkl: <;«~d«» ....... 7 zvezek: Starček; Zaostali ptič; lKtiDi,r««i(i.i iskrita; Pri pvrtdM; I*ri mrtvaškem sprevislu: tieslo s. zvez< k : Ti o>r»-.''Iti ji» 11>>TI .šj«n 7P.»r < ; Prijatelji in ==en-ea 4 n»"i:in Sjf»ji. «>i'lnčiee stoj: K met »ki Itišl ............ .44 .44 .44 .14 .44 Št. 06. Kamela, skozi uho ftlvaa- Il6| 00 aoo«aoaaoooaoa .45 PE8MI IN POEZIJE: Slevenoki pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Peetlad ...............2Jt Tik za fronto .......... Tati«, (Bevk), trd. vez. Tri indijanske povesti . Tunel. soc. roman...... Trenutki oddiha ....... Turki pred Dunajem ., Tigrovi zobje lide Slovenski pisatelji n. sv. ' psveot. Moravske sH- ke. Vojvoda Peru i Perica, Čr- |iC6 S«S*SSSSBS*SSSSBSSSSSSS* Akropoli« in Pl broširano ............. Azazel, trdo vez. ......... Balade in romance, trda ve* " Bob za mladi zob. trda vez .... Kragulj^ki (Utva > , j*^ trdo vezano .... Moje obzorje, (Gangl) .30 Narodna pi nioaiita ............ U_ Narits (Gruden), brofi........... Tri legende* o razpelu, trd vez. J5 Primorske pesmi. (Gruden), vez Slutne (Albreht) brod........... Fabjola In .Neža •JO. snopič. Sv. Just; Ljubezen Ms-rijinega otroka ............. JO CERKVENE PESMI: j« Domači gla.*iv. Sr- ...........cu Jezusovemu, h;rum j ...... , Mlssa in honorem St. .lospphi — ooooosoooo« » • ' W(P(»garhnik> ................ ________' m w __m .30 ".rrie .......................... ;i5 K 9vetemn H« šnjenni telesu — (Foerster > ........... .1.— .1.25 .40 J4 JO .44 .3 S .44 .40 Tisoč in ena noi (Rajw). vez. mala izdaja............51.— Tisoč in ena no« I. zvezek..................1.30 II..........................1.10 m..........................i.r>o KXJH1E SKUPAJ ........53.75 .30 Pohorske poti (Glaser) broS. Oton Zupan* i«: Ciciban, trd. ves..............50 Sto ugank ....................50 i Sv. Nikolaj ................... I NOTE ZA CITRE: J5 St. 11. (Povel Golla) Peter«kove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., brofi....... J5 Dve »liki. — Njiva. Starka — (MeSko) ..••••.»••••••»••«•• Devica Orleanska ............... Dnhovni boj ................... Dedek Je pravil: Marinka ta ikra- l^i^kl SH»* **sas*«*«sesaa4sss JO Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1-— Plat zvona j Praprečanove zgodbe t|| Pri itrlto .....••••.... Prst božji .«.........' Patria, povest is Izake Jonaike do- dobe ................................Jt brofilrano.................... Domači vrt .................... 1-20 Elizabeta ...................... Ji Govedoreja ......................I JO Fabijeta ali cerkev r Katakombah .45 Gospodnjtdvo................... 1-24 Fran Baron Trenk ............. J5 Hitri računar ...................75 FHozof»ka zgodba .............. .40 p0 gorah In doliaak Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....lJt Fra Diavolo .................... -56 Pol litra vipavca .. Poslednji Mehikanec Pravljice H. .44 . 35 JO Jt 2. svesek, 1 2 snopič ......1J0 Gozdoveik (2 zvezka) ...........Ut Kletarstvo (Skalaekj ) ..........2.00 sveta..................40 U..11,. .rWbm rnnsiikt - JO God«cvski katekizem ............ -25 ££ ....... ...... trto vezano ................L- Grtka »Iytologija .............. 1.- Kratka zgodovina Sloveuoev. Hrva- " .......... tov In Srbov Jt 5torat (Tolstoj) ....... Kako so postane državljan Z. D. J5 ^ - V* .....Vt Kako se p^rtanTameriikl državljan .15 ^^iage dn&e, veseloigra Knjiga e dostojnem vedenju .... Jt KaL Katekizem ................ -£4 Liberalizem .................... Jt1 Materija ia eneržija ............1J5 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. I. zv. .............. JO Mladeničem, II. zv. ............ <54 . . (oba treska sknpaj Jt) Mlekarstvo ......................1*— '*** ftfgtAL/l- COfljBttA OOOOOOOO NaJketjfca slov. Kakorim. 008 str I lepo ves. (Ksllnflek) .....^....i^— Nasveti sa ki*« ha dom. trd. brez učitelja: 1. del ..... » del ..... Helena f Kmetov s) Hudo Brezdno (II r.J ....... te. Groteske In Satire, vezano .................... broširano .................. .tt Is dežele potresov ...............75 Izlet g. Brenčita................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca ... Is tajnosti prirode ........••••• Iz eeodrrnega sveta, trdo ves. Igračka brofilrano ............ JO .60 St. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 01 atr^ brofi.......... JO Za porest ......... St. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Zadnja kmečka vojska....... Nikolajema, roman, poslovenil Zadnja pravda, broA ....... V. Žun, 112 tsr., brofi..................Jt Zc<»dorina o nevidnem človeku Zmaj Iz Bosne St. 14. (Dr. Kari Euglig) Deoar, narodno.goepodarskl apia. poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str^ broS, aoooasoooooooaoeeoooooooo V zarje Vidove, trd. vez ....... (Vijolica. Pesmi za mladost .... V robetvu (Matičič) ..............1.25 Zvončki. Zbirka peonlj za sloven- V gorakem zakotju .............35» sko mladino. Trdo vezano .... V oklopnjaku okrog sveta. 1. del .DO ^toroc. pravijli-e. trda ves .... o del ......................go Slovenska narodna lirika ...... Večerna pisma. Marija Kmetova . .15 Vojska na Turškem .............00! PESMI Z NOTAMI: Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), brofi.......... J5j NOTE ZA KLAVIR Vi&njega repa t i ca. roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. L zv... V pusti v Je šla, III. zv- ...... Vrtnar. (Kabindranatb Tagore), trdo vezano ................ brofilrano .................. Vojska na Bakkana, s slikami .» Volk spokoraik In druge povesti L Trdo vezano ..........*....... Valetin Vodnika Izbrani spisi .. Vodnik svojemu naroda ........ Vodnikova pratika L 1027...... Vodnikova pratika I. 1928 ...... Vodniki in preporeki .......... Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. JO .90 .60 .50 Kožoljiki: Poduk v igranju na cilrah, 4 zve/k........ Buri pridejo, kora^nb-a......... .44 sr.o .23 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne prsmi ra tambu-rašLi jbor in petje. (Itajukj . .1.39 llom šel na planinre. P.»Ipuri slov. tiar. jtesini. (Bajuk) .......... .33j (PavSč) Klavirski album . •35 (PavčiČ) Slovenska koračni zvezkov. Vsak zvesek p« 5 za-ezkov skupaj ........ (Premeri) Tri skladi** ........ (Parma) Bela Ljubljana, valček (Parma) Pozdrav (iorenjskej. I vab'-ek ................ N;* Gorenjskem je fleti L— .75 .60 .25 .1.25 .50 80 .15 RAZGLEDNICE: > j NetvyorAke. Različne, dn-st .... j VeiikonoČJie. božične ln novoletne 1 ducat .........................4§ .40 raznih slovenskih krajev, ducat .14 JO NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM; Narudua noša. die at .............40 .25 KLAVIRJA JO Jt Album slov. narodnih pesmi .60: (Prelovec) .................................«0 .60 .60 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 [35 j Pesmarica moških zborov .75: (Balatka) ................................ 1 — Jt .35, MEŠANI In MOŠKI ZBOR ,7t posamezno po ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jucuslavtja 1 nt Strnski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................7.5t Priložnostne pesmi (drum) Zlatarjevo date ................ -90 Slovenski akordi (Adamič): Življenje sUv. trpina, izbrani spisi "l. "^k ................... -Mj AleSovee, 3. sv. akupaj ........Pomladanski odknevl.*V.'ln"iL*"ev*^ ,. i a i .75 Št. 15. Edaeod In Jules de Goa* court, Beoee Mauperin, ....... št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmL 112 str., brofi. ........ Predtržanl. Preiern In nBd 1 svež. Prigodbe čebelice Maje. trda ves.. Ptice selivke, trda vez.......... Pred nevihto oooeovofioooa > e • e a a a a"M» > o o o O O O i Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji apaaevnik IJabavuih In «0000000000000000 jl ....................L St. IT. (Prosper Marlmee) V-rtse duše v vieah, povest, preveL Mir. ko Pretnar, 80 str............. Ji St. 18. (Jarosl. Vrdblicky) Oporoka lukevikega grajščaka, vese-Jt loigra v enem dejanju, poslovenil Jt> dr. Fr. Bradač. 47 str., brofi. .. Jt ! St. 1». (Gerhart Hsupunsn) Pa* lepljeni zvon. dram. belka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra.. brofi. ...... Jt St. 20. (J11I. Zeyer) GompaH te Kemnrasaki, japonski roman. Is čefičlne provel dr. Fran Bradač, 154 str., broS. ............ .41 10 St. 21. (Fridolin žolna) Dvanajst kratkočaanih sgodUe. IL. 73 str. brofi. oooooooo«oaoo***oooooooo «25 St. 22. (Tolstoj) Kreatzerjeva Zvesti ste 44 Zlatokopl Ženini našo Koprnele .......... Zmote In kenee rič. Pavle...... Zlfttft oooooooos* ooooaneeeeei Zbirka narodnih «45 J5 Jt .45 .45 JO I. del Zbirka narednik pripovedk: H. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinske anekdote .......... JO Z ognjem In ascčces..............3.— Zločin ln kazen, 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. JO Zgodbe zdravnika Mernika ...... .Tt Zlati panter ................... JO Železna cesta ...................1.25 vsak ........................ Ameriška slovenska lira (Holms n 1 — Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 16 moških lir mešanih zborov — (Adamič) .................. MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) = Izdala Glasbena Matica ....... Narodna nagrobnica (Pavčič) . Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. 1.10, Pokrajni ročni zemljevidi: . J Gorenjska .................... Jt Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopolje ..................... Jte Ljubljanske in mariborske oblasti .34 Pohorje, Kozja k .............. M Celjska kotlina. Spodnje fdnven- sko posavjp ...................3t Prekmurje In Mednmtirje.....n KnroniAke planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje . ^ Jt Canada .........................44 60 str.. Janko In Metka (sa otroke) ---- Zmagovat. Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. v. ............ brofi. Jurčičevi spfad: Popolaa iadaja veek tO rreskov. lepo vezanih ..................It. SaeesUv t3n, brofi. .............. 6. svesek: Dr. Zeber — Tugoeesr brofilrano ......•••••...•t.. . J nan Miserija (Povesti ls fipnaskegs življenja .................... . Kake sem se jas likal (Alečovec) L s vem k ......... . Kake sem ae Jes'Ukal (Alefioveo) IL sv..................., Kaka eees 00 Jas Ukal (Alefiovec) I JUL svaaek ........ , nov v Koreji .............. . Krvna osvete .p................. Susld ........................ Pravljice In pripovedke (KoSntnlk) 1. svesek 2. zvezek St. 23. (Sopbokles) igra. poslov. G. Golar, brofilrano ............ SL 24. (E. L. Bulwer) M ri—el". I. del. 855 atr^ brofi. »•••sssassasssss«« sooose II. del aaaaooaeaoaaeoeoaaaaaa «M St. 28. (L. Andrejev) trne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 atr. brofi. ...........J............ JS St 27. (Fran Erjavec) kreepeerinfc 80 etr^ brofi. ... St 29. Tarsan sin opic .... Tarzan sin opice, tr. ves. St. SL Reka seka.............. JS št. 32. 2iveU M................ M St. 35. (Gej Salnstl] Krisp) Vtl*«r sna s Jucurte, poslov. A^t. Dok- 1ST« ltlSB|| ^Pll sse« sossss JN St 88. (Ksavor Hib) 144 strani 6t 37. Dimafi živali _! »t. 38. Tersan ia m oooooaooaooooooaa a^W I ^ —— . ^^ m _ iu m 1 Stev. 38. la KMbssas ....••••«• .Pt .......... J St. 4«. Maipfc .48 nem eeflbn .... Jt MMb|| Wi ............Iv— a_.iT ' iu Stev. 48, Urnem Knl ..«• JI ■ujign onmaa ..........m^m 1 ^ — aa s**. sa zanmw Mfil ..... k. 60. Hte Da flays U1UI :..............UBlfc. CL Mer. fcateii te wwm ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L av. Trjnsialr ali werjevn.... 2. sv. Hudo • ••••• o 2. .1J8 » • a a n a s .1M 3. sv. Veoelo 4. vs. PevesU In sUke ... 5. sv. Student naj be. MM nji krak............... J5 J5 J5 J5 SPISI ZA MLADINO: (nžNOL) 2. sv. trdo vesano. Pripovedke ln 3. sv. trdo vrsean Teebuje 12 po- 4. av. trdo taeano Vsebnjo a po- kaaaoaooaaooaaaoaoaanaoa JU. 5. sv. trdo vesano. Tlnski brat .. Jt 8. sv. trde vesano. Y eebnje 10 po- ■ »M* . ■ . . . • 1 lUMii BenoHd trgovec. Igrokas v 8. dejanj .tt medija v petih dejanjih. Trdo ve-aano ..........................I*Vt Edeia, drama, v 4L dej. • • • • delanja ...............a...... Okvejirid. ^prekM vjjttrtb^attkah 8. do|snRk .................. R, U JL drama v 8 dejaajlh a peed-^tek^ (Gepek). vea. Združenih drfav, veliki .........44 .40 Mali ..........................15 .S5 .45 SAMOSPEVI: Stir ji samospevi. Izdala Glasbena Matica ..................... Naši hmini ..................... Nova Evropa .................. Jt Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po .... MEŠANI ZBORI: Ptnninske. II. sv. (Laharnar) .. Trije m steni zbori. Izdala Glasbena Matica ................... .45 JO! Zml jevidi: i..Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Wisconsin, West I Virginia, Oblo, New York — vsa-.45! ki i« ........................ J« .40 Velika stenska ssaoa E vrana ....2.—* .45 l BAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: (Foes ter) ............ Triti* Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero rasnih glasov .... Jaz ki rad rudočib rož, molki zbor s bariton solom in priredbo za dvoepev ...................... Naročilom je priložiti denar, ! disi v gotovini, Honey Order ali :4t: poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če j pošljete gotovino, rekomondirajt§ M pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni p ' ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto .75 V pepelntčni noči (Sattner), kan-tan ta za soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica ...... Dve pesmi (Prelovec), sa moški zbor In bariton solo............ JO Gram). UČesri Mihec,— Šege in navade. Ne-sadovljstve, 3 zvezki sknpaj ..1.— ta Muca (Parma) __ JO PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hobad ...250 4. Koroške slovenske narodne (Svikarfič) L. 2^ ln 3. ---ikliptj aoaoooooooooooaooe* 1« MA1JC PESMARICE: St. 1. Srbske nmsilnii Umne .. U it. le. file «nttt. Brkine talni .. .15 2. Zrtejted rraakopan...............15 St. 10. Na plasiin ..........................15 Ji ftt. U* SMrttP ssseeeoseaeossssos »15 .99 ftt. 12. V.....Itn .............. JS "GLAS NARODA" 216 W. 18. Bt., New York PRAV VSAKDO —« kdor kaj iščet kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro-> dajal prav vntkdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI »"GiitNttoa^ UBGERT UAIVUVH MILT to t NOVA VRSTA KORUZE OASTON OUILLOT: To Je pa še od skle Da, ie t*- Radikalna sredstvo Tam so mirno zapisali njegovo den dni je minilo, odkar monsieur za spanec! zgodbo in ga poslali domov. Našle d- Morbidal, star samec, ne more spa- Pilule Sepulcra!'! nirga dne je dobil Morbida. obisk, ti Zdi e, da spanec ne more najti Posettl ga je sam izumitelj čudo- običajn«* poli do njega. Prišlo jc Sledil je naslov izdelovalca. delnih pilul. tako nenadoma i Morbidai se je brž napotil v me- j — Gospod. — mu je dejal ta o- Zatekel k je k znamenitim spe- sto. da poišče svojega odrešenika čarijivi mcž. — zvedel sem. da so ciiaMom. kil ni kom, psihiatrom. - Dajte mi pilule Sepulcra. go-1 vas okradli. Čital sem o vlomu v nevrolozcm in homeopatom. Ker spod. Rotim vas... | novinah. Toda vprašam vas. zakaj to ni pomagalo, se }e vrgel na le-. Dali so jih po.no škatlico. | na policiji in v izjavah novinan em karnaii'a in zeliščarje. Jemal je, — To 50 pilule-iz posebnega vo broni m makov ekstrakt v tako ve-' ska. — mu je doal čudodelni pro-likih dozah, da bi zaprle oči pre- 1 dajale::. — V vsa-ko uho si poti s-bivakem celega okraja. Toda Mo?- j nete eno. Vosek ue polagoma sto&i bidaiu to ni prav nič pomagalo. J m zamaši uho tako, da ne boste ni- Večer za večerom se je ponavljal I česar slišali. Lahko bi ustrelili de-pr» njem brezuspešnf boj s span--set korakov od vas s topom, pa se cem. Morbida I je zagrnil vsak večer okna. zamašil s sunjami vrzel med vrati in oboji, ustavil kuhinjsko uro. -zadušil" svoj budilnik in razmišljal, kako bi zadušil najmanjši ropot. Potem 0« zlezel v posteljo in zatisnU oči. Toda gorje. Spanca ru bilo od nikoder. Ko se Je ie pogrezal v brezčutje. je nenadoma ptSinil pokonci. Soseda nad njim je bas drgnila parket Okna so se začela tresti, kajti v Ustem lupu je privozil mimo hi-ic avtobus. Stokanje bolnika, kričanje otrok, asje laanje. mijavka- niste omenili mojih čudodelnih pilul? Hm. zakaj neki ne? Pomislite, ob kakšno imenitno reklamo ste me pr.pravili! ! ?! — No torej, je dejal končno z drhtečim, otožnim glasom. — hone boste ganili da. kakor bi ležali j čete. da vam povem vse po pravi-v grobu Pilule Sepulcra. gospod.! ci....? Naj bo. Vi ste čisto navaden sc.... Prvikrat v zgodovini sc jc po?rctilo španskemu fotografu dobiti devoIjenje vstopa v harem in .slikati sta-novalke. Krasotice na stiki so žene silno bogatega murskega velikana. Monsieur Morbidal je vedel dovolj. Poskakujoč od veselja se je vrnil domov. Komaj je čakal, da preizkusi čudodelno sredstvo. Čim se je zmračilo, je legeJ s pi-lulo v vsakem ušesu in čakal. Toda prevelika sreča ga je bila tako pn?-da čudodelno sredstvo ni t<:koj učinkovalo. Kcnčno je pa le podlegel utrujenosti in kakor zazidan v grobni tišini je Morbidal zičut l ,da mu leze na oči opojni spanec. K] nje mačke, udarci ure v zvoniku," Ker je prebedel več noči zapored, ivi^anje vetra v dimniku, škripa- je meral zdaj vse to nadomestiti, nje železne postelje, njegovo lastno In nadomestil je temeljito, kajti cHhanjr vse to je zado,-scalo. da spal je nepretrgoma 36., reci in piši«- rečne-ta preisenc iz postelje in st šestintrideset ur. i**kači tako. da je kar pihal od Ko se je zbudil, je rabil dolgo, da juse j se zavedel, kje je in kaj se j" Kaj j; > ru? Prižgal je luč in j zuodflo. Kak'}? Kaj je res spal? Po-rarel cit iti roman, zelo dolgočas-! čutil se je tako dobro, kakor v w usiMva'no zgodbo Toda njego-| mladrriitkih letih. Bsl je kakor pre-va krepka voiia in hrepenenje po spanju sta bt!a brer moči. Na>talo je oblačno jutro in pri-neito obira trvJ pd^fluko vrvenje nehvaležnež! Se priporočam. POZIV ! rojen, radost in hvaležnost sta kar prekipevala v njem. Pretegml >e. zazdehal in znova zau>nil oči. ker sc kar ni mo-A Morbidal je brezupno; r,r' ločiti od postelje. v kateri je Vai naročniki katerim jep oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI! Nezadovoljstvo an- i g leskega delavstva FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau ] I IZVOLITEV NOVEGA KONGRESA V NOVEMBRI ZA PRAVO POLETNO UDOBNOST " Winntpfi;. Man. — J-'«*«l.tj uporaMjatu pr .». .-t»»Wi«'ni«i«., s-» m 2- sp--zi<.«'. •!.« TRINERJEVO GRENKO VINO A!i 'r^dc državljani Združenih držav odobrili politično stranko, ki ima -•'daj večino v narodni zakonodaji? Kakšno je s ali.ščt javnosti napram pogodbi za omejitev oboroževanja. novemu tarifu. predi gaai i in prebivalstvo za sprememb'* prohibicijskih zakonov :n drugim narodnim vprašanjem? Prihodnje \olitve za kongres, ki sr b~do vršile dne 4. novembra, bodo 'v rarmrrnt) odgovorile na ta : ' vprašanja. Prvi-; po predsedniških ■ ! v _ H; vah leta 1928 bodo volile i ime- ] tli prliko izraziti svoje mnenje o, Odkar ao potegnili Gregorja Men delna m'njegove zakone o ded- n rti in nezasluženega pozabljenja. se jc v zadnjih dvajsetih letih veda o dednosti silno razmahnila ter je odkrila celo vrslo deehiostno po-srjnih lastnosti v rastlinstvu. Te ; lartncsti so nastale umetnic aH pa .same po-sebi 'mutacije!. Njih število raste od leta do leta. Niso pa to lastnosti, ki so zanimive. le s stališča dcdieju. itne znanosti. temveč imamo tudi lepo število takih lastnosti, ki so tudi za praktično kmetijstvo nad vsa važ-j ne. ali vsaj to obetajo biti. Pred dvema letoma so slovenski listi pi-} sali o novi sorti pšenicc :plcje«e z ržjo. £nov je cil sad dolgoletnega, mučnega dela profesorja slov. univerze dr. Franca Jesenka. čigar ime je baš zaradi teh važnih cdkritij prodrle v ves sv?t. ki pazno zasleduje. kda] bo ta za kmetijstvo tako važna sorta godna za gojitev na veliko. Zdaj pa je objavil profesor zaveda za rastlmogojstvo na zagrebški univerzi, rojak dr Lojze Tavčar, svoia odkritja, ki jih je dobil pri križanju koruze Vsak pač pozna nekaj cvetic in vc. da so v njihovih cvetih p«stiči s plodnico in brazdo in prašniki. Le ti razmnoževalni organi >o navadno v enem samem cve*u skupaj ter pravimo takemu cvetu, ki ima Kakor pcrocajo iz Londona, vla-\ da v delavski stranki veliko ne a-j dovoljstvo in razočaranje s politiko 220,000 ljudi, ali vsaka drža.a ima ! delavske vlade. Sedan e naraščanje, oba spola, cbojaki cvet. Pri koruzi vsaj po enega poslanca. ^ brezposelnosti in vedno večja go- , je pa to drugače. Kdor pozna koru- V senatu ya je vsaka država ena- ! spodarska kriza je povzročila v de- bo. ve, da štrlijo spodaj na deblu ko zastopana, kajti ima po dva se- 1 lav ski h vrstah velik preobrat v storži ali stoki, iz katerih visijo la-natorja brez ozira na svojo velikost; mišljenju, kaker ga še ni bilo v ski. Ti iaski so pestiči »n pravimo i politični zgodovini delavske stran- temu cvetu pestični cvet. Na vrhu Poiit:čno je Iloa-e cf Reprercn- kf Zaupniki delavske s'ranke. ki ulit vidih'ival po poštenem počitku. Prijatelji so bill zelo v skrbeh, da ima tako upadla lica in otožne eci. Zdravniki so trdili, da gre samo za zunanje vplive. Naj se monsieur Morbidal! »nebi zunanjih vplivov, pa bo rešen Da. toda ... kdo bi mogel odkriti ick proti takim vplivom? Ah. bogine, kraljevsko bi nagradil dotičn€*a učenjaka in določi' bi ga za univerzalnega dediča. Nekega dne, ko je pregledoval novine. je od presenečenja kar poskočil Tri vrstice so ga zbodle v oči: j• «'u»i'V;t- ?..;nfc.i Spini «!■•- hr>>, in /ipilru«. -wJ^Ih In ii'iiim. s»- »i »j K'at»«M hltr»» iastr»»t>i A. RrMner '' Ak»> i*lttr ix'lfttif mcMce iti ».".iti ticr»du. »ti, sliibexi* - 1 iti«. taprinli« in ilrw«:il» iw*hI»v. vw-mit.- Trim rj^v. cr«-nk<. vino v m..tih koii/itiah v v. « ifkMriurh.B - j yyenarcdnih vptn'ian'ili potom iz- volitve novega kongre a ah — bolj velikega dela (A«iri okušal tako bipgodejne sadove pi-lu! Sepulcra. Morbidal je potegnil iz ušes blagodejne ptiil'e in prižgal luč.. Go.-je! Niegove presenečene cči so zagledale grozen prizor. Pohištvo pre-vrnjeno, omare izpraznjene, vsi predalčki odprti. Kupi peiila ir. papirja so se valjali po tleh. Oljnate siike, ki so bile njegov ponos, u-metnine, ki jih je bil izsledil pri trgovcih s starinami, vse je bilo brez sledu izginilo. Okraden!.... Da. Morbidal je spal tako trdno, da niti tatov ni s-išal. čprav so vse razmetali. Seveda je takoj tekel na policijo. USTANOVLJENA LETA 1889. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA GRADSKA ŠTEDIONICAj V LJUBLJANI PREŠERNOVA ULICA Telefon st 2016 in 2616 Poštni ček št. 10.533 Stanje vloženega denarja nad 4«©.©#0.®0a.— dinarjev * *pr*J«ewa vi««« nji hrani J ne Knj.*ice k«kor tudi na tekoči račun, in sicer preti ni|ug»4n«ji(iflu obr««tevanjw. Hranilnica ptačuje zlasti za vlog« proti dogovorjeni povodi v te ti očem računu najviije mocjoč« obresti. JAMSTVA za »m vloge tr obresti, tudi tekočega računa, je večje kot fcjoekotl orugoa. kar Jam«i zan}e poleg lastnega toraminičrtega premoženji i« mesto Ljubljana s vsem premeten jam ter davčne močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej SODIŠČA denar nedoletnib, ŽUPNI URAOl cer- kvem «n OBČINE občinski denar. RfNTNI DAVEK od vio*mh obresti plačuje hranilnica sama. tako da do. b:va>o vlagatelji polne obresti brez odbitka. Niti rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naii hranilnici, ker je OENAR POPOLNOMA VAREN. Kako se potuje t stari nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgo-j letne izkušnje Vam mi za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti in dehivajo gctovc : ke za pLsarniEke p on "liike, pa-; p:r in druge manjše strcrške. Sedanji dve večji stranki .sla zn t-i«ni pod imenom Demokratov znr:-ma Republikancev, približno cd leta 18o5. Od tedaj smo imeli 37 kon-grnsijonalnih volitev. Rrpublikonr: so in.el. večino v senata 23-krat in . 25-krat v poslanski zbornici. De-mokrati .so prevladovali v senatu ko urejen, da tretjina mandatov j S-krat in v poslaniki shernioi 12-ptyteka vsaki dve leti. Posebna sna-čilne-t ameriških volitev je ta. da se izvoli nova poslanska zbornica, doč.m je stara še vedn: v veljavi. Volitve so v novembru ali stari mandati potekaio še 12 v marcu pri- krat. P rs^k; vol: t vi jc bila mo" o-beh strank enaka Imeli srno šestkrat republikanski kongres v obeh zbornicah in trikrat demokratski kr n-jjres. Kongres Združenih držav je sa- hednjega leta. V evropskih deželah mostojna panoga vlade, katere o-se navalno parlament razpusti.! blast je določena po konr-tituciji. Ta predno se razpišejo nove volitve. , cbla^t vsebuje naooved vojne, cb-Ako stari član kongresa je nora- davče.ije p—cula na kredit Združen za pmovno izvolitev, on še ved- ženih držav, uravnavanje trgovine no ostaje član kongresa do prihod- | z drugimi državami in izmed poje-njega 4. marca, ko se s ni s:-; novi dinih držav Unije, kovanje denar-kongres. ja. naturalizacij ski in imigraeiislci Hoirse of Representatives ima i zakoni itd. Vsi davčni zakoni mo-435 članov in senat 96. V prvi zber- j rajo izvirati iz poslanske zborni-nici je prebivalstvo zastopano pri- ee. Na drugi strani ima le senat bližno po svejem številu in zato ve- pravico voditi obravnavo proti oblike in obljudene države imajo več dolženim visokim uradnikom fede- krožijo po severnih industrj skih sredisč'h. poročajo, da ni možno riržat: -hodov v Newcastleu. Leedsu. Bratfordu. Sheffieldu in drugod, ker je delavstvo do skrajnosti razburjeno. OfiCijeini krogi delav>ke stranke priznavajo, da e položaj v teh krajih tak. da ni izključeno, da bo izgubila delavska stranka v tet; krajih velik de! svojih mandatov. Posebno veliko nezadovoljstvo vi,»da z MaeDonaidovo politiko, ki crozi, da razbije delavsko stranko in za daljšo bodočnost iztrga delavske organizacije MacDonaldo-vemu vodstvu. Kakor poročajo, se nagiba MacDonald vedno bolj mnenju, da je treba črni prej razčistiti položaj in najti izhod, ki bi rešil situa vi o. POLICIJA SE NI PREPRIČA NA, DA JE KUERTEN DUES-SELDORFSKI MORILEC stdbla pa je nekaka metlica, ii ima prašnike. kar prav lahko vidimo, kadar koruza cvete in ie eb vetru kar kadi od cvetnega prahu pc njivah. Zakaj jc narava tu odstavila prašni del cveta tako daleč cd pe-stičnega dela? Vrjetno zato. da skrbi z otežkočeno samooploditvijo za oploditev rastline p? prahu tujih rastlin, da se ohrani rod zdrav in krepak. Saj vsi vemo. da vodi ploditev v ožjem sorodstvu k propadanju n»du. Raziskovalec rastlinskega življe-naj pa mora marsikdaj delati proti sličnim sicer smotrenim ukrepom narave in storiti tak rekoč rilo rastlini. da jo spravi s tem v tako zagato. da mu izda svojo skrivnost. Tako je tudi Tavčar ve: let umetno oplojeval večjo množino koruznih rastlin z lastnim cvetnim prahom in jih meriseboj križal. Leta 1927 pa je nenadoma : pazil med temi križanci v drugem rodu čudno rastlino. Koruza ima vedno tako razvrščene liste na steblu, da sledi listu na eni strani prihodnji list na drugem kolencu na drugi strani. Pri tej novi rastlini pa so listi soičeni in so naslednjim parim na križ razvršeni idekusirani». kar do- Iz Duesse.dorfa poročajo, da ima kriminalna policija zelo velike pomislekov. ali je Kuerten res iskani duesseldoriski morilec. Kijub naj-vnetnejšemu preiskovanju sc ni,^ ^ niso ™ nobem rast_ posrecilo zbrati proti Kuertenu ne- . iz oddelita enokaličnic. kamor pobitnih dokazov, s katerimi bi, ^ada koruza. Tavčar je primerjal to novo rastlino z normalnimi rast- lahko podprli njegova priznania. Zaradi tega obstera zeio upravičen j U**™ 5e videL da ima prav to~ (liko kclenc. kakor vsaka druga pov- sum. da se Kuerten samo iz ne- kraj, ampak ga mora vsak prosilec, "repreZentativcv" »zastopnikovi. — osebno dvigniti pred odpotova- j N? pr država New York ima 43 njem v stari kraj. Prošnja za per- j zastopnicv. Pennsylvania 36. Illi-mit se mora vložiti najmanje eden; nois ^ na drugi straili Florida jih ima 6, Idaho 2 in Arizona le 1. Šte- mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni. ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. ¥. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota M5 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost t kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 19ZS. leta poročili; žene ta neporočeni otroci izpod 11 leta poljedelcev. Ti so opi sviftnt do polovice kvote. Do druge filuitii pa so opravičeni žene ta nepuroče-ni otroci izpod 21. leta «dH sodržavljanov, ki so MB »mUwh pri-puščeni v to deželo sa stalno tavanje . poznano ta nml|w SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STREET vik> poslancev se odredi vsakih 10 ralne vlade ivštevši predsednika Senat ima odebriti mednarodne pegedbe sklenjene od predsednika z inozemskimi vladami, kaker tu-di vsa predsednikova imen vanja članov kabineta, poslanikov, sodni- lega bolestnega nagona izdaja za | koruza- namree 13 PovPrec- iskanega morilca, ali pa se dela j no število listov na normalni kom- let po ljudskem štetju. Približno1 kov Vrhovnega sodišča in mnogih prihaja po en poslanec na vsakih ! drugih viš kih uradnikov. VEČJE PRISTOJBINE ZA PATENT. Tekom minulega meseca je pa- i si rešitev 119.000 patentov. tentni urad odobril nič manj kot 7669 patentov, kar je rekord, ki ni bil še dosežen. Tekom tretjega ted- Približno se vsako leto vlaga 90 tisoč prošenj za patente in dovoljuje se polovica toliko patentrv. na v j tu u se je izdalo štirikrat, Zato bo večja pristojbina poveča-več patentov, kot je normalno v J la dohodke za čez pol milijona do-enem tednu. [ larjev na leto. Ta izredni povišek ni pripisati nenavadno iznajdljivosti, marveč novemu zakonu, ki je stopil v veljavo 1. junija in ki je povišal vladno pristojbino od $40 na $50. Iz-najditelji so brž vposlali svojo patentno pristojbino pred koncem maja, da si prtštedijo $10. Približno treba štirih tedn:v. pred no se izda patent po vplačan ju pristojbine. Zato naval je ie prešel, kai se tiče izda van j a patentov. Sedaj treba plačevati $25 za časa. ko se vloži prošnja za patent. Ostalih S25 se vplača, ko je bil patent dovoljen. Večja pristojbina bo pokrivala večje stposke za prepotreb-no csobje v patentnem uradu, ta-ko da. se bo z večjim številom urad-nltov delo vršilo v hitrejšem tempo. Treba le pomisliti, da aedaj vi- Nova najdišča rud in mineraiij Rusiji. V Cusovaji v osrednjem Uralu so našli velikanska ležišča niklja. Cenijo jih na 4 milijone ton. V Bi-bejbatu v Baku so odkrili nove vrelce petroleja, ki so dali v dveh dneh 20,000 ton nafte. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki so tete naučiti angleški in hočejo postati dr-tavljant Združenih držav. OgUsite se za pojasnila ▼ ljudski ion štv. 127 East 4L cesta v potok sjntraj od 1C do 1&. ookn Ata. SM, alt pn o *W tis. f Ji" norca iz piolicije. Duesseldorfska policija je že ta-v prvem komunikeju po Kur-tenovi aretaciji izjavila, da je kljub Kuretenovemu priznanju dvom Vivo, da bi bil res on storilec vsen ziočinov. ki se pripisujejo duessel-dorfskemu morilcu. Temu odgovarja tudi prejšnje domnevanje kriminalistov. zlasti berlinskega strokovnjaka Gennata. da je samo del duessoldorfekih zločinov izvršila ista oseba, dočim prevzema Kuerten na sebe vse seksualne zločine, ki so bili izvršeni v Duesseldorfu v zadnjih letih in še cel kup zločinov samo da jih policija omeni. Kuertenu se je le polagoma posrečilo prepričati policijo o resnici svojih navedb posebno, ko je z ne-■verjetno sigurnostjo slikal vse podrobnosti posameznih zločinov, ki jih je policija morala smatrati za resnične. Vendar so že v začetku pri preiskovanju Kurtenovih priznanj ugotovili, da ne odgovarjajo resnici. Za Kuertenovo krivdo vsekakor govori dejsbvo, da ga je ena izmed njegovimi žrtev, ki jo je večkrat ranil, takoj spoznala, vendar je mogoče, da se je dekle v splošni duessekiorfski psihozi zmotilo. Zaradi tega. bo potrebno, da vse slučaje Kuertena še enkrat preiščejo najboljši nemški strokovnjaki, po- že doseženem uspehu in mu želimo, sebno taki, ki dosedaj še niso so- da bi se mu kmalu posrečil tudi delovali pri preiskavi. Tudi psiho- drugi del poskusa: podvojiti doooe pati se bodo morali še intenzivno «^htnih Imnimth «rrrt m baviti s Kuertenom. gatiti pridelek koruze zi znaša tudi 13. na dekusirani no-vi sorti pa jih je skoraj polovico več. namreč 24 Pa bi si mislil kdo. so pač listi manjši, ker jih je več. A Tavčar je zmeril površin: listov in dognal, da meri skupna povprečna listna površina normalnih ko-ruAiih rastlin 36J280 kvadratnih cm, pri dekusiranih rastlinah, pa celih 70.859 kvadratnih cir. in je torej do malega ja. celih 100 odstotkov večja od normalne. Ker sadimo pri nas koruzo največ zaradi zrnja, bodi še povedano, da ima ta koruza namestu ofoičajnih dveh štoržev tudi kar štiri storže in torej tudi za polovico več zrnja. Tavčar goji te rastline naprej- in jih skuša uravnovesiti in križati z drugimi žlahtnimi koruznimi sortazni. Posebno važnosti je mimo čisto znanstvenih izsledkov ogromen praktičen pomen Tavčarjevega odkritja. V svetu uporabljajo zeleno koruznico v največji meri za krmo govedi in se je nje uporaba posebno po uvedbi ensilaže ikisanja sveže krme po posebnih stolpih in be-toniranih jamah > silno dvignila. Kaj pomeni pri proizvodnji krme podvojeno listje, bo pač vsakomur jasno. Mlademu učenjaku čestitamo na _ ___ KRATKA DNEVNA ZGODBA Mali Oglasi imajo velik uspeh i , IM M i! 'jSI H "P I I __ u^m m. m Prepričajte se! NEW YO*% FRIDAY. JULY 11, 1931 POGREŠANI DOKUMENT ROMAN IX ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. 37 < Nadaljevanje.) Postala Je rdeča kot mak, a ga pogledala z blestečiml očmi. — Vi veste, gospod Herfurt, vi veste da se mi ne bo zdela nikaka bodočnost lepa, v kateri se ne bosta sestala najina pota. Oert Je vzdihnll globoko. — Bog mi pomagaj, da vam stiskala. Naslednjega jutra sta si sedela oba nasproti pri zajtrku. Služkinja Je bila danes zjutraj zopet nekoliko manj prijazna. Bila je skrajno čemerna ter neprestano drsala s svojimi copati, česar pa ni mogla slišati Lena. Ničesar pa si ni drznila reči, kajti služkinja bi Ji prav gotovo odgovorila na&lednje: — Kje pa naj si kupim čevlje, če ne dobim niti plače? Nekaj časa pozneje je prinesla služkinj? noter jutranjil ist, katerega j« seveda se prej prečitala v kuhinji. P redno ni bila gotova s tem, ni dobila gospoda nikdar lista. — Najprvo jas. nato pa drugi. — se je glasila njena deviza! Lena Je prijela list. dočim je Kurt buliT predse Nekaj časa Je listala br« posebnega zanimanja Naenkrat pa se je stresla ter pogledala natančno na neko mesto. Blesteč ogenj Je šinil iz njenih oči. — Kurt! — Kaj pa Je? — Poglej tukaj, — ta oglas! * • Potisnila mu je list ter škJila pri tem postrani, da vidi utis. katerega bo napravil nanj oglas Kurt je preči tal oglas, kateregar Je dal Gert v list ter pogledal svojo — No. — kaj je t nJim? Najmanj pet tisoč mark si vrgel na cesto, katere hi sedaj lahko zaslužila, — »e je rogala PoOenil Je nazaj svojo čašo. — Miruj vendar enkrat! Lena pa si je podprla glavo z roko Kako strašno omejen si. Kurt! Ali ne razumeš? On je našel listnico prav tako malo, kot midva. Stalo pa ga bo vendar pet tisoč mark, da dobi nazaj ničvredno Ustnico? Le raditega ker je spomin na očeta? Tega vendar ne vrjajne*. Prav gotovo tiči poročni list v tej Ustnici! — Mo, da. — midva ga vendar n imav a! Potrkala se je po glavi. — Ali še vedno ne razumeš? Midva nimava dokumenta, a tudi oni ga nima. To Je opom. katere se lahko drživa! Kurt je skomlgnU z rameni. — Nikakega veselja nimam več, ker gre vse narobe. — Ne bodi vendar tema, Kurt. Take dedačine vendar ne pusti človek brez vsakega boja! | H TET * 1 ~ — P*vprcčiti na rsak način, da bi ne prišel zopet v posest listnice. — Kak» pa to? —* P®ga seveda še ne veni. Razmišljaj va! Lan* jc aria nepremično predse Njene črne oči so se pričele hleste- M^BmMmfllaMMFlffHffi^ n iwii'vi; 1 LAMEST SLOVENE DAILY H O. g E — Kaj hočeš. Lena? — Vprašati v hotelu, če je Herfurt še tam. — In kaj zato? — Če je v hotelu, ne more biti ob istem času v vili Berndt. Hočem le ugotoviti, če je v hotelu. Ne vprašuj nadalje, — nisem še gotova. Pczvcaiila je v hotelu Excelsior. Ko je bila zvzea ustanovljena je rekla: — Tukaj vila Berndt Poglejte, če je gospod Gert Herfurt še vedno v svoji sobi? — Takoj, — je odvrnil "boy". Takoj nato se je oglasil drugi glas: — Kdo je tukaj? _ Tukaj vila Berndt. Ali je gospod Gert Herfurt navzoč? — Ne. Gospod Herfurt je ravnokar odptoval v AngUjo. Oči Lene so se razširile. — AU je to zagotovo? — Povsem zagotovo. AU je tam pri aparatu gospodična Alenka Al-vina? Lena si ni pomišljala nadalje. — Da. tukaj je Alenka Alving. — Gospod Herfurt je pustil pismo za vas gospodična Alving. Adresi-ran je na vilo Berndt ter ga moram takoj oddati na pošti. To se bo takoj zgodilo. — Ne, prrsim ne, — tako dolgo traja s poito. Zadržite ga — takoj ga bom sama vzela. — Dobro, gospodična Alving. Oglasite se pri informacijskimi uradu, tam vas bo čakalo pisano. Roki Lene so se tresle. — Hvala, — takoj pridem. Lena 'je vsa olajšana obesila zopet slušalko ter se ozrla zmagoslavno na svojega brata. (Dalje prihodnjič., POZOR, ROJAK! h aastova mm Ihta, prejemate, im razvide«, kdaj Vam Je naročnina filU Ne čakajte term J, da sa Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. n (Cretan je Parnikov .— Shipping News -r -On LETALO SE JE VNELO V ZRAKU Dne 24. junija je imelo prebivalstvo Mostarju, kakor poroča beograjsko "Vreme" priliko videti strašno nesrečo v zraku. Pilot-narednik M. Kovačevič je dobil nalogo, naj leti v krogu z ie-taf.išča Jasenice preko južnega dela mesta. Letalo pa se je v višini 1,000 metrov vnelo. Po gostem in temnem dimu, ki je naenkrat izbruhnil iz letala, se je pojavil plamen, tako da je bilo vse letalo podobno žareč emu meteorju. V grozi so ljudje gledali, kako je skušal Kovačevič skočiti iz letala, vendar se je v posledr^em trenutku premislil, ker je uvidel, da ga čaka gotova smrt. Zatem se je dobro videlo, kako je s pilotskega sedeža prestopil na mesto za izvidnika, ki je bilo prazno, nato pa se je spenjal po letalu, da bi se izognil strašnd smrti v plamenu. Ko je videl, da mu ničesar ne pomaga, je ponovno skušal skočiti z letala, toda višina in neprimerni teren sta ga zadržala. Letalo je še nedalje gorelo in ko so posamezni deli razgreti od plamena popokali, se je v navpični smeri zrušilo na centralno pokopališče Mnogi gledalci tega proznega prizora so odhiteli na mesto ne- sreče, kjer 'jim je uspelo nezavestnega pilota še pravočasno potegn.ti iz razbitega letala, preden g a jo iebjel plamen. Nesrečo so gledali tudi njegovi | predstojniki in tovariši na letali-I šču ter mu odhiteli na pomoč z avtomobilom Rdečega križa, ki je vedno pripravljen, dočim so nekateri letalci prileteli s svojimi letali. Pilot Kovačevič je dobil več težkih poškodb in opeklin ter so ga prepeljali v bo'nico, kjer so mu nudili prvo pomoč. MLIIJON FRANKOV ZA POPAČEN GLAS NEVARNOSTI PRI POSLUŠANJU RADIA. Nedavno so listi poročaU. da so neko žensko ubile slušalke pri poslušanju radia. Listi so obenem na široko razpravljali o "groznih nevarnostih" poslušanj at radia. Če vlada taka obupna nevednost med izobraženci, potem »je od preprostih ljudi tem manj pričakovati razumevanja za primitivne tehniške reči, s katerimi ima dandanes človek skoro vsak dan opravka. Vendar obstojajo gotove nevarnosti, na katere je treba paz ti pri poslušanju radia. Sicer je večina aparatov tako urejena, da prestreže eventualno novarnost. Pariz ima zopet malo. a zato pikantno senzacijo. Gospodična Tenia Navar toži neko londonsko filmsko družbo, ker je v zvočnem filmu popačila njen glas, pa tudi j njena postava je obilnejša. Gospodična Navar zahteva sedaj milijon | frankov odškodnine, češ, da zaradi tega trpi njena lepota, oziroma njen ' sloves. Film se imenuje "Cesta je L,pa". Navarova pa je v njem igrala vlogo abonentke Comedie Francaise. Igrala je pač kakor je znala in vedela, toda v filmu je baje nemo-mogoča. O tem pravi sama: "To je naravnost sramota! Zločin Moje oči so gledale v filmu topo, brezizrazno, moja postava ;e bila gorostasno Obilna, moj glas pa — ah moj bog — raztrgan. jokav, hripav in jecljajoč. Samo, če se spomnim na to, pa se t rese m od sramote. Od prijateljev in prijateljic sem sprejela okoU 200 protestnih pisem. Škoda, da filma nisem videla, preden so ga začeli predvajati. Nikdar ne bi pustila, da me tako onečaščajo in da na ta način resno ogrožajo mojo umetniško karijero. Zahtevam milijon frankov odškodnine." Sedaj so parižani radovedni, če bo Navarova res uspela. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ^^^^^tmmmmmmm^m^amm OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiu samo vmie članstvo, pač pa vai Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob lanafiln COLORADO Denver, J. bchutto Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh. A. Saftič. Salida, Louis CosteUo. Walsenburg, it J. Bajuk. INDIANA IitUlanapolla, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Bllah, J. BevCiC, Mrs. F. Laurlch. Andre« Bpillar. Cicero, J. Fablp^. Joli-t, A. Anzelc, Mary Bam bleb, J. Zaletel. Joseph Hrojrct. La SaUe, J. SpeUch. Mascoutah, Frank Augustus North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Xrank Petkoviek in j Jožo Zel-nc. * KANSAS | Glrard, Agnes Mocnlk. Kansas City, Frank £agar. Maryland Steyer, J. Cerne. KltzmlUer, Fr. Vodoplvoc MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Goute, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Eekula. Eveleth, Louis Oouto. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng, John Povte Virginia, Fra^k Hrvati ch Sheboygan. Johr Zorman. West AlUa, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Steraiaha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton. John Balant, Joe Hill. Cleveland, Anton Bobek. Chaa Kar linger, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. , Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumše Nlles. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City. J. Kobiar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakAa. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerlna Conemaugh. J. Brezo vac. V. Ro-vanftek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Prsrift, Louis Japan-Č1Č, A. Skerljy FarreU. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamlr. Greensburg. Frank Novak. Homer City «n okolico, Frank P*-renchack. Irwin. Mike Paoahek. Johnstown, John Polane. Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank BaTloch. Manor. Fr. Oemihar. Meadow Land*. J. KoprlvUk. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. PodmllAak. Pittsburgh, z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto. F. B. Demahar. Reading J. Podere. Steelton. A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. Skerij. Fr. Bchlfrer. West Newton, Jooeph J< Wlllock. J PetarneL UTAH Helper. Fr. Kielm. WEST VIRGINIA: Williams River, šntoi WISCONSIN MUwaukee, Joseph Ttatnlk In Joa. Koren. Raelne in okoUco, Frank Jalaoe. WYOMING Rock Wprtngs. Look 1 DftamandviBe. if. 15. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen 1«. Julija: Herexig.irta. Cherlmurf I»r«-m.-n, Ch-rb«nirs. Bremen leviathan, Cherbourg President Ruoitevelt, Cherbourg Br«-mt- ti JlajfUtir. fh.rbourc Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. julija: Berlin, Boulogne fur Mer. lire-men 18. julija: Pari*. Havre W'esternland. Cherbourg, Antwer-pen rn. Rotterdam, lur Mer 19. julija: Mlnnethnka. Oh'-rtx.ure CoD'e Uiamamauo. Xapoll, Cleno- I va 23. julija: Mauritania Cherl>f>ijric Europa, Ch»rboum. Bremen (i^irge Washington. Cherbourg. Bremen Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 25. julija: Fra »»<•*>, Havre Homeric, Cherb«nirK Rotterdam, Boubgrie Sur Mer, Itot-terd.tm Koma, Xapoli. (ire^d« n, Cherbou'g. Bremen 1. avgusta: lie de France. Havre Vulcanic Trst Bremen. Cherbourg. Bremen Olympic. CherlKiurg Pennland. Cherbfmrg. Antwerpr-n VolMidam, Boulogne Sur M.?r. It.>l- terdam 2. avgusta: viat ti:ir>. _..,ir(t Minnewaska, Cht-rbourg 5. avgust.i: Berengaria. Ch»Tl«^rg 6. avgusta: President Harding. Cherbourg. Bremen Deutschland. Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg, Br«-m«-n 8. avgusta: Majestic. Cherbourg i.apjuijil. Cherltourg, Antwerpen Amsterdam. Boulogne bur Mer. IUitterd;im 9. avgusta: President Roosevelt, Cherberg, Bremen NJilwauKee, Cherbrrurg, Hamburg Con»e tlraride. Napoti. Genova 13. avgusta: Mauritania. Chert»ourg Knr"i«a., Ch*rbourK-. rr»m»n O'ige WaahiriKton, Cherbourg. Br, men Albert Bailin. Cherbourg, Hamburg 21. avgusta: Ikr in, Boulogne Sur M»-r. Bremen 22. avgusta: oIymy»li-. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Naj»o!l, Oenova 23 avgusta: Minnekahda. Boulogne Sur Mer 25. avgusta: It«-; if.-e. Cherbourg. Hamburg 27 avgusta: lie Kranr-e. Havre Berengaria. Cherl^.urg OJumbuj Chfrbourn, Bremen America, Ch»-rbourK. Bremen N- w York, Cherbourg. Hamburg avgusta: I Tesdet!, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa. Cherln>urg. Bremen M tj.^tir, Cherbourg Pennland. Cherb'tirg. Antwerpen V«it. r. iarn. iVnitogbc Sur Mtr, Rotterdam 20. avgusta: l£»-pijbli<-. '""b^rlHiurg Rr«-m»n S* I. . 'Thertmurg. Hamburg Conte Bian.-iuuano. Nai»oii. ii« n>»va 6 DNI PREKO OCEANA j Nijkt aJSa In ntjovij ugo«n, pot a* | ootovanj« ni ogromni* sarnlUh: PARIS 18. julija; 16. aucusta 17 P. M. i 41 A. M > FRANCE 25. julija: 20. au^usta <7 P. M.) (7 P. M > ! lie tic I rance 1. auc-: 27. aug. 11 P. M i »Opolflnci N»]kf»jU pot iskj sotaaiiici * «ua Je r posebni kabini m vsemi aaodarnl-ml udobnosti — pijana m liain* . francoska kuhinja. Isrsdno cisk« e«n« Vi-raSajto kct«reaakoll pooblaalonoga tg»iu FRENCH LINE t» »TATE «T httl NIW VOIK, N. V. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-siovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Btanc uma $2— naročite [t pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA Z1C West 18 Street Ne« York City Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavijan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 1930 Nadaljni izleti po isti pr^gi in z istim parnikom: 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom 'VULCANIA" dne 1. avgusta Nadaljni izleti po isti progi: 2. septembra — "VULCANIA 28. novembra—"SATURNIA" 8. oktobra — "VULCANIA" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na naTstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoci potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 32 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380