Kraljestvo Srbe?, Hrvatov m Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Pravilnik o ureditvi državnega oddelka za zaščito dece.
§ 1. Ta pravilnik se predpisuje na podstavi § 5. naredbe o ustanovitvi državnega oddelka za zaščito dece.
Splošno navodilo.
§ 2. Splošna državna /.aščita dece se razteza do dovršenega 16. leta.
§ S. Država skrbi do 16. leta popolnoma za ono deco. ki jo varuštveni sodnik proglasi za zanemarjeno.
Naloga.
§ 4. Naloga državnega oddelka za zaščito dece je:
1.	) da skrbi za dobro duševno in telesno od-gojo mladine sploh v vsej državi;
2.	) da nabira podatke o deci in vrši po svojih organih popisovanje vse dece, ki potrebuje zaščite in pomoči, zlasti /ojnih sirot;
3.	) da proučava in izvaja vse pomočke, ki so potrebni, da se zmanjša obolevanje in umrljivost dece;
4.	) da izdela zakonske načrte, s katerimi se najbolje zagotovi zaščita dece;
5.	) da vodi porabo denarnih pomočkov v okviru proračuna;
6.	) da prevzame upravo vseh državnih naprav za zaščito dece;
7.	) da osnuje naprave, ki naj se ustanove na temelju zakona;
8.	) da tudi upostavi zvezo med vsemi državnimi napravami, domačimi in tujimi dobrodelnimi društvi, ki se bavijo z vzgojo in zaščito dece, ter jim ob potrebi daje moralno in gmotno podporo in nadzira njih delovanje.
Sestava.
§ 6. Državni oddelek za zaščito dece ima osrednji urad in oblastvene, okrožne (županijske), okrajne in krajevne odbore in naprave.
I.
§ 6. Osrednji urad ima sedež v Beogradu. Deli se na te-le odseke:
1.	) na administrativni odsek (za administracijo, knjigovodstvo in statistiko) ;
2.	) na odsek za pravno in privatno pomoč;
3.	) na odsek za naprave in nadziranje.
§ 7. Na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev se osnavljajo za sedaj ti-le oblastveni odbori:
za Srbijo v Beogradu, Nišu, Skoplji» in Bi-tolju;
za Hrvaško, Slavonijo, Medjimurje in Istro v Zagrebu;
za Slovenijo v Ljubljani;
za Vojvodino v Novem sadu;
za Bosno in Hercegovino v Sarajevu;
za Dalmacijo v Splitu;
za Crno goro v Cetinju in po potrebi tudi drugje.
II.
Odbori.
§ 8. Podrejeni organi državnega oddelka za
zaščito dece so:
1.) Oblastveni odbori, ki so sestavljeni iz zastopnikov oblasti in zastopnikov dobrodelnih društev. Oblastvene odbore ustanavlja poverjeništvo ministrstva za socialno politiko; kjer tega poverjeništva ni, jih ustanavlja najvlŠja oblast.
Oblastvene odbore potrjuje državni oddelek za zaščito dece. Predsednika odbora predlaga oblastveni odbor, imenuje ga minister. Tajnika in ostale uradnike postavlja državni oddelek za zaščito dece.
Oblastveni odbori so v neposrednji zvezi z državnim oddelkom za zaščito dece.
2.	) Okrožni (županijski), okrajni odbori se ustanavljajo po okrožnih (županijskih) krajih, oziroma okrajih, kjer so sedeži okrajnih sodišč. Sestavljeni so na isti način kakor oblastveni odbori. Ustanavlja jih oblastveni odbor, s katerim so tudi v neposrednji zvezi.
Kjer obstoje samoupravni okrožni odbori, vrše ti tudi dolžnost okrožnega (županijskega) odbora državnega oddelka za zaščito dece.
3.	) Krajevni odbori. V vseh ostalih krajih ustanavljajo okrožni (okrajni) odbori krajevne odbore. Naloge teh odborov bodo pred vsem opravljali krajevni odbori osrednjega skupnega odbora ali šolski odbori ali odbori privatnih društev za zaščito dece. Če teh odborov ni, se osnujejo posebni krajevni odbori. Ti so sestavljeni slično kakor okrožni (okrajni) odbori. Dolžni so, da ugotove stanje dece v svojem kraju.
4.	) Poverjeniki. Vsi odbori, kolikor tega ne vrše sami člani odbora, nastavljajo svoje poverjenike za razne posle (zbiranje podatkov, obiske in nadziranje, iskanje pomoči, upravljanje raznih naprav itd.). Prav tako nastavljajo v krajih, kjer ni mogoče ustanoviti krajevnih odborov, oblastveni, oziroma okrožni (okrajni) odbori svoje poverjenike, ki po dobljenih navodilih izvršujejo njim poverjeno delo.
III.
Naprave.
1.	Dečji domovi.
§ 9. Zaradi hitrega in lažjega izvrševanja zaščite in pomoči deci na podstavi budgetnega proračuna tega oddelka se ustanavljajo domovi za vso deco, ki jo proglasi varuštveni sodnik za zanemarjeno, kakor tudi za ono, ki bo potrebovala zdravljenja ali posebne oskrbe. V domove bo sprejeta vsa deca, katero vanje odpošljejo oblastveni odbori.
§ 10. Dečje domove upravlja in vzdržuje neposredno državni oddelek za zaščito dece.
§ 11. V dečjih domovih in njih napravah se pridržuje samo bolna, duševno nerazvita deca in deca, ki potrebuje posebnega negovanja ali oskrbovanja.
§ 12. Deco, ki ne ostane v domu, premesti oblastveni odbor v primerne rodbine ali pa v druge državne ali privatne naprave (zavode), strokovne šole ali naselbine, ki se ustanove v ta namen.
2.	Druge naprave.
§ 13. a) Državne. Razen dečjih domov in naprav pri njih se bodo po potrebi ustanovili tudi posebni zavodi, kjer se bodo z vsega ozemlja nameščali otroci-invalidi (gluhonemi, pohabljeni, slepi), poboljščvalnice za moralno zaostale otroke in otroške naselbine na državnih in samostanskih posestvih s strokovnimi šolami.
b) Privatne, z državno podporo. Te naprave (zavode) nadzira državni oddelek za zaščito dece, kolikor prejemajo državno podporo. Ostale privatne naprave, ki ne uživajo državne podpore, so z njimi samo v poslovni zvezi, kolikor je to potrebno zaradi nameščanja ir. podpore za deco.
Za vse te naprave se še predpišejo posebni pravilniki.
Gmotno preskrbovanje.
§ 14. Viri za vzdrževanje oddelka za zaščito dece so:
1.	) državni budget;
2.	) prispevek, namenjen za podporo dece in samoupravnih budgetov (okrožnih — sreskih, okrajnozastopnih itd.);
3.	) občinski;
4.	) prostovoljni prispevki, darila in drugi nepričakovani dohodki.
§ 15. Z državnim budgetom razpolaga oddelek za zaščito dece. — Z njim se vzdržujejo dečji domovi in druge državne naprave. Nadalje se z njim pomaga oblastim pri vzdrževanju drugih naprav, bodisi društvenih, bodisi zasebnih, glede delnih podpor ter se nakazujejo podpore rodbinam, katerim bodo otroci izročeni.
§ 16. Prostovoljni prispevki se bodo porabljali v namen, za katerega so bili določeni.
§ 17. Dohodki občinskega budgeta se bodo najprej uporabljali za podporo rodbinam, ki so prejele deco v oskrbo, in za krajevne naprave. Kolikor ti viri ne bodo zadoščali, se bodo porabljali dohodki iz sreskih, potem iz okrožnih budgetov za dotične sreze, oziroma dotična okrožja. Kadar tudi ti viri ne bodo zadoščali, se bo nakazovala potrebna podpora iz državnega budgeta.
§ 18. Z vsemi prostovoljnimi prispevki, domačimi ali tujimi, ki ne bodo namenjeni za posebne svrhe, bo razpolagal oddelek za zaščito dece ter bo njih uporabo nadziral po svojih podrejenih organih.
§ 19. Vsak odbor ima svojo zalogo, ki se sklada iz. krajevnih in tujih virov (podpore: sreske, okrožne, okrajnozastopne, društvene in privatne). Ta zaloga se deponira pri državni blagajni, v kraju, kjer te ni, pri občinski. Izdatki iz te blagajne se vrše po odobrenem budgetu, za izredne izdatke po sklepu dotičnega odbora; samo če je treba hitre pomoči, more dovoliti izdatke tudi predsednik s tajnikom proti temu, da jih odbor naknadno odobri. Ce teh izdatkov odbor ne odobri, odloči o tem končno okrožni (okrajni) oblastveni odbor, odnosno državni oddelek za zaščito dece.
§ 20. Uradniki oblastvenih in okrožnih odborov (tajniki, pisarji, služabniki in poverjeniki) se bodo plačevali iz oblastvenih, odnosno državnih blagajen. Krajevni odbori morejo iz svoje zaloge svojemu osebju dajati nagrade v okviru budgetnega proračuna, kolikor ne bodo imeli brezplačnih sotrudnikov.
§ 21. Oblastveni odbori bodo sestavljali svoje budgete predvsem z ozirom na svoje vire; kolikor ti ne bodo zadoščali, bodo smeli računati na državno pomoč. Te budgete bo treba pošiljati v odobritev državnemu oddelku za zaščito dece.
§ 22. Okrožni, okrajni in krajevni odbori bodo sestavljali na isti način svoje budgete ter jih predlagali svojim okrožnim, okrajnim, oziroma svojim oblastvenim odborom v odobritev. Celokupno budgetiranje odobrava državni oddelek za zaščito dece.
§ 23. Kolikor državni uradniki, ki so nastavljeni pri drugih oblastih, ne bodo izvrševali poslov uradnikov pr: okrožnih, okrajnih in oblastvenih odborih, bo oddelek zaščito dece nastavljal svoje posebne uradnike iz svojega budgeta.
§ 24. Uradniki drugih oblastev, ki bodo poleg svojih rednih poslov opravljali delo v oddelku za
zaščito dece ali v odborih, morejo biti za to izredno delo honorirani iz blagajne dotičnih odborov.
§ 25. Podrobne odredbe in natančnejša navodila izda podpredsednik ministrskega sveta s posebnimi pravilniki.
Prehodna loločila.
§ 26. Po preteku 30 dni od dne, ko podpiše ta pravilnik ministrski podpredsednik, izgube veljavo vse prejšnje odredbe za gori imenovane naprave. V roku 30 dni morajo vse naprave poslati točna poročila o svojem dosedanjem delovanju in o stanju, v katerem so sedaj.
Podpredsednik ministrskega sveta: dr. Korošec s. r.
------—----------
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Spremembe v osebja.
Za okrajnega šolskega nadzornika v območju političnega okraja ljutomerskega, sodnega okraja svetolenartskega in za obmejne šole v političnem okraju radgonskem do stalne ureditve šolstva je namesto nadučitelja Josipa Rajšpa imenovan Ivan K or op e c, nadučitelj v Velenju.
Dr. Verstovšek s. r.
Odpuščeni so: Konstantin Riemelmoser, učitelj na mestni deški ljudski šoli v Ptuju; Maks S mol le, stalni učitelj v Račah; Marija Roschker, stalna učiteljica v Slovenski Bistrici; Alojzij Grogi, stalni učitelj na Pobrežju pri Mariboru; Pavel Kos s, začasni učitelj v Radvanju.
Odslovljeni so: Josip Moder, nadučitelj v Hočah; Rudolf Konkowski, učitelj, in Marija M ra v lag, učiteljica — oba na šoli v Laj-tersbergu-Krčevini.
Z ozirom na potrebe narodnega šolstva sta iz službenih ozirov premeščena: Ivan Černe j, učitelj na Vidmu, za začasnega strokovnega učitelja na deško meščansko šolo v Celju; Martin Krajnčič, nadučitelj v Skalah, v Št. Vid nad Valdekom.
Irma Svetlin, bivša učiteljica v Konjicah, je na svojo prošnjo zopet sprejeta v službovanje ter z ozirom na potrebe narodnega šolstva začasno nameščena pri Sv. Bolfenku na Kogu.
Poljanec s. r.
St. 2857.
Razglas.
Na prošnjo firme F. P. Vidic v Ljubljani se določuje politični obhod projekta industrialnega dovlačnega železniškega tira od čuvajnice št. 645 med postajama Ljubljano in Brezovico južne železnice k opekarni firme F. P. Vidic & Co. na Viču na torek dne
6. maja 191 9.
Komisija se snide pri čuvajnici št. 645 ob osmih zjutraj.
Komisija bo vodila obenem razpravo o razlastitvi in eventualno razpravo o varnostnih napravah zoper ogenj.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1919.
Deželna vlada za Slovenijo Oddelek za notranje zadeve.
Golia s. r.
St. 3277.	2—1
Razpis.
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddado po javnem razpisu za zdraviliško dobo leta 1919. nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom:
' 1.) Zdraviliška restavracija za 5000 K.
2.	) Hotel „Pošta“ za 8000 K.
3.	) Trgovina z mešanim blagom v „Tržaški hiši“ za 3000 K.
4.	) Brivnica in česalnica v „Zagrebški hiši“ za 700 K.
5.	) Trgovina z delikatesami za 1000 K.
6.	) Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K.
7.	) Knjigarna za 500 K.
8.	) Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K.
9.) Trgovina z urami za 200 K.
10.	) Krojaška trgovina /a 300 K.
11.	) Trgovina z modnim blagom (Kokoschi-neggov paviljon) za 1200 K.
12.	) Paviljon za prodajo peciva za 200 K.
Navedene najemninske zneske je smatrati za
najmanjše ponudke; vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja, kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere naj se vlože do dne 2 0. aprila 1919.
pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1.) o strokovni usposobljenosti, 2.) o narodnosti in 3.) o zadostni višini obratne glavnice.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini, oziroma so tani razvidna.
V	Ljubljani, dne 10. aprila 1919.
Poverjeništvo za javna dela.
Razglas.
V	ztnislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 21. februarja 1919., št. 382 (Uradni list LIV), se razglaša, da se bo vršila v kranjskem političnem okraju klasifikacija konj po nastopnem sporedu:
O L'in a	Vasi, oziroma do vštete tekoče številke izkaza o klasifikaciji konj	Čas	Klasi-fik a-cijski kraj
Naklo Velcsovo StrafiŠče	Žeje, Bistrica, Dolenja vas, i Srednja vas, Britof, Pod- j tabor	j 23./4. Vse Vse	24./4.		* 3
Predoslje	Predoslje, Suha, Kokrica, Mlaka, Bobovck, Tatinec, Srakovlje, Ilovka, Britof, Orchovlje do vštete tek.	25./4.	3. g N4
	štev. 102a (Jožef Čimžar, Oiehovlje št. 4)		5 rr
Predoslje	Ostali del	26./4.	5
Cerklje	Cerklje, Vasica, Pšenična polica, Zgornji Bernik, Spodnji Bernik, vštevši	28/4.	rt- VQ C
Cerklje	Marijano Zalokarjevo, Spodnji Bernik št. 75 Ostali d< 1	29/4.	
Zminec, Sora	Vse	30./4.	m
	Stara Loka, Peven, Crngrob, Trnje, Binkelj, Vir-loh, Bešter, Papirnica, Suha, Lipica, Trata, Gre-	2.ji.	zr o CM r 0 S* 1
Stara Loka	nec, Stari dvor do vštete tekoče štev. 96 a (Anton Hafner, Stari dvor)		
	Godešič»', Reteče, Gorenja vas, Žabnica do vštete tek. št. 169 (Matej Kuralt, Žabnica) Ostali del	1 T 3./5.:	I 1 i 5 6,/5. i	
Škofja Loka	Vse			
Začetek klasifikacije točno ob osmih zjutraj. Kdor ne prižene konj ob pravem času, bo v zmislu naredbe kaznovan (globa do 5000 kron). Klasifikacijski spored za nadaljnje občine in okraje sc razglasi pravočasno.
Deželna vlada za Slovenijo.
Pregledna komisija za konje št. 1.
Razglasi vojaških ohlasii.
Nabor reflektantov za podčastniško šolo.
Da se vsakdo izogne morebitnim nesporaz-umkom, se naznanja, da se bo vršil nabor vseh prosilcev za sprejem v podčastniško šolo v Bel-gradu ali v. Skoplju v n e d e 1 j o dne 20. aprila 1919. ob desetih dopoldne v ljubljanski domobranski vojaščnici (23. pešad. puk.) na Poljanski cesti.
Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 10. aprila 1919.
St. 5479.
Objava
Za prehranjevanje moštva in živine v garnizijah dravske divizijske oblasti se potrebujejo nastopne vrste živil, oziroma krme: meso. oves, ječmen, seno in slama.
Vsi, ki se zanimajo za dobavo teh predmetov, se pozivi jejo, naj se obrnejo s ponudbami na komando dravske divizijske oblasti, kjer dobe natančnejša pojasnila in takoj sklenejo direktne pogodbe.
Od pisarne komande dravske divizijske oblasti, E. št. 4, v Ljubljani, dne 5. aprila 1919.
s. 113/19.	Tiralice.
Mohor Gregorčič, rojen leta 1892. v Dvoru, okraj Novo mesto, 'ja pristojen, rimskokatoliški, samski, delavec, četovodja 2. nadomestne stotnije ljubljanskega pehotnega polka v Ljubljani, je dne 29. marca t.l. pobegnil od svojega oddelka.
Mohor Gregorčič naj se zasleduje in privede k njegovemu oddelku.
S.	358/19.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani zasleduje desetnika nadomestne baterije v Mariboru Franca Pušnika, rojenega dne 4. maja 1892. v Laškem trgu, pristojnega istotja, rimsko-katoliške vere, samskega, mesarja po poklicu (osebni popis tu neznan), zaradi hudodelstva ubega po § 183. voj. kaz. zak.
Franc Pušnik naj se izsledi, aretira in odda v vojaški zapor v Ljubljani; o uspehu naj se podpisano sodišče obvesti.
S.	440, 684/19.
Janez Mlakar, rojen dne 14. decembra 1898. v Srednji vasi pri Rudniku, okraj Ljubljana, strelec I. nadomestne stotnije slovenskega planinskega polka, osumljen hudodelstva razboja, je dne 8. aprila 1919. med eskorto v zapor pobegnil.
Mlakar, ki je velike rasti, čednega obraza, bolj svetlih las, naj se prime in s primerno eskorto odda v vojaški zapor v Ljubljani, sklicevaje se na št. S. 440/19, S. 684/19; o tem naj se obvesti podpisano sodišče.
S. 726/19.
Zoper četovodjo Franca Kobal a, 19 let starega, iz Gaberja, okraj Gorica, ki ga je dne 1. aprila 1919. poveljništvo delavskih oddelkov v Ljubljani oddalo v vojaški zapor, odtod pa dne 3. aprila 1919. v I. jugoslovansko bolnico v Ljubljani, odkoder je dne 6. aprila 1919. pobegnil, teče preiskava zaradi zločina ubega in tatvine.
Franc Kobal naj se prime in s primerno eskorto izroči vojaškemu zaporu v Ljubljani; o tem naj se pismeno obvesti podpisano sodišče, sklicevaje se na tusodno tiralico S. 726/19.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 10. aprila 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
St. 1388 iz leta 1919.	778 3—1
Ra<!Z0la.s
glede oddaje tobačne glavne trafiko v Lokah ät. 18 (davčni okraj Litija).
Tobačna glavna trafika v Lokah št. 18 se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
Natančnejši podatki o dosedanjem donosu trafike in o stroških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri vodstvu preglednega okraja finančne straže Ljubljana I v Ljubljani.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov, in sicer v prvi vrsti častniki, praporščaki, kadeti in istovrstniki, istotako vdove in sirote po takih
v( -aških osebah moštva, imajo ob gotovih po-gi iih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 80 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička.
Ti torej nimajo v svojih ponudbah staviti nikakega ponudka, ampak se morajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki, določenimi v razglasu.
Ostali ponudniki napovedo zahtevane prejemke tako, da imenujejo iznos povratnega dobička, katerega ponudijo iz trafikantskega dobička.
Ponudniki se v lastno korist svare, naj ne ponujajo previsokih povratnih dobičkov, ker ni upati, da bi se ponuđeni povratni dobičekznižal.
Jamščina znaša 150 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pri davčnem uradu v Litiji ali pri finančni deželni blagajni v Ljubljani v pupilarno varnih, neizžrebnih vrednostnih papirjih, ali pa se mora plačati v göto-vem denarju po poštni hranilnici ali s položnico ali pa 7. davčno plačilnico.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih je kolkovati in podpisati ter jih najpozneje do dne 5. maja 1919. ob enajstih dopoldne v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti.
Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpoštevajo.
Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu v Aržišah.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 8. aprila 1919.
T I 32/18—5.	739
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Skoberne.
Franc Skoberne, rojen dne 22. novembra 1870 v Presladolu, rudniški delavec v Moersu na VVestfalskem, je dne 9. decembra 1907. zvečer odšel na delo, pa ni prišel v rudnik ter se od takrat pogreša; dobila se je le njegova obleka blizu Rena.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Jere Skobernetove v Orešju postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovanem
Franc Skoberne se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. maju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 28. marca 1919.
T I 26/19—6.	741
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Mihael Zobec.
Mihael Zobec, rojen dne 22. septembra 1886. v Čači vasi, pristojen v Kostrivnico, je ob prvi mobilizaciji s 87. pehotnim polkom odšel v Galicijo; od dne 27. septembra 1914. ni več glasu o ■ njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu §24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Terezije Zobčeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu Antonu Čonžku, posestniku v Kamni gori, kar bi vedel o imeno-vancu.
Mihael Zobec se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 29. marca 1919.
T V 5/19—3.
765; St. 2962/1.
Amortizacija.
Po prošnji Franca Šupergerjav Blatnem se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil:
Lovska dražba.
772
V ponedeljek dne 5. maja 1919. ob devetih dopoldne se odda pri podpisanem okrajnem glavarstvu na javni dražbi v zakup lov „Vložna knjižica hranilnega in kreditnega j občine kamnogoriške za dobo petih let, to je društva, r. z. z n. z., v Konjicah št. 418 z vlogo j od dne 1. julija 1919. do dne 30. junija 1924.
;>635 K 33 v“.	j Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi
Imetnik te knjižica se pozivlje, naj uveljavi j urami pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu, svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se i po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna. |
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V.
dne 3. aprila 1919.
Okrajno glavarstvo v Radovljici,
dne 9. aprila 1919.
763
T I 52/19—2.
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Krajnčič.
Janez Krajnčič, rojen dne 14. februarja 1877. v Pijovcu, je leta 1894. nekam prešel in od tedaj ni več sledu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., j
Razne olijave.
Vabilo na redni občni zbor delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani,
se uvaja po prošnji Marije Krajnčičeve posto-' ^ dne 2 7. aprila 1919. ob devetih do-panje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. i poldne v Celju v sejni dvorani ondotne poso-Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči so-i	jilnice z nastopnim sporedom:
dišču, kar bi vedel o njem.
Janez Krajnčič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. aprilu 1920 razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 4. aprila 1919.
1.	) Poročilo o bilanci za minulo poslovno leto in njena odobritev.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Slučajnosti.
Firm. 51/19, zadr. I 9/38.	759 :
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
I § 17. pravil: Vsaka delnica ima pri občnem : zboru svoj glas.
j § 18. pravil: Delnice, za katere se hoče iz-; vrševati pravica glasovanja, se morajo založiti najkesneje šest dni pred občnim zborom na , mestih, v pozivu označenih, in sicer proti legiti-: maciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz ka-j tere mora biti razvidno tudi število delničarju V zadružnem registru se je vpisala dne; pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti 4. aprila 1919. pri zadrugi:	j opremljene s še nezapadlimi kuponi.
Spar- und Vorschußverein der Arbeiter in \	§ 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je do-
Marburg,	| voljen le proti pokažu legitimacije,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, j	» » «
po sklepu občnega zbora z dne 2. marca 1919.! nastopna izprememba:
Izbrisala sta se dosedanji načelnik Anton i banka v Ljubljani, posojilnica v Celju, Savinjska Mandl in dosedanji kontrolor Jakob Roch, vpi- posojilnica v Žalcu.
, Kot založna mesta delnic so določena: pivo-j varna v Laškem trgu, Ljubljanska kreditna
sala pa novoizvoljena člana načelništva IvanPe-; V Laškem trgu
dne 9. aprila 1919.
Upravni svet.
telinschek, ključaničar v delavnicah južne želez-; niče, stanujoč v Mariboru, Engerthova ulica i št. 6, kot načelnik, in Herman Dobay, ključani-!
čar v delavnicah južne železnice, stanujoč v j Vabilo na XXII. redni občni zbor
Mariboru, Spodnjeradvanjska ulica št. 40, kot kontrolor.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 3. aprila 1919.
delniške družbe tvornice za portlandski cement na Dovjem,
; ki bo v torek dne 29. aprila 1919. ob pol
_________ i dvanajstih dopoldne na Dunaju, III./3., Heu-
A 387/18 15.	761 3—2 j markt št. 12, v industrijski hiši, drugem nad-
Oltlio.	j stropju (sejna dvorana državne industrijske
Dne 24. junija 1918. je umrl v Rajhenburgu j	zveze),
tesar Ivan Cassdrmann, ne da bi bil zapustil po-1 Po § 28. pravil se smejo udeležiti zborovanja slednjo voljo..	;	samo tisti delničarji, ki so najkesneje osem dni
Sodišču ni znano, ali in katere osebe bi mogle j pred napovedanim občnim zborom, to je do nastopati kot dediči. Zato se pozivljejo vsi tisti,, vštetega dne 22. aprila 1919.’, svoje del-ki bi utegnili uveljavljati dedno pravico, naj to: niče položili
store tekom enega leta od spodaj označenega j na Dunaju ; likvidaturi nižjeavstrijske dne pr. podpisanem sodiscu; izkažejo naj svojo eskt>mptne druž5<J L Am Hof št2, dedno pravico m se oglase za dediče, ker bi se!	T . , . .	!	.	....
sicer zapuščina, katere skrbnik je redar Franc ,	^ Ljubljani pri podružnici avstrijskega
Franchetti v Trbovljah, razpravljala samo z ^redltnega favoda f trgovino m obrt v Ljub-onimi, ki bi oddali dedno izjavo in bi izkazali j ljani’ |n.zat? p^eh pok[adni hst’ kl sluzi za dedno pravico, ter bi se zapuščina tudi prisoj pnpUStmc° k obcnem" zbo™-
Dnevni red:
1.) Poslovno poročilo o poslovnem letu 1918.
dila le-tem. Kolikor bi pa zapuščina ne bila pokrita z' dednimi izjavami, ali če se ne bi nihče zglasil, bi kot brezdedna zapadla v prid državi.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek I., dne 30. marca 1919.
in predložitev bilance.
2.	) Poročilo revizorjev; podelitev absolu-torija upravnemu svetu in ravnateljstvu.
3.	) Predlog, da se izpremene §§ 1., 2., 15.
Št.296/19.	_	7801 (odst. 3. in 4.), 21., 22., 24. (odst. 1.), 30. h, Sl.
Obia.'V'SU	i (odst.4.), 41. (odst. 1.) družbinih pravil.
J	[	4.) Volitve v upravni svet.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, j	5.) Volitev računskih pregledovalcev za po-
slovno leto 1919.
6.) Določitev vrednosti navzočnostnih znamk za člane upravnega sveta in določitev nagrade revizorjem za poslovno leto 1919.
Na Dunaju, dne 10. aprila 1919.
da je gospod dr. Avgust Rosina z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Brežicah.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
779
Upravni svet.
782	Objavi.
Južna železnica.
Osebna i ii prtljažna tarifa, del II., zvezek 1. in 2.
Povišba tarife za proge v kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca.
Z odobrilom ministarstva saobraćaja br. 2593 iz leta 1919. se z veljavnostjo od dne 18. aprila 1919. dalje do preklica, oziroma do izvedbe po tarifi, na progah južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca pristojbine za prevažanje oseb, psov, prtljage, ekspresnega blaga in časnikov v zavitkih, cene peronskih listkov in posebnih vlakov povišajo za 200 %.
Ta povišba se nanaša glede osebnega prometa na tarife po stanju z dne 15. januarja 1918., glede prtljažnega prometa (tudi psov in ekspresnega blaga) na tarife po stanju z dne 15. februarja 1918., glede tarif za časnike v zavitkih na tarifo z dne 1. novembra 1918. in glede notranjega prometa v prejšnji ogrski državi na tarife z d;:e 15. novembra 1917. V prometu med nemškoavstrijskimi ali ogrskimi postajami in postajami južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca, oziroma med nemškoavstrijskimi in ogrskimi postajami čez proge južne železnice v kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca, se računijo zvišane pristojbine tako-le:
Postavkom, ki se zaračunjajo za vso progo po pristojbinski tabeli, oziroma po tabeli za od-sekovne cene, naj se pribijejo dvojni postavki, ki odpadajo po istih tabelah na kilometrske raz-
dalje proge južne železnice v kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca. V prometu med postajami južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca, takisto v prometu teh postaj z ostalimi postajami južne železnice se povišajo za 200 % sedanje najmanjše pristojbine za prevažanje psov, prtljage, ekspresnega blaga in časnikov v zavitkih in za posebne vlake. Listki za proge in peronski listki, ki so se izdali za vse leto ali za dele leta 1919., ostanejo v veljavi brez doplačila. Postajna tarifa za navadne vozne listke za vse vlake med postajo Dunaj južni kolodvor in postajami na progah od Mittlerna do Dölsacha in Schabsa do Albeinsa čez Maribor se razveljavijo z gori imenovanim terminom.
Na Dunaju, dne 12. aprila 1919.; št. 1637/C.
* # *
Južna železnica.
Lokalna blagovna tarifa, del II. Povišba tarife za proge v kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca.
Z odobrilom ministarstva saobraćaja br. 2593 iz leta 1919. se z veljavnostjo od dne 18. aprila 1919. dalje do preklica, oziroma do izvedbe po tarifi, na progah južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca tarifni postavki povišajo za 200 %. Ta povišba se tiče tarife po stanju z dne 1. septembra 1918. Med nemškoavstrijskimi, oziroma ogrskimi postajami, in postajami južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca, oziroma med nemškoavstrijskimi, odnosno ogrskimi po-
N«ti'.'H If.-l »T’inrnr ' fk IV brtnbe» <* v H ribi' ■ .
stajami čez proge južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca, se računijo povišani postavki tako-le:
Postavkom, ki se zaračunjajo po pristojbinski tabeli na podstavi celotne razdalje za bivše avstrijske proge (vpoštevaje morebitni ogrski transportni davek), naj se prišteje dvojni postavek (z morebitnim ogrskim transportnim davkom), kateri odpada po isti tabeli na kilometrsko razdaljo proge južne železnice v območju kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca.
Na Dunaju, dne 12. aprila 1919.; št. 1637/C.
769	Otojau^ra.
Avstrijsko - jadranski železniški spojni promet.
Direktni promet z Dalmacijo.
Direktni avstrijski in ogrski promet v Levanto, čez Trst in Reko preko morja (v levantska pristanišča). Tarif I. del, in tarif, II. del, zvezek 1. in 2. (izvoz iz Avstrije in izvoz iz Ogrske).
Razveljavitev tarifov in pristojnih dodatkov.
S potekom dne 15. aprila 1919. se razveljavijo, ne da bi se nadomestili, vsi gori imenovani tarifi (z dopolnili vred) in pripadni dodatki (z dopolnili vred). To velja tudi za vse razglase, objavljene glede teh tarifov in dodatkov.
Na Dunaju, dne 28. marca 1919.; št. 1277/C/1919.
Južna železnica v imenu soudeleženih uprav.
774
Tarifna znižba pri blagovnem prometu.
Razglaša I in v či-

kdo
gavem
imenu
Znižuje se
za
katero ! blago
na prevozni progi
2
5
S
S
1
v
n
>N
o®
C
3
7. i
od
Radenc
i
s
o
ca
o
Q£
«f
•O
a
B
o
B
«f
53
v
.•g*
o
a
n
0
Jf
H
C
1
’S
TS
E
>0
IN
S
>0
S
čS
"8
a
Pliberka	
Celja	
Dol	
Ehrenhausna	
Fale	
Bistrice	
Podravlja ob blaškem jezeru Gozdišča Grabštajna
Greifenburga ob Belem jezeru Grobelnega
Obrajne
Celovca, glavni kolodvor
Račjega-Frama Križevcev pri Ljutomeru
Krive vrbe Lipnice
Maribora, glavni kolodvor
Ruš __________
Laškega
Cmureka
Gornjega Dravograda
Šen t^Patrnjana-Bis trice Ptuja Poljčan
Poreč
Ponikve
Pragerskega
Prevalj
Radgone
Brezna-Ribnice
Vuzenice
Sv. Lovrenca na Pohorju
Špilj
Spitt,-da ob milstatskem jezeru
Spodnjega Dravograda ____
~	Vrbe_____
Beljaka, glavni kolodvor Velikovca
0 > U,
1
O
O
£
o
o
*
Trnovcaa ob Muri
Slovenske Bistrice Vuhreda-Marenberga
nastopnimi
pogoji
rt 3
0 Q rT o
!l
B
s!
2 =*
Cu p
O' C
St/5
v**
rt •"
1	Sc
B c olj
Sf
TJ 2
o*
TJ
f!
g e
||
"s
(D
73 o
•o-a 0 «
J*
11
> ^
§1
~ B
§6
§ >
s«
■rt °-
c M > -2
2	c o- E •
TJ «3 O
o-«'5
in
Isü
c o
i«
!
I
75
.a
I
.S
M
S»
rt
S
rt
c
rt
C
S
J
J
CU
b£
J4
i ^
1	a
2
M g
'rt •T' to C
o
> Ü
£ « C O v c
"8 a S >
o ._
•= 3 '■E
=f=
velja
za
dobo
Tarif, katerega se tiče znižba
označba
=L
Ov
5
rt
JD
6 v
s
TJ
rt
C
M
O
TJ
o\
S
v*
rt
T?
rH
C
TJ
O
■g
•g
ž!
tovornina
%
i
1
I
Pripoznana
tovornina
(pristojbina)
za 100 kg v
456
I 197
384
170 170 160 311 406 277
Torej
znaša
popust
Kako in kdaj se za-računja popust
S
£
375	
180	
422	
287	
154	
477 287	
180	
161	
163	_
206	
403	
395	
332	
120	
161	
294	
175	
143	
227	
425	
185	
206	
175	
170	
349	
218
300
311
258
398
154
177
Listine, na katerih j podstavi se nakazuje popust, in rok, do i katerega jih je pred-; ložiti
0
1
2
3
S
rt
>
O
a
o
s s
«£
•- s ■5. E
I >
„ "O .
itf
'5 cQ
0 6.
gl S
l| S
ali
o >13
'c c
«Ssg
w o
o e.e,
I8s
^.1 > S 2 Si °-
E-0 2
►V) D 4_*
0	•JT* C
a§;S
g E J
1°1 o ~o OM c
1	-S 3
‘p §
S-.2,-0
H|
•V» O
|S°-
n*
s s I g p f!s
So«
C (DO TJ
Ifl
l|s.
o 0
^ . v- va.
'5 —
Is
oz o
'C >
O 2
Posebne
opombe
rt
u
Si,
>
0
Ž
T3
S
1
S
u
c
0 >
4
2
1
c
rt
rt
5 o
c
rt
TJ
rt
3
o
TJ
C d *0*52
>	Cri
•S g
g e
'E « o G
2S
rt’8
12
O
rt
.S s c o
o S
>	2
>::
TJ
a