Leto LXXII, št. 9
Uredništvo - uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 0. Telefon 40U1-40U4
Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir.
Cck. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo
/rels » cena L 1
JANUAK -1944
13
C E T K T E K
136 Terrorflugzeuge abgeschossen
Die schweren Verluste der nordamerikanischen Bomber am Dienstag - 359 Sowjetpanzer und 43 Flugzeuge in zwei Tagen vernichtet - Erneute Sowjetangriffe ohne Erfolg Anhalten der heftigen Abwehrkampfe in Siiditalien
Aus dem Fiihrcrhaiip<(|unrtier, 12. 'Januar. DNB. Das Obcrkonuuaudo der ,Wehrmacht gibt bekannt:
Nordiistlich K e r t s e h vvurden star-ke, von Schlaehtfliegern untorstiitzte Angriffe der Sowjets in erbitlerten Kiimpfen abgevviesen.
Auch siidvvestlich Dnjeprope-t r o \v s k blieben erneute lieftige Angriffe »les Feindes ohne Erfolg.
I ni Rnum von K i r o \v o g r a d hielt <ler Feinddruck weiterhin nn. In schnei-digem Gegennngriff gevvann eine Auf-kliirungsabteilung eine verlorengegan-gene Ortschaft und ein vvichtiges Iliihengeliinde zuriick, brachfe zuhlroi-che Gefangene cin und crbeutete 12 Geschiilze.
Siidwestlich Tscherkassy scliei-iteiien melirerc Vorstčissc des Feindes.
Siidostlich P o g r e b i s c h t s e h e Rlelien unsere Truppen in schvvcrem Abwehrkampf mit vordringenden foind-lichen Kriiften. Siidvvestlich der Stadt verliefen unsere Gegenangrifle nueh gestern erfolgrcich. Truppen einer Pnn-zerdivision verniehtetcn eine sovvjeti-sche Panzerbrigudc und erbcuteten da-bei 50 Geschiitze.
Im Rnum wcstlich Berditschew und vvestlich Novogrod-Wolyn.sk
wurden mehrere iirtliche Vorstiisse des Feindes nbgewiesen.
Bei R e t s e h i z a sind lieftige Kiiinpfe im Gonge.
Im Rnum von Witebsk scheiter-ten vviederuni alle Angriffe der So-vvjets besonders siidostlich der Stadt unter liohen Verlusten fiir den Feind. Mi sowjetIsche Panzer vvurden vernichtet und 15 Geschiitze erbeutet.
In den beiden letzten Tagen wur-den a n der Ostfront 359 feindliche Panzer und 43 Flugzeuge vernichtet.
In S ii d i t a 1 i e n douern \vestlich Venafro die lieftige Ab\vehrkiiinpfe nn. Der Ort C e r v a r o und eine Berg-kuppe nordiistlich davon gingen nach hartem Knmpf verloren. Von der iibri-gen Front wird nur geringe iirtliche Ka mpftutigkeit gcmeldet.
Wic bereits durcli Sondermeldung bekanntgegeben, erlitten nordamerika-nisehe Boniber-Verbunde am Vormittag des II. Januar bei Angriffen auf das mittlere Reichsgebiet schvverste Verluste. Die Angriffe kamen infolge des hervorrngenden Zusnmmenvvirkens von Jiigern. Zerstiirern u. allen Teilen der Luftverteidigung niclit zu geschlos-sener Wirkung.
Nach den neucsfcn Feststellungen vvurden 136 nordamerikanisehe Flugzeuge, darunter 124 viermotorige Bomber, nieist vor Erreichen ihrer Ziele abgeschossen. Die Vcrnielitiing vveite-rer feindlicher Flugzeuge ist valir-scheinlich.
136 terorističnih letal sestreljenih
Težke izgube severnoameriških bombnikov v torek 359 sovjetskih oklepnikov in 43 letal uničenih v dveh dneh - Ponovni brezuspešni sovjetski napadi Nadaljevanje silovitih obrambnih bojev v južni Italiji
Fiihrerjev glavni stan. 12. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
.Severovzhodno od Kerča so liiii v silovitih bojih zavrnjeni sovjetski napadi, ki so jih podpirala bojna letala.
Tudi jugozahodno od I) n je prope-trovska so ostali siloviti napadi sovražnika brez uspeha.
Na področju pri Ki rov gradu se je nadaljeval sovražni pritisk. Z zanosiiim protinapadom je osvojila naša izvidnišku skupina nek začasno izgubljen kraj in neko važno višino, privedla številne ujetnike iu zaplenila 12 topov.
Jugozahodno od Čerkasov sc jc izjalovilo več sovražnikovih sunkov.
Jugovzhodno od Pogrebišča so naše čete zapletene v težko obrambno boje s prodirnjočimi silami. Jugozahodno od mesta so bili naši protinapadi tudi včeraj uspešni. Četo neke oklepne divizijo so uničile sovjetsko oklepno brigado ter pri to m zaplenile 50 topov.
Na področju zahodno od Beril i še v a in zahodno od N o v og ra il a - V o 1 i n s k a je bilo zavrnjenih več krajevnih sovražnih sunkov.
Pri Itečici se rrše siloviti boji.
Na področju pri Vitebsku so sc zlasti jugovzhodno od mestu znova izjalovili vsi sovjetski napadi z visokimi izgubami za sovražnika. 66 sovjetskih oklepnikov je bilo uničenih, 15 topov pa zaplenjenih.
Smrtna obsodba nad Cianom sodiščem za
Vernna, 12. jan. DNB. Podli sunek v arbet italijanskega naroda, ki se je pričel na seji vcliiioga fašističnega sveta dne 25. julija 1913, je dobil svoje plačilo s sodbo sodišča v Veroni, čeprav usodo italijanskega naroda ni več mogoče popravili. Člani velikega sveta, ki so poklali orodje izdajalske klike Viktorja Kmanuela. prestolonaslednika Umberta, Badcglia in Cavallera, so bili obsojeni na smrt in so svojo krivdo že plačali s 6voj glavo
Obtožnica jo očitala obtožencem vcle-izdajo in podporo sovražnika ter izdajstvo fašistične ideje, s katerim je bila oslabljena odporna sila domovine in vojaških operacij. Z izjemo Cianetlija, ki mu je sodišče priznalo olajševalne okol-nosti, je proglasila sodba ostalih 18 obtožencev za krive Icr jih je obsodila na smrt. Poleg žo imenovanih usnirčenili obtožencev grofa Ciana, maršala De Bona, 1'areschija, Marinellija in Gottardija ter na 30 let obsojenega Cianettija, so bili obsojeni še Grandi, Boltai, Albini, Fe-derzoni, Alfieri, Bcgnardi, De Marsico, ki so bili sojeni v odsotnosti.
Verona, 11. jan. T. Posebno izredno sodišče za sojenje 19 članov velikega fašističnega svela je, kakor je bilo že kratko javljeno, v ponedeljek izreklo razsodbo po tridnevnem posvetovanju. Obsodilo jo 19 članov velikega fašističnega sveta, kateri so na seji od 24. na 25. julij preteklega leta podpisali Grandijevo resolucijo proti Duceju in s tem omogočili Badogliev državni udar ter tako izdali Duceja in fašizem. Od 19 obtožencev jih je bilo 18 obsojenih na smrt, med njimi 13 v odsotnosti. Izmed 6 navzočih je bilo pet obsojenih na smrt: bivši zunanji minister grof Ciano, maršal De Bono, bivši poljedelski minister Pareschi, bivši upravnik fašistične stranke Mari-nelli in bivši vodja društva italijanskih industrijcev Gottardi. Bivši korporacijski minister Cianetti je bil obsojen na 30 let robije. Državni tožilec je zahteval za vseh 19 obtožencev v imenu »fašistične revolucije v njeni novi republikanski obliki« smrtno kazen.
Obsodba je bila že izvršena v torek dopoldne kmalu po deveti uri nad De Bonom, Cianom, Gottardijem, Marinelli-jem in Pareschijem in sicer z ustrelitvijo.
Verona, 12. jan. DNB. Glavno pozornost na razpravi jo vzbudilo čitanje spomenice maršala Cavallera o njegovih spletkah in o vzrokih, ki so povzročili državni udar dne 25. julija. Prebral jo je predsednik posebnega sodišča odvetnik Vecchini. Maršal Cavallero, ki si je sredi septembra vzel življenje, slika v svojem prikazu, da jo od novembra 1942 premišljeval o možnosti Ducejevega nasledstva. Da bi v tem primeru olajšali kralju postavitev nove vlade, so imeli več sej, pri katerih so smatrali Badoglia kot najpripravnejšo osebnost za nasledstvo. Ko je Cavallero moral decembra 1942 zapustiti vodstvo glavnega generalnega štaba, se je še nadalje bavil s temi stvarmi. 0 svojih načrtih je govoril tudi z ordonančniin častnikom prestolonaslednika, ki mu jo zagotovil, da bodo njegove ideje obravnavane na najvišjem mestu. Po padcu Sicilije je dobil Cavallerov načrt konkretnejše oblike: kralj naj bi Duceju odvzel vodstvo vojne, s čimer bi vojaška polnomočja zopet prešla nanj. »Ostalo bi potem prišlo samo od sebe.« Nova vlada bi bila poverjena Badogliu. Medtem je vršil Cavallero živahno propagando z,a svoje načrte pri raznih višjih državnih uradnikih in senatorjih. Neki
in tovariši izvršena — Zanimivosti iz razprave pred psssbnim sojenje 19 članov velikega fašističnega sveta
veleindustrijalec je izjavil, da je pripravljen dati na razpolago 100 milijonov lir. Cavallero jo imel razgovore z generaloma Ainbrosijein in Badogiiem, na katerih je bilo sklenjeno, da bodo prišli do cilja »po ustavni potit, to se pravi preko velikega fašističnega sveta.
Državni tožilec posebnega sodišča jo. v svoji obtožnici najprej prikazal tradicionalno politiko savojske hiše, ki obstaja v izkoriščanju revolucionarnih pokre-tov dotlej, dokler ni to preveč tvegano. Zato se jo tudi leta 1922. majajoči se savojski prestol lahko oprl na fašistično revolucijo. Ko pa so vojaški neuspehi, ki so bili povzročeni s trajno sabotažo generalnega Štaba, spravili krono v nevarnost, se je zopet pričelo razkrojeval-110 delovanje monarhije, ki ga jasno dokazuje Cavallerova zarota. Cavallero je takoj izbral Badoglia, moža monarhije, kot nam o tem priča njegov prikaz, ki razkriva različna obdobja v izdajstvu monarhije in generalnega štaba. Ker Am-brosio ni imel junaštva za vojaški upor, je prišel Cavallero na misel, da se bo poslužil visokih osebnosti fašizma. Zločinski načrt je dobil svoj višek v Gran-dijevem dnevnem redu. Ta je dal kralju vse juridične in politične možnosti za rušenje režima. O krivdi podpisnikov tega dnevnega reda ne more biti dvomov, 19 obtožencev je s svojim glasovanjem nudilo sovražniku velike prednosti pri vojaških nastopih. Zaradi tega je zahteval državni tožilec za vse smrtno kazen.
Obtoženci so pred sodiščem zanikali svojo krivdo. Ciano je n. pr. izjavil, »da ni niti najmanj mislil na to, da bi imel Grandijev dnevni red lahko kake druge posledice, kot osnovanje širšega narodnega bloka v najtesnejši zvezi s fašizmom.«. Obratno pa so potrdile priče, da so si obtoženci — kot je kasneje dejal državni tožilec — kot ministri in dostojanstveniki zaradi stopnje svoje izobrazbo morali biti popolnoma svesti svojih dejanj in njihovih nujnih posledic.
Tako jo poudaril bivši predsednik senata Suardo, da je med sejo velikega sveta dobil vtis, »da se pripravlja nekaj proti Duceju in proti režimu«. Bivši tajnik stranke Scorza je izjavil, da se mu je zdelo, da so z Grandijevim dnevnim redom pripravlja zarota proti Duceju. Bivši predsednik fašistične poljedelske zveze Frattari je dejal, da je imel občutek, kot bi hoteli na tej seji postaviti položaj na glavo. Tudi vse ostale priče so potrdile, da je Duce članom velikega sveta točno pojasnil njihovo odgovornost.
Obrambo obtožencev je prevzelo 7 odvetnikov. Ko so končali svoje govore, je šlo posebno sodišče na 4 urno posvetovanje, po katerem je proglasilo sodbo.
O zaslišanju obtožencev pred italijanskim posebnim sodiščem poroča Stefani-jevo poročilo še naslednje podrobnosti: Ciano je izjavil, da je odšel k Badogliu, kjer je zahteval zase in za svojo rodbino potne liste, nakar mu je slednji odgovoril, da kralj želi, naj še nadalje ostane poslanik pri Sveti stolici, sicer pa da bo na vsak način zaščiten. Na vprašanje državnega tožilca o dogodkih pred sejo velikega sveta, je potrdil Ciano, da je žo na Bottaievem domu čital dnevni red, ki sicer ni odgovarjal onemu, ki je bil predložen velikemu svetu, ter da je nato spoznal avtentičen tekst pri nekem srečanju z Grandijcm v zbornici. Ako bi ga bil Dure poklical pred sejo, bi mu iiil povedal, kakšno je stanje stvari. Na vprašanje državnega tožilca, čemu ni tega storil sam od sebe, je odgovoril Cia-
no, da od takrat, ko ni bil več zunanji minister, ni imel možnosti, da bi z lahkoto prišel k Duceju. Nadalje jo potrdil, da jo podpisal dnevni red še pred sejo velikega sveta. Obtoženec Pareschi je izjavil, da ga pasivnost pri italijanskih po-veljstvili, o kateri je govoril Duce v svojih poročilih pred velikim svetom, nikakor ni presenetila, ker je dobil o njej mnogo dokazov v svojem delokrogu kot poljedelski minister. Pareschi je nadalje potrdil, da je Duce opozoril na neprimernost Grandijevega dnevnega reda glede na težak vojaški položaj. Na drugem delu nočne seje sta govorila Grandi in Bot-tai o notranjem položaju. V tej zvezi je Pareschi ponovno govoril o težavah zaradi birokracije italijanskih poveljstev, ki so se n. pr. branila ustanoviti zvezno poveljstvo med vojsko in poljedelskim ministrstvom. Cianetti jo prikazal svoja izkustva, ki jih jo imel kot borec v Albaniji, kjer je opazoval izdajstvo generalnega štaba in višjih častnikov ter je navedel več primerov, ki so dokazali »namerno in sistematično izdajstvo generalnega štaba« na Pantelleriji in na Siciliji, zlasti v Avgusti. O prvem delu dnevnega reda je dobil pri čitanju zelo dober vtis. Drugi del pa se mu je zdel »nenevarna grožnja«. Priznava pa, da je bilo njegovo postopanje, ko sc je pustil
V	obeh zadnjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 359 sovjetskih oklepnikov in 43 letal.
V	južni Italiji se zahodno od Ve-nafra nadaljujejo siloviti obrambni hoji. Kraj Cervaro iu nek gorski vrli severovzhodno od tega kraia sta bila po hudih bojih izgubljena. Z ostalega bojišču javljajo le o manjših krajevnih spopadih.
Kot je bilo že javljeno s posebnim poročilom. so utrpelo severnoameriške bomhniškc jate dopoldne II. januarja pri napadih na srednjo Nemčijo težko izgube. Zaradi izredno dobrega sodelovanja lovskih in rušilnih letal Icr vseli dolov zračne obrambo napadi niso imeli strnjenega učinka.
Po najnovejših ugotovitvah je bilo ve činoma pred dosego cilja sestreljenih 131! severnoameriških lotal. med njimi 121 štirlmotoruih bombnikov. Uničenje nadaljnjih sovražnih letal jo verjetno.
Fiihrerjev glavni stan. 12. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V	zgodnjih jutranjih urtili 11. januarja so napadli severnoameriški bombniki nekatero kraje v srednji Nemčiji. Ker ie nemška obramba takoj nastopila, napadi niso imeli strnjenega učinka. Nasprotno pa je bilo po doslej prispelih še nepopolnih poročilih po nemških lovcih, rušileih in protiletalskem topništvu se-streljenih nad državnim ozemljem in zahodnimi zasedenimi ozemlji 123 severnoameriških letal, v veliki večini Štiri-motornih bombnikov. Sestrelitev nadaljnjih letal zaradi nastopa teme še ni mogla hiti potrjena.
Nasproti izredno visoki sovražni izgubi v letalih i.i posadkah stoji no dosedanjih poročilih izguba posadk dveh lovskih letal. Sedem nadaljnjih posadk pogrešajo.
odpravili od Grandija z izmikajočim odgovorom na njegovo tozadevno vprašanje »neodpustljivo naivno«. Na seji velikega sveta je izjavil Mussolinl, tako je zatrdil Cianetti, ki se jo skliceval na svoj sijajen spomin, da Grandijev dnevni red načenja dve vprašanji: Ako bi ga kralj sprejel, poleni bi nastali razni problemi, »med njimi tudi njegov osebni«, ako bi ga pa kralj ne sprejel, bi nastala zopet druga vprašanja. Cianetti je nadalje izjavil, da je v svojem govoru v velikem svetu kritiziral tisk in generalni štab, ki sta »pripravljala poraz«. Sicer pa je 10 ur po seji pisal Duceju pismo, v katerem jc priznal svojo težko zmoto zaradi podpisa Grandijevo resolucije tor 11111 jo stavil na razpolago svoj ministrski položaj.
O usmrtitvi na smrt obsojeni Članov velikega fašističnega sveta javlja rimski radio, da sta se celo noč mudila pri obsojencih dva duhovnika, ki sla jih pripravljala na konec. Zgodaj zjutraj so bili obsojenci prepeljani iz zaporov »Dei Scal-zi« na kraj, ki je bil določen za usmrtitev. Tu sta opravila oba duhovnika z obsojenci poslednjo molitev, nakar je sledila izvršitev obsodbe.
pravični kazni za izdajalce
Berlin. 12. jan. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried llorn ugotavlja, da v Nemčiji ne kaže reakcija na smrlne ol>sodl>e, ki jih je izreklo italijansko posebno sodišče proti bivšemu zunanjemu ministru Cianu in ostalim bivšim članom fašističnega velikega svela, nikakih znakov presenečenja. — llorn pravi, da sta sodba in njena izvršitev pravična kazen za neverjetno dejanje izdajalcev in za težke posledice, ki jih je izdajstvo prineslo italijanskemu narodu. Nihče, kdor pozna razpoloženje v italijanskih krogih, ki so ostali zvesti Duceju, se ne bo mogel znebiti vtisa, da je narod, ki je bil z izdajalsko kliko prevaran za sadove svojega dela in za bodočnost svoje dežele, naredil zaključek, 'ki ga predpisujejo že zakoni vojne, ne glede na to, da fašistično pravo, kot ga je v odsotnosti obsojeni Grandi sam dekretiral, predvideva po človeškem pojmovanju najvišjo kazen za dejanja, kot
so jih zagrešili nekateri člani velikega fašističnega sveta pod vodstvom istega Grandija. Ako ne gledamo na človeško tragično stran, ki jo predstavlja izvršitev obsodbe na možu, ki jo bil Duceju zaradi svojega sorodstva najbližji, spominjajo danes v Berlinu na dejstvo, da je italijanski narod prav zaradi izkustev svojih južnih bralov s tako zvano osvobodilno akcijo svojega bivšega kralja in Badoglia moral prisiliti sodnike k stališču, izhajajočem iz trdih, toda neizbežnih zakonov vojne, ki jo italijanski narod sedaj na lastne oči spoznava in ki mu je bila vsiljena od njegovih zatiralcev. Sodba, izrečena in izvršena zgodaj zjutraj v torek, odgovarja pričakovanjem republikanske fašistične stranke in vlade. Vsaka druga rešitev bi bila kršitev starorimskega zakona, ki ga je sprejel fašizem in ki pravi, da zasluži izdajalec svojo dežele in svojega naroda smrtno kazen.
K sijajnemu isspshis nemških lovcev
Berlin, 12. jan. DNB. Mednarodni poročevalski urad javlja: Po dosedanjih nepopolnih podatkih eno same jate lovskih in rušilnih letal jo slednja zbila preko 50 šlirimotoruih bombnikov iz sovražnikovega oddelka, ki je včeraj priletel nad Nemčijo. Silam nemške protiletalske obrambe, ki jih ni oviralo slabo vreme, jo uspelo razbiti sovražne bomb-niške skupine žo pri prihodu ter jim v uspešnem sodelovanju z obrambo na zemlji preprečiti skupen nastop. Obramba so je nad Nemčijo stalil« ojačevala in ni izostala pri odletu ameriških bombnikov, ki so se razpršili na vse smeri. V neumornih napadih so nemška lovska in rušilna letala uničevala drug sovražni šlirimotornik za drugim. Kako sijajno je uspelo razbiti napad, izhaja žo iz dejstva, da so morali ameriški teroristični letalci odvreči svoje bombe v krogu več slo km, često celo kar na po-
lje. Bombniki, ki so prileteli nazadnje, so morali zaradi' silovitosti obrambe odvreči svoje bombe žo v obmejnih področjih ter se nato liilro obrniti nazaj, ker so jih zasledovali nemški lovci.
Ukrepi proti nezanesljivim uradnikom v Franciji
Pariz, 12. jan. T. Generalni tajnik za vzdrževanje reda v Franciji, Darnand, je izdal prve ukrepe proti nezanesljivim uradnikom. S svojega mesta jo bii odstavljen prefekt departemenla Lot et Caronne. Nadalje je bilo odpuščenih iz državne službo več višjih uradnikov, nekaj jih je bilo colo aretiranih. Darnand, ki je bil šele nedavno imenovan, jo imel v V.vchiju posvetovanje z načelnikom francoske milice.
Domobranstyo
naš narodni ponos
Zgodovina malega naroda se ne da v vsem primerjati z zgodovino |io ozemlju ali po številu prebivalcev velikih narodov. To je kakor v javnih službah: čim višje je mesto javnega funkcionarja, tem težja je njegova odgovornost, tem več dolžnosti nosi na svojih ramenih, tem več je tudi nevarnosti iu priložnosti, da se svojemu poslanstvu izneveri. Veliki narodi niso odgovorni le pred seboj, temveč tudi pred celo družino narodov, kajti njih ravnanje in življenje ima (ako rekoč neposreden vpliv na ži\Ijenje man jših narodov. A tudi mali narodi so sestavni členi velike evropske in še daljo svetovne skupnosti ter imajo zato od Previdnosti določeno mesto iu vlogo, ki se ji ne smejo izneveriti.
Slovenski narod je majhen tako v ozemeljskem kakor v številčnem pomenu. eden najmanjših r pestri družini evropskih narodov. Toda tudi nn ima svoje dolžnosti in svojo zgodovinsko vlogo. Čo ta vloga ni mednarodnega značaja, to še ne pomeni, da nima nobenih drugih poslanstev, zlasti v svojem notranjem območju. predvsem do samega sebe. V razvoju stoletij se je slovenski narod nn dokaj različne načine odzival svojemu poslanstvu. So liila obdobja, ko jo skoraj pozabil nase iu sp prepustil stanju omr-tvelosti, v drugih obdobjih pa se da;al spet motiti od svetovnih, tujih iiazirani in z njimi uničeval svoje lastne življenjsko sile. I.e redkokdaj je narodno življenje vzbrstrlo in zacvetelo v svoji liuini pristnosti in neposredni domačnosti. A tiuli takrat je bila raven narodove rasti sorazmerno nizka. Manjkala mu je osiiov-na prvina, iz katere klije narodnostna zavest, manjkal mu je simbol iu pobuda njegove muči. manjkalo ji> delilo, okrog katerega si plete narod svoj program, manjkal mu je zunanji izraz njegove življenjskosti, zato pa tudi manjkal ponos, ki je eden prvih elementov za ustvaritev krepke narodne tradicije, najmočnejšega poroštva /a narodno zdravje. Ta osnovna prvina, ki jo je slovenski narod pogrešal skozi stoletja, jc njegova lastna oborožena sila.
Prvič po ilnlgih stoletjih se ie zgodilo, da smo ilobili Slovenci v domohran-stvu svojo narodno vojsko. Morda nam sedaj še no moro bili dovolj jasno, kakšne zgodovinske važnosti jo. Zgodi so namreč večkrat, da je sodobnost preveč zakopana v grenko podrobnosti svojega časa in se ne zaveda v vsej polnosti tistih dejanj, ki so zanjo najvuSitej-ša. .šele bodočnost, ki oi'plavi vsakodnevne malenkosti iu z dobrotno pozabo pokrije trenutne zagreiijenosli. razodene in pravilno presodi lestvico dogodkov po njih vrednosti. Tako je tudi ustanovitev slovenskega domobranstva marsikomu še vse premalo pomemben dogodek: a vendar moramo reči. da pomeni v zgodovini slovenskega naroda resničen prelom. Doniobranstvo je iijinliiilii tisto stoletno vrzel, ki je preprečevala slovenskemu ljudstvu polno razvitje. Sedaj, k" jo ta vrzel izpolnjena, so dani pogoji, da Slovenci uspešno izvajamo tisto poslanstvo, ki nam ga je odkazuln zgodovina. Domo-hranstvo nam je dalo namreč osnovno prvino iu simbol naše življenjske sposobnosti.
Ko govorimo o dnmnbranslvu kol o simbolu našo življenjsko sile. se dolini zavedamo, da nam jo bilo dano v najtežjih okoliščinah naše zgodovine. Toda prav zato nam jc ta simbol toliko (Ita-goronojši. ker so ga rodilo najbolj grenko preizkušnje in najtršo trpljenje. Z vso drugačnim pogledom zremo sedaj razvoju dogodkov nasproti: preveva nas mirnost in samozavestna ustaljenost, ki smo jo prej toliko pogrešali; našli smo prvino, na kateri si polagoma in neutrudno gradimo stavbo svoje narodno skupnosti, počelo, okrog katerega se kristalizirajo vrednoto našo narodne du-ševnosti.
Toila*domobranslvo ni lo simbol našo notranjo volje po življenju, jo tudi zunanji izraz naše udarno sile. ki jo narod vedno potrebuje, predvsem v takšnih okoliščinah, kakršne nam jih je prinesel sodobni razvoj. S tem je postalo nekak »hrachiliui saecnlare« — svetna roka naših duhovnih in kulturnih stremljenj, mogočno jamstvo našo varnosti in poroštvo ustaljeno bodočnosti.
S tem pa nam .je doniobranstvo vrnilo tisto bistveno lastnost, lirez katero ni možen noben višji iu plemenitejši zalet, ki je brez njega narod kakor ptič brez peruti: vrnilo nam je našo samozavest, nam je postalo pojem, ki vzbuja v srcih toploto in navdušenje.
Tako smo se z domohranstvom zave-(tleli svoje odgovornosti za narod in vzeli svojo usodo na lastna ramena, obenem pa s tem prevzeli težko nalogo, ki od nas zahteva strogo dolžnosti, a nas upravičeno navdaja tudi s ponosom. ▼
■■■■HBR9BRaBBBnaCK!(SHRanBligB
Berlin. 12. jan. Dne 20. decembra jc podelil Adolf Hitler polkovnemu poveljniku v SS oklepni diviziji
standarte SS Adolf rey hrastovo listje
Leib
litler« Albertu k viteškemu kražu Železnega križa.
Beril, 11, jan. T. »Timesovc članek, ki priporoča Poljski »teritorialno koncesije v spornem ozemlju kot majhno nagrado za trdno zagotovilo bodočega pri« jateljslva«, označuje londonski dopisnik lista »Basslor Nachrichlen« kol slab znak.
Helsinki, i i. jan DNB. Nek oieten finski mladenič je zbral z neutrudljivim nabiranjem za linske vojne sirote 22.000 mark, ki jih je vse de pare točno izročil podporni ort!anizacii:
K bojem v južni Italiji
Berlin 11, jan. DNB. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na južnoitalijanskem bojišču:
Za položaj na zapadnem odseku bojišča je značilno, da so Angloameričani lahko ponovili svoje poizkuse, da bi prebili nemške čete med Vio Casilino in med Monte Majem šele po 36urnem odmoru. Včeraj opoldne so pričeli z drugo fazo s pomočjo sveže privedenih čet, obenem pa so istočasno poizkušali napasti fron-talno z vzhoda ter bočno s severovzhoda. Ravnino pri Cassinu braneč nemški obrambni pas pa je bil med tem ojačen in s kratkimi odmikalniimi pokreti opremljen z novimi taktičnimi predpostavkami za napadalce. Tako je bito na pr. nekaj bočnih postojank težkega nemškega orožja tako prestavljenih, da so prešli napadalci v križni ogenj nemškega orožja, ki je zahteval številne izgube,
Nemške baterije in mctalci min so razbili z višin Monte Porchija nek pro-bojni poizkus Angloameričanov na Via Casilini, dočim je nemški zaporni ogenj severno od tega kraja med Ccrvarcm in Monte Majem zahteval ob potoku Can-d;da in na bližnjih gorskih grebenih številne krvave žrtve. Značilno je, da so na-
padalni valovi invazijskih sil hoteli na jugu obiti kraj Cervaro, najbrže da bi se izognili slično visokim izgubam, kot so jih imeli pred kratkim pri San Vittoru. Vendar so bi'i vrženi od nemških zaščitnih oddelkov nazaj, še preden so prišli do glavnih nemških postojank. Odločna izvedba nemškega načela, da se ne sme prepustiti nobenih postojank, predno niso v polni meri odslužile svojemu namenu, je tudi včeraj preprečil Anglo-američanom slehern prodor na vsej napadalni širini Severno od Monte Maja je bil razbremenjevalni sunek Američanov razbit s sodelovanjem vsega orožja že pred nemškimi črtami.
Na vzhodnem krilu je 8. britanska armada povzročila v Orsogni škodo na račun civilncga prebivalstva, ker je mesto obstreljevala s fosfornimi in zažigal-nimi bombami, ni pa mogla na ta način povzročiti nikake vojaške škode. Nemške baterije so močno obstreljevale imperialne čete in prevozno kolone, vse to zlasti pri Lanzianu in pri Ortoni. Tam se nadaljujejo dovozi in ostale napadalne priprave čet novega vrhovnega poveljnika Lee-tha. Ob jadranski obalni ccsti se je izjalovil sunek slabših imperialnih čet sredi nemških ovir.
Boji na jugozahodnem Pacifiku
Trekljpje tolp se nadaljuje
Berlin, 12. jan. T. Na Balkanu so so Sarajeva so izgubili tolovaji doslej preko
čistilni nastopi proti komunističnim to-	; 500 mrtvih in nekaj sto ujetnikov. Mno-lovajein uspešno nadaljevali tudi 0. in go prisilnih mobilizirancev se je pre-
10. januarja. V južni Istri so uničile	t dalo.
nemške čete tolpo, ki je štela okrog 100 |	. H „ni5ena manj-
mož. Neka druga skup na e bila um-	, k h ^ tolov ljcv.
cena ob severni hrvaški meji. 72 komu-	F '
nistov je obležalo na bojišču. Veliko je	| Pri večdnevnih krajevnih očiščevalnih bilo zajetih ali oa se jih je prostovoljno . nastopih v dolini Sporoheros v srednji
predalo.	Grčiji so imeli tolovaji preko 200 inrt-
V bojih z močnimi komunističnimi	vili. Zaplenjeno je bilo številno orožje
skupinami v gorovju severozahodno od	ter mnogo municije.
PrestoSni govor kralja Gustava V.
Stockholm 11. jan. T. Nova sezona zasedanja parlamenta sc je pričela v torek dopoldne z običajnim svečanim ceremonialom v veliki dvorarri gradu v Stock-holmu. Zasedanje je pričel kralj Gustav V., ki jc imel tudi kronski govor. V njem je omenil splošne svetovne motnje. Težke preizkušnje morajo prestajati tudi nordijski sosedje Švedske. Čeprav je bil tudi Švedski narod med vojno izpostavljen resnim preskušnjam in žrtvam, se jc vendar mogel ohraniti izven vojne. Odnošaji z drugimi državami so dobri in obstoja možnost, da bo dragoccni mir še nadalje očuvan Vendar pa vsebuje svetovni položai (Se vedno toliko negotovosti in nevarnosti, tako da opreznost in pripravljenost ne smeta popustiti. Obramba neodvisnosti in svobode, ki so jo Švedje zgradili z notranjo povezanostjo in vojno izdelavo, je močna. Bo pa še naprej ohranjena na najboljšem položaju. Vendar ne sme Švedska svojih sil napeJ njati samo za svoj dobrobit, marveč tudi za pripravljenost pomoči pri zopetnem
E opravilu razbitega sveta. Mir, ki ga vodi uživajo, zahteva, da prežijo na zunanjo pomoč in da humanitarno delujejo. Za to željo stoji ves švedski narod.
Kronski govor se bavi nato z notranjimi vprašanji, ki so med vojno nastala in bodo po koncu vojne še nastala. Razen neizpremenjenih davkov bo-
Nova zbirka lutkovnih iger
Priročnik »Pavliha«. ki ga je 1. 1041. izdala Mladinska založba v Ljubljani izpod peresa prof. Miklavža Kureta, je utrl ročnim lutkam pot med našo mladino. Širši javnosti je nemara neznano, da nastajajo po neštetih študentovskih sobicah, po kleteh in dvoriščih nova »gledališča«, k jer osvaja burkež Pavliha hvaležna srca. Ročne lulko so danes na pohodu! V njih je našla naša mladina hvalevredno zaposlitev. Bilo je čezdalje nujnejše, da izide še nekaj igric, dasi je med mladimi lutkarji tudi dokaj pisateljskih talentov, ki si pišejo igrice kar sami po vzorcu tistih treh, ki so objavljene v priročniku »Pavlihi«. Zdaj jo začela izdajati Mladinska založba v uredništvu prof. Kureta novo zbirko »Pavliho
Tokio, 11. jan. T. Dočim jo cilj sovražnih naporov v jugozahodnem 1'aci-fiku zavzetje važnega japonskega oporišča Rabaula, na katerega so vrše od novega leta dalje težki letalski napadi, vrše po zadnjih poročilih z bojišča japonske čete protinapade globoko v sovražnikovo zaledje. Te napade no vrši le letalstvo, temveč — kot nam kaže potopitev 3 sovražnih torpedovk pred vzhodnim koncem Bougainvila — tudi vojne ladje, ki poizkušajo presekati sovražno oskrbo. Široko raztegnjena pacifična fronta, na kateri so se doslej vršili obojestranski boji le na enem ali drugem mestu, kaže sedaj istočasno boje na raznih krajih.
V boju za Rabaul, ki jo Angloameri-čane od 1. do 0. januarja stal 144 letal, to se pravi 24% vseh napadajočih stro-
jev, so bila sedaj prvič uporabljena tudi angleška letala. Vojaški krogi v Tokiu vidijo v tem napore sovražnika, ki hoče na vsak način ter Čimprej napredovati na tamkajšnjem področju, ker mu jo taktika »od otoka do otoka«, ki so jo uporabljali v preteklem poldrugem letu, prinesla premajhne uspehe. Sovražnik hoče nadaljevati z obkolitvijo Rabaula z vsemi silami tudi z Nove Gvineje. Na Gumbi izkrcane čete v moči ene divizije, ki majo za cilj japonsko oporišče Ma-dang, so so zapletle v silovite boje z japonskimi branilci. Med spopadom 4. januarja je podpirala sovražnikove čete 15 km zahodno od Gumbija tudi neka sovražna torpedovka, ki pa je bila poškodovana in se je morala umakniti. Istočasno je bilo z visokimi izgubami zadržano prodiranje tudi na kopnem.
Angleško priznanje
Ženeva, 12. jnn. T. »Nemško letalstvo se ne pusti premagati. To občutijo angloameriške letalske sile vsak dan pri svojih dnevnih in nočnih napadih«, piše letalski dopisnik londonskega »Evening Standarda« Oliver Stewart. »Z največjim junaštvom«, nadaljuje Stevvard, »se mečejo nemški letnici nasproti sovražnim jatam, da bi raztrgali njihove formacije. Značilno za nemšlie-gn borca je, da se bori do zadnjega. Kaj drugega trdi lahko le oni, ki se z njim nikdar ni spopadel. Nemčija ne razsipuje niti z ljudmi, niti s svojim vojnim gradivom. Ko pa bo prišla ura preizkušnje, bodo stali Nemci trdno i
neomnjuno ter se bodo borili z največjo nepopustljivo zagrizenostjo.«
»Samomor poljskega naroda«
Stockholm, 12. jan. T. Predsednik odbora ameriških Poljakov Wegrzynek je izjavil Reuterjevemu dopisniku v poseb
Amerikanci polagoma priznavajo izgube
Ženeva, 11. jan. T. V nasprotju z običajno trditvijo USA, da so dosedanje izgube na bojiščih izredno nizke, pa priznava propagandni oddelek vojnega ministrstva Združenih držav v nekem pozivu ameriškim ženam, da številke izgub rastejo in da morajo žene zavzeti nekatere položaje v armadi, da bodo moški mogli biti odposlani na bojišču.
Nek značilni poziv v časopisu »Phila-delphia Enqirez« se začenja z naslednjimi besedami: »Žene Philadelphije! Morete li zapreti oči pred naraščajočimi številkami izgub? Armada vas nujno 'J1 | potrebuje. Javite sc šo danes najbližji
rekrutni postaji I«
Kratka poročila
Madrid, T. Zunanjepolitični urednik »ABC« izijavlja v zvezi z boji nu vzhodu, da silne izgube v moštvu in grodi-
nem intervjuju: »Nobena poljska vlada j Vu, ki jih nemške čete zadajajo boljše-
do potrebni še pomembni zneski, ki bodo dobljeni s posojili. Švedsko narodno gospodarstvo bo zmožno prekoračiti vse težave.
V imenu prve ebornice je odgovoril govornik Nillson. Izrazil je zaupanje, da bo Švedska tudi nadalje ostala izven vojne. Gotovosti za to pa seveda ni. Zato mora biti Švedska vojaška sila in preskrba z živili zagotovljena. Zaradi soglasne volje kralja in parlamenta se je Švedska dosedaj mogla umakniti vmeša-
, ,.	, .	.	rj	! J^ " T- * • '* - "|m»ljl I/U1H/III« IVAI\,1 MJ-
vaniu v aktivno vodstvo vo,ne. Z zaupa- < iPZIliSka nesreča. V bližini kraja Areva-
ne bi mogla sprojeti sovjetske ponudbo, ki predstavlja »samomor poljskega naroda«. Sovjeti ne zahtevajo poljskega ciemlja iz strateških razlogov ali iz notranjih potreb Sovjetske zveze, temveč zato, ker jim je Poljska ovira na poti v zahodno Evropo.«
Nova železniška nesreča v Španiji
Vichy, 12. jan. T. V noči na torek se
jo zgodila v Španiji ponovna težka že-
njem gleda ves švedski narod tudi v bo doče na svojega kralja. Govornik druge zbornice, Saevstrom, je označil v svojem govoru za potrebno, da bo Švedska ostala tudi v naprej čuječa.
Japonski velenapad na letališče Suičvan
Tokio. 11. jan. Vzhodnoazijska služba DNB-ja. Japonski lx>inhniki so v lovski zaščiti v več valovi.i silovito napadli sovražno letališče Suičvan na jugozahodu pokrajine Kiangsi. Napad je bil izvršen v noči na torek in je trajal do jutranje zore.
Japonski bombniki so premagali od- Mndrid, 11. jan. T. Po poročilu iz por več kot desetih sovražnih motilnih Baltimora je bnitanska generalni konzul letal ter so povzročili sovražniku veliko ■ v Bostonu Anthony Ilastings napravil škodo na vojaških napravah. V zračnih ' samomor. Skočil je s četrtega nadstropja bojih so japonski lovci sestrelili šest so- j mojega hotela na cesto in je obležal
lo v pokrajini Avila se je zaletel večerni brzovlak, ki vozi iz Madrida v San Scbasiian, v nek osebni vlak. Razbitih je bilo več voz tretjega razreda. Nesreča se je zgodila ob 2 ponoči. Reševalni oddelki so doslej našteli 08 mrtvih žrtev to nesreče, preko sto, deloma zelo težko ranjenih potnikov pa so spravili v bolnišnice. Domnevajo, da so povzročile nesrečo zavore, ki so pri brzovlaku odpovedale.
Angleški konzul izvršil samomor
vražnih letal. Japonske izgube olisegajo dve letali, ki sta se namerno vrgli na cilje.
Barcelona. 12. jan. T. General Luis de la Gunrdia je po kratki influenci umrl v torek v Barceloni v 74 letu starosti.
mrtev s popolnoma razbitimi udi. Ha-stings se je nahajal v Baltimoru zato, da bi se vkrcal za Anglijo.
Generalni konzul Hastings je bil star 5G let. 34 let je prebil na Kitajskem in je veljal za enega najboljših poznavalcev orientalskih vprašanj. Vzroki samomora še niso znani.
vikom pričajo, da razpolagajo Nemci še vedno s svojo polno bojno močjo.
Bern, 12. jan. T. Tukor noročaijo iz Londona, je svaril Liddel 11u rd A ngle-že, naj ne precenjujejo posledic sovjetskih napadov, ker ni opaziti nobenih znakov kake nemške slaliosti.
Stockholm, 12. jan. T. Ameriški general Patton je dobil, verjetno zaradi •svojih »zaslug« za pretepanje Ivolnih vojakov, od angleškega kralja visoko odlikovanje.
Ženeva, 12. jan. T. »Daily Herald« poroča iz Ne\vyorka, da severnoameriški starši gledajo s težko skrbjo proti Evropi, ker jim je postalo jasno, da bo moralo umreti tam v letošnjem letu 1 do 2 milijona njihovih sinov. Sedaj vedo, da njihova država ni prevzela samo teoretične obveznosti. Angloamerikancein.
Oslo, V srednjenorveškem kraju Tynset, ki leži 100 km južno od Tront-hcinn, so izmerili temperaturo —32" C, kar je najnižja temperatura tega leta, poroča »Afton Postens«.
Turško stališče v sedanji vojni
Budimpešta, 11. jan. T. Poročevalec »Pester Lloyda< v Carigradu objavlja izčrpno poročilo o brezpogojni volji Turčije, da ostane nevtralna. Med drugim pravi, da turški narod noče vojske za nobeno ceno in za nobeno protiuslugo, ki bi mu bila za to obljubljena. Zaplesti Turčijo v vojno, ki ji je v vsakem pogledu tuja, bi pomenilo samo nadeti ji vlogo vojaškega najemnika in Turčija si je popolnoma na jasnem, da mali vojaki-najemniki zaveznikov ne bodo dobili zato niti najmanjšega plačila. Od dneva razgovorov Inehija, Roosevelta in Churchilla se čuti Turčija osamljeno nasproti sovjetski pošasti, v kateri so strahote boljševizma še povečane s strahotami nenasitnega imperializma. Politika odmikanja, ki je bila sankcionirana v Teheranu in katero posledice so na Balkanu in v severni Afriki že vidne, navdaja množice turškega naroda z nemirom. Turki se branijo umreti in igrati vlogo prve žrtve moskovskih ekspanzijskih nagibov.
Boljševizem hoče vse likvidirati
Bukarešta, 11. jan. T. Romunski list Porumca Vremii« označuje neko inoskov. sko tajno povelje, izdano Titovim tolpam, v katerem so dana natančna navodila za iztrebljenje vseh nezaželjenih elementov, kot najmanjši program tega, kar nameravajo Sovjeti storiti v Evropi, v primeru njihove zmage. V tem tajnem povelju, tako piše list, je rečeno, da naj bodo enostavno likvidirani vsi, ki ne spadajo k najožjemu krogu boljševističnih vlasto-držcev. Boljševizem, tako pravi ta list, ne bo delal nobenih razlik. Če ne bo Moskva premagana z našim lastnim orožjem, z orožjem vseh Evropejcev, potem lionio vsi končali v istem množičnem grobu. Angloamerikanci so samo Še orodje Moskve. V trenutku, v katerem bi bila strta obramba kontinenta, bi se boljše-viki znebili svojih plutokratskih zaveznikov, tako kot smeti, katerih vonj hi okužil čisto ozračje komunističnega raja.«
Dimitrov hujska Bolgare
Sofija, 11. jan. T. Tajnik »Tretje in-ternacionale« Georgij Dimitrov je naslovil preko radija poslanico na Bolgarijo. V njej je svaril bolgarski narod, o katerem je trdil, da ga dobro pozna, pred neko njemu »grozečo nevarnostjo«, ki mu preti, če bo še nadalje ostal na nemški strani in ho ostal sovražnik Anglije in Amerike. Bolgarija mora takoj razveljaviti 6vojo vojno napoved Angliji in Ameriki in takoj prenehati s sodelovanjem z Nemčijo ter sodelovati z Anglijo in USA.
»Tretja Internacionala« nI mogla izbrati boljšega kot ravno Dimitrova. da bi razveselil s strani Kremlja bolgarsKi narod s tako slabim propagandnim manevrom. Dimitrov žali vsakega Bolgara, če misli, da bi mogel zvestobo do pogodb tega naroda podminirati in bolgarski narod Jie bo ostal dolžan svojega odgovora
-II —
Hajnovejše cene na ljubljanskem živilskem frgu
Z odlokom VIII-2 St. 166-1 je Pokrajinska uprava v L.iubljaai dne 10. I. 1944 določila za tržno blago v Ljubljaal najvišje ceno, ki veljajo od srede, 12. januarja 1S41 zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišjo ceno, ki je po njih dovoljeno v Ljubljaai prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Božična poslanica svetega očeta
Tistim, katerim jc bilo delo namen življenja
Veliko število je tistih, ki jim je bilo delo namen življenja, gmotna udobnost cilj njihovih naporov, ki pa so v borbi za temi cilji odrinili daleč od sebe verske »Pavlihov oder«! katere prvi j ozire in zanemarili dati svojemu živije-zvezek jo pravkar izšel. Zbirka sicer ni j nju zdravo in nravno 6mer. Iz trga natiskana, temveč samo razmnožena, kar pornega, a njim tako priljubljenega živ-pa njene porabnosti ne zmanjša. V pr- j ljenja jih jo iztrgala vojska. Njih delav-vem zvezku sla izšli igrici »Kaznovana : nost jim jo bila vrednota in opora v živ-
in naše delovanje, povzdiguje in pleme- dov. Toda medtem, ko je vojni spopad niti vsako pošleno delo, bodisi da je povzročil v tolikih tako obsežno telesno
trdosrčnost« in »čudežno zdravilo«. Prva j ljenju. Vojska jih je ločila od njih po-spada med najbolj uspele igre nekdanje- j klica in njih dela, tako da zdaj okušajo ga odra Kuretovo »Pavlihove druščine«. ' v s
Igrici sta tudi »dramaturš,ko«-tehnlčno
sebi strahotno praznoto. Res je da morajo nekateri še opravljali svoje delo,
predelani do zadnjih podrohnosti, tako j toda vojska jim je prinesla take zahteve da sla takoj uporabni. V tem pogledu dola in življenja, da je v njih izginila prednjači zbirka med vsemi podobnimi ' vsaka osebnostna značilnost, da se je zbirkami tudi tujih narodov. — V pri- j zmanjšala ali pa sploh nehala možnost pravi sla nadaljnja dva zvezka. Prvi zvezek, ki obsega 50 strani, velja 20 lir.
urejenega družinskega življenja. Na ta ! način je pa tudi izginila tista duševna
Tako se obeta slovenskemu lutkarstvu • umerjenost in zadovoljnost, ki jo more
zlasti med najmlajšim rodom lep raz- ............" "
mah, ki ga je samo želeti! Dve produkciji šole Glasbene Matice
Prod prazniki je priredila šola Glasbene Matice dva nastopa svojih gojencev. Lopa vrsta učencev in učenk (na obeh produkcijah jih je nastopilo več kot petdeseti) je pokazala številnim poslušalcem svojo znanje. Večina nastopajočih je bila iz klavirskega oddelka, 'kjer-jih poučujejo naslednje moči: M. Bon-sack, V. Sonc, B. Černivec, O. Kolarič, H. Seifert, S. Hrašovec. M. štrukelj, M. Sancin, P. Lipovšek in Z. Bradač; iz violinskega oddelka so pripravili učence za nastop: J. Grogorc, K. Sanoin in A. Ivan-oič; slišali smo tudi eno čelistko in enega čel ista, ob iz šole K. Jerajeve; dve solopovski točki je izvrstno izvajal Lnd-ko Korošec, gojenec ravnatelja J. Bo-tetla. V oba nastopa so položili gojenci kot tudi njihovi učitelji veliko skrbnega dela. Po večini so nastopali že zrelejši gojenci in gojen k o, prav začetniških točk smo slišali dokaj malo. Nekaj locic je bilo izvajanih pod vidikom bližajočih se božičnih praznikov ali tudi letno dobo, tako zlasti Toničov šopek božičnih za štiriroron klavir. Vos nastop jo bil dostojna manifestacija vestnega dola gojencev in učteljev lor glasbenih prizadevanj šolo Glasbeno Matice.	M. T.
nuditi delo samo takrat, če jo popleme-niteno in holeno od Boga.
Delavci, približajte se božjim jaslicam! Naj so vam zavetišče božjega Sina ne zdi odbijajoča votlina. Prišli boste med navadilo delavce ne slučajno, temveč po visokem in nedopovedljivem načrtu: k Mariji, ki je Devica Marija delavske družine, k Jožefu, očetu delavsko družine, k pastirjem, delavcem in čuvarjem čred ter končno k Modrim, ki so prišli z Vzhoda; to so ročni delavrf, delavci-čuvarji in umski delavci. Vsi se sklanjajo in molijo božjega Sina. ki jim s svojim zavestnim in ljubeznivim molkom, močnejšim od besede, razlaga pomen in krepost dela. Delo ni samo napor človeških udov, ki ne bi imelo nobenega smisla in nobeno vrednosti, tudi ni kakšno poniževalno hlapčevanje. Delo je božja služba, božji dar, moč in polnost človeškega življenja, zasluga za večni počitek. Dvignite visoko svoje čelo, delavci! Glejte božjega Sina, ki jo s svojim večnim Očetom ustvaril in uredil vesoijstvo. Poslal je
visoko ali nizko, veliko ali majhno, prijetno ali težko, snovno ali razumsko, dviga delo in ga plemeniti k zaslužni in nadnaravni vrednosti pred Bogom ter združuje tako razvoj dolgovrstnega človeškega udejstvovanja v eno samo neprestano poveličevanje nebeškega Očeta.
Tistim, ki so stavili svoje upanje v zemsko življenje.
Nesrečo so doživeli tudi tisti, ki jih je ogoljufalo njih upanje v zgolj tostransko uživanje zemskega življenja. Zami-! v njih koplje svet, grobove in jame mrli slili so si ga izključno ali kot polnost 1 čev, ki so raztreseni po vseh deželah na telesnih sil ali kot lepoto telesnih oblik j zemlji in po- vseh otokih na morju, gle-ali kot bogastvo in izobilje udobnosti, I dajo počasno ugašanje kulture, vedno ali pa kot posedovanje moči in oblasti. ] bolj rastoče izginjanje tudi snovne blagi-Toda glejte, danes, v vojnem vrtincu ! nie- uničevanje znamenitih spomenikov se moč iu lepota tolikih mladih ljudi, ki j in najodličnejših umetniških zgradb, ki o so zrasli in so izvežbali na športnih vež-! "jih lahko rečemo, da so skupna dedi-bališčih, rušita in bledita po vojnih bol- i	civiliziranega sveta, poostritev m
nišnicah. Mnogi mladi ljudje hodijo okrog ' poglobitev sovraštva, ki podžiga narode pohabljeni in fizično ter' moralno one- i drugega proti drugemu in ne pripušča
in duhovno razdejanje, ni prizanesel na drugi strani niti tistim, ki streme po bogastvu in po zgolj zemskem uživanju. Ti zdaj sloje nemi in v zadregi pred ruševinami, ki so padle tudi na njihove dobrine kot uničujoč vihar. Njih bogastvo
šo večji strah pa vznemirja tiste, ki so upali na moč in nadoblast. Sedaj glodajo z grozoto ocean krvi in solza, ki se
sposobljeni po cestah domovine, ki je razdejana, ki so nje mnoga in najodlič-nojša mesta le šo kup ruševin, povzročenih od zračnih bombardiranj in od vojaških operacij.
Če del mladine nima več moči za delo, pa po drugi strani matere bodočih rodov, ki so sedaj prisiljeno k delu, čezmernemu tako glede naporov kakor glede časa, izgubljajo možnosti dati izkrvavelemu narodu tisto telesno in duševno zdravo rast, ki pomaga vzgajali otroke, brez katerih gre bodočnost domovine žalostnemu zatonu nasproti.
Mučni nered v delu in življenju, daleč od Boga in njegove milosti, ki ga poleg tega še pohujšujejo slabi zgledi, povzroča škodljivo razbrzdanost v zakonskih odnosih. Strup razvratnosti danes bolj kot kdaj ogroža sveto vrelo življenja. Tako je iz teh dejstev razvidna nemila resnica, da se tam, kjer se je utr-
zcljnate glavo 2 liri, kislo zeljo 4.50 lire: kisla ropa 2.50 lire: ohrovt 3 lire; ko-lorablco 4 lire: repa 0.75 lire; krmilna pesa 1 liro; rdeča pesa brez listov 4 lire; črna redkev 3 liro; rumena koleraba 2 liri: radič 5 lir; gojeni radič 10 lir; otrcbljeni inolovi-leo 10 lir; cndivlja 5 lir; Spinača 5 lir; Šopek zelenjavo za juho 0.50 lire; rumeno ko-renjo 1.50 lire; rdečo korenje brez zelenja 4 lire; poterSilj 4 lire; zelona 4 liro; por 3 lire; osnažoni hren 4 liro; čebula 2 liri; Sa-lota 4 lire; česen 8 lir: jajca 2.50 lire komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo ceno za kilogram. Opozarjamo pa, da vso te najviSjo ceae veljajo samo za blago, pri-dolano v Ljubljanski pokrajini, ker Je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi ccnik za zelenjavo ln sadje št. 15 na rožnem papirju.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vso blago zdravo, otrebljeno ln v
in njihovi domovi so uničeni z ognjem in <nkpm	kakor,^ 0I,is"n0 v, ceniku-
železom. Izginilo je udobno prijetno živ- Vsa Povrtnln. mora biti osnažena in opra-ljenje, njih sedanjost je tragična. '	več mokra ali namočena.
Vse te najvišjo dopustne cono In tudi vse nižjo cene morajo biti vidno označeno nn vsem v ceniku nnvedonem blagu no samo na Vodnikovom in Pogačarjevem trgu, temveč, tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestai občini ljubljanski.
Rbtgo, ki so bilo cono zanj objavljeno v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih zdaj ni v ceniku, so mora prodajati po projSnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega lota, če ni lilla za tisto blago s posebno odločbo Pokrajinsko upravo — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, dn imajo prodajalci na drobno dolžnost nn blago postaviti llstij z enotno ceno ln kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešon na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki so dobe v mostnem tržnem uradu po 0.20 liro.
Za 'pridelke, ki jih ta cenik no navaja, veljajo zadnjo cono Iz prejšnjih cenikov.
KrSitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dno 211. januarja 1942 št. 8 in 7. dno 25. novembra 1912 št. 215 ter po naredbl z dno 12. marca 1941 M. s. St. 358.
nam enak, odrešil nas greha in ko je ditev družino in ljudstva smatralo kot donastol, jo stopil v veliko delovno skup- eno najplemenilejših narodnih gibanj ši
nost, započel svoje naporno in odrešilno delo in tako končal svoje zemsko življenje. (In, Odrešenik človeškega rodu, ki napolnjuje s svojo milostjo naše življenjo
rita in strahotno rasteta fizični propad in duhovna rnzvrntnost, ki ju bo moglo odpraviti samo dolgo vzgojno in zdravilno prizadevanje številnih poznejših ro-
n:č kaj dobrega za bodočnost.
Tolažba, ki jo daje vera v sodobnem
trpljenju.
Pridite sedaj vi, kristjani, vi, verniki, ki vas veže nedopovedaljiva nadnaravna vez z božjim Sinom. On je postal majhen zaradi nas. Njegov evangelij vas vodi in posvečuje, hrani njegova milost kot sad trpljenja in smrti Odrešenika. Tudi vi čutite bolečino, toda s^ to bolečino je združeno upanje na tolažbo, ki izvira iz vaše vere.
Sedanje nesreče so tudi vaše nesrečo. Uničevalna vojska obiskuje in muči tudi vas, vaša telesa in vaše duše, vaša imetja in vaše dobrine, vaše domove in vaša ognjišča. Smrt vam jo zdrobila srca in prizadela rane, ki se bodo le polagoma zacelile. Misel na oddaljene grobove, ki vam bodo ostali morda nepoznani, tesnoba in skrb za izginulimi, koprneča želja, da bi mogli spet objeti ljubljene svojce, ki so v ujetništvu nli v deportaciji, vam povzročajo žalost, ki tare vašega duha, medlem ko visi na vseh, na starših in otrocih, na mladih in starih, težka in temna bodočnost.	(Dalje.)
Budimpešta, 12. jnn. T. Kraljevi namestnik jo sprejel ostavko finančnega ministra Remenyi-Schnellerja na položaj ministra za gospodarstvo. Ministrski predsednik Kulluv je utemeljil ta odstop z lastno željo finančnega ministra ter z opozoritvijo, da je zaradi vojnih prilik nastale večje koncentracije sil na vseh področjih, jiostala nepotrebna koncentracija vseli gospodur-skih ministrstev.
5f. 9.
»SLOVENEC«, četrtek, 13. januarja 1944.
Stran 3
Resnična ozadja komunistične Osvobodilne fronte
) Vsem novomeškim obrtnikom
I
Podpisano združenje vljudno nn-
Novi dokazi o vseodločujoči vlogi komunistične stranke v organizaciji Osvobodilne fronte — Priznanje M. Mikuža:
»Jaz sem že dolgo partijec!«
Znano je, da je v ozadju vsega dela OF komunistična partija, še več, da OF ni nič drugega kot nižja organizacija komunistične partije. Najvišji forum, ki v prvi inštanci vodi vso uničevalno krvavo delo komunizma na Slovenskem, je Centralni Komite Komunistične Partije Slovenije. (CK — KPS). Temu centralnemu komiteju so podrejeni pokrajinski od-
ztijojo kot pravo partijce, so komunisti vedno pripravljeni žrtvovati. Če položaj to zahteva-. Ti imajo naročilo, da svoje mišljenje in predvsem govorjenje krojijo I>o trenutni politični situaciji. Pravo linijo K P pa držijo notranji člani, ki so tajni in skriti, ti skrbijo, da je linija organizacije vedno pravilna — revolucionarna. Seveda pa morajo biti zunanji
bori. Navzdol je ta organizacija zgrajena člani, ki na zunaj zastopajo partijo, zelo
po okrožnih, rajonskih in terenskih odborih.
Tej organizaciji komunistične stranke pa odgovarja organizacija OF. Najvišji forum OF je izvršilni odbor 01'" (IOOF).
Njemu so podrejeni pokrajinski odbori, | nega. To pa zato, ker mu pokrajinski in tem pa okrožni odbori OF, ki obsegajo , okrožni odbori pošiljajo zlagana poro-približno ozemlje prejšnjih srezov. Okrož ......
spretni. Ce ga kdo kaj polomi, ga takoj porinejo med borbene oddelke.
Zlagana poročila
Izvršilni odbor OF se čuti precej trd-
Vloga komunističnih žensk v Ljubljani
Kar je bilo v Ljubljani vodilnih moških komunistov, so skoraj vsi odšli na teren. Ljubljansko OF vodijo |k> večini samo ženske. Tu dela 500 ženskih oboroženih trojk, torej 1500 žensk, ki pa imajo še svoje podrejene trojke, šo danes dobiva izvršilni odbor OF v svoje podzemno skrivališče vsakodnevna sveža poročila iz Ljubljane.
Ženske v oddelkih OF
nim odborom so podrejeni rajonski odbori, ki obsegajo teritorij bivših občin, po vaseh pa delajo terenski odbori.
Vse funkcije imajo sami partijci
V začetku je bila osvobodilna fronta organizirana precej na široko. Dolgo časa so skušali ohraniti videz, da sodelujejo v OF vse politične in nazorske skupine in da imajo pri vodstvu tudi možnost soodločati. Ko pa je partija s to taktiko zajela široke ljudske mase, je način dela spremenila, se zožila samo na komuniste in tudi vodstvo Osvobodilno fronte predala samim pravim komunistom. Danes imajo vse odločilne funkcije sami komunisti-partijci in še med njimi sami največji krvoloki. Bivši krščanski socialisti in Sokoli, ki so izkazali hlapčevsko ponižnost do komunistične partije, so bili v teku teh dveh let sprejeti med partijce, v kolikor niso bili partijci že zdavnaj prej in le hlinili svojo krščanstvo ali svoj nacionalizem.
Metod Mikuž: »Jaz sem že dolgo partijec!«
Za Edvarda Kocbeka je bilo resnim ljudem že zdavna znano in dokazano, da jo pravi član KPS in da svojo razkroje-valno delo med katoliško mladino vrši po ločnih navodilih komunistične stranke. Malokdo bi pa mislil, da je treba med partijce šteli tudi Metoda Mikuža. Znano nam je, kakšen hrup in vrišč so zagnali njegovi tretjeskupinski prijalelji na vseh merodajnih mestih, ko so si nekateri upali pravilno oceniti in obsoditi Mikužev korak. Mikuž pa je sam izjavil pred Stanovnikom, da je že dolgo član partijo. Ilekel je dobesedno: »Ti prokleti krščanski socialisti mislijo, da me bodo dobili v svoje kremplje, toda jaz sem že dolgo časa partijec.« Ce ga Partija res šteje za partijca, je sicer drugo vprašanje, za nas je važno le, da se sam s tem pouaša.
Kdo so voditelji komunističnega terorizma?
1 jvršilni odbor OF sestavljajo tile: prciscdnik Jože Vidmar, ki pa je zgolj lutka in ga nihče od partijcev ne upošteva. Politični sekretar je Boris Kidrič, ki ima za pomočnika nekega »Luko« in Edvarda Kardelja. Kidrič, »Luka« in Kardelj tvorijo prvo trojko. Drugo trojko sestavljajo tako imenovani krščanski socialisti, ki so pa vsi partijci. To so: Pnjiar Tone, bivši sodelavec »Delavske pravice« in urednik »Slovenije«, Edvard Kocbek in Marjan Brccelj, ki ima funkcijo organizacijskega sekretarja.
Tretjo trojko sestavljajo tako imenovani sokoli, sami pravi partijci: Polič Zoran kol načelnik sodnijskega oddelka, dr. ltus in Lubej. Propagandnemu odseku je dodejan Brejc, ki mu r« ne zaupajo in ga imajo že šest mesecev pod nadzorstvom. Duhovni vodja in gibalo vse;;a komunističnega dela pa je Edo Kardelj, glavni sekretar partije, eden najbolj pretkanih in izšolanih komuni-slič.iih teroristov.
Tudi v KP je dvojna organizacija
Prvo načelo komunističnega dela je, da mora biti vse delovanje tajno in čim bolj zakrinkano. V ta namen je celo komunistična organizacija tako zgrajena, da ima dvojne člane, zunanje in notranje. Tiste člane, ki jih na zunaj prika-
V borbenih edinicah pa tudi v orga-...	nizaciji KP na terenu je veliko število
čila. l arkrat se je že zgodilo, da so žensk. Nad 80% jih je šlo v gozd samo
okrožni odbori poslali resnična poročila, to se pravi, da so opisali položaj tako kot jo, da je ljudstvo proti OF. Zaradi teh poročil je bil izvršilni odbor divji na rajonske odbore, češ tla nič ne delajo, da delo sabotirajo in da še nalašč prikazujejo OF kot nepriljubljeno organizacijo. Da bi se okrožni odbori še obdržali na svojem položaju, so zato namenoma pošiljali napačna poročila. Izvršilni odbor OF je sedaj mnenja, da je 80% ljudi zanje. Prepričani so, da bodo revolucijo lahko izpeljali točno po boljše-viškein načrtu. Kocbek jo ponovno sam izjavil: »Ce le en komunist ostane iiv, bomo zmagali.« Da je to ros njihovo prepričanje, so vidi tudi iz njih sedanjo taktike, ko so začeli zopet z melodo selekcije in elite, ko so potisnili v stran vse oslalo politične in nazorske skupine in prikazali partijo kot edino pozitivno silo v narodu. Vendar so njihovi računi napačni, miselnost slovenskega ljudstva je drugačna, kot pa jo kažejo komunistični načrti.
Seje Izvršilnega odbora
Preden ima sejo celotni izvršilni odbor, je vedno seja ožjega odbora KP, pri kateri je navzočih 4 do (i članov. Vedno pa so na seji Kidrič, Kardelj, »Luka«, včasih tudi Brilej. Ti pripravljajo predlogo za sejo izvršilnega odbora OF. V začetku organizacije OF so govorili, da se na sejah 10 glasuje in da velja sklop večine. Toda jasno je, da si nihče na seji izvršilnega odbora ne bi predrznil ugovarjali, kadar stavlja svoje predlogo KP. Včasih je lo poskusil dr. ltus, ki ga pa imajo vsi za duševno revo in ga nihče ne upošteva. Ko je nekoč pogo-drnjal, čemu ga ne obvestijo o sklepih, so ga potrepijali po rami, češ, saj ni važno, če veš tudi ti. Prav tako je bilo z Lubejem. Nikdar so še ni zgodilo, da predlogi ožjega odbora K P ne bi bili na seji izvršilnega odbora OF sprejeli. Zlasti Sokoli so vedno na glas izjavili svoj da.
Največji krvoloki
Največji krvniki med komunisti na Dolenjskem so: Majcen Naco iz Mokronoga, Moro Ivan iz. Novega mesta, soda-vičar. Vsak izmed obeh ima najmanj "00 umorov na vesli. Precej enakega kalibra je Boris Miklič, s pravim imenom Silili Niko, medicinec iz Kandije pri Novem mestu. Ta ima na vesti najmanj 75 umorov in bi jih imel šo več, pa ni imel dosli prilike. Za vse umore v Beli Krajini odgovarja noki čevljar i/. Ljubljane s komunističnim imenom »Očka«. Za črnomcljski okraj je bil krvnik neki Jože Sokol, Ljubljančan, ki je stanoval na Maverlenu pri Črnomlju. Pred njim je lo krvavo delo izvrševal Ahac, pravo ime Brodar, osmošolec iz Novega mesta, ki je sedaj nekje na Primorskem.
Organizatorja osvobodilne fronte in KP v Kočevju sta Premrou, ki je istočasno šef VOS-a (varnostne obveščevalno službe), in pa Kovafič, oba zagrizena partijca. Dr. Hočevar igra bolj podrejeno vlogo. Poleg tega sta v Kočevju znani komunistki partijki obe sestri Boga-tajevt.
V Ribnici sta vodila vse delo za KP Ančik. sin lekarnarja, in pa član VOS-a advokat dr. Lavrič. Poleg tega je bil znan delavec v Kočevju gimnazijski su-plent Vladimir Pavčič, ki je bil že v letih 193G—38 skupaj s Kokaljem in Ja-nežičem v komunistični trojki na slavističnem seminarju ljubljanske univerze.
zaradi vlačugarstva. Tiste, ki so neko liko lepše, napredujejo in dobijo celo kakšno funkcijo, grše pa ostanejo vedno na razpolago vsem. Tiste, ki so zanesljivo in se vpišejo v partijo, dobijo mesta pri obveščevalni službi. Približno 5 do 10% žensk pa se udejstvuje pri političnem delu kot govornice, agilalorke in podobno. Celotna obveščevalna služba je prav za prav v ženskih rokah. Vodi jo Kidričeva žena, čeprav se na'zunaj kaže za šefa obveščevalne službo Vito Kraigher.
VOS — varnostna obveščevalna služba — je najbolj nevarna organizacija OF. Dela skoro brez vsake kontrole, saj so v njej sami najbolj zanesljivi in najbolj zagrizeni partijci. Sekretarka novo-
prošu svoje člane-obrtnikc sledeče: Vsi novomeški, kakor tudi podeželski obrtniki, ki spadajo v okoliš tega združenja. naj se takoj osebno ali pismeno javijo temu združenju. V prijavi naj moškega okrožja VOS-a je neka »Mira«, navedejo naziv svojega obrta (stroke), ki je najbolj krvoločna zver med komu- točen naslov svojega sedanjega bivu-nistkami. Za obveščevalno službo po le- lišfn oziroma obrutovulišču, dalje ali renti skrbijo koinunislke, združene v svojo obrt dejansko še izvršujejo, če SP2Z (Slovenska protifašistična ženska ne, vzrok zakuj ne, ter dejansko škoi zveza — v komunistični partiji rečejo do, povzročeno jim na deluvnicali, tej organizaciji komunistična ženska zve- strojih, orodju itd. — Svojce umrlih, za), ki je organizirana v vsakem rajon- pogrešanih, interniranih ali drugače
skem odboru. Po vaseh pa imajo pri terenskih odborih svoje zastopnice. Ker pa tem zastopnicam zadnji čas ii" zn-
izgintilih obrtnikov prosimo, da nam takoj javijo datum mojstrove smrti, oz. odhodu v internacijo, oz. pogre-
upajo, tudi nje že nadomeščajo s člani- šitve, ter ime dotičnega, ki danes un-
čami VOS-a.
•
Naj komunisti še tako skrbijo, da bi bilo njihovo delo tajno, naj še tako za
vali v svojem obratu pomočnike in vajenec prosimo, du nam javijo poimensko vse ono pomožno osebje, ki je še
ProtikoMnisiiciia predavanja
ElS
Ljubljana, 12. jan.
Mordn pri nobenem delavstvu ni imel komunizem toliko uspeha kot med delavci, zaposlenimi nu žele/niei in nu cestni železnici 1 j ubij. občine. To je splošno znuna stvar. Zato smo si tisli, ki smo bili stalno nasprotni komunizmu, želeli predavanj v katerih bi zvedeli resnico vsi, ki so zaposleni na tem področju. Treba je bilo povedati tudi tu jasno besedo o komunizmu in zuvzeti določno stališče do njega.
Zduj so sc začela med nami redna prcduvunja o komunizmp. Im.co jih vsuk torek. Predavanje je enkrat dopoldne in enkrat popoldne, \sukikrat se ga udeleži okoli 150 ljudi.
Pretekli torek nam jo predaval gosp. Žužek o tem, kdo je pravi Slovenec in kdo je izdajalec- Dokazal je neizpodbitno, dn so bili edini škodljivci in izdajalci slovenskega naroda komunisti. Ni čudo, ko pa so njihovi ruski tovariši boljševiki postavili spomenik največjemu iu nujpodlc jšetnu izdajalcu v zgodovini, Judežu. Komunisti pa so istočasno, ko so svoje na-
mesto mojstru vodi delo v delavnici, ako ta obratuje, /.lasti važno je to v primeru mojstrove smrti. Vdova ima namreč pravico izvrševati pod gotovi-krivajo omrežje svojih zločinskih orga- mi pogoji moževo obrt naprej, mora nizncij, počasi vse prihaja na dan. Za pa to seveda javiti pristojnim oblu-tisle, ki so ohranili vsaj nekoliko čuta s tem. — One mojstre, ki so zuposlo za resnico iu poštenje, je bilo že zdavnaj jasno, da je treba Osvobodilno fronto odkloniti kot najbolj gnusno zločinsko organizacijo, kar jih Je kdaj na Slo- ostalo v njihovih obratih, kakor tudi venskem bilo. Zn liste pa, ki so sprva vse novo pomožno osebje. Prav tako podlegli komunističnim zvitim luzem, naj javijo, kaj je z onimi, ki so odšli, predvsem pa nacionalni vabi na komu- Kam so odšli, zakaj in kdaj. Ako iinu-nističnem trnku, postaja stvar od dne jo njihove poslovno knjižice, naj jih do dno bolj jasna: za zlaganim osvobo- prineso v pregled- Poskruc nuj, da do« dilnini gibanjem so jasno vidi medna- do \sj novi vajenci pruvočusno vpisa« rodna zločinska organizacija, ki lftčo ni pri tem združenju in da bodo pra-Slovenijo utopili v morju krvi. In proti vočasno sklenjene z njimi učne po-tej zločinski organizaciji se slovenski godbe. — Vse mojstre, ki so prevzeli narod zbira v močno protikomunisticuo vajence od umrlih, pogrešanih, inter-narodno fronto, da bo pomedel z zlo- niranih ali drugače izginulih obrtni« činskint komunizmom in si ohranil svo- kov, prosimo, da nam lo takoj sporoči-, oziroma sklenejo za nje nove uč« 1 nc pogodbe. V tem primeru naj si vn-' jcnci preskrbe pri svojem prejšnjem mojstru oz. njegovi ženi potrdilo o i trajanju učenja, na podlagi katerega ' sc bo uredil prepis oz. se bo sklenila nova učna pogodba. V primeru, dn tu-j di ženv dotičnega obrtnika, ki je upravičen in dolžan lo potrdilo izdati ni, izda tovrstno potrdilo naše združenje. Predpisane uradne tiskovine so vajencem nn razpolago pri našem združenju zu ceno 1 lire. — \ sc vajence, ki od
je življenje in svoj obstoj.
ti
sprotnike zahrbtno izdajali robotlijcv-ski vojski, te žrtve psov ali z izdajalci-Pri tem so seveda imeli čisto določen namen: opravičevali so s temi lažmi svoje ogabne umore, umazali so svoje
žrtve in zakrivali svoje izdajstvo. Nu vključno mesecu septembra I. I. niso ta način je 10 odstotkov komunističnih ""»di vojnih razmer mogli polagati odpadnikov proglasilo 90 odslot. zave- pomočniškega izpila, kakor tudi vse
dnili. pametnih Slovencev zn izdajalce. Med izdajalce so prištevali menda tudi otroke do (> let, ker so tudi te morili. Kot izdajalca so ustrelili zavedna organizatorja strokovnih delavskih organizacij, Francetu Turku z
one vajence, ki jim ni bilo zaradi vojnih razmer v letu 1942 in 1943 sploh mogoče položiti pomoč, izpita, pa sc šo nahajajo na teritoriju lega združenju, pozivamo, da sc takoj prijavijo osebno ali pismeno /a izpit. \ sc zgoraj za-
Zajčjcga vrha iu rudarja Alojzija M ur- prošcnc podatke nujno potrebujemo na i/. Tunče gore in stotine drugih. I/fl sestavo posebne kartoteke, po kute-Vsak trezen človek je iiiivul po tem "bomo mogli pričeti z razdeljevanjem komunističnem besneti ju spregledati, nakaznic za razne surovine, katero kaj so pravi nameni Osvobodilne smo deloma že, deloma pa jih bomo šo fronte. Danes ti fronta izgublja pri- j prejeli v bližnji bodočnosti. Obenem staše med delavstvom. Tudi med nami s prijavo naj obrtniki psoroče tudi ka« uslužbenci cestne železnice, je vedno "-rl11 Mirovni jim najbolj priinun jku«
manj privržencev. Tem zadnjim zaslepljenim si- bodo pač odprle oči ob besedah predavateljev, če pa bi besede nc zadostovale, bi bilo treba poseči po učinkovitejših sredstvih.
— II —
Z Goriškega
Olje pa takol Sredi novembra je neka Marija Fabiani, ki stanuje v Gorici v ulici sv. Gabrijela, šla v mraku domov. Blizu doma jo je srečala elegantno oblečena gospodična, ki ji je ponudila na prodaj dva litra najčistejšega oljčnega olja. Cena: sto lir za liter. Fabianijcva je bila previdna ter se je hotela zavarovati pred osleparjenjem. Vtaknila je prst v steklenico; prepričala sc je, da je notri res izvrstno olje. Zato je brž plačala zahtevano ceno v dobri veri, da je napravila izvrstno kupčijo. Doma je pa »olje« prelila v drugo steklenico in tedaj je spoznala, da je bila v steklenici neka rumeno pobarvana tekočina. Samo na vrhu je bilo za nekaj palcev olja. Vsa huda je Fabianijcva tekla na policijo in tam so po njenem popisu spoznali staro znanko Marijo Cargnelutti. Šli so jo iskat ter so jo dobili na stanovanju v Raštclu. Podrobna preiskava je dognala, da so prefrigani ptički nasedli prej že drugi, ki so si po več ali manj »ugodnih« cenah nabavili dragoceno tekočino. Vsa zadeva se je koncem decembra zaključila na goriški sodniji, kjer je podjetna Cargnelutti do-
jc, pri čemer pn nikar pretiravati! —< Podpisano združenje posluje začasno na tnjnikovcm stanovanju. Novo ine« sto, I .oče ii sk a cesta št. 9, 1. nadstr. —< Tajništvo Združenja induslrijcev in obrtnikov ljublj. pokrajine, Povcrje-ništvo v Novem mestu.
bila devet mesecev zapora in 10C0 lir globe. Plačati bo seveda morala tudi sodne stroške. Pod ključem bo lahko premišljevala o modernih metodah črne borze.
Pazite na zatemnitev! Goriški pokrajinski protiletalski odbor je odredil, naj I sku in ,|n|g(; komunistične brigade'po-
Če je to komu še potrebno ...
Naš list je večkrat poročal, da so bile ( unkurjevu, Sercerjeva, Ljubljun-
se po vseh stanovanjskih hišah in drugih poslopjih pregledajo okna, ali so dovolj pokrila, da v temi ne pride loben šc tako majhen žarek luči iz hiše.
polnomu razbile. Komunistična, ofar-ska ter druga propaganda, ki ima zahrbtne namene, sedaj med nepoučenimi bralci širi govorico, češ da sc naš list sam zn ni kuje, ko je že tolikokrat pobil iu uničil razne brigade. Vsakdo, ki je bil vojak (nevojuki se s takim govorjenjem samo šc bolj izdajajo), pa ve. da sc ime edinice ali skupino ohrani, četudi je bila cdinica v svojem sestavu večkrat uničena in razpršena. Komunistične tolpe, ki so bile včasih j brigade, se še vedno nazivajo brigade B HI R ci || * ■ I s siurimi imeni, ker to odgovarja nji-
yV|wfiKlilOC CC < ',ov'm propagandnim ciljem, kakor if m ■	11 II v k \\ , odgovarja drugim marsikaj drugega v
njihove prozorne namene... Seveda
ssicsBaaanaBBHBBBaHHBHa
Največje veselje
bo mladim in starim napravil lepi roman z 200 slikami
Dobite ga v vseh knjigarnah, pa tudi v uredništvu »Slovenca«.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
jc vprašanje, kako dolgo bodo mogli komunisti obnavljati ali na novo ustanavljati svoje uničene oddelke. Neizčrpnih možnosti nimajo. To tudi sami vidijo, le žal, da tega nc vidijo nekateri njihovi prigunjači.
KULTURNI OBZORNIK
mmmmm^mmmm	ur---m-mwir-1-———
Ob mladinski igri
(Premiera Foerslerjcvega Robinzona v ljubljanski Drami)
Mladinska igra more danes opravljati čudovito važno nalogo. Za mladino se danes vse trga, preprosta, nedolžno naivna srca mešajo ljudje v najpodlejša dejanja. Znano je, kako so prenašale majhne deklice pošlo, trosile listke, nosile morilno orožje ubijalcu, ker sam ni upal s pištolo na krajt kjer je ubil človeka. In olroka so prepričali, da je izvršil veliko in zaslužno delo. Žal, ila mnogo staršev pušča svoje otroke v to umazane posle. Pri katastrofi našega naroda bo ugotovil zgodovinar tudi to, da sta dom in šola odpovedala in prepustila mladino ulici, ki jo je podlo izrabila in potegnila v blato.
Pri obnovi narod.a mora biti posvečena velika skrb prav mladini. In vse narodne ustanove morajo z domom voditi mladino nazaj v poštenje, človečnost, dostojnost, vzgajati jo za dobre ljudi s srcem in dušo.
Zdi se, da more mladinska igra prispevati pri lej vzgoji zelo velik del. Ona je že po svojem bistvu vzgojna in otroška duša čudovito dobro čuti, kaj je prav in kaj ne, kdo je dober in kdo slab človek. Treba je bili z mladino samo pri predstavi in poslušali njene vzklike, odobra-vania in grožnjo. Zalo mora dati naše gledališče čim več dobrih mladinskih
iger, ki bodo dvigale v svet lepote, poštenosti in ljubezni.
Pa tudi odraslim more mladinska igra mnogo nuditi. Vzbuja tople spomine na mladost in blaži v preprostem in lepem otroškem življenju tegobe in skrbi teh dni.
Forsterjev »Robinzon ne sme umreti« jc ena izmed mladinskih iger, v kateri ,ie marsikatera lepa misel. Prikazuje pisatelja Daniela Defoea, kako je na stara leta ubog in zapuščen, kako mu je vse zapravil malopridni sin Toni. in mu nazadnje ukradel še rokopis Robinzona. Mladi fantje pa, ki so Robinzona brali, se ob njem navduševali, zvedo, kaj so je zgodilo s pisateljem Jn vse tako ure-de, da prav po »robinzonsko« Toma dobe, ga zvežejo in peljejo pred kralja. Tom se poboljša in začne redno življenje, pisatelja Dofoea pa vzame kralj v svoj grad. Navdušenje mladine, ki je pisatelju lako pomagala, je seveda nepopisno.
Vprizoritev je bila lepa in je prinesla spet nekaj novega in svežega med nas, poleni, ko smo gledali lako enake i mladinske igre leto za letom v Drami, i Delo je zrežiral g. prof. Šest, ki je raz-! gibal predstavo posebno v prizorih m'a-dine. Prva slika in zadnja sla bili morda malo dolgočasni in bi bilo koristno mar-črtati.
Pisatelja Defoea jo igral g. Gregorin. Prikazal je podobo starčka, slabotnega in naivno dobrega zelo dosledno in v vseh podrobnostih izdelano. — Malopridni njegov sin Toni je g. VI. Skrbinšek, ki je, izdelan in prepričevalen posebno v gostilni, pa tudi v kesanju. —. Mrs. Cant-leyevo igra zelo dobro ga. Rakarjeva, kralja g. Drenovec, Matid pa ga. Levar-Brecljeva. Posebno Maud je izredno dobro igrana. V prvih prizorih še ni prav vživeta, kasneje pa je njena igra tako prepričevalna in prikupna, da osvoji popolnoma. Najboljša je v prizoru pred kraljevimi vrati. — Tudi ostali igralci so svoje vloge zelo dobro rešili, posebno g. Nakrst. Njegova podoba llerodeža Puma jo tako svojska, smešno lahkotna, pa ka-rakterno vzorna, da si jo nc bi mogli boljše želeli. — Prvič je nastopil na odru Drame g. Korošec kot specker in je s svojim sigurnim nastopom in predvsem z izredno lepim govornim organom, ki ga odlikuje tudi že precejšnja govorna tehnika, dokazal, da so nam obeta nov, darovit igralec.
Sceno je oskrbel g. Klemenčič, prevod pa prof. šest. Žal da jezik ni vzoren. Tudi drugih pogreškov jezikovnega značaja je več. predvsem v izgovarjavi tujih imen, lako da zmeraj bolj vidimo, da nam je bil dramaturg nujno potreben. Ko bo začel s svojim delom, bo gotovo naša beseda zazvenela v najčistejšem in najlepšem blagoglasju.
Predstavo toplo priporočimo mladini, n tudi odrasli bodo našli pri njej mnogo užitkov,
J. P.
Simfonični koncert v Unionu
Tretji simfonični koncert je prikazal dela treh avlorjev: Brahmsa, Dvofaka in Smetane. »Hralims je na ljubljanskem koncertnem odru dokaj redek gost, čeprav je ustvaril ravno na simfoničnem polju visoko kvalitetna dela. Kot skladatelj je Brahms sam vase pogreznjen, v svojo notranjost zazrt duh; rad se odreče bučnim zunanjim učinkom; vsebinsko je zelo zgoščen, za kar zahteva od poslušalca intenzivnega sodelovanja; njegova glasbena govorica je rajši resno trda kot čutom se laskajoča, čeprav mu tudi mehka inelodika ni tako tuja. Morda so to lastnosti njegove glasbe vzrok, da je širšemu občinstvu, ali bolje rečeno: v njegovi glasbi manj razgledanemu občinstvu nekoliko težje dostopen. Seveda: če ga slišimo izvajati tako dovršeno, kot smo ga imeli priliko slišali na ponedeljkovem koncertu, poleni postane njegova glasba vsakomur razumljiva. Dirigent O s \v a 1 d Buchholz, ki je vodil tudi ta koncert, je njegovo drugo simfonijo v d-duru izvajaj lako" dovršeno nazorno, da je moral prepričati slehernega poslušalca; v izvedbi je bil do skrajnosti pravičen skladateljevemu | hotenju; vsaka nola. vsak takt, vsak ! najmanjši motiv je bil postavljen na pra-' vo mesto; ravno tako pa je tudi vsak in-' slruiiieiit povedal samo loliko, kolikor je v razmerju do drugih smel in moral, ne vrč. ne manj. Strogo ekonomična uporaba sredstev, ki je značilna za skladatelja, je našla tudi v izvedbi svoj pravilen izraz.
Kol drugo ločiio smo slišali simfonično pesnitev »Zlati kolovrat«, ne baš pre-
pogosto izvajano Dvorakovo skladbo. Kot v ostalih svojih skladbah, tako druži DvoFak tudi v tej visoko tehnično znanje z globoko občutenim izrazom ter izrazitim smislom za karakterizacijo situacije. »Zlati kolovrat« je programska skladba. Vsebine 110 bom ponavljal; v izvedbi bi poudaril le lo. kako je znal Buchholz iz orkestra izvabiti učinke, odgovarjajoče vsakokratnemu nastrojeniu pravljice, ki je služila Dvofaku za predlogo.
Smetanovo »Vltavo« fešče slišimo v Ljubljani, zalo že lahko primerjamo, kako jo razumeva recimo dirigent češko, slovenske, nemško narodnosti, da vzamem za primer samo te tri. Ceh bo z vso ljubeznijo poudarjal narodnostni ko-lorit; Nemec bo položil v izvedbo več eksaktnosti; Slovenec bo nekje v sredi »lioi 1 obema. Vsak nas pa lahko, seveda, če je umetnik po božji volji, prepriča s svojega vidika. Da je to tudi Buchholz v polni meri dosegel, o tem je pričalo toplo priznanje, s katerim je občinstvo izvedbo sprejelo.
Orkester jo pokazal od zadnjega koncerta odločen napredek. Predvsem je bilo mogoče opaziti neposreden stik, ki ga |e dobil z dirigentom, s čimer je postal čim vernejši tolmač njegovih slrem-! 1 ion i. Tudi tehnično izboljšanje je hilo očividno. Danes bi samo omenil mehke ! nastavke in čisto inlonacljo trobil. Trud i in požrtvovalnost, s katero članstvo pripravlja le koncerte, že rodita očitne sadove, ki so poslušalcem v ponos in izva-I j,-licem v zadoščenje. Dirigentu in orke-slru k lepemu uspehu čestitamo! M. X,
Potniški promet Ljubljana-Trst
Pričenši od ponedeljka dne 17. januarja bosta vzpostavljeni med Ljubljano iu Trstom v vsaki smeri po dve dnevni direktni zvezi brez prestopanja v Postojni po sledečem voznem redu:
5.30	12.40	odh.	Ljubljana
7.15	14.25	prih.	n , .
7.25	14.50	odh.	P°St0J"a
8.57	16.39	prih.	Trst c.
prih. odh. prih. odh.
10.55	17.30
9.25	15.50
8.49	15.17
6.5?	13.20
Dosedanji potniški vlnk z odhodom iz Ljubljane ob 6.20 izostane od IV. t. m. dal je in vozi namesto njega dnevno potniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 5.30.
Lokalna vlaka Ljubljana—Postojna, z odhodom iz Ljubljane ob 17.30 | iu v nasprotni smeri z odhodom iz Postojne ob 6.30, ostaneta nespremenjena.
— 51 —
Francetu Golobu v spomin
Med prvimi lan-ti. ki so stopili v boj za vero očetov in reševanje slovenskih domov pred divjanjem komunistov, je bil tudi sin posestnika Franceta Goloba iz Stopič pri Novem mestu. — V najtežavnejših okoliščinah je 1. julija 1942 France zapustil prijazni dom, dobre slarše, ljubo sestro in se pridružil junakom, ki so brez ozira na lastno usodo tvegali vse, da bi udušili klanje naših poštenih ljudi in ropanje imetja s trdimi žulji prisluženega. Ko se je iz tajne bojne organizacije razvila priznana Legija smrti, jo France zvesto služil v raznih edinicah. Kljub trpljenju nikdar ni omahoval pri začetem delu. Ponosen je bil na puško tako, da bi jo le za ceno svojega življenja zapustil. — Tako se jo tudi zgodilo. Dne 26. junija 104.1 je pri pohodu skozi vas Podturen pri Toplicah zašel v težko borbo. Ločen od tovarišev se je boril neustrašeno, dokler ni izstrelil zadnjega naboja. Bil je težko ranjen
in ujet od komunistov. Ti so ga p-epe-ljali z vozom v Poljane. Hoteli t-o od Franceta zvedeli razne vojaške tajnosti, a kljub surovemu ravnanju ni prav ničesar povedal. Tedaj so ga — tako poročajo očividci — strašno mučili. Izvlekli so živemu jezik in ga odrezali pri korenu, nato so ga prebadali po prsih z bajoneti, dokler ni v mukah izdihnil. Pokopan jo v gozdovih nad Poljanami. Tako krepko se je držal, čeprav star šele 18 let! Ko je pokopaval druge niučeni-ške žrtve komunističnih morij, je izrazi! večkrat željo, da bi sam bil deležen enake častne mučeniške smrti. In prejel jo je. Bil je doma iz stopiške fare, ki je med prvimi dala največ protikomunistič-nih borcev in plačala tudi z največjimi žrtvami. Čast kraju, čast družinam stopiške fare, ki so prinesle tako silne žrtve v obrambo slovenskih vzorov!
Žalujoče domače naj tolaži misel, da ,fe France, ki ni izdal svojih tovarišev v častnih stvareh, umiral zvest v veri in ljubezni do Boga. Žrtev njegovega življenja ni bila zaman. Klicala je novo in nove tovariše k velikemu boju za dom in narod.
Dragi France! Prepričani smo, da je Bog sam tvoje plačilo za zvestobo in žrtev. Zgoraj pri njem prosi za nas, da uspešno konča naša težka borba za mir in srečo Slovencev.
Novi grobovi
+ Ivana Staniša, V Ljubljani ]e umrla gospodična Ivana Staniša. Pokopali jo IkkIo v četrtek, 13. t. m., ob '/.3 iz kapelice sv. Ahaca k Sv. Križu. Naj počiva v miru. njenim dragim naše so-žaljc.
Zgodovinski paberki
13. prosinca:
1. 27., pr. Kr. je Cezarjev nečak Okta-vijan odložil vse pravice, ki mu jih je izročilo ljudstvo v času državljanskih in drugih vojen po Cezarjevem umoru. Vso skrb za državo in blagor ljudstva naj bi prevzel zopet senat. Toda doba republike se je preživela, Rim je rabil močno osebnost, ki bi bila sposobna varovati mir onstran meja ogromne države in ga braniti tudi pred zunanjimi sovražniki. Senat je nadel Oktavijainu naslov »Au-gustus« in mu poveril vodstvo države. Rimske republike je bilo konec, nastopila je doba cesarjev. V času vlade cesarja Augusta so se uprli Rimljanom Ilir-ci pod vodstvom dveh Batonov, upor je dosegel izredne mere, ogrožena je bila sama Italija, le z največjim naporom se je posrečilo Tiberiju ukrotiti svobodoljubne Ilirce;
1 888., je umrl na svojem posestvu Neidingen naslednik Karla Velikega — Kari s pridevkom »Debeli«. Kari je bil najmlajši sin Ludovika Nemškega, preži-
vel je svoje brate in združil vse dele Vzhodne države pod svojim žezlom, leta 881. ga je papež Ivan VIII, okronal v Rimu za cesarja. Kari se ni hotel vmešavati v italijanske razmere, zato se je kmalu po kronanju vrnil preko Alp in prepustil deželo svoji usodi. V borbah, ki so sledile cesarjevemu umiku je bil umorjen tudi Ivan VIII., eden najznamenitejših papežev srednjega veka, posebno za slovansko zgodovino, saj je on sprejel sv. Cirila in Metoda ter podprl njuno delo. V tem času so frankovsko državo nevarno ogražali germanski Normani, ki so na malih ladjicah udirali po rekah navzgor in plenili dežele, zlasti je trpel zahodni del države, današnja Francija. Ko so pomrli potomci zahodne veje kraljevske dinastije, je obupano ljudstvo izbralo Karla za svojega vladarja. Tako so bila po-slednjič združena vsa ozemlja nekdanje države Karla Velikega, toda le za kratko dobo. Kari ni izpolnil vanj stavljenih nad, najprej se je ločil od njega zahodni del države, nato pa je moral prepustiti vlado v vzhodnem delu vladarju Karantani-ja, nezakonskemu sinu Karlmana — Ar-nulfu. Tri mesece po tej sramoti je Kari umrl;
1. 1882., je umrl škof Juraj Dobrila,
velik dobrotnik in vzgojitelj ljudstva v Istri;
1. 1935., se je prebivalstvo Posaarja z glasovanjem izjavilo, da hoče živeti v mejah Nemčije.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Miren tržni dan v sredo
Mirno je v sredo valovilo tržno življenje okoli Vodnikovega spomenika. — Branjevke so ponujale na novo uvoženo čebulo in česen. Trnovčanke so pripeljale nekaj vrtnine. Velike skupine so se zbirale okoli prodajalk kislega zelja in kisle reke. V mestni lopi pa so tudi v sredo dopoldne prodajali ohrovt v poljubni teži. Gospodinje se hite zalagati z ohrovtom.
Prav živahno pa je bilo v kotu Po-gačarjevega trga pred lokalom tvrdke »Riba«. Tvrdki se je posrečilo po posredovanju nemškega gospodarskega svetovalca dobiti iz Trsta večjo pošiljko morskih lipanov, tako-lo okoli 5000 kg. Pred lokalom so se zbirale že zgodaj gospodinje. Morske lipane so prodajali po 36 lir kg. V lokalu so 4 prodajalci hitro prodajali in postregli vsem po njih volji. Vsakdo pa je moral s seboj prinesti zavojni papir.
Živahno postaja kak dan tudi na Vodnikovem trgu ob semenišču pri se-menaricah. Mnogi so so že začeli zanimati za razno senienje. Kdor je previden in prevdaren, se pač o pravem času skuša preskrbeti z vsemi semeni, ki jih bo rabil spomladi, ko bomo spet začeli z obdelovanjem vojnih njiv in vrtov.
Pevski nastop pri sv. Cirilu in Metodu
Farni cerkveni pevski zbor srednješolcev je priredil na praznik sv. Treh ■kraljev v bežigrajski župni cerkvi intimen pevski nastop: zapel je pred številnimi poslušalci trinajst poljudnih božičnih pesmi najbolj znanih cerkvenih skladateljev. Prireditev jii bila mišljena v prvi vrsti kot koncert, ampsk bolj kot domača pobožnost faranov, ki napravijo obisk pri jaslicah. Po uvodnih besedah g. kateheta Koširja je recitator z besedilom, ki ga je za to priliko napravil Emilijan Cevc, razvijal in oživljal pred poslušalci skrivnosti božičnega časa ter obenem smiselno vezal posamezne pesmi, ki jih je zbor vmes prepeval. Prireditev, po svoji zasnovi gotovo novost, je napravila na poslušalce glol>ok vtis. Če jo gledamo s pevske strani, moramo pohvalno omenili prizadevnost in vnemo dijakinj in dijakov, ki so le[>o vrsto pesmi tako precizno naštudirali. Soprani g« svetli in mehki, alti polni, tenorji sočni in prožni; tudi basi so bili dobri, le da v teh letih od pevcev še ne moremo pričakovati polne zvočnosti glasov, plasti ne v nižinah. Skupno petje zbora
je sveže in napravi vtis lepo zaokrožene celote. Več solističnih mest so občuteno odpele članice in člani zbora. Petje je vodil prof. Božidar Bajuk, na orglah je mehko spremljal prof. Fr. Jes e nove c. — Ob podobnih prilikah bi želeli zbor ponovno slišati; lahko že kar za Veliko noč, ko bi se dala prireditev, morda po zgledu starih misterijev, seveda brez dejansko nastopajočih oseb, že kar dramatično izpeljati.
Do 40 milijonov prometa na nepremičninskem trgu
Iz splošnega seznama, ki je bil se-filavljen na osnovi lansko leto v zemljiški knjigi zaznamovanih 'kupnih in drugih prenosnih listin, je razvidno, da je lani vladala velika živahnost na nepremičninskem trgu eotove mesece in splošno skozi celo lelo kljub težavam, ki jih prinaša vojni čas in da so ljudje, razpolagajoči z velikimi kapitalijami, skušali vso svojo gotovino investirati v razne nepremičnine, ki se nahajajo v katastrskih občinah Ljubljane in okolice. Veliko zanimanje je vladalo posebno za razne hiše v mestu iu neposredni okolici, pa tudi za posestva, ki leže še v notranjosti bloka.
Po seznamih zemljiške knjige ljubljanskega okrajnega sodišča jo bilo lani vpisanih 383 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 40,136.447 lir, razen tega pa še 20 kupnih pogodb starejšega datuma za vrednost 326.647 din. Velik tlel zadnjih pogodb se je nanašal na prevzem raznih zemljiških parcel, ki so bile priznane agrarnim interesentom pri boštanjski graščini. Lelo poprej, 1942, je zemljiška knjiga sicer zaznamovala večje število kupnih pogodb, namreč 486, toda vrednost prodanih nepremičnin je bila veliko nižja, ko je predstavljala celotno kupnino 20,920.443 lir. Treba je v prvi vrsti vpoštevnti, da so se cene nepremičninam v dobrem letu zelo dvignile.
Zaradi nakupa nepremičnin so se lani pred sodiščem razvile tudi nekatere civilne pravde, ko je šlo za priznanje in veljavnost kupnih pogodb. Neka kupčija pa je šla tako daleč, da je vmes posegel kazenski paragraf, vendar se je atera tako končala, da je državni tožilec tožbo umaknil, ko je u videl, da gre zgolj za civilnoprnvdno zadevo.
Nepremičninski trg v Ljubljani je sicer ohranil svojo stabiliteto in položaj. To kažejo tudi podatki za nekatera prejs-
/a dfina&tiji dan
Koledar
Četrtek, 13. prosinca: Veronika Milanska, devica; J u ta, vdova; Le-oncij, škof.
Petek, 14. prosinca: llilarij, škof in cerkveni učenik; Feliks Nolski, spoznavalec; Makrina, svetu žena.
Dramsko gledališče »Robinzon ne sme umj-eti.« —
Red Četrtek. Ob 16.30.
Operno gledališče »Melodije srca«. — Red Prvi. —
Ob 16.
Kino »Maticaa
»Lažnivi kljukec«. — Predstave ob 14,30 in 17.
Kino »Union«
»Enkrnt v letu«. — Predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Če ti veter vrata zapre«. —
Predstave ob 15 in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne:
dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in mr. Ustnr, Šolenburgova ulica 7.
Dramsko gledališče
Petek, 14. januarja: Zaprto.
Sobota, 15. januarja, ob 16: »Cvrčck za peč-
čjo«. Red B. Nedelja, It. januarja, oh 1(1: »Deseti brat«.
Izvon. Ceno od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 17. januarja: Zaprlo.
V soboto, 15. t. m., bo Imel red Sobota za svoj abonma predstavo Dickensov« komedijo v treh dejanjih »Cvrček za pečjo«. Osebe: John — Cesar, Galeb — J. Kovič, Taeleton — M. Skrhinšek, Edvard — Grego-rin, Dotka — Saričeva, Berta — V. Juvano-a, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Maya Fiedlingova — Lcvnrjeva. Rožisor C. Do-bovec, prizorišfie inž. E. Frauz, načrti za kostumo J. Vilfanova.
Onerno gledališče
Četrtek, 13. januarja, ob 15.30: »Melodije
prea«. Red Prvi. Petek, 14. januarja: Zaprto. Sobota, 15. Jan. ob 10. »Prodana nevesta«. —
Rod Sobota.
»Melodije srca«, opereta v 3 dejanjih, komponist Janko Gregore, libretist Hinkoj Stcpančič. Glavno vlogo: vodja modno hišo' »Noblesa« — Peček, inanokenke in Študentko' konsorvatorlja: Silva — Mlejnikova. Vera
—	Barblčeva, Anda — Sancinova, Katja — Baukartova, Gizeia, sprejemna dama in osnutknrica pri »Nobl.osi« — Slavčova, Viktor, sluga — P. Kovič, Mirtičeva — Gorin-škova, Bariličova — P. Juvanova, Zvonko Okretič, njegov tnjnik — M, Sanein, Bari-lič, bankir — Simončič, Ala, njegova žena
—	Poličeva, Milavski, baron — Milčlnski, Marjana, sobarica — Koširjeva, Marjan, piccolo — J. Bajde. Dirigent J. Gregorc, režiser E. Frelih, koreograf inž. P. Golovln, scenograf inž. E. Franz.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 13. januar;
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini
—	12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert glasbo za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 popoldanski konccrt — 17.45 Narodopisno predavanje — ID Slovensko glasbo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec
—	19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mala glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Lepi napovi, lepi zvoki — 21 Pridi v mali paviljon — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
I Blockubergang gesperrt
I Mit sofortiger Wirkung wird der Block Smartinski—St. Jakobstrasso fiir jeder Passanten- und Fahrverkehr gesperrt.
Zaprt prehod čez blok
Mostno poveljstvo objavlja, da je s takojšnjo veljavo zaprt za |>ešco in za vozni promet blok na Smartinski cesti proti Sv. Jakobu.
Še o tobaku
Od že objavljenih trafik ne bo prodajala tobaka in tobačnih izdelkov na izkaznice za tobak Golli Frančiška na Mestnem trgu št. 20; razen v že objavljenih trafikah pa bodo upravičenci lahko dobili tobak tudi v trafiki Kregar Doroteje na Vodnikovi cesti št. 277.
Važno za trafikante
Trafikanti, ki bi radi dobili lepilo za lepljenje odrezkov tobačnih nakaznic, naj prinesejo v glavno zalogo primerno posodo, na katero naj vsak napiše svoie ime. Posoda ne sme biti steklenica, temveč če le mogoče kovinska škatla. Najbolj pripravna je konzervna škatla z vsebino do pol litra. — Te škatle morajo biti do petka, 14. t. m. v Glavni zalagi.
OBVESTILA PREVODA
Prodaja mesa na odrezek »J-7«
Potrošniki bodo v soboto, 15. t. m., prejeli pri svojih mesarjih 20 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezka »J-7« januarske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Prodaja svežih morskih rib
se je na ljubljunskem trgu po prizadevanju nemškega svetovalca zu prehrano po dolgem zastoju spet pričela. Cena je 56 lir za kilogram. Na poti so nove j>ošiljke in je upanje, da bodo |io-trošniki mogli še večkrat nakupovati sveže ribe.
Poziv zavodom
Uprave zavodov: Splošna bolnišnica, Ženska bolnišnica, Šlajmerjev dom, Leo-nišče, Emona, Zavod za novotvorbe, sodni za|x>ri, policijski zajH>ri ter javne kuhinje, katere kuhajo za begunce, morajo dvigniti nakazilo za meso vsak četrtek od 10—12 na Prevodu, Gosposka ulica 12-L, soba št. 7.
Dnevne novice
Sv. maša zadušnlea za pok. dekanom F. S. Gomiiškoin bo darovana prihodnjo soboto, 15. januarju, ob 7 pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prijatelji in znanci vubljeni.
Zadušnlea za pok. prof. Julijem Krekom bo ob mesecu pogreba darovana 14. januarja ob 7.30 v Križankah. Vabljeni njegovi bivši dijaki in častile!.
Slovesna sv. maša za obletnidb mučeni-ško smrti osmošolca Lojzeta Grozdeta bo v petek, 14. januarja, ob 7 v stolni cerkvi j sv. Nikolaja.
Oh obletnici smrti pokojne Marolt Marije lz Pustega hriba bo sv. maša zadušnica v petek, 14. januarja, oh 7 v križnnskl cerkvi. Obenem bo pri stranskem oltarju sv. maša za padlo gregorsko fante na Osolniku in drugod. Sorodniki in znanci — Gregorel —• vabljeni.
Dušnim pastirjem. Molitveni url »Za bla-i
goslov narodu in domovini« ter »Za mir med narodi« izldeta konec tega ali začet-kom prihodnjega tedna v novi izdaji. Dobili jih boste v Ljudski in Mladinski knjigarni ter pri Sfiligoju, v Trstu pa v Via ltisorta 3 pri č. šolskih sestrah. V drobni prodaji stano knjižica 2.50 lire. Zaradi krasno vsebine in aktualnosti v sedanjih raz-mernli najprimornojša za skupno češčenje Najsvetejšega Zakramenta.
Javno se zahvaljujem gdč. Minkl Marinko, gg. Mngušarju Stanku in Novaku Rudolfu, ki so ini pomagati tedaj, ko sem prišol iz 33 mesečnega vojnega ujetništva v Italiji, in sedaj, ko čakam na povratek V Srbijo. — Janošovič Zivko.
»Naša knjiga« v 1.1944:
PRVO POLLETJE: I Bnlsamn: RAFAEL SANTI
— Mcrc/kovskij: MICHELANGELO. 2c izšlo! 2. LLnnitc: VELIKA PRIJATELJICA - izide v februarju! 1. Vrbu: BOŽJI MLINI. — 4. Maj-ccn: ZGODBE IN NOVELE. — No ročni"« na vse štiri knjige je 240 lir in se lultko plnčuje v 6 mesečnih obrokih po 40 lir. Kdor pltiču vso naročnino naenkrat, dobi v dur novo pesniško zbirko Sevcrinn Šalijo: SRECAVAN1A S SMRTJO. »NAŠO KNJIGO« naročile v Ljudski knjigurni, kjer že tudi lahko dvignete prvo knjigo.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
PRED ŠKOFIJO S	MIKLOŠIČEVA CESTA S
nja leta. Tako je nepremičninski trg leta 1943 zaznamoval 733 kupnih pogodb za vrednost 45,207.000 din, lela 1935. celo 815 pogodb za kupnino 59,960.000 din in lela 1936. nekoliko manj, namreč 482 pogodb za vrednost 49,545.000 din.
Zadnji čas je opažati, da se mnogi Ljubljančani, zlasti vojni dobičkarji, zelo zanimajo za nepremičnine zunaj Ljubljane v drugih mestih. Nekateri kupujejo nepremičnine, posebno hiše v Trstu. Zalo so celo nekateri realitetni posredovalci navezali poslovne stike s Trstom in skušajo tam ustanovili jjodružnice svojih pisarn.
Mila sodba zaradi tatvin
Rozika je v najlepših letih, je poročena. Videla je, da gre milo povsod dobro v promet, da je po njem veliko |>ovpraševanje. Dobila je priliko, ki jo je zapeljala, da je začela izmikati lani od avgusta pa tja do oktobra v zavarovalni banki »Slaviji« milo, tako pravo Schichtovo, kakor tudi drugo milo, pralni prašek, sodo in celo čevlje. Obtožena je bila od državnega tožilca zaradi prestopka tatvine. Pred sodnikom in v preiskavi se je zagovarjala, da je bila v stiski in so jo družinske prilike prignale do tega, da je segla po tujem blagu, da bi si pridobila kako liro. Bila jo obsojena na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 3 leta, ker doslej še ni bila kaznovana.
Dve manjši nesreči
Značilno je, da je kronika nesreč zaznamovala v tem letu že več smrti zaradi živčne kapi. Skoraj ne mine dan, da ne bi bili reševalci poklicani h kakemu bolniku, ki ga je zadela kap. V torek sta drugače bili dve manjši nesreči. Na Cankarjevem nabrežju stanujoča zasebnica Cecilija Bricljeva si je pri padcu zlomila desno roko. — Na Poljanski cesti v rdeči hiši stanujoča gosjio-dinja Ivanka Rozmanova je padla po stopnicah in se znatno poškodovala po glavi
Poziv mesarjem
Vsi mesarji morajo biti v petek, dne 14. t m., točno ob 8 na mestni klavnici.
Poziv učiteljstvu
»Učitelji in učiteljice, ki poučujejo na ljudskih šolah v ljubljanski okolici izven mestnega bloka, stanujejo pa v mestu Ljubljani, so vabljeni, da se do 16. januarja 1944 zglasijo pri upraviteljih ljudskih šol, v katerih okolišu stanuje|o. Upraviteljstva, ki pridejo v poštev so: I. deška ljudska šola Ledina, II. deška ljudska šola Graben, III. deška ljudska šola Vrtača (pri Uršulinkah), IV. deška ljudska šola Prule, V. deška ljudska šola Spodnja Šiška, I. dekl. ljudska šola Sv. Jakob (na Grabnu), II. dekl. ljudska šola Licej (Notre Dame na Mirju), III. dekl. ljudska šola Spodnja Šiška, I. mešana ljudska šola Vič, II. mešana ljudska šola Zgornja Šiška, III. mešana ljudska šola Moste (Mladinsko zavetišče v Zeleni jami), IV. mešana ljudska šola Sv. Peter, V. mešana ljudska šola Barje, VI. mešana ljudska šola Bežigrad.«
Za Zimsko pomoč
Zastopniki Emone so izročili gospodu prezidentu, divizijskemu generalu Leonu Rupniku, 20.000 lir za Zimsko pomoč.
Na sinfoničnem koncertu, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. pod vodstvom dirigenta Draga Maria Šijanea, se bo izvajala kot uvodna točka Škerjan-čeva »Dramatična uvertura«. L. M. fsker-janc je naš najjjoniembnejši sinfonik in je napisal to uverturo jeseni leta 1941, prva njena javna izvedba pa je bila 12. januarja 1942 na sinfoničnem koncertu, ki je prinašal troje Škerjančevih del v prvi izvedbi. Delo, napisano v modernem duhu, je vzbudilo takrat veliko zanimanje in istega zanimanja bo deležno tudi danes, ko jo bomo drugič slišali na koncertnem odru. Izvajal jo bo pomnoženi radijski orkester. Prireditelj koncerta je Ljubljanska radijska postaja in ves čisti dobiček se bo izročil za Zimsko pomoč. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Malice.
Tz Trsta
Tržaške dobrodelne ustanove v Trstu slavijo te dni jubilej svojega 125'letnega obstoja in delovanja. Tržaški listi zlasti podčrtavajo sedanji pomen in sodobno poslanstvo tržaških dobrodelnih organizacij.
Dražbe dragocenih in redkih perzijskih in orientalskih preprog so se te dni vršile v Trstu. Dražbe so vsak dan v umetnostni galeriji na Corsu in so dosegle višek v nedeljo.
Nesreča s plinom. — Ema Bartoli je pozabila zapreti plinsko pečico. Sosedi s3 začutili močan vonj po uhajajočem plinu in reševalci so ponesrečetiko v zadnjem trenotku rečili in jo prepeljali v bolnišnico.
Pretep v gostilni. V tržaški gostilni »Campi Elisi« so se stepli štirje fantje zaradi nekih srčnih zadev. Med pretepom je bil hudo ranjen Jožef Filomino, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Za njim pa je š« sam prišel iskat zdravstvene pomoči njegov 19-letni tovariš Ugo Carbone. Carbone pa je bil ranjen izven gostilne, ker se je pretep nadaljeval na cesti.
Umrli £0 v zadnjih dneh v Trstu: ,Io-žefina Pipan, Viljem Dri, Vincenc Hrova-tin, Jožef Tomasi, Anton Černič in Franc \X'enzl.
v strnjenem sistemu jc najboljši zasilni izhod iz zaklonišča preboj kletnih zidov med sosednimi stav-bnmi. Vrsta takih prebojev v fronti hiš nudi največjo varnost izhoda.
Za onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevl ulici je podarila gospa Anica Janoš, trgovka, za božič 500 lir. — Mestno županstvo izreka dohrotniei najtop^ lojšo zalivalo tudi v imenu podpiranih.
Poslance In njegova žena s hčerko, kuharica Urška in dedek, knjigovez, s svojo družino, režiser, filmska igralka in 1'inc. Cela vrsta ljudi najrazličnejših značajev nastopa v veseli komediji »Velika skušnjava«, katero bo uprizoril Rokodelski oder v no-deljo ob 10, Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in od 14 do pričetka v društveni pisarni, Petrarkova 12-1.
INSTRUKCIJE za ŠOLO! NOVI TRG 5.
Kino. Zaradi izrednega zanimanja za film »Simfonija življenja«, ki ga je predvajul kino Sloga v največje zadoščonjo vseh obli skovalcev, sporočamo, da pride ta film v kino Ivodeljevo, ki bo začel z njegovim predvajanjem v petek. V nedeljo bodo tri prodstave, in sieer ob 13.30, 15 in 17. Predprodaja za nedoljske prodstave bo že v soboto od 17 dalje in v nedeljo od 10.
Dražba policijskih avtomobilov. Uprava policije v Ljubljani bo prodala 4 italijansko avtokaro znamke »Spe« na javni dražbi, ki ho 15. t. m. na dvorišču šempetrske vojašnice. Ogled avtomobilov pol,ure pred licitacijo. Interesenti avtomobilov vabljeni!
»Robinzon ne sme umreti« je naslov For-sterjevo mladinsko igre, v kateri ho našla mladina obilo vredne zabavo in poučno jedro. I.jubki in komični prizori dečkov, ki K> igrajo po vzoru knjigo »Robinzon Crusoe« Robinzona iu Petka, posledice njihove bujno domišljijo in njihovo goroče prizadevanje, da bi našli pogrošani rokopis »Robinzona Crusooja«, ao prikazane s prisrčnostjo in humorjem. V glavnih vlogah: Grcgorin, VI. Skrbinšek, Lovarjeva, Bitenc in Verdonik, nadalje: Nakrst, Nabloeka, Itakarjeva, Go-rinšek, Kraljevu 1. dr. Režiser prof. O. Sest.
Važno za vsakogar sedaj ln v bodoče v zasebnem In javnem poklicu jo znanje strojepisja, stenografije, knjigovodstva itd. Novi tečaji prlčno 13. januarja. Izbira predmetov po želji. Priporočljivo tudi visokošolccin-. kam in dijakoin-injam. Informacijo: Trgovsko učlllščo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Pijte Ziklno čajno mešanico z Aeitronom.
Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji prično 13. januarja. — Največja moderna strojepisniea. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpiše se lahko vsakdo. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo iid. — Izbira predmetov po želji. — Posebej pri-, poroči ji vo tudi visokošoleem-kam in di.ia-kom-injam. — Informacije: Trgovsko uči-llščc »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
DIJAKI! Instriikelje — priprava za Izpite. Miklošičeva cesta 22-1, Del. zbornica.
Ugodne plačilne pogoje za knjige nudi svojim naročnikom založba »PLUG«, Luib-l.in na, Miklošičeva 30. Mesečna naročnina 40 lir. V fi mesecih 4 krasne knjigo!
Lov na kito je glavna zgodha zanimivo knjigo »Beli kit«, izšla v založbi »PLUG«, Miklošičeva 30. Ugodni plačilni pogojil — Zahtevnjto prospekt!
FORMICOT PASTILE za deslnrekcljo ost In grla dobite v vsaki lekarni.
Nove skladbe
Dr. Franc Ks. Luk man: Hvalite otroci. Gospoda! Osem cerkvenih pesmi za dva otroška glasova z orglami. Ljub-liana 1943. Samozaložba. Cona 10 liri — Te skladbe ko namenjene najmlaišim pevcem, zato so tudi v vsakem posrledu pod tem vidikom zložr-ne; prav pa^bodo prišlo tudi v drugod, kjer imaio ženske zbore, ki težjih stvari bodisi vsled manjše tehnične izvežbanosti ali pa zaradi majhnega števiha pevk ne zmorejo. Oba glasova se gibljeta navadno v lahko povrnil intervalih (terco, sekste). Mod pesmimi so tri hlnposlovne. dve Mariiini in Iri priložnostne. Spremljava je oreprosla^ na nekaterih mestih vendar še premalo izglniena. kar pa pevskih linij ne moti preveč. Zbirko ženskim zborom pripora* čamol	m. T. ,
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Ko so je vrnil s Kitajske, je prevzelo Ogotaja pravo vojno oesnilo. Kar na vse štiri vetrove je odposlal armade. Prvo v južno Kitajsko pod poveljstvom svojega sina. Drugo v Korejo: tam naj hi krotila upornike. Tretja je odšla v KaSmir, da bi od tam zavojevala Indijo. Četrto je poslal najdalj — na obale reke Donave, kjer naj bi vnovič zasedla in prisvojila nekdanje staro hunsko kraljestvo.
Nekako v sredi 13. stoletja so torej vdrli Mongoli v Evropo. Za krščanski svet so se tedaj začeli najhujši časi od katakomb naprej. Čudno na je, da je krščnnski svet prav te najhujše trenutke skoraj po|>olnoma pozabil in da tudi zgodovina o njih skoraj ne ve ničesar povedati.
O turških vpadih so napisane de-fccle knjige. Vsaka zgodovina ve polno razburljivih in strahotnih zgodb o njih. O vpadu Mongolov pred sedem sto leti, natančno leta 1241, ki je bil neprimerno strahotnejši in ki bi bil lahko imel nepopisne posledice prav za ves zapadni svet, najdemo komaj kje kake drobne zapiske v starih, neupoštevanih kronikah.
In če kdo od izobraženih Evropejcev vendarle nekaj ve o mongolskem ypadu, potem je kvečjemu slišal, da
so tedaj združeni krščanski vitezi zaustavili mogočne armade Mongolov, ki so pridrvele z vzhoda. In vendar v resnici ni bilo tako. Tedaj namreč krščanski svet na zahodu ni bil sam s seboj edin. Tudi ni tedaj odnesel zmage nad Mongoli. Prav tako tedaj niso prišli Mongoli s silno premočjo. Kdor se poglobi v zgodovino tistih časov, lahko ugotovi,,da so se drugi, kakor Kitajci ali drugi azijski narodi Džin-giskanovim dedičem vse bolj uspešno zoperstavljali, kakor bi se Evropejci sploh kdaj mogli. In če kljub temu mongolska krdela tedaj Evrope niso preplavila, moramo iskati vzrok v č;-sto drugih, res presenetljivih okoliščinah.
Leta 1230 sta nastopila velika mongolska vojskovodja Batu in Subotnj z ogromno armado 250.000 jezdecev. Vdrla sta v Rusijo in prekoračila Volgo. I edaj je iz tistih pokrajin zbežalo šti-ridesettisoč družin in se umaknilo na Ogrsko.
Mongoli so deželo kar preplavili. Morili, ropali in pobijali so po stari navadi. Strahotno sled so puščali z« seboj: Moskva, Kijev in druga velika mesta so bila najprej izropana. razdrta in končno še zažgana. I.e velika kneževina Novgorodska je ostala nedotak-
njena. Rešila io je odjuga, ki je spremenila vso [Kikrajino v pravcato močvirje, čez katerega ponekod tudi mongolski jezdeci niso mogli naprej.
Potem ko so mongolske armade prebrskale skoro vso Rusijo, so začele siliti naprej proti zahodu — na Ogrsko. V njihovem načrtu pa ni bilo, da bi vdrle še naprej v Nemčijo ali zahodno Evropo.
Mongoli so kar hitro pregazili Poljsko, kralj, plemstvo in velikaši so zbežali. Kdor ni mogel bežati, se je skušal vsaj skriti.
K rakovo so Mongoli zažgali. V okolici današnjega mesta Breslau v šileziji so se zbrale čete šlezijskega kneza in češkega kralja.
Osemindvajsetega marca so preplavali mongolski jezdeci pri mestu Rati-bor reko Odro in so stali že 51. marca pred, zidovi mesta Breslnu. Našli so le goreče mesto, zakaj preplašeni meščani so sami od sebe zažgali hiše. Pri mestu \Vahlstndt sta Irčili dve armadi druga v drugo, šlezijski knez je padel in / njim cvet nemškega viteškega reda. Na bojišču so dalje obležali številni poljski knezi in vlastelini. Krščanska vojska je štela 50 do 40.000 mož, mongolska, ki se je udarila z njimi, pa je bila skoraj še enkrat močnejša. Plemstvo in viteštvo je zado bilo v tej bitki odločilen udarec, V>a Nemčija je ležala odprla pred Mongoli. Nihče se ne bi več mogel postaviti po robu,
Toda Mongoli niso krenili na zahod. Kakih dvajset dni so se mudili v šlez.iji in jo pustošili nuto pa krenili proti iugti h glavnini mongolske vojske. Medtem je glavnina mongolske vojske prišla v treh močnih kolonah že do ogrske meje. Ogri so sicer zasedli prelaze v Karpatih in jih tudi utrdili. Toda več niso storili za obrani-Ihi pred nevarnostjo z vzhoda.
Zgodilo se jc torej to, kar se je zgoditi moralo. Dvajsetegu marca so se že sesule skromne lesene utrdbe in pro-preke na knrpatskih prelnzih. Ila/.se-kali so jih mongolski pionirji. Petnajstega marca so pridirjale prvo mongolske oredstra/e že v okolico Budimpešte. Razdaljo 2K0 km <o Mongoli premagali v treh dneh. Vsak vojaški strokovnjak Im> priznal, da je lak pojezd za armado 60 do 70.000 mož nekaj nezaslišanega in najbrž tudi v današnjih časih z »živimi« konjskimi silami nekaj nedosegljivega.
Na ravnini pri mestu Mohi je prišlo do odločilne bitke. Stotisoč Madžarov je obležalo. Mongolska armada je ostala skoraj neprizadeta. Mongoli so se nnto kar udomačili in nastanili na Ma-dža rskem.
V zimi leta 1241 in 1242 mi krenili Mongoli naprej proti zahodu. Posamezna mongolska krdela so večkrat prečkala Slovenijo in prodrla v Dalmacijo do Jadranskega morja. Druga krdela so se odpravljala i/. Madžarske večkrat
v Avstrijo, najbolj daleč so jo pririnili tedaj, ko so dosegli Dunajsko Novo mesto.
Zdelo se je, du čuka Evropo nezaslišano trpljenje in da lxi mongolska šiba zadela vso Evropo, ko se je zgodilo \ |Milotjii I. 1242 nerazumljivo čudo. Od vsepovsod so se začeli zbirati Mongoli na madžarskih pustinjah.Otovorjeni so liili s silnim plenom. Ko so se vsj zbrali, so jo počasi krenili skoz: Sodmograško in naprej proti sedanji Romuniji in Bolgariji ter nato domov v Azijo.
Evropa je bila rešeno!
Pa ne po svoji zaslugi. Rešilo jo je sporočilo, ki sta ga vojskovodja in princ Untu dobila i/ mongolske domovine. žalostna novica je vedela povedati, da je veliki kan Ogotaj umrl. In princ je moral kar najhitreje domov, da bo osebno navzoč, ko sc l>o delila vsa dediščina. Z njim pn je šla — hvala Bogu — vsa mongolska vojska.
Kaj vse so D/ingiskanovi vnuki še doživeli, začeli iu poskušali, sc da povedali na kratko.
Začeli so sp vedno liolj pogosti družinski prepiri. Stara izkušnja pa pravi, da povsod tam, kjer se v vladarski hiši začenjajo družinski prepiri, ni pričakovati enotne vlade. Kaj hitro nastopijo razne strančice. ki skušajo speljati vodo nu svoj mlin.
Otok ]an Mayen, ki je bil osemkrat odkrit
V Oslu je nedavno umrl i 63 letni kapitan in arktičn' ! raziskovalec Jncobsen, ki so , mu ljudje reknli: »Kralj Jan Mayena«. Z njegovo smrtjo so spet oživeli spomini na čudovite dogodke, ki so v zvezi z usodo arktičnega otoka Jan Mayena.
jan Mayen, arktični ognjeniški otok v severnem Ledenem morju, obsega 372 kvadratnih kilometrov in je dolg , 54 kilometrov. Najvišji vrh je visok 2274 metrov. Zemljepisno leži Jan Mayen v ta.ko zvunem Gronladskcm morju, skoraj v isti višini kot Ilam-imerfcst, ki jc najsevernejše mesto na svetu. Otok je dobil ime po nekem nizozemskem kapitanu, ki je bil 1. 1614 odšel iz svoje domovine, da bi pri Spicbergiii v imenu neke trgovske družbe lovil kite. Na tem potovanju jc nehote odkril ta, dotlej neznani in brezimni otok.
Prva znana Mayen
listina o otoku Jan
izvira iz leta 1617 in jo shranjena v nizozemskem državnem arhivu. Iz nje moremo razbrati tole: Dve nizozemski ladji sta v juliju, leta 1614, prodrli do •tega otoka. Kapitan ene ladje je bil Jan Jacobucz May ali Mayen, ki jc zavzel otok v imenu Nizozemske. Otok je malo kasneje prevzela kitolovska družba »Nordijska kompanija« in je kmalu gospodarsko vzcvetel. Ko so kiti zaradi brezobzirnega lova vseh pomorskih narodov pri špicbergih in Grenlandiji izumrli, je otok Jan Mayen kot kitolovska postaja izgubil svoj pomen in je prešel v pozabljenje. Sredi 18. stoletja ga je baje neka norveška ladja, ki je plula proti Grenlandiji, spet odkrila, vendar kulturni svet ni nič zvedel zanj.
Leta 1888 je na svoji polarni ekspe-'diciji avstrijski kapitan Balthasar ta otok vnovič odkril. Zavzel je ta otok brez gospodarja v imenu cesarja Franca Jožefa. A dunajski dvor se ni prav nič zmenil za ta drzni čin polarnega raziskovalca. Kapitan Balthasar je ves zagrenjen umrl v Brnu in le zgodovinarji so nam ohranili njegovo ime.
Več desetletij je bil otok Jan
Mayen pozabljen
'dokler se ni 1. 1921 zanj zavzel norveški kapitan in arktični raziskovalec B. Jacobsen in ga razglasU kot svojo zasebno last. Toda kapitanu Jacobse-nu ni bilo damo, da bi bil dolgo užival čast in slavo »kralja Jana Mayena«, zakaj norveška država ni bila niti malo zadovoljna s to »zasebno okupacijo«. Norveška je poslala na otok ekspedi-cijo, ki naj bi otok potrdila kot državno lastnino. Kapitan Jacobsen je nato tožil norveško državo zaradi pri-
poznamja svojih lastninskih pravic in /a odškodnino 300.000 norveških kron. Tožba se je vleklu skoraj deset let dolgo in se je slednjič končala v korist tošnika. Dne 5. maja 1933 je norveško državno sodišče kapitanu Jucob-senu priznalo zakonite pravice lo Janj Maycna in tako je bi! ta
norveški kapitan zakoniti kralj
Jan Mayena
Toda tožba za ta otok se je 1. 1959 spet obnovila in zaradi sedanje vojne
še ni končana. Zanimivo je vedeti, da je bil ta »kralj« spočetka učitelj na dekliški šoli v Oslu, a kasneje se je posvetil raziskovanju arktičnih pokrajin; taka sprememba poklicu pa prav zares ni vsakdanja stvar.
V sedanji vojni je otok spet zašel v pozabljenje. Nemško vojno poročilo je 9. juniju 1940 oznanilo, da se je pri otoku Jan Mayenu vršila bitka med nemškimi in angleškimi bojnimi sila-mi. Angleži so izgubili tu letalonosilko »Glorius« (20.000 ton), in več drugih ladij. S tem je za zdaj končana zgodovina o otoku Jan Mavenu, ki je bil v dobi 300 let tolikokrat uozaibljen in spet odkrit.
Lov na živali s f](mo!a'm aparatom
Dr. Martin Rikli, znani režiser podjetja kulturnih filmov Ufa, je napisal za »Grazer Tagespost« nekaj izvlečkov iz svojega tozadevnega dnevnika
»Lovec na živali! — Kdor se udobno sprehaja po kakem živalskem vrtu in opazuje pred kletkami inozemske živali, si pač niti malo ne misli, kako je vse to prišlo v naše kraje. 0 silnih težkočah sc nikomer šc ne sanja ne. Mnogi so teh misli, da se jc treba le lepo odpeljati v tuje dežele, sc tam malcc nastavljati po loviščih, pa ujeti to ali ono zverino.
Kar tako preprosta ta reč sevoda ni, saj se sme prosto loviti le roparske živali: leve, leoparde, krokodile in kače. Druge zverine se sme streljati samo v silobranu. In to je prav, ker so mnogi podivjani »lovci« več let kar vprek na stotine postrelili slonov, nosorogov, bivolov in žiraf. Za lov na živali jc treba imeti posebno dovoljenje.
Načini lovljenja so jako različni in se ravnajo vedno po lastnostih in navadah poedinih vrst. Nosoroge in slone je mogoče obvladati samo, ko so še mladiči. Trba je najli samico z mladičem, nato samico ustreliti- Mladič ostane več ur, časih tudi po ves dan pri mrtvi materi in je zmeraj bolj oslabel. V primernem trenutku se posreči, da človek s pomočjo kakega izurjenega domačina zveže mladiča. Mladiča je treba krmiti s koruzo, z rižem in s kondenziranim mlekom.
Ob dobri negi mladi sloni in nosorogi čez nekaj dni prebolijo izgubo svoje matere in kmalu prosto sledijo svoje red-nike na daljnih pohodih. Leve, leoparde in opice je treba ponoči s primerno vabo spraviti v močan zaboj, ki se njegova odprtina sam od sebe zapre, čim stopi žival vanj. Vse te živali pa sem hotel najprsj spraviti na lečo svojega aparata.
Danes bom iilmal leve!
Levi gredo večidel le ponoči na lov, Z umetno lučjo bi utegnil napraviti le fotografijo, za film potrebujem dnevne svetlobe. Z našim zdelanim avtom se odpeljemo v stepo. Kadar koli sem prebiral opise nekaterih lovcev na divje živali,
sem zmeraj menil, da so njih besede o neskončnih množinah živali pretirane. Pa lc niso bile. Na moji vožnji so bili dnevi, ko sem videl kar hkrati po več tisoč glav ceber in antilop. En sam strel — in žc sem imel ccbro kot vabo. Truplo 6mo ji odprli, vzeli drobovje ven in truplo z vrvjo privezali na avto. Tako smo ga več kilometrov daleč vlekli do našega taborišča, da smo s tem pripravili učinkujočo sled za zverine. Sledniič smo truplo navezali na močan drog.
Proti večeru smo se na razdaljo 10 metrov pripeljali z odprtim tovornim avtom do droga. Svoj filmski aparat sem pritrdil na vrh avta, okrog njega smo zgradili trnjevo ograjo in vse pomočnike, razen enega, ki je bil naš vodnik, sem poslal nazaj v taboriče. Vso noč sem pre-žal in hudo me je zeblo.
Zjutraj šele sem dobil nekaj »plena« za film in sicer le nekaj grdih hijen, dva marabuja in mnogo jastrebov.
Ves pobit sem se z vodnikom vrnil v taborišče. Mrhovina ccbre je že jako smrdela, na vsak način bi se bili morali zbrati krog nje vsi levi od blizu in daleč. Drugo noč sva prebdela do treh zjutraj, nato sva zadremala in šele, ko je soncc že vzhajalo, sem se zbudil..
Cebra je izginila! Kakor so pokazale sledi, je bil prišel ponjo orjaški lev, a takrat, ko sem jaz spal.
Pripravili smo drugo vabo in slednjič sc mi je posrečilo spraviti na film zajtr-kujočega leva in sicer sem napravil kar 10 m posnetkov. Štiri dni dela, prečute noči — a v 20 sekundah 6teče ta prizor v kinu po platnu.
Čez nekaj dni nato smo zaslediti slone. Bila je neznosna vročina. Nobene pitne vode nismo imeli več in nič brašna. Vrniti smo se morali. Bil sem jako slabe volje, moj vodnik mi je bil za to dopoldne slone obljubil ..
Vsi zagovedni in nesrečni smo, utrujeni do smrti, trapali po stezici skozi meter visoko travo. Spredaj je šel vodnik, za | njim njegov sin, nato jaz in za menoj no-sači z mojo puško in mojimi aparati. Mahoma sem se prestrašeno zdrznil. Zaslišal sem tak grozoten človeški krik, kakršne-
I.ep0 pokrivale Iz žameta.
Zamet Je hI igo. 1,1 Ima te tak videz, da vpliva praznlSko In nedeljsko. Urez dvoma Imamo <<nma kaj odrezkov žameij aH žametastih trnkov. Zherlmo Jih In si napravimo mo-leren klobuček ln jnliov-kn, kakor vldlA na sliki, /a vse <.i Je pa primeren le Jame! (rile liarvo In se ho klntnifek prilegal le kostumu in plnSfu temne hnrve, ne pn knkemu M>nrt-nemil ohlnfllu. Po-sktul — ne ho ti lult
MALI OGLAS!
2 AVTOMEllAMKA
dobro plačo, »prej« meni. Prcd«ta\iti v mehanični delavnici: llimska ce.ita St. 19. i <»>
OPREMI
zn 2 Olc slrljno pr
ga šc svoj živ dan nisem čul. Videl sem, kako je vodnikov sin izpulil nosaču puško iz rok, slišal strel in tik mene je zdrevil orjaški nosorog mimo.
Na nekm ovinku je vodnik naletel na spečega nosoroga, zverina je divje planila kvišku, vodnik ni mogel od presenečenja ustreliti, zato jc prihitel njegov sin in je zverino obstrelil. Zdaj pa je ta živi tank, ves nor od bolečin in besne jeze, divjal krog nas! Brž sem pograbil ročno lilmsko kamero in začel vrteti.
TEl KIXO »MATICA« " "
Višek letošnje filmske sezone! Velefilm y barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona MUnchiiauscna . . . NajdovrScnejše delo v Agfakoloru. Vele-zanimivo dejanje, odlični igralci in prekrasne naravne barve
»Lažnivi kljukec«
Igralci: Hnns Albers, Brigita Ilornev, Il.ic
Wcrncr, Hans Rrausevvcttcr itd. Zaradi izredne dolžine filma predstave oh delavnikih ob 14.>0 in 171
IEL KINO »SLOGA« 1750
PAUL KEMP ▼ odlični komediji po istoimenskem odrskem komadu
»Če ti veter vrata zapre«
Sodelujejo: Ellen niuij*. Marčni Dclinr, Krte TC<1 lit. Reiija: \Valior tclsensiein.
PREDSTAVE ob delavnlklhi IS In 1M0I
TEL KINO »l/2VI02V«
Odlična francoska komedija, polna fiarma in duhovitega humorja . . .
»Enkrat v letu«
V glavnih vlogah: ljubka Danielle Dnrrlenx
in elegantni Albert Prejean. PREDSTAVE ob do>avnlkih: 15.50 in 17.501
i ji: no so no
•bi iščem. Po. lo zapeljem). Samo bolita ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna-Št. 270.	(s
BREZOVE METI.E dr/nje zn looate. mo. tike hi otucla dobite pri Gospodarski zvezi, Blci\vcisova 29 (I
POSODO za nasolitev mesa in kisanje repe. iz mehke cu in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi, Dleitveisova 29. _' d
VILO ALI lllftO
z vsem komfortoin, v i bližnji periferiji me-I sta kupita. Po luo/tiii | Rti * bližini cestne že-, leznire. Ponudbe s
I točnimi podatki poslati upravi »Slovenca pod »Takojšnja se-• litev« št. 202.	(p
I MIAI. PODGANE
in ščurke zanesljivo j pokončate s strupom, j ki ga dobite v dro-i geriji K A N C, židovska ulica i.	(I
1 MA JARONOVE I	PLEVICE
nudimo. - Sever & Kom p.t Gosposvetska cesta 5.	I
«TFK» ENICR rajne »r>ir ku|>utemo Pla^nrno dobro N« va *o fel|o ph prrv/n mrmo na domu . P iiuitin. Vodnikov tr* »t. L
PRIMA JUTA VREČE naprodaj. »Petronafta« Ciril • Metodova 35 a (prej Tyrtava). (I
NAJBOLJŠE PLAČA
steklenice, kovine in vsakovrstne drug e predmete »Metalin« -Gosposvetska cesta 16 (nasproti Delavskega doma) tel. 32-88. (k
AVTODVIG ALO
ročno ter splošno orodje za avtopopra> ila kupi delavnica: Him-ska cesta 19.	(k
ZA ZIMO UGODNO prodamo peči, gaš-perčke. razno štedilnike, sanke, drsalko ter razne druge predmete. »Metalin«, Gosposvetska cesta št. 16, tel. 32-sv	(1
KLAVIR IN HARMONIKO poučuje strokovnjak po hitri iu uspešni metodi začetnike iu naprt il u jn« r posamezno. /rinjskega ce«»to št. 7-11-7.	(u
ANGOR A ZAJCI Čisti, večje šte\ilo, naprodaj. Domobranska 7.	(j
DEKLICO
tš—17 letno ,pošteno in Čisto kot |M)inoč v gospodinjst\u sprejmem. Predstaviti: Stari trg 4-11, otl 9—14.
ŽELEZNIŠKO SUKNJO za srednjo postavo, uradniško, novo, prodam. Naslov v uprati »Slovenca« pod 271. _(I
400 kg KORENJA
prodani, židovska ulica št. (i.	(I
»PUCII« MOTOR
2^0 čem kupim v vsakem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 268. (f
DAMSKO IN MO&KO KOLO
najboljše znamke, in dva triciklja zelo poceni naprodaj, fcubi-Čeva 3 (dvoriščno poslopje),	(oo
VEČ" AVTOMOBILOV in motornih koles — najnovejši modeli, zelo ugodno naprodaj. MERKUR, Puharjcv a ulica št. 6.	(f
KNJIGE V RAZNIH JEZIKIH
znanstvene, novejšega časa in tudi cele knjižnice kupuj«' sta I lit) knjigarna Kleinmavr & Rambcrg. Miklošičeva cesta 16.
F. CHIE3A 87
XIII.
Proti večeru bi se morala vrniti k Buzziju, ker ga ves dan ni bilo doma. Morala je iti k župniku, kjer se je profesor Bottinelli silno trudil, a revež ni imel niti pojma o pripravah, ki so potrebne za tistega,-ki odhaja za vedno, V trenutku ko bi morala oditi, pa ni imela več moči in se je vsa zmučena vrgla na posteljo. Ko je hotela zopet vstati, 6e ji je stemnilo pred očmi in morala je zopet leči. Z veliko težavo se je slekla in zlezla pod odejo. Vsa je trepetala, njene noge pa so bile ledenomrzle. Obšla jo je nenavadna slabost in čutila je da jo kuha vročina. Ko se je že stemnilo, je Ariana potrkala na njena vrata, a ni ji odgovorila. Niti ni pokazala, da je opazila sestrino roko na svojem čelu. »Saj kar go-rišl Vročino imaš ...« Z velikim trudom je odprla oči in zašepetala: »Da, morda je nekoliko vročine ... A nič ne de; bo že prešla.« Odpravila jo je, n<5 da bi kaj želela, razen kozarca vode. Znova je zaprla oči. Ponoči se ji je zdelo, da se je neka senca sklanjala nad posteljo.
Zjutraj vročina ni popustila. Prišla je k njej tudi mati. Po mnogih vzdihih ie začela pripovedovati o svojih težavah,
kakor to delajo mnogi pamet-' ljudje, da s tem lajšajo bližnjemu njegovo trpljenje. Končno je dejala:
»Treba bo poklicati zdravnika.«
»Saj ni treba!« je vzkliknila Ariana.
Amarilis je skozi priprte veke videla na sestrinem obrazu čuden izraz, kakršnega je opazila zadnjič, ko sta govorili o zdravniku.
»Zdi se mi,« je pristavila Ariana, potem ko se je zopet zbrala, »ne zdi se mi še potrebno. Saj je samo hripa. Več ljudi je tod že bolnih za hripo ... Kaj se ti zdi, sestrica?«
Bolnica je odkimala.
»Pojdita zdaj,« je zašepetala im zaprla
oči.
Kakor hitro pa sta obe ženski odšli, jih je zopet odprla. Skozi okno je prihajala medla svetloba. Negibne veje velike smreke so se medlo odražale na sivem nebu. Skrinja, umivalnik, slike, halja, ki je visela na obešalniku, so se ji zdele kot začarane z izrazom žalosti in dolgočasja. Ko bi vsaj mogla spati! Ropot v hiši, besede, stopinje, vrata, ki so se zaprla, razgovor na cesti, hrup otrok, ki so se igrali na trgu, bližnji in daljni glasovi so
prihajali do nje, kot iz daljnega sveta, ki ni bil več njen, skozi nenaravno ozračje Sredi dopoldneva je zaslišala zvonove, ki so spremljali ubogo gospo Klaro na zadnji poti.. .
Popoldne je vročina še narastla. Z njo pa tudi glavobol im nemir. Nikakega olajšanja ni čutila, tudi če sc je dvignila ali okrenila na drugo stran Od časa do časa se je prikazal na vratih bledi in zmedeni Arianiji obraz. Deklica je tiho vstopila, se sklonila nad bolnico, ji ponudila pijače, se ji skušala nasmehniti in ponavljala: videla bo|, da bo kmalu prešlo ... Proti večeru je rekla odločno:
»Poklicala bom zdravnika. Telefonirala bom ...«
»Ne,« je odvrnila bolnica. »Nočem « Pozneje jc prišla Ariana z novim predlogom. Sporočila bo teti Ireni. Tudi to je Amarilis odklonila.
Pozno ponoči se ii je zdelo, da se je nekoliko umirila, čeprav jo je še vedno kuhala vročina. Zaspala je. Ko se jc prebudila, je bila vsa mokra od potu, a glava je ni bolela več, dihala je svobodno in bila je kar vesela in zadovoljna v tej vročini, ki pa ni bila več zločesta. Znova je zaspala in se zjutraj zbudila popolnoma zdrava
Hotela je vstati. Toda Ariana ji je odločne zabranila. Prnesla ji jc zajtrk in velik 5opek cvetlic. Odprla ie okno, da je sonce posijalo v sobo. tudi sonce je ozdravelo.
»Tudi sonce je bilo včeraj videti bol- | no. Glej, Amarils. glej, tudi sonce je ozdravelo!	j
»Brez zdravnika,« si ie mislila Ama- ; rilis, ko je sestra odšla. Nenadoma je za- | slišala iz sosednje sobe Arianine gosli, ki so bile neme že več mesecev. Igrala je j Bachovo skladbo, ki ji je bila tako zelo všeč, a ni tega nikdar povedala. Morda so se ji kdaj ob tej skladbi lesketale oči in ji je sijal obraz in Ariana, ki je takrat bila še tako neugnana, je opazila te neme znake. Tudi ni pozabila. Danes jo je hotela presenetiti in jo je razveselila s to nebeško glasbo.
Nekoliko je bila vzrok ta misel, nekoliko glasba, nekoliko slabost. Amarilis je sklonila glavo na blazine in jih namočila s solzami.
XIV.	I
Buzzijevo stanovanje ni bilo prosto in tudi nobenega drugega ni bilo mogoče , najti v Ronchettu. Sicer pa, ali jc bilo j nujno, da bi ostali tam? Zakaj bi ne ! iskali drngie: v Corti, v Crevi, v Nose- j du? ... V Nosedu jc stanovala angleška pisateljica, ki je sprejela Ariano kot svojo zaupno tajnico. Deklica jc skoraj vsaki dan hodila k njej.
»Bi morda nc bilo mogoče najti v Nosedu kako hišico?« je Amarilis vprašala sestro. Takoj ji je bilo žal, da je vprašala, a bilo ie že prepozno. Morala ii bo povedati tudi razlog iega vprašanja. Mislila je, da ji bo Ariana odvrnila:	1
»Prav. Od nikogar nočemo miloščine. Še pred nočjo se izselimo ...« Toda nc. Nekaj časa jo je gledala zmedeno, nato pa se je zbrala in dejala:
»Prosi teto, naj potrpi še nekoliko časa. Potem se bo zadeva saina uredila.
»Sama se bo uredila?«
»Da. Za par mesecev se res nc splača, da bi se selili. .
»Par mesecev? . . . Kaj hočeš reči s tem? Kaj sc bo zgodilo čez par mesecev?«
»Zgodilo se bo . . . Boš žc videla. Le potrpi še nekoliko Za danes dovolj.«
»Ne, ne; poslušaj .. .«
Toda Ariana sc ie že oddaljila. V tem trenutku so se odprla vrtna vrata in prikazala se je gospa Gema, oblečeno v črno. Po smrti gospe Klare je Amarilis skoraj vsak dan prihajala k njej. Zdelo se ji jc, da najlažje premaga lastne težave, če si naloži čimveč dela, tako da nima časa razmišljati. Tudi je bila potem zvečer tako utrujena, da je takoj zaspala. Don Elija sc je zopet zakopal med svoje papirje in zdelo sc ie, da sc ni prav nič izpremenil. Gospa Gema pa. ki je bila kakor senca gospodovalne sestre, pa jc tavala kot senca po prostorni hiši in po velikem vrtu. Ni mogla opraviti niti naimanjšega dela Vse ii ie uhajalo iz rok. Ko pa je pršla Amarilis, ie bila takoj boli mirna. Njena slabotna osebnost se ie okrepila ob pogumnem in odločnem dekletu, ki ie znalo tudi ukazovati s smehljajočim obrazom.
Ffli >Lludska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskar o«t Joic Krainarlfi — Uerausfteber, Udajatetjs ini. Jožo Sodja — Schriftleiter, urednik: Janko llafuer
Slovenski vojak ■ domobranec
Obisk na poveljstvu domobranstva in v vojašnicah, kjer se vadijo novinci
S£OVENJEC
13. januarja 1944 2. ČETRTKOVA STRAN
7 deželo smo dobili r zadnjih časih precej dopisov, v katerih sprašujejo sorodniki, kako žive fantje, ki so so umaknili pred komunisti v Ljubljano in stopili v domobransko vojsko. I'a tudi Ljub-ljunčonov jc že dokaj v vojaški suknji in njihovi sorodniki in znanci hi kaj radi vedeli, kako žive njihovi ljudje v vojašnicah. Da zadostimo temu upravi-........m zanimanju, smo stopili na poveljstvo slovenskega domobranstva in zaprosili, da hi nam dovolilo obisk v domobranskih vojašnicah.
Na Poveljstvu domobranstva
Kilo bi si mislil, da je v vili na voglu Puharjeve in Gledališke ulice nasproti klasične gimnazije toliko življenja. Zunaj namreč vlada kljub vodnemu prihajanju in odhajanju obiskovalcev v vojaških krojili in civilistov in kljub temu, da se od časa do časa ustavi pred vilo kak avtomobil, čudovit mir. Pred vilo ni nobene straže. Pač pa to takoj, ko prestopiš prag, ustavi stražar in vpraša, kaj želiš. Če dokažeš stvarno potrebo obiska, te pošlje k vratarju, ki le naznani, kamor želiš. Potem, ko smo bili najavljeni, nas je ljubeznivo sprejel gospod podpolkovnik Krener, poveljnik domobranstva, in je pokazal veliko zanimanje za željo občinstva. Dovolil nam je oiiisk vseh prostorov v štabu in izdal dovoljenje za obisk vojašnic.
Oglejmo si torej najprej prostore štaba! Veža in stopnišče vile je okrašeno z velikimi fotografijami, ki predstavljajo slovenske narodne noše in motive iz raznih delov slovenske zemlje. Sobo gospoda poveljnika in štabne prostore krase lepe umetniške slike. Okrog teh prostorov pa se vrsto pisarne, v katerih ne-pre
stroji. V teli pisarnah se zbirajo vsi potrebni podatki, v njih se delajo načrti za sodobno izvežbanje vojaštva in za administrativne potrebo.
Vojak mora danes mnogo znati
Ob tej priliki smo tudi zvedeli, kako je že napredoval pouk na raznih tečajih za posebne naloge v vojski. V Srednji tehnični se n. pr. že dober mesec vrši tečaj za službo zveze, pri katerem se predvsem prostovoljci študentje usposabljajo za organizacijo oddajnosprejemnih postaj za vesti in povelja pri postojankah. V kratkem bodo premeščeni v 1110-ščansko ljudsko šolo, kjer se že sedaj vrši podčastniški tečaj. V ta tečaj so bili poklicani iz posameznih čet fantje, ki so dosegli podčastniški čin že pri vaških stražah. Čeprav iz skušnje že znajo uspešno voditi manjšo oddelke, jim bo teoretični pouk še povečal njihovo sposobnost v boju proti komunističnim zločincem. Prav tako so bo začel v kratkem tečaj za protikomunistične borce, ki so s svojo hrabrostjo in iniciativnostjo že dosegli častniške čine.
V prostorih poveljstva smo bili deležni tudi prav lepega vojaškega prizora. Ko je prikorakal v vežo poveljnik gospod podpolkovnik Krener, je po vseh kotili in stopnicah vse utihnilo. Vsi častniki in vojaki so se postavili v pozor, udarili s petami skupaj in strumno pozdravili.
Ogledali smo si tudi prostore zdravnikov in pa oddelek za motorizacijo. Zaradi pomanjkanja prostorov se bo moral slednji oddelek izseliti. V vili jo namreč v pisarnah taka gneča, da sta po dva pisalna stroja na eni mizi in je tako delo zelo mučno.
Zanimali smo se tudi, če imajo posamezne domobranske edinice morda kakšna svoja glasila. Odgovorili so nam, da izhaja v Novem mestu že lep čas ilustriran list »Za blagor očetnjave«, grajska osma četa drugo šolske skupine pa da izdaja tednik »Za slovensko domačijo.«
Delo brez oddiha
V nedeljo smo se oglasili na Poveljstvu s fotografičnim aparatom. Ves štab je bil v polnem delu. Začudili smo se, kako vendar to, pa so nam dejali, da bodo imeli praznike, ko bo iztrebljena komunistična golazen s slovenske zemlje. Ko smo stopili v delovno sobo poveljnika gospoda podpolkovnika Krenerja, smo našli njega v družbi z načelnikom štaba gospodom podpolkovnikom Peter-linoin prav pri študiju karte Slovenije. Oba gospoda sta bila tako ljubezniva, da sta nam dovolila fotografirati sobo. Ob tej priliki nam je gospod poveljnik tudi obljubil, da bomo prihodnji dan s spremljevalcem-strokovnjakom lahko obiskali posamezna bivališča naših fantov in si novince ogledali pri vajah s puškami in topovi.
Vstala je slovenska vojska
iz ognja in krvi, iz razvalin, grobov...
Nekaj uric pri naših strelcih in topničarjih
V ponedeljek ob desetih smo se zgla-sili, kot je bilo domenjeno, pred štabom. Gospod stotnik Vuk H upnik je bil tako ljubezniv, da je prevzel vodstvo našega obiska pri domobrancih. Posebna čast jo bila za nas, zastopnike »Slovenca«, da slano pojo telefoni in drdrajo pisalni smo bili potem nekaj ur skupaj z juna-
Der Bcfchlshaber der slovvcnischen Landeswchr Obcrstleutnant Krener mit seinem Stubschcf Obcrstleutnant Poterlin im Arbeitzimmer. — Poveljnik slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener z načelnikom štaba podpolkovnikom Pctcrlinom v delovni sobi
vojaka do častnika
Vojska je pač najsi jajnejša organizacija. Množica vojaštva ni brezglava masa, kajti druži jo skupni cilj: zmaga in pa poveljstvo, ki skrbi, da vse moštvo z enotnim korakom stopa proti cilju. Vrhovni poveljnik seveda ne more sam vsakemu vojaku določiti naloge. Vrhovni poveljnik zasnuje le glavni načrt in da povelje višjim častnikom, poveljnikom bojnih skupin, ti dodele naloge poveljnikom čet, ti vodovim. Končno zve od svojega desetarja vsak posamezni borec za svojo nalogo.
Ta lestvica odgovornosti ima tudi zunanje znake in različna imena — čine. Kako spoznamo posamezne čine v vojski? Vojaki, vi to dobro veste; dekleta, ve jih tudi že poznate, za ostale pa ne bo odveč, če jih razložimo.
Vsak domobranec bo predvidoma imel na ramah zelene narairike, na njih pa na zunanji strani arabsko številko, ki pomeni njegovo bojno skupino, ob vratu pa rimsko številko, ki pomeni njegovo čelo. Kaplar nosi na levem rokavu pod grbom srebrn našitek v obliki črke' V.
Podčastniki
Podnarednik ima zelene naramke, ob-šite s srebrnim trakom. V sredi pa se vleče počez preko naramke srebrn pas. Na spodnji strani tega pasu je arabska številka, ki pomeni, v katero čelo podčastnik spada. Narednik ima preko naramke dva srebrna trakova, višji narod nik pa tri. Čepice podčastnikov so obšite z oranžnim trakom, enako kot pri moštvu.
Častniki
Nižji častniki nosijo srebrne naranVke. Poročnik ima na spodnji strani naramke eno zlato štirioglato zvezdo. Nadporočniik nosi dve zvezdi, stotnik pa tri. Pri nižjih častnikih so čopiče obšite s srebrnim trakom.
Višji častniki imajo zlate naramke. Majorja spoznaš po eni srebrni zvezdi,» „ podpolkovnika pa po dveh. Pri višjih častnikih so robovi čepic obšiti z zlatim trakom.
Poleg štirioglatih zvezdic boste opazili na srebrnih in zlatih naramkah včasih tudi okrogle zlate oziroma srebrne znake, imenovane: rozeta. Ta znak pomeni nižje in višje vojne uradnike. Vojni uradnik z eno rozeto na srebrni epo-leti je po položaju enak poročniku itd.
Vse te bleščeče znake pa je treba v boju seveda odstraniti. In tedaj se na zunaj polkovnik prav nič ne loči od borca.
Znana je Detelova »Zgodba o povišanju«;. Vojak novinec se je po nekaj mesecih vojaške službe vrnil za praznike domov. Hotel se je postaviti pred domačo družino in še 1»olj pred dekleti vse fare pa si jo sain naši 1 zvezdice. Sleparija je prišla na dan in tedaj: ubogi kaplar samozvanec... Tudi marsikateremu domobrancu zadrliti srce, kadar pomisli na to, da utegne nekoč dobiti srebrn našitek. Vsi tovariši, ki so brez našitkov, ga bodo cenili, ker jih je prehitel, vso sorodstvo bo nanj ponosno in v dekletovih očeh — seveda, če je že zavozljan — bo silno zrasel. Ko pa bo res povišan, bo zadrhtel še bolj, ko bo pomislil, da je sedaj konec vojaške brez-skrbnosti. Nič več ne bo mogel reči s Prešernovim soldatom:
kom, ki se ni plašil sprejeti na mlada ramena poveljstva protikomunističnih borcev, zbranih ]fo 8. septembru v Novem mestu. V smelih bojih so sc prebili iz rdeče poplave in s svojimi junaštvi položili temelj zgradbi slovenske domobranske vojske. Najprej smo šli na Grad.
Na Gradu
Že na pobočju smo presenetili desetine, ki so se urile v raznih obratih na cesti. Mladi fantje so strumno vojaško pozdravljali našega spremljevalca. Na grajskem dvorišču smo se seznanili s poveljnikom Gradu gospodom podpolkovnikom Dežmanotn, možem, ki je s svojo izkušenostjo rešil dokaj Notranjcev in jih srečno vodil po razsulu cesarske Italije od Ribnice preko Turjaka v Ljubljano. Popeljal nas je v grajske prostore, kjer se urejajo prav prijetne spalnice. Ponekod imajo že pograde, drugje so si morali fantje urediti ležišča kar na tleh, vendar pa je dovolj slame, da se po napornih vajah lahko odpočijejo. Seveda je to le zasilna rešitev in poveljstvo se trudi, da bi tudi tem oskrbelo boljša ležišča.
Prišli smo v prostore pionirske čete. V obširni veži je postavljen precej velik model valovitega in z vodami preprede nega ozemlja, na katerem spoznavajo pionirji svoje naloge. Nekoč bodo morali namreč graditi in kopati zaseke, da bodo mogli oddelki vojske preko rek in jarkov. Mimogrede smo stopili tudi v ambulanto, kjer prostovoljci medicinci po-^ magajo fantom iz raznih težav.
Domobranski jedilni list
Obednica sama razvajenemu Ljubljančanu morda ne bi bila všeč, kajti mize in klopi so iz najrazličnejših krajev in najrazličnejše starosti. Vendar so vojaki v njej prav dobro okrepčajo s toplo lira no. Ob tej priliki vam lahko postrežem z jedilnim listom. Zjutraj dobe fantje kavo ali čaj. Kava je tako izvrstna, da je nekdo trdil o njej, češ da je prava Kruh in razne priboljške h kruhu si prihranijo vojaki od prejšnjega dne. De lilev suhih jedil je namreč pred kosilom Kosilo in večerja vsebujeta eno jed, kateri se vrste poleg mesa krompir, leča ješprenj, testenine in razna suha zele njava. Kuharji so nam pravili tudi o nek neznani zakulii, pripravljeni tudi z jajci Vsaj dvakrat na teden je pri domobran-
Komaj 25 let nas loči od dobe, ko so začeli skoraj po vseh slovenskih tura h postavljati spomenike žrtvam iz prvo svetovne vojne. Prav ti spomeniki šo danes jasno in razločno govore o našem velikem krvnem davku pri prvem svetovnem spopadu. Slovenski Janez je tedaj storil svojo dolžnost na vseh naj-nzličncjših bojiščih tedanje Evrope. Mirno in brez pomisleka je sprejel marsikdaj tudi trpko dolžnost, toda nikdar ni svoje vojaške časti omadeževal. V najrazličnejših tujih zemljah je šel v boj zavestjo, da bo svojo čast ohranil, pa naj si bo tudi za ceno življenja. Seveda so so postavili Slovenci v hran tudi ob astnih ognjiščih ob domači zemlji. Tu jih je poleg čuta dolžnosti vodila v boj ša vso bolj izrazita ljubezen dn domače grudo, do družine, ki ji je nasprotnik grozil uničiti streho nad glavo.
Po 25 letih pa je slovenski narod — gotovo ne samo po svoji krivdi — zašel šo neprimerno hujše razmere, kakor mu jih je pripravila prva svetovna vojna. Da. cel« strahotni turški vpadi niso prinesli tako grenkega, tako obupnega gorja, kakor ga jo prinesla in kakor ga šo skuša zanesti med nas rdeča revolucija. Oh turških vpadih jo privihral v deželo sovražni tujec. Grmado po gorah so naznanjale njegov prihod, ljudstvo so je pripravljalo, da ga sprejme in odbije. Gorele so vasi, podirale so se cerkve: polmesec je skušal zatreti znamenje krščanstva.
Toda preprosti kmečki človek jc tedaj vedel, kaj mu jo storiti. Držal sc jo prvobitnih vodil, ki so jih poznali žo njegovi pradedje. Skušal je ohraniti vero, obvarovati dom in obdržati zemljo.
V taborih, zgrajenih ob cerkvah, so so
zbirali borci za zidovi: njihove žene in otroci pa ob njih in ob cerkvi. Vasi in naselja so postala žrtev plamenov, toda v taborili so begunci našli zavetje. Zal, marsikdaj tudi niso mogli vzdržati tabori. Borci so popadali, sovragi v (urbanih so vdrli in krive sabljo so opravilo krvavi posel nad borci in nad slabotnimi ženami. Ostali so pri življenju mladi otroci, lepa dekleta. Čakalo jih jo suženjstvo — usoda janičarjev.
Moj Bog, kakor da bi se to godilo včeraj. Saj so še kade razvalino vasi in cerkva. Se niso pokopana trupla, no samo borcev, ampak tudi žena in nedolžnih otrok. Pa niso padli vsi ti pod krivo sabljo, zaradi nestrpnosti polmeseca. Brat je pobijal brata, zapeljan, prevaran, tudi v znamenju, ki preganja križ: v znamenju, ki jc celo podobno polmesecu z ročajem; ia je dobil v pomoč še kladivo, do jc tem laže bil po našem narodu.
V teh najhujših trenutkih je v našein slovenskem preprostem človeku zraslo tisto občutje, ki ga jc napravilo za brezobzirnega borca za najsvetejše. V tistih dneh, ki so se vse predolgo ponavljali na naši lepi, a krvaveči zemlji, so jo vnovič rodil slovenski vojak in borec. Tako jc vstala slovenska vojska, ki jo dobila svojo dokončno obliko v slovenskem domobrnnstvu. Danes jc slovenska vojska dejstvo. Tu jc in nikdar več no bo šla 7, Matjažem spat, kakor je žal nekoč zaspala po turških vpadih. Sani vrag jo je priklical s srpom in kladivom iz zemlje. Itodila so je iz ognja in krvi, iz razvalin, grobov...
Ostala bo na straži za vero, upanje, ljubezen — za dedov vero, grudo rodno in dom očetni.
Tako nam in njej Bog pomagaj!
cih večerja mrzla. V ta namen dobe primerno količino medu, mesne nli ribje konserve, salamo ali sadno mezgo. Častniki imajo enako hrano kot moštvo.
Grajska planota odmeva
Kar vas bo najbolj zanimalo, pa so prav gotovo vrste naših fantov, ki se na Gradu urijo v prave vojake. Slišiš rezko povelje »Puške k nogi!« in cela vrsta kot en mož sname puške z ram in jih naenkrat položi s kopitom na zemljo ob dpsni nogi. Zlasti lepo že izvajajo te gibe ljubljanski prostovoljci-dijaki. Pred vodnjakom na grajski planoti se vadijo strelci. Za enkrat je njihova naloga, da s puško točno ujamejo na »muho« sredo tarče. Da pa je mogoče nadzorovati strelce, če je res pravilno pomeril, leži puška na posebni blazini negibno. Strelec se puške sploh ne dotakne, ampak samo gleda čez kobilico in muho in hkrati naroča, kako naj premikajo tarčo, da jo bo imel res po vseh predpisih »na muhi«. Ko vojak misli, da je dobro nameril, pogleda še desetar in ugotovi, če je bil strelec dovolj natančen.
Baterija na Šancah
Kakor že vsi vemo, čuva Ljubljano s šanc baterija težkih havbic. Kakšno orožje je to, si lahko mislite, če vam povem, da telita izstrelek več kot pol stota. Pri tem orožju so sami naši fantje in častniki. Pokazali so nam radovednim časnikarjem, kako se dajo topovi obračati v vse smeri in kako se s pomočjo dviganja cevi določa inetna daljava.
S tem bi bil ogled Gradu končan. Prav lepo smo se zahvalili gospodu podpolkovniku Dežmanu in ostalim častnikom ter se napotili k topničarjem pri l Sv. Krištofu.
Topničarji so doma tudi pri Sv. Krištofu
»Vojak živi vesel v en dan;
saj cesar da pol hleba in kar je treba.«
Odslej bo moral skrbeti in misliti za ' deset ljudi. In v boju bo moral prvi slediti poveljniku čelo in voda in s svojim zgledom in poveljevanjem z gibi rok voditi svoj oddelek. Večja čast, a zato tudi večje skrbi in večja odgovornost.
Takšna je pot vojaka in častnika do-' mobranca.
/To"\
4>

4
Acliselspangen der Landesvvehr vom Unterfeldwebel bis zum hbhcrom Offizicr. — Naromko-epcUeto naših domobrancev: črki V podoben našitek imajo kaplarjU naslednje tri naramke so za podnarednika, narednika in višjega narednika, zadnje tri pa za poročnika, nadporočnika in stotniku, Višji častniki nosi;o slične naramke, le ila jc sreb ro zamenjano z zlatom J
Ob 11 smo si žo ogledovali spalnice in ostale prostore topniške baterije pri Sv. Krištofu. Moštvo stanuje v pravkar dograjenem, a še ne opremljenem bežigrajskem prosvetnem domu. Surovo stavbo pa je znal poveljnik baterije g. nad-poročnik Šprah tako lepo urediti, da nudi prav prijetno streho našim topničarjem. V večjih dvoranah so postavljeni pogradi, kjer spi moštvo, v dveh nadstropjih. Da bi le videli, kako lepo so naravnane slamnjače in odeje na posteljah! Pri glavah jo k postelji pritrjena deska, kjer odlože fantje čelade in druge predmete. Na žeblje pa obešajo obleko. Podčastniki imajo svojo sobo, ki se loči od spalnice za moštvo po tem, da v njej ni postelj v nadstropjih. Imajo iudi mizo, krog nje pa tri stole starejšega datuma, izdelano po okusu prejšnjega stoletja, dva pa je iz neobdelanih deščic zbila spretna roka v najnovejšem času. Po vseh prostorih se opaža, da si znajo prebivalci z lastno iznajdljivostjo v precejšni meri povečevati udobnost.
Topovi v prosvetni dvorani
V dvorani je dovolj prostora za topove in vozove za strelivo. Ker so tla iz betona in šo niso dobila poda, ne bo nobene škode zaradi tega. Konji imajo prav lepe hleve v prostorih bivše italijanske konjske bolnišnice. Ker so bili hlevi precej mrzli — stropov namreč ni bilo — je dalo sedaj poveljstvo graditi iz desk strop pred mrazom pa bodo valovale živali tudi debele plasti starega 1 papirja, ki so ga pritrdili na desko. 1 Moštvo baterije ima tudi poseben prostor za umivanje. Urejen je nekako tako
kot povsod, kjer se umiva skupaj več ljudi. Na več krajih je navrtana cev, spodaj pa dolgo korito, kamor se voda lovi.
V posebni baraki je kuhinja. Kuharji so zataknili za podboj nekaj smrekovih vejic, okrašenih z belimi, modrimi in rde čimi trakovi, v znak, da je tudi njihovo delo posvečeno domovini. Kajti brez tc-
Dcr Rlchtkanonier nach getaner Arbcit. — Topničar ob merilni napravi jc končal z delom
ga, s čimer oni oskrbujejo moštvo, je baterija prav tako neuporabna, kot če bi ostala brez granat! V kuhinji in v kuhinjski shrambi vlada vzoren red, da bi se prišla lahko marsikatera ljubljanska gospodinja učit k našim vrlim kuharjem.
Baterija na vajah
Ko se je baterija pripravljala, da od ropota na vežbališče, smo si ogledali še
Landoswehrnianner bci Gevvelirubungen.
— Domobranci pri vajah s puško
BBaSE&BEBSBBB3B!9BBBBBBiaBaflB
stražarnico. Medtem je baterija v naglem diru krenila na travnik za tretjo državno gimnazijo in topničarji so namerili svojo orožje proti grajskemu stolpu. Kaj bi dejala grajska posadka, če bi vedela, da merijo nanjo Bežigrajčani! Moštvo, ki streže topovom, je sestavljeno večinoma iz starih vojakov, ki so že služili prej pri topničarjih. Pa tudi novinci, fantje iz Notranjske, so se že vživeli v svoje naloge. So to kmečki sinovi, ki ni zanje ravnanje s konjsko vprego nič novega. Najtežja naloga topničarja pa jo prav to, da se konji v šesterovpregah ne zapletajo med seboj in da se topovi hitro premikajo, kamor je treba. V kratkem liodo dobili naši topničarji tudi škornje, brez katerih je jahaču res kar nerodno.
Ker povelja niso donela prav slovensko, smo povprašali gospoda poveljnika baterije, če se že sestavlja morda kak priročnik za slovensko poveljevanje pri topovih in s slovenskimi izrazi za posamezne dele topov. Odgovoril nam je, da so vse (o pripravlja. So pa razne težave. Za povelja bi se že še našli ustrezni slovenski izrazi, teže pa je najti besede, ki se dajo izgovarjati dovolj rezko in odrezavo, kar je za povelje nujno. Posneli smo še nekaj lepili slik s topovskimi vpregami in topničarji pri delu. Prav lepo smo se zahvalili in poslovili ter se vrnili v mesto. Pred štabom, kjer se je naša pot začela, se je tudi končala.
Nismo videli nili desetine naše domobranske vojske, pa so nas ti prizori vendar navdali z zavestjo, da je to sila, ki bo bi *ez posebnih naporov očistila slovensko zemljo komunističnih izdajalcev našega rodu. Znano je, kako zna bežati komunistični zločinec pred redno vojsko. Kam bo bežal tedaj, ko bodo sinje uniforme zaprle vse doline in prehode preko naših hribov in voda? Tedaj bo konec »republik«, konec prisilnih mobilizacij v komunistične oddelke. Peščica rdečkarjev bo preganjana sama begala po gaščavah in iskala izhoda. Tedaj se bo slovenski narod oddahnil, zdelo se mu bo, da se jc prebudil iz težkih sanj..,