Poštnina plačana v gotovini.
59.	V Ljubljani, dne 24. junija 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
197.	Razpis o ocenjanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva za poljedelstvo in vode.
198.	Pravilnik o področju oblastnih monopolnih inšpektoratov.
199.	Odločba, s katero se prenašajo šolski posli v Medji-murju na gradjanskega poverenika za Medjimurje v Čakovcu.
200.	Dopolnitev razpisa o ocarinjanju blaga po ustni prijavi in uradni dolžnosti.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev.
Razne objave.
!z „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 132 z dne 16. junija 1925.:
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 8. in 27. maja 1925.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti dosedanji ruski državljani: Evgenij G. Masi o v, pravni praktikant v Ljubljani; Vasilij M. Ščoglovskij, dnevničar pri direkciji državnih železnic v Ljubljani; Aleksij K. K u 1 j a b k o - K o r e c k i j, dnevničar pri postnem in telegrafskem uradu v Mariboru.
Odlok ministra za finance z dne 6. junija 1925.: Na Bledu je otvor j en za čas kopališke sezone do vštetega dne 80. septembra 1925. oddelek carinarnice na Jesenicah.
Številka 133 z dne 17. junija 1925.:
Odloka direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščeni sta po službeni potrebi poštni in telegrafski uradnici v 4. skupini II. kategorije: Marija Globočnik od poštnega in telegrafskega urada v Trbovljah 1 k poštnemu in telegrafskemu uradu v Mariboru 1; Terezija Žnidaršič od poštnega in telegrafskega urada v Planini pri Rakeku k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 27ega ‘maja 1925.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Grigorij S. G a m a j u n, dnevničar pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1.
Številka 134 z dno 18. junija 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega aprila 1925.: Za pomočnika ministru za šume in rudnike v 2. skupini I. kategorije je postavljen Ivan Mohorič, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21ega maja 1925.: Pri sreskem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani so postavljeni po službeni potrebi dosedanji uradniki oblastnega hitrotehničnega oddelka v Ljubljani: za šefa oddelka v inšpektorskem činu v
5.	skupini I. kategorije Ivan Petrič, inspektor v isti skupini iste kategorije; za inšpektorja v 5. skupini I. kategorije Karel Šturm, inspektor v isti skupini iste kategorije; za inženjerja v 6. skupini
I.	kategorijo Alojzij Hočevar, inženjer v isti skupini iste kategorije.
Odlok ministra za agrarno reformo z dne 21 ega marca 1925.: Pri ljubljanski oblasti so postavljeni: za arhivarja v 3. skupini HI. kategorije Fran Mar n. arhivar v isti skupini isto kategorije pri agrarni direkciji v Ljubljani; za pisarja v 4. skupini IT. kategorije Aleksander B a h o v a c, pisar v isti skupini iste kategorije pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani; za pisarico v 3. skupini III. kategorije Zora B o v a n, pisarica v isti skupini iste kategorijo pri agrarni direkciji v Ljubljani.
Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev »mejo izstopiti:
1.	) Fran Podjed, učitelj v Žilovicah, rojen v Kufimu in pristojen v Sv. Vid, brežiško-sevniški srez, zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva;
2.	) Tomaž P e r z, abs. pravnik v Liebenauu pri Gradcu, rojen v Stari cerkvi, kočevski srez, in tja pristojen, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva;
3.	) Josip K o b o 1 č n i k, uradnik v Žilini, rojen pri Sv. Jerneju, konjiški srez, in tja pristojen, skupno z ženo Ano, zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva;
4.	) Robert Dama, železničar v Handlovi, rojen v Šalgotarjanu in pristojen v Libuče, dravograjski srez, skupno z ženo Marijo in z otroki Margito, Ilono, Piroško, Šarjoto in Aleksandrom, zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva.
Številka 135 z dne 19. junija 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. junija 1925.: Ker se bo minister pravde, dr. Edo Luki n i č, dalje časa mudil v inozemstvu, se mu postavlja za namestnika dr. Gregor Žerjav, minister za šume in rudnike.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 10. junija 1925.: List «Novi Svijet» (Chicago, Illinois) je v naši državi prepovedan, ker prinaša članke, ki žalijo Njegovo Veličanstvo kralja.
Številka 136 z dne 20. junija 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega maja 1925.: V stanje pokoja so postavljeni po točki 1.) člena 128. in poslednjem odstavku členi 127. zakona o državnem prometnem' osebju uradniki v 1. skupini III. kategorije v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Henrik Mar ha rt. Fran Dor ni ter, Blaž Krempuš, Ivan Koko 1 j in Marko Pogorevc.
Odlok generalnega direktorja poštne hranilnice v Beogradu z dne 24. marca 1925.: Pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je postavljen za poštnega in telegrafskega uradnika v 4. skupini H. kategorije Dušan Podgornik, računski revident pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani v isti skupini iste kategorije.
Uredbe osrednje vlade.
197.
Razpis ministra za poljedelstvo in vode o ocenjanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva za poljedelstvo in vode.*
Vsem velikim županom in državnim napravam v resortu ministrstva za poljedelstvo in vode.
Zaradi izvrševanja odredb v členih 72. do 87. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih
* <Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. maja 1925., št. 105. (XX. — 1925.)
uslužbencih o ocenjanju državnih uradnikov in uslužbencev izdajam to-le naredbo in ta-le navodila:
I.
Po členu 73., točki 2.), zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se morajo smatrati za osrednje urade v oblastih:
1.	) oblastni veliki župani;
2.	) srednje in nižje poljedelske šole;
3.	) uprave državnih vzornih poljedelskih posestev, direkcije poljedelskih preizkusnih in kontrolnih postaj in gospodarskih znanstvenih zavodov;
4.	) direkcije državnih kobilarn;
5.	) upravniki državnih trtnic in
6.	) meteorološki zavod v Sarajevu.
Starejšine naštetih uradov in zavodov izdado
dne 1. januarja vsakega leta odločbo o ustanovitvi komisije za ocenjanje ter ji odrede obenem zapisnikarja izmed uslužbencev dotičnega urada ali zavoda.
II.
Komisije, ustanovljene pri omenjenih uradih in zavodih, ocenjajo državne uslužbence, za katere so pristojne, razen uradnikov prvih treh skupin
I.	kategorije in šolskih učnih oseb (člen 72. uradniškega zakona).
Potemtakem ocenjajo komisije, odrejene po velikih županih pri oblastih, vse uradnike in uslužbence poljedelske, veterinarske in hidroteh-nične stroke v oblastih in ,v srezih.
Srednje poljedelske šole v Valjevu, Križevcih in Mariboru in nižje poljedelske šole v Kraljevu, Bukovu, Šabcu, Ćupriji, Adi, Banji luki, na Grmu, v Mariboru, Križevcih in Slavonski Požegi ocenjajo svoje uradnike in uslužbence, razen učnih oseb (člen 72. uradniškega zakona).
Nižje poljedelske šole v Aleksincu, Bitolju, Vršcu, Iloku, Glavini pri Kninu, Splitu, Novem Sadu, Butmiru in Št. Juriju, gospodinjske šole, gospodarske poizkusne postaje in poljedelska postaja v Sinju za sedaj zaradi malega števila osebja ne ocenjajo svojih uradnikov in uslužbencev, ampak ocenja jih centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Osebje uprav državnih poljedelskih posestev v Dobričevu, Kosančiču in Božjakovini ocenjajo komisije, ustanovljene po upravnikih dotičnih državnih posestev. Osebje državnega posestva Topči-dera, Petra Mrkonjiča, posestva v Vrani, posestva v Hruševcu, Mali loki in na Robežu pri Medvodah ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Osebje kemijsko-analitičnega zavoda v Zagrebu ocenja komisija, odrejena po direktorju tega zavoda, osebje poljedelskih preizkuševalnih in kontrolnih postaj v Topčideru in Osijeku, kmetijskega kemijskega zavoda v Ljubljani, kemijsko-analitičnega zavoda v Mariboru, postaje za preiskovanje semenja v Zagrebu, zavoda za rastlinske bolezni v Križevcih, zavoda za preiskovanje tal v Zagrebu, zavoda za požlahtnjevanje rastlin v Križevcih, zavoda za uporabno zoologijo v Zagrebu, agrikul-
turnega kemijskega zavoda v Križevcih in zavoda za požlahtnjevanje semenja v Beltincih (Prekmurje) ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Osebje državnih kobilarn v LjubiCevu, Gorazdi, Karagjorgjevu kakor tudi osebje svojih stanišč ocenja komisija, odrejena po direktorju dotične kobilarne. Osebje državne kobilarne v Stančiću, stanišča v Kutjevu in žrebčarne na Selu pri Ljubljani ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode. Osebje centralne svilarske uprave v Novem Sadu kakor tudi osebje svojih nadzorništev ocenja komisija, odrejena po upravniku centralne svilarske uprave v Novem Sadu. Osebje živinorejskih postaj v Livnu, Gačkem in Sjenici kakor tudi osebje uprave ribarstva v Bohinju ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Osebje državnih trtnic v Jagodini, Nišu, Pirotu, Smederevu, Aleksandrovcu, Bukovu, Sk opiju, Kavadaru, Beli cerkvi, enološke postaje v Bukovu in enološkega zavoda v Zagrebu ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode. Osebje državnih trtnic v Danilovem gradu, Virpazaru, Bjelini, Ljubuškem, Konjicu, Modriču, Brodu na Savi, Novi Gradiški, Samoboru, Daruvaru, na Trsatu, v Mariboru, Bršljinu pri Novem mestu, Črnomlju, Šibeniku, Biogradu na morju, Sokoluši, čibači, Gjeno-viću, Novem Vinodolu, Pekri, Cirkovcih, Orijovcu, Kostanjevici, Prijedoru in Stonu ocenjajo komisije, ustanovljene po velikih županih pri dotičnih oblastih. Vinogradniške, vinarske in sadjarske nadzornike in potovalne učitelje za vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo ocenjajo oblastne komisije, odrejene po velikih županih dotičnih oblasti, razen takih uradnikov v Bukovu, Nišu, Subotici in Beli cerkvi, ki jih ocenja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Osebje začasnega poljedelskega inšpektorata v Sarajevu in osebje odseka za poljedelski kredit ocenja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode, uradnike agrarne direkcije v Ljubljani in Mariboru pa ocenja ta dotični oblastni komisiji.
Osebje veterinarske stroke, in sicer: veterinarje, dodeljene velikim županom, in njim dodeljeno osebje, veterinarje, dodeljene sreskim poglavarjem in pri sreskih ekspoziturah, državne veterinarje, dodeljene mestnim poglavarstvom in njim dodeljeno osebje in državne veterinarje, dodeljene specialnim veterinarskim uradom (pri eksportnih postajah, tvornicah suhomesnatega blaga) ocenjajo, kakor je zgoraj omenjeno, komisije, odrejene po velikih županih pri dotičnih oblastih, veterinarje, dodeljene mejnim veterinarskim postajam, kolikor niso obenem sreski veterinarji, osebje državnih podkovskih šol in osebje državnih bakterioloških zavodov ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Osebje hidrotehnične stroke pri oblastih ocenja, kakor je zgoraj omenjeno, komisija, odrejena po velikih županih pri dotičnih oblastih, osebje meteorološkega zavoda v Sarajevu pa ocenja zaradi malega števila osebja centralna komisija pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
III.
Oblastne komisije (komisije, odrejene po velikih županih pri oblastih in zgoraj omenjenih uradih), ki so vedno komisije prve stopnje, morajo imeti zmerom tri člane, od katerih je po položaju najvišji predsednik. Po členu 74. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se jemljejo člani komisije za oceno izmed po položaju najvišjih uradnikov urada, pri katerem se komisija sestavlja. S to odredbo je starejšina vezan, da mora izvršiti izbor samo izmed uradnikov, nadalje pa mora sam oceniti, kako je treba razumeti besede: «po položaju najvišjih uradnikov». To se zdi na prvi pogled nedoločeno; toda, če se zakonodajalčeva namera dobro preudari, se vendarle vidi, da je zakonodajalec posredno označil krog oseb, izmed katerih naj se izvrši izbor. Kakor se namreč vidi iz odredb drugega in tretjega odstavka člena 73. v zvezi z odredbo drugega odstavka člena 74., je postavil zakonodajalec načelo, da morajo biti člani komisije praviloma najvišji uradniki urada in da sme to biti samo izjemoma tudi kdo drugi, toda zopet samo kdo «izmed najvišjih». Po zakonodajalčevi nameri, ki je izražena, po tem, kar je zgoraj rečeno, dovolj
jasno, je torej pravilno, da postavi starejšina, če ne bi postavil tudi sebe za člana (česar mu ni treba nikoli opustiti brez velikega razloga), za člane komisije tri po položaju najvišje uradnike svojega urada, samo izjemoma pa, če kdo izmed njih ne bi mogel biti član, da ga nadomesti s kom, ki mu je, zopet po starosti v položaju, najbližji. Za oceno te starosti je, po zakonu, kriterij «položaj» in za izbor članov je odločilne važnosti vedeti, kaj umeva zakon tukaj pod «položajem». Zakon ima načelne odredbe o činih v členih 117. in 118., po katerih se meri v glavnem odnošaj činov po skupini in dolgosti službe v skupini; toda ker se s temi odredbami ne določajo tudi oni, najsi izjemni primeri, kjer ima kdo, ki je mlajši po službi v skupini, pa tudi po skupini sami, po svojem starejšinskem položaju višje mesto od ostalih, je treba iz občih načel, po katerih se urejajo službeni starejšinski odnošaji, izvesti zaključek, da se umeva v členu 74. pod «položajem» položaj «po starejšinstvu» in šele potem odnošaj po činu po členih 117. in 118. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.*)
Za eventualnega strokovnega člana komisije (drugi odstavek člena 74. uradniškega zakona) je odrejeno z zakonom samim, da mora biti to po položaju najvišji uslužbenec te ali sorodne stroke v oblasti ali uradu, t. j. za poljedelsko stroko najvišji uradnik poljedelske stroke, za veterinarsko stroko po položaju najvišji uradnilc veterinarske stroke in za hidrotehnično stroko po položaju najvišji uradnik hidrotehnične stroke.
IV.
Če se člani komisije izločijo (tretji odstavek člena 74.), se presodi odnošaj med osebo, ki se ocenja, in članom, za katerega se zahteva izločitev, po odredbah o izločanju sodnikov v kazenskem postopanju onega pravnega področja, v katerem je urad ali zavod, kjer je oblastna komisija ustanovljena. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
V.
Za ocenjanje zvaničnikov po odredbi člena 78. predpisujem te-le podatke:
A.	V primeru točke 1.) člena 72.:
1.	) o potrebni telesni sposobnosti in zadostni inteligenci za zvaničniške posle;
2.	) o občem znanju o stroki, v kateri naj službuje;
3.	) o potrebni spretnosti za dela, katera bo opravljal v službi (prepisovanje, daktilografija, ravnanje s pripravami za delo, telefon itd.);
4.	) o najelementarnejšem znanju o organizaciji državne uprave;
5.	) o vedenju v službi in izvun nje; in
6.	) o marljivosti in zanesljivosti v službi.
B.	V primeru točke 2.) člena 72.:
1.	) o spretnosti za delo, za katero se uporablja v službi (kot pomočnik v pisarniških in arhivskih poslih, kot prepisovalec ali daktilograf, kot obrtnik, litograf, sadjar, vinogradnik, sirar, podkovni kovač, pletar itd.);
2.	) o poznanju in izpolnjevanju predpisov, izdanih za službo, ki jo opravlja;
3.	) o vedenju v službi in izvun nje;
4.	) o marljivosti in zanesljivosti v službi; in
5.	) o tem, kakšno vrsto poslov je opravljal v času, za katerega se ocenja, in s kakšnim uspehom. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
VI.
Za ocenjanje služiteljev po členu 78. predpisujem te-le podatke:
A.	V primeru točke 1.) člena 72.:
1.	) o potrebni telesni in duševni sposobnosti;
2.	) o stopnji pismenosti;
3.	) o uporabnosti v krogu njemu namenjenega dela in najpotrebnejšem poznanju državnih in samoupravnih uradov v službenem kraju;
4.	) o vedenju v službi in izvun nje;
5.	) o marljivosti in zanesljivosti v službi.
B.	V primeru točke 2.) člena 72.:
1.) o poznavanju predpisov, ki veljajo za njegovo delo;
* Uradni list z dne 31. decembra 1924., številka 387/124.
2.	) o vedenju v službi in izvun nje;
3.	) o marljivosti in zanesljivosti v službi;
4.	) o tem, s kakšnim uspehom je opravljal svoje delo v času, za katerega se ocenja. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
VIL
Kazen tega, kar je predpisano pod točko VI., veljajo vse ostale odredbe o ocenjanju v poglavju VI. zakona o uradnikih tudi za zvaničnike in služitelje. (Pojasnilo ministrstva pravde y razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
VIII.
Za starejšinska poročila se za sedaj še ne bodo izdajali obči obrazci. Zakon je dovolj jasen o tem, kaj vse se mora vpisovati v starejšinska poročila (člen 77.), in starejšine poedinih uradov jih lahko sestavijo in v zadostnem številu razmnože, če tega doslej še niso storili. Starejšinska poročila mora izpolniti starejšina osebno. Ti originali ostanejo pri njem, oblastni komisiji pa se pošljejo po službeni poti prepisi, ki jih izdela ob starejšinovem osebnem nadzorstvu zanesljiva pomožna oseba, starejšina pa overovi. Ta overovljeni izvod se priobči, preden se odpošlje komisiji, pristojni za oceno, v podpis uslužbencu, katerega se tiče (člen 81.), ta pa ima pravico, tudi pristaviti na poročilo svoje opazke. Originali starejšinskih poročil ostanejo definitivno v zaupnem arhivu urada, razen če se premesti uslužbenec med letom k drugemu uradu; v tem primeru se pošlje original starejšinskega poročila, ko ,vpiše starejšina vanj svojo opazko, pred uslužbenčevim odhodom zaupno starejšini uslužbenčevega novega urada (člen 79., drugi odstavek). Starejšina, ki predloži poročilo oblastni komisiji, sme biti po razmerah obenem starejšina, ki ustanovi to komisijo in ki ji eventualno tudi predseduje. To ne le ne nasprotuje zakonu, ampak celo olajšuje poslovanje komisije. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
IX.
Odločba komisije o ocenjanju je vedno generalna ocena, in sicer, če gre za oceno o stalnosti: da je uslužbenec «sposoben» ali «nesposoben za stalnost», če pa gre za letno oceno: da je uslužbenec «odličen», «dober» ali «slab»; y njenem dispozitivnem delu pa ni treba izdajati formalnih ocen o vsaki poedini točki, določeni v členu 77. zakona in pod št. V. in VI. tega navodila; toda ker se smeta zoper vsako odločbo komisije za oceno pritožiti tako neposrednji starejšina kakor tudi uslužbenec, ki je ocenjen (člen 85.), se mora v motivih, na katere se opira dispozitivni del, povedati, zakaj je uslužbenec tako ocenjen. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» žt. 292 z dne -22. decembra 1924.)
X.
Čim se ustanovi komisija za oceno, naj poskrbe vsi pristojni starejšine, da se takoj prične postopanje ne samo glede letnega ocenjanja vseh uslužbencev, ki se ocenjajo, nego tudi glede tega, da se čim prej ocenijo za stalnost vsi uslužbenci, ki so v tem dovršili leta začasne službe; takoj po prejemu tega navodila naj pripravijo starejšinska poročila, kolikor jih ni bilo že prej sestavljenih, da se more koncem enega meseca ali, če gre za oceno za stalnost, takoj (člen 80.) vpisati poslednje mnenje, ter naj postopajo nadalje po zakonu. Doba treh let, po kateri se mora izvršiti ocena za stalnost, se računi od dne, ko je bil uslužbenec sprejet v državno službo in jo je nastopil, ne glede na to, ali se je zgodilo to prej, nego je stopil v veljavo novi zakon o uradnikih ali pozneje, in ne glede na odredbo člena 234. prehodnih odredb tega zakona, ki nima v mislih «stalnosti» po členih 14. in 16. zakona, nego govori o izjemni možnosti, da se smejo državni uslužbenci v prvih treh letih po uveljavitvi zakona ne glede na pogoje zakona premeščati, upokojevati in odpuščati. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
XI.
Predsedniki komisij in vsi pristojni starejšine naj pazijo na to, da se točno uporabljajo zakonske
odredbe o ocenjanju in se drže roki, ki jih predpisuje zakon glede ocenjanja, ker je od pravilnega ocenjanja državnih uslužbencev zavisno izvrševanje najvažnejših zakonskih odredb (členi 16., 18., 19. in naslednji, 44., 47., 53., 62., 64. — peti odstavek, 65., 66. — tretji odstavek, 67. — četrti odstavek, 68., 117., 118., 125., 126., 133. — točki 5. in 9., 136. in naslednji), od tega pa zopet pravilno funkcioniranje državne uprave. (Pojasnilo ministrstva pravde v razpisu št. 84.464 z dne 13. decembra 1924., «Službene Novine» št. 292 z dne 22. decembra 1924.)
XII.
Ker dne 1. januarja 1925. niso bile ustanovljene komisije za oceno, se mora ustanoviti prva komisija po gorenji naredbi najkesneje do dne 1. marca 1925.; od tega dne se računijo ostali roki po uradniškem zakonu. To velja samo zai to leto; v bodoče pa se je treba držati vseh rokov, predpisanih v uradniškem zakonu v oddelku o ocenjanju uradnikov.
S tem razpisom se nadomešča moja odločba Vt. br. 545 z dne 20. januarja 1925., ki se tiče ocenjanja uradnikov in uslužbencev veterinarske stroke, ker je v tem razpisu obseženo tudi osebje veterinarske stroke.
V Beogradu, dne 24. februarja 1925.; št. 6692/1.	• '
Minister za poljedelstvo in vode:
K. Lj. Miletič s. r.
198.
Pravilnik
o področju oblastnih monopolnih inšpektoratov.”1
Člen 1.
Na podstavi člena 82. finančnega zakona za leto 1924./19251 se ustanavljajo oblastni inspektorati uprave državnih monopolov s sedežem v Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in Splitu.
Člen 2.
Oblastni monopolni inspektorati so v tehnično-eksekutivnem pogledu izvrševalni organi uprave državnih monopolov, v administrativnem pogledu pa samo v oni obliki, ki jim jo odredi uprava državnih monopolov.
Člen 3.
Pod oblastni monopolni inspektorat v Skoplju spadajo:
1.	) skopska oblast;
2.	) bitoljska oblast;
3.	) bregalniška oblast;
4.	) kosovska oblast;
5.	) vranjska oblast;
6.	) od raške oblasti srezi: vučitrnski, novo-pazarski, dreniški, mitroviški, studeniški in šta-viški;
7.	) od zetske oblasti srezi: djakoviški, istoški in peški kakor tudi ekspozitura v Plavu in Božaj.
Pod oblastni monopolni inspektorat v Sarajevu spadajo:
1.	) sarajevska oblast;
2.	) mostarska oblast;
3.	) tuzlanska oblast;
4.	) vrbaska oblast;
5.	) travniška oblast;
6.	) bihaška oblast;
7.	) od užiške oblasti srezi: prijepoljski, mile-ševski, novovaroški, plevaljski in pribojski; in
8.	) od raške oblasti srez sjeniški.
Pod oblastni monopolni inspektorat v Zagrebu spadajo:
1.	) zagrebška oblast z mesti Zagrebom, Varaždinom in Križevci;
2.	) osiješka oblast z mestom Osijekom; in
3.	) primorsko-krajiška oblast z mestoma Karlovcem in Petrinjo;
4.	) ljubljanska oblast z mestom Ljubljano;
5.	) mariborska oblast z mesti Mariborom, Celjem in Ptujem.
Pod oblastni inspektorat v Splitu spadajo:
1.	) splitska oblast;
2.	) dubrovniška oblast;
3.	) zetska oblast, razen srezov djakoviškega, peškega in istoškega.
* «Službene Novine kraljevine Srbai, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. junija 1925., št. 123. (XXV. — 1925.)
I Ostale oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-I vencev spadajo pod upravo državnih monopolov,
I katere inšpektorji poslujejo kot izvrševalni organi uprave v vseh dolžnostih, predpisanih s tem pravilnikom.
Razen tega pošilja uprava državnih monopolov svoje organe k vsem monopolnim napravam v vsej državi ter nadzira in pregleduje celokupno poslovanje.
Člen 4.
Oblastni monopolni inšpektorati so podrejeni organi uprave državnih monopolov, od katere edino morajo sprejemati naredbe.
Oblastnim monopolnim inspektoratom so pod* rejene vse tobačne tvornice, vsi odkupni uradi, skladišča nepredelanega tobaka in izdelanega blaga in vobče vse monopolne naprave kakor tudi kontrolni organi pri tvornicah monopoliziranih stvari za območje dotičnega inspektorata.
Prav tako je podrejena: oblastnemu monopolnemu inspektoratu tudi finančna kontrola glede izvrševanja monopolskih zakonov in predpisov po členu 8. pravilnika za izvrševanje uredbe o organizaciji finančne kontrole.
Člen 5.
Oblastni monopolni inšpektorati morajo skrbeti za to, da se izvršujejo vse naredbe uprave državnih monopolov, ki se nanašajo: a) na pridelovanje in fermentacijo tobaka; b) na izdelovanje tobačnih fabrikatov, cigaretnega papirja, soli in vžigalic;
c)	na prodajo tobaka, cigaretnega papirja^ vžigalic in vseh ostalih monopoliziranih stvari; č) na pobijanje tihotapstva; d) na voditev knjig in blagajne; e) na umno okoriščanje delovne moči; f) na čuvanje državnih posestev in g) na personalne razmere dotičnih monopolnih uradnikov in j uslužbencev.
Člen 6.
Vsakemu oblastnemu monopolnemu inspektoratu načeluje oblastni monopolni inspektor, ki mu je dodeljeno potrebno število strokovnih uradnikov in pomožnega manipulacijskega osebja.
Kadar je oblastni monopolni inspektor odsoten, ga nadomešča v službi njegov namestnik ali pa po činu najvišji uradnik.
Člen 7.
Za točno in pravilno poslovanje oblastnega monopolnega inspektorata je odgovoren oblastni monopolni inspektor upravi državnih monopolov; uradniki in ostali uslužbenci oblastnega monopolnega inspektorata pa so odgovorni za nerednost v službi in za službene prekrške po veljavnem disciplinskem zakonu in ostalih predpisih.
Člen 8.
Oblastni monopolni inspektorat ima dolžnost, po svojih organih najmanj dvakrat na leto iznenada pregledati celokupno poslovanje v vsakem poedinem monopolnem uradu. Po vsakem potovanju poedinega svojega organa morai predložiti oblastni monopolni inspektorat administrativnemu oddelku in razen tega oddelku uprave državnih monopolov, označenemu s tem pravilnikom, izčrpno poročilo o uspehu izvršenega pregleda s predlogom, katere in kakšne odredbe bi se morale ukreniti, da se odpravijo ugotovljene napake, kolikor ni tega že storil sam kontrolni organ.
Poročila se predlagajo o pregledu vsake naprave posebe.
Če gre zai nepravilno ali protizakonito poslovanje, je treba nepravilnost ali protizakonitost konstatirati z referatom, potem pa popolnoma! preiskati konstatirano nepravilnost ali protizakonitost. Vsi preiskovalni spisi se pošljejo s poročilom in z lastnim mnenjem administrativnemu oddelku uprave državnih monopolov.
Člen 9.
V področje oblastnih monopolnih inšpektoratov glede pridelovanja in fermentacije tobaka spadajo ti-le posli:
1.	) Na podstavi pridobljene izkušnje podajajo upravi državnih monopolov predloge, katere krajine v območju dotičnega inspektorata naj se izključijo od nadaljnjega sajenja, katerim pa bi bilo treba dovoliti pridelovanje.
2.	) Na podstavi odločbe in naredbe uprave državnih monopolov izdajajo vse potrebne posebne odredbe.
3.	) Nadzirajo delo pri sprejemanju prijav za sajenje tobaka, pri čemer pazijo na to, da se odo-
bre predložene prijave za pridelovanje tobaka v poedinih krajinah v onem obsegu in na onih kompleksih, kakor zahtevajo to po navodilih uprave državnih monopolov interesi državnega monopola.
4.	) Nadzirajo izvrševanje naredb, izdanih po upravi državnih monopolov, za izboljševanje tobačne kvalitete, pri čemer pazijo na umno negovanje tobačnih sadik, na pravilno obiranje in sušenje obranega listja, na napravljanje sušilnic itd.
5.	) Skrbe za umno pridelovanje dobrega, zdravega in kalivega tobačnega semenja in za to, da se prideluje samo ona vrsta tobačnega semenja, ki jo je odobrila uprava državnih monopolov.
6.	) Skrbe za vzorce tobačnega listja, po katerih se razdeljuje tobak na kategorije in razrede; ti vzorci morajo biti izloženi na vseh onih mestih, kjer se vrši prijava sajenja, da vedo pridelovalci naprej, kakšne tobačne vrste se zahtevajo in po kakšnih cenah se bo tobak odkupoval.
7.	) Nadzirajo delo pri štetju posajenih tobačnih stebel in pri kvantitativni cenitvi tobačnega pridelka, pri čemer odrejajo vse, česar je treba za kontrolo teh poslov.
8.	) Podajajo predloge za odkup tobačnega pridelka; sestavljajo odkupne komisije ter podajajo upravi državnih monopolov v odobritev predloge o njih sestavi; prepričujejo se'o poslovanju odkupnih komisij v svojem območju tako v tehničnem' kakor tudi v administrativnem pogledu; nadzirajo celokupno stroko,vno manipulacijo s prevzetim tobakom kakor tudi njega primerno spravljanje v skladišča.
9.	) Kadar je treba, zamenjajo člane odkupnih komisij, izposlujejo pa v vsakem konkretnem primeru z utemeljenim poročilom naknadno odobritev od uprave državnih monopolov.
10.	) Rešujejo v drugi in zadnji instanci spore, nastale pri ocenjanju tobačnega pridelka.
11.	) Kontrolirajo postopanje odkupnih komisij zoper pridelovalce, ki niso zadostili svoji dolžnosti glede izročitve dobljenega tobačnega pridelka.
12.	) Kontrolirajo delo pri sortiranju konservi-rane fermentacije, pri urejanju in vkladanju tobaka; zbirajo podatke o prijavah sajenja, o izidu štetja posajenih stebel, o izvršeni kvantitativni ocenitvi pričakovanega tobačnega pridelka in o končnem uspehu odkupa tSbaka, urejajo te podatke po okoliših ter pošiljajo dotične izkaze upravi državnih monopolov.
13.	) Podajajo pravočasno upravi državnih monopolov primerne predloge o dajanju posojil za sajenje tobaka z mnenjem, ali je to potrebno, na kakšen način je potrebno in v kakšni obliki naj se izvrši.
Člen 10.
I.	Glede izdelovanja tobačnih fabrikatov, cigaretnega papirja, soli in vžigalic imajo oblastni monopolni inspektorati te-le dolžnosti:
V tobačnih tvornicah.
1.	) Skrbe, da je celokupna fabrikacija neoporečna in da so fabrikati pripravljeni po predpisih in okusno. Zato oblastni inspektorati:
a)	pregledujejo poslovanje v poedinih tvorniških oddelkih;
b)	kontrolirajo porabo tobaka v poedinih oddelkih na podstavi poročil o upravljanju materiala;
c)	kontrolirajo porabo ekonomskih stvari na podstavi predpisane odmere;
č) kontrolirajo porabo delovne moči, da ne nameščajo tvornice nepotrebnega osebja;
d)	skrbe za primerno spravljanje tobaka bodisi v skladiščih, bodisi v tvorniških oddelkih;
e)	skrbe, da se ne namaka tobak preveč, pa tudi ne premalo, da se prepreči vsako, tudi najmanjše nepotrebno razsipanje tobaka;
f)	skrbe za umno sortiranje in uporabljanje tobačnih sirovin;
g)	skrbe za predpisano in primerno vkladanje izdelkov;
h)	skrbe za higienske razmere in čistoto naprav;
i)	pazijo na pravilno vzdrževanje vseh strojev, strojnih instalacij in zgradb;
j)	preizkušajo periodično ali občasno izbrane vzorce tobačnih izdelkov, s katerimi postopajo analogno po naredbi uprave državnih monopolov.
2.	) O vseh nedostatkih, konstatiranih v fabri-kaciji, poročajo pristojnemu oddelku uprave, iz-premembe pa izvršujejo samo po predhodnem sporazumu z omenjenim oddelkom, izvzemši nujne in neodložne primere, ki bi prizadeli napravi znatno škodo.
3.	) Skrbe#, da se ujema računsko stanje sirovin v tvorniških skladiščih, nepredelanih tobačnih vrst
in računsko stanje ekonomskih stvari v tvorni-škem ekonomatu z dejanskim stanjem v skladiščih; v ta namen mora oblastni inspektorat najmanj enkrat na leto nenadno skontrirati omenjeni material.
4.) Uverjajo se, da ni spravljanje izdelkov v skladiščih izdelanega blaga na škodo fabrikatom zaradi kakršnegakoli nedostatka. Posebno pozornost morajo obračati na spravljanje izdelkov v suhe prostore, da se prepreči vsaka kvara teh izdelkov. Skladno s to dolžnostjo mora inspekcijski organ oblastnega inspektorata pregledati tudi vkla-danje izdelkov v skladišču izdelanega blaga; pošiljanje pokvarjenih izdelkov pa mora brezpogojno ustaviti, dokler o tem ne odloči uprava.
II.	Glede monopolnega cigaretnega papirja ima oblastni monopolni inspektorat te-le dolžnosti:
1.	) Paziti mora, ali je monopolni cigaretni papir, ki je v skladiščih privatnih tvomic, popolnoma zavarovan zoper kvaro.
2.	) Skrbeti mora, ali teče fabrikacija cigaretnega papirja brez zastoja po pravilniku za predelovanje cigaretnega papirja v privatnih tvornicah, zlasti pa, ali se v celoti izpolnjuje mesečni fabri-kacijski program.
V teh mejah ima oblastni inspektorat pravico, kontrolnemu organu in tvornici direktno izdajati naredbe; o tem pa mora poročati upravi.
Če naj se izvrše izpremembe, ki niso določene v pravilniku o cigaretnem papirju, se mora podati predlog pristojnemu oddelku uprave.
3.	) Paziti mora, ali je cigaretni papir v skladišču izdelanega blaga popolnoma zavarovan zoper vlago ali drugo kvaro.
4.	) Gledati mora na to, ali se pravilno pobira monopolna taksa na knjižice cigaretnega papirja po knjigi, ki jo vodi kontrolni organ pri tvornici.
III.	Glede fabrikacije soli ima oblastni monopolni inspektorat te-le dolžnosti:
1.	) Skrbi, da se izvrše vsa pripravljalna dela v solarnah za nastopajočo kampanjo pravočasno in dobro, da se ustvarijo pogoji za dober uspeh produkcije.
2.	) Skrbi za to, da se sol med kampanjo redno zbira, pri čemer pazi na umno uporabljanje delovne moči.
3.	) Skrbi za to, da se sol pravočasno prevozi iz solnih gumen do lesenjače in odtod v skladišče, da se ne bi pridelana sol prodala v poslednjem momentu fabrikacije.
IV.	Glede fabrikacije vžigalic je pristojnost oblastnega inspektorata ta-le:
1.	) Nadzira, ali se uporabljajo pri fabrikaciji izključno etikete, predpisane po upravi državnih monopolov.
2.	) Začasno kontrolira, ali je v škatlicah toliko klinčkov, kolikor jih je predpisanih ali določenih za dotično vrsto fabrikata.
3.	) Skrbi, da se taksa pravilno in redoma pobira.
Člen 11.
Glede prodajanja monopolnih predmetov in monopoliziranih stvari ima oblastni monopolni inspektorat te-le dolžnosti:
a)	Pri malih prodajalcih tobačnih izdelkov:
1.	) V svoji oblasti izdaja v prvi instanci dovolitve za malo prodajo tobaka ter jih odvzema, kakor je to določeno z zakonskimi odredbami in s pravilnikom za malo prodajo tobačnih izdelkov.
2.	) Osebno in po finančni kontroli skrbi, da postopajo mali prodajalci povsem po odredbah pravilnika.
3.	) Vodi knjigo malih prodajalcev svoje oblasti.
b)	Pri velikih prodajalcih tobačnih izdelkov in soli:
1.	) Na vsakem obhodu svoje oblasti mora izvršiti pregled pri velikih prodajah, če pa se zgodi nepravilnost ali če je nujno treba, tudi izreden pregled; tudi mora ugotoviti, ali se skladišča redno zalagajo s tobačnim blagom, nadalje to, ali postopajo veliki zakupniki po odredbah, določenih v pogodbi, in po pogojih, zaključenih z monopolno upravo.
2.	) Na obhodih svoje oblasti pregleduje poslovanje organov finančne kontrole, ali redno vrše pregled in kaj so ukrenili zoper velike zakupnike zaradi nerednega zalaganja i. dr.
3.	) Nadzira velike zakupnike soli, kjer jih je kaj, ali postopajo povsem po odredbah, določenih v pogodbi.
O vsaki nepravilnosti pri velikih zakupnikih mora sestaviti zapisnik; velikega zakupnika pa mora obtožiti upravi s predlogom, kolika kazen naj se mu naloži.
3.	)* Skrbi, da se razpisi, naredbe in pogoji za oddajo velike prodaje v zakup o pravem času objavljajo \ vseh krajih.
4.	) Pri sodnem oblastvu sklepa v imenu uprave državnih monopolov pogodbe o zakupu, sprejema kavcije ter jih pošilja depozitni blagajni uprave državnih monopolov; nadalje skrbi za to, da začno velike prodaje o pravem času poslovati.
5.	) Vodi kontrolo, da se prodajajo tobačni izdelki po cenah, določenih po monopolni upravi, in vodi, če se cene tobačnim izdelkom zvišajo, kontrolo, da zakupniki blaga ne poskrijejo in se s tem ne izognejo plačilu razlike v zvišanih cenah.
6.	) Sprejema in pregleduje poročila finančne kontrole o izvršenih petnajstdnevnih pregledih prodaje in stanja zakupniških skladišč kakor tudi zahtev zakupnikov za blago ter jih s svojim predlogom pošilja upravi.
c) Pri monopolnih skladiščih tobaka in soli:
1.	) Nadzira poslovanje organov vseh skladišč, kakor je določeno s pravilnikom za prodajanje tobačnih izdelkov in s pravilnikom za skladišča soli.
2.	) Kontrolira, ali izvršujejo skladišča vse naredbe, izdane po upravi državnih monopolov.
3.	) Nadzira, ali izdajajo skladišča zadostno količino blaga, ali jo zahtevajo v oni količini, ki je potrebna za enomesečno porabo, in ali jo izdajajo velikim zakupnikom in malim prodajalcem v zadostni količini in o pravem času. Če je nujno treba, sme v svoji oblasti porazdeljevati tobačno blago, cigaretni papir in vžigalice iz enega skladišča v drugo.
4.	) Gleda na to, ali so zgradbe, ki so lastnina monopolne uprave in v katerih je spravljeno monopolno blago, v dobrem stanju, ter pazi, da se za vsako popravilo o pravem času obrne na industrijski oddelek.
5.	) Pribavlja po naredbi uprave ponudbe za najem zgradb za monopolnai skladišča, jih pošilja s svojim predlogom upravi ter sklepa z lastniki pogodbe po odločbi, ki jo je izdala uprava.
6.	) Na obhodih skladišč pregleduje poslovanje, knjige in blagajne, prav tako pa tudi preišče, koliko osebja je pri poedinih skladiščih premalo za pravilno poslovanje in koliko osebja je odveč, ter v enem in drugem primeru poda potrebne predloge.
7.	) Skrbi, da imajo vsa solna skladišča zadostno količino soli, ter gleda na to, da se sol o pravem času zahteva in odpošlje v določeni kraj.
8.	) Vodi evidenco o stanju tobačnih izdelkov, vžigalic, cigaretnega papirja in soli pri vseh skladiščih v svoji oblasti ter jo pošilja upravi.
9.	) Nadzira oddajanje denaturirane soli kakor tudi soli za ribiče z odobritvijo monopolne uprave ter se uverja, ali je način kontrole, ki jo opravlja finančna kontrola po izdanem pravilniku nad uporabo te soli, pravilen.
10.	) Skrbi, da izdajajo monopolna skladišča in veliki zakupniki prej izdelano in prejeto blago in da ne smejo puščati v prodajo tobačnega blaga, ki je pokvarjeno. — Organe, odgovorne za neizvrše-vanje te odredbe, obtožuje oblastni monopolni inspektor upravi državnih monopolov.
11.	) Sestavlja po seznamku naročil, ki ga prejema od skladišč, seznamek skupno naročene količine tobačnih izdelkov, vžigalic in cigaretnega papirja v svoji oblasti ter ga predloži^ upravi državnih monopolov najkesneje do dne 25. vsakega meseca.
12.	) Rešuje vse primere ugotovljenih manjkov, opažene plesnivosti, pokvarjenega ali zastarelega blaga ter jih priobčuje po njih dovršitvi s svojim predlogom upravi v odločitev.
13.	) Sestavlja po poročilih glavnih skladišč izdelanega blaga pri tobačnih tvornicah pregled o mesečnem kretanju tobačnih izdelkov v vsej oblasti ter ga redno pošilja upravi državnih monopolov.
14.	) Zbira na zahtevo uprave podatke o prodaji vseh monopoliziranih stvari, jih ureja po okoliših ter podaja upravi sumarne predloge. Prav tako zbira in priobčuje upravi na njeno zahtevo statistične podatke o svoji oblasti.
15.	) Poroča stalno upravi o vseh opazbah, ki se tičejo zalaganja in prodajanja monopoliziranih
* Ta točka je v «Službenih No vi na h» napačno označena s 3.) kakor predhodna točka. Op. ur.
stvari kakor tudi tihotapstva z njimi. V zvezi s tem poročilom podaja upravi primerne predloge o zalaganju in o izvrševanju prodaje, če ne bi dosedanji način ustrezal zaželenemu uspehu, ali pa o odrejanju izvestnih izprememb in načinu vkladanja, kvaliteti in ceni monopoliziranih stvari, če bi bilo to vzrok nepovoljnim uspehom prodaje, in naposled o ukrepanju uspešnih odredb zoper tihotapstvo. Taki predlogi morajo biti izčrpno utemeljeni in oprti na zahtevo potrošnikov v dotični oblasti.
č) Pri finančnih kontrolah:
1.	) Nadzira kot nadzorstveno oblastvo finančno kontrolo v monopolnih poslih glede opravljanja njene dolžnosti pri velikih in pri malih prodajalcih, potem glede točnega izvrševanja naredb uprave kakor tudi glede vseh opaženih nepravilnosti, zlasti pa glede zalaganja in glede tihotapstva z monopolnimi predmeti brez razlike, ter jim izdaja v tem zmislu potrebne naredbe in potrebna navodila; če pa ne izvrše teh naredb, jih obtoži po upravi državnih monopolov.
2.	) Prejema in pregleduje poročila finančne kontrole o izvršenih petnajstdnevnih pregledih prodaje in stanja zakupniških skladišč ter poroča o tem upravi državnih monopolov z eventualnimi predlogi.
d)	Pri finančnih upravah in delegacijah:
Na obhodu svoje oblasti pregleda prodajo kolkov in ostalih vrednotnic kakor tudi voditev knjig in predlaganje poročil na zahtevo uprave državnih monopolov.
e)	Pri privatnih tvornicah, ki izdelujejo monopolizirane stvari:
1.	) Nadzira privatne tvornice, ki izdelujejo monopolizirane stvari; prav tako nadzira monopolne organe, nameščene pri teh tvornicah.
2.	) Pčtfd, da se izdelujejo monopolizirane stvari tako, kakor je predpisano po upravi državnih monopolov, in da se pobira monopolna taksa po predpisih in o pravem času.
3.	) Skrbi za to, da se preprečujejo in onemo-gočujejo pri izdelovanju vseh stvari zlorabe po finančnih in monopolnih organih.
Zaradi tega morajo tvornice in kontrolni organi pokazati vse knjige in podatke funkcionarjem oblastnih inšpektoratov, kadarkoli jih zahtevajo.
f)	Pri carinskih oblast v ih:
Pri carinskih oblastvih sme nadzirati oblastni inspektorat z odobritvijo uprave uvoz petroleja in pobiranje monopolne takse kakor tudi produkcijo in plačano takso za petrolej, izdelan v rafinerijah. O vsem mora voditi evidenco ter o tem poročati upravi na njeno zahtevo.
Člen 12.
Glede pobijanja tihotapstva imajo oblastni monopolni inšpektorji te-le dolžnosti:
1.	) Nadzirajo organe, ki jim je poverjeno pobijanje tihotapstva z monopolnimi predmeti.
2.	) Preizkušajo odredbe, ukrenjene za pobijanje tega tihotapstva.
3.	) V krajinah, kjer se zaradi tihotapstva očitno manj prodaja tobačnih izdelkov, se prepričujejo, ali so se res ukrenile vse odredbe, potrebne za preprečevanje tega tihotapstva.
4.	) Prepričujejo se o tem, ali se vodijo poizvedbe o monopolnih kaznivih dejanjih hitro in točno, ker vpliva izdaja čim hitrejše razsodbe jako močno na pobijanje tihotapstva.
5.	) Kontrolirajo voditev točne evidence o kazenskih razsodbah, ki so postale izvršne, da se kaznovani tihotapci izključijo od sajenja tobaka do časa, določenega z zakonom.
Člen 13.
Glede voditve knjig in blagajn imajo oblastni monopolni inspektorati te-le dolžnosti:
1.	) Prepričujejo se o tem, ali se vodijo vse glavne in pomožne knjige tako glede materiala kakor tudi glede ekonomskih potrebščin po navodilih, izdanih po upravi državnih monopolov.
2.	) Kontrolirajo imenik in plačilne seznam-ke delavstva, ali se pobirajo od individualnih zaslužkov vsi odtegljaji, ki so določeni z zakonom za davek, bolniško blagajno, borzo dela in za nezgode, kakor tudi to, ali se ti odtegljaji redno pošiljajo napravam, ki so jim namenjeni.
3.	) Prepričujejo se o pravilni voditvi knjig, s katerimi se izpričuje poraba tobačnega materiala in poraba ekonomskih stvari.
4.	) Prepričujejo se o točni voditvi knjig, v katerih je navedeno državno posestvo, ki je zavarovano pri privatnih družbah.
5.	) Na podstavi pooblastila, prejetega od uprave državnih monopolov, opravljajo izredne preglede blagajn pri monopolnih napravah v svojem območju.
Člen 14.
Glede okoriščanja delovne moči imajo oblastni monopolni inspektorati te-le dolžnosti:
1.	) Pazijo, ali so bili vsi delavci, ki so zapisani v imenik, ta dan tudi res na delu.
2.	) Kontrolirajo dejanski potrebno število de-davcev v poedinih oddelkih, da se prepreči zaposlovanje delavcev pri drugih opravilih, če so bili sprejeti na račun čisto drugih opravil. Ko kontrolirajo število delavcev, neizogibno potrebnih za pravilno opravljanje poslov, morajo postopati jako oprezno, da se ne prizadene državni blagajni večja škoda od onega zneska, ki bi se izplačal za eventualno po nepotrebnem zaposleno število delavcev (n. pr. pri konserviranju in urejanju mladih tobakov).
3.	) Pazijo, da se odrejeni delovni čas popolnoma ukorišča, pri čemer vpoštevajo tudi krajevne in sezijske razmere. To se tiče zlasti poletnih in zimskih mesecev, v katerih se more ves delovni čas opraviti zdržema, z odmorom, določenim v zakonu o zaščiti delavcev.
4.	) Ker je ukoriščanje delovne moči v tesni zvezi z razmerami v dotičnem uradu, je dolžnost oblastnih monopolnih inšpektorjev, paziti na to, da so delovni lokali po možnosti higienski urejeni.
5.	) Prav tako je trebai skrbeti za telesno varnost delavcev, ko opravljajo odrejeni posel, ali so se ukrenile Svse odredbe, da se preprečijo eventualne nezgode.
Člen 15.
*
Glede čuvanja državnih posestev imajo oblastni monopolni inšpektorji te-le dolžnosti :
1.	) Skrbe za to, da se vzdržujejo zgradbe v pravilnem stanju.
2.	) Skontrirajo in pregledujejo vse inventarske predmete. Pri večjih uradih (tvornicah) se lahko na enem potovanju skontrirajo predmeti samo nekaterih oddelkov, toda tako, da se v dveh letih skontrirajo ,vsi oddelki.
3.	) Če so postali izvestni predmeti nerabni, mora sestaviti kontrolni organ mbnopolnega inspektorata o tem komisijski zapisnik, v katerem mora poleg drugega izrečno ugotoviti, ali je postal dotični predmet popolnoma neraben (v tem primeru se naprosi za odpis iz inventarja) ali pa je v takem stanju, da bi se še mogel vnovčiti ali prodati.
4.	) Obračati morajo posebno pozornost na povezni material, zlasti pa na onega, ki je postal razpoložen po porabljenem sirovem tobaku. Če je postal del tega poveznega materiala neraben za svrho, za katero je bil nabavljen, je dolžnost kontrolnega organa, to komisijski ugoto.viti prav tako kakor pri inventarskih predmetih.
0.	) Prav tako je treba postopati s celokupnim ostalim škartom, dobljenim z uporabo raznih ekonomskih stvari.
6.	) Kontrolni organ oblastnega monopolnega inšpektorata ima dolžnost, vse odpadke tobaka, ki eo določeni za to, da se uničijo, točno pregledati in ugotoviti, ali so za fabrikacijo res nerabni, ter o tem sestaviti komisijski zapisnik.
7.	) Vestno je treba pregledati uporabnost gasilnih priprav; če imajo kaj nedostatkov, je treba odrediti, da se ti nedostatki odpravijo.
8.	) Odrediti morajo, da se odstranijo od monopolnih zgradb vsi oni predmeti in objekti (kakršnekoli lesenjače), ki bi bili ob požaru samo netivo za ogenj.
9.	) Preizkusiti morajo pravilnost tehtnic pri vseh monopolnih napravah svojega območja ter se prepričati, ali je uteži po predpisih ožigosalo pristojno oblastvo.
Člen 16.
Glede personalnih stvari imajo oblastni monopolni inšpektorji te-le dolžnosti:
1.	) Vodijo točno evidenco vseh uradnikov, zva-ničnikov in služiteljev, ki so zaposleni v območju dotičnega inspektorata.
2.	) Kontrolirajo voditev matične knjige delavcev, zaposlenih pri poedinih monopolnih uradih in napravah, kakor tudi pravilnost podatkov, ki se tičejo članov njih rodbin in po katerih se izplačujejo delavcem draginjske doklade.
3.	) Po odredbah VI. poglavja zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ocenjajo uradnike in ostale uslužbence svoje kategorije. Prav tako imajo dolžnost, sodelovati pri oceni sreskih upravnikov finančne kontrole za opravljanje službe, ki se tiče poslo,v monopolne stroke.
4.	) Organ oblastnega monopolnega inspektorata mora biti disciplinski tožitelj pri vseh disciplinskih razpravah, ki se vrše pri upravnih sodiščih, kar jih je na sedežu oblastnega monopolnega inspektorata.
5.	) Oblastni monopolni inspektorat ima pravico, izrekati kazni zaradi uerednosti, ki jih zakrivijo uradniki in ostali uslužbenci, zaposleni v območju dotičnega inspektorata.
6.	) Oddajajo mnenja o postavljanju, premeščanju, napredovanju in upokojevanju uradnikov in uslužbencev svojega območja.
7.	) Preizkušajo upravičenost prošenj poedinih uslužbencev, ki prosijo na podstavi let, prebitih v državni službi, za priznanje višje stopnje osnovne plače.
8.	) Pravico imajo, dovoljevati odsotstva uradnikom in ostalim uslužbencem največ do 10 dni, toda samo, če ni združena potrebna substitucija s stroški.
9.	) Oblastni inspektorati imajo pravico, dovoljevati odmor uradnikom in ostalim uslužbencem po dotičnih predpisih zakona in prav Unikat
Kontrolirati morajo dovoljevanje odsotstva delavcem, do katerega imajo ti pravico po zakonu o zaščiti delavcev.
10.	) Podajajo predloge upravi državnih monopolov, kateri uradniki in ostali uslužbenci naj se nagrade v denarju za vestno in požrtvovalno izvrševanje službenih dolžnosti.
11.	) Strogo morajo vpoštevati člen 100. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, po katerem ne smejo biti sorodniki v službenem razmerju starejšine in podrejenca.
Člen 17.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri na predlog upravnega odbora samostalne monopolne uprave minister za finance, obvezno moč pa dobi deseti dan po razglasitvi v «Službenih Novinah>.
V	Beogradu, dne 16. aprila 1925.; K br. 657.
Minister za finance: dr. M. M. Stojađinović s. r.
199.
Odločba, s katero se prenašajo šolski posli v Medjimurju na gradjanskega poverenika za Medjimurje v Čakovcu.*
Ker velja dandanes v Medjimurju drug šolski zakon o srednjih, meščanskih, strokovnih, osnovnih in njim podobnih šolah nego v ostalem delu mariborske oblasti, se jo odredilo z odločbo gospoda ministra za prosveto O N br. 24.959 z dne 7. maja 1925. na podstavi člena 11. zakona o obči upravi po izkazani potrebi, da se preneso posli glede srednjih, meščanskih, strokovnih, osnovnih in njim podobnih šol v Medjimurju iz pristojnosti velikega župana mariborske oblasti v pristojnost gradjanskega poverenika za Medjimurje v Čakovcu, dokler se zakoni no izenačijo.
V	področje gradjanskega poverenika za Medjimurje v Čakovcu je prenesel gospod minister za prosveto vse posle, navedene v njegovi odločbi z dne 2. februarja 1925., P br. 1154.**
Vsi ostali posli so se prenesli istega dne v pristojnost ministra za prosveto.
Iz ministrstva za prosveto v Beogradu,
dno 19. maja 1925.; O N br. 24.959.
200.
Dopolnitev razpisa o ocarinjanju blaga po ustni prijavi in uradni dolžnosti/**
Na podstavi prvega odstavka točke 9. v pooblastitvi ministra za finance C br. 34.710 z dne 30. julija 1924. («Službene Novine» št. 188—XII z
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. junija 1925., št. 136.
** Uradni list z dne 19. februarja 1925., št. 47/17.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. junija 1925.. št. 130. (XXVI. — 1925.)
dne 18. avgusta 1924.*) in v prilog trgovini in prometu je odločila generalna direkcija carin: Sveže sadje, sočivje in zelenjad se ocarinja ob uvozu, če ne preseza njegova (njena) vrednost 5000 dinarjev, po ustni prijavi (po mali priznanici) in po uradni dolžnosti.
S to odločbo se dopolnjuje točka 2.) razpisa C br. 34.710/24. tako, da se dodaja na koncu te točke nov odstavek, ki se glasi:
«sveže sadje, sočivje in zelenjad, ki sc uvaža za neposrednjo porabo v državi, če ne preseza njegova (njena) vrednost 5000 dinarjev».
To se daje trgovcem in interesentom na znanje. Carinarnicam pa se naroča, naj vpišejo to dopolnitev v označeni razpis ter odslej postopajo po njej.
Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 29. maja 1925.; C br. 25.901.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za sprejem v stalno poštno-telegrafsko šolo.**
Gospod minister za pošto in telegraf je odobril z odlokom št. 33.160 z dne 4. junija 1925., da se sme sprejeti v poštno-telegrafsko šolo v Beogradu 100 (sto) gojencev.
V	šolo se sprejmejo prvenstveno moške osebe in samo, če ne bi bilo teh dovolj, tudi ženske, ob teh pogojih:
1.	) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Dovršiti so morali popolnoma najmanj šest gimnazijskih ali realčnih razredov.
3.	) Biti ne smejo mlajši od 16 in ne starejši od 24 let.
4.	) Biti morajo telesno in duševno popolnoma zdravi, imeti ne smejo telesnih nedostatkov in hib; tudi morajo imeti gladek govor. Vse to dokažejo z izpričevalom državnega zdravnika.
5.	) Biti morajo dobrega vedenja.
Vsi navedeni pogoji se dokažejo s predpisanimi izpričevali pristojnih oblastev.
Oni, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti poleg potrdila o državljanstvu, šolskega izpričevala, krstnega lista in zdravniškega izpričevala tudi izpričevalo pristojnega oblastva o svojem vedenju in potrdilo o dosedanjem poklicu.
Vse prijave s predpisanimi dokumenti pristojnih oblastev morajo izročiti kandidati osebno ali pa po pošti do dne 15. avgusta 1 925. poštno-tele-grafski šoli v Beogradu.
V	prijavi morajo označiti svoj točni naslov, da se jim lahko priobči odlok o sprejemu.
Šola traja dve leti; vsi oni, ki jo dovrše, sc postavijo za pripravnike v II. uradniški kategoriji.
Država daje gojencem kot podporo po njih imovinskom stanju, o katerem morajo predložiti potrdilo pristojnih oblastev, do 700 dinarjev na mesec; zavezati pa se morajo, da bodo služili po dovršeni šoli v poštno-telegrafski stroki dvakrat toliko časa, za kolikor časa so prejemali podporo. Višino podpore odredi šolski svet.
Poleg te podpore daje država gojencem, ne glede na njih imovinsko stanje, na leto po en par poletne in zimske obleke (uniforme) s plaščem in kapo.
Vsi sprejeti kandidati se morajo javiti dne 20. avgusta 1925. ob osmih upravniku poštno-tele-grafske šole; istega dne jih šolski zdravnik zdravniški pregleda.
Predavanja sc začno dne 1. septembra 1925.
Iz ministrstva za pošto in telegraf v Beogradu,
dne 4. junija 1925.; št. 33.160.
Razglas glede poštnih znamk.***
Gospod minister za pošto in telegraf je odobril z odlokoma z dne 5. in z dne 14. maja 1925., št. 14.831 in 29.256, da sc smeta čez poštne znamke po 3 Din, izdelane v Londonu v temnomodri barvi, natisniti ceni 0*25 in 0-50 Din v črni barvi.
* Uradni list z dne 23. avgusta 1924., št. 253/79.
** «Službene Novihe kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. junija 1925., št. 135.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1925., št. 133.
Te znamke po 25 in 50 p so se dale v promet dne 5. junija 1025.
Iz poštnega oddelka ministrstva za pošto in telegraf v Beogradu,
dne ti. junija 1925.; št. 34.109.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Vet. br. 478.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 19. junija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakužonih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Meliurčasti izpuščaj na spolovilih konj.
Brežice: Brežice (Brežice 1 dvorec). Radovljica: Gorje (Spodnje Gorje 1 dvorec).
Garje konj.
Brežice: Golobinjek (Doropolje 1 dvorec). Litija: Litija (Breg 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Kočevje: Banjaloka (Banjaluka 7 dvorcev), Stara cerkev (Slovenska vas 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Veliki Lipoglav 1 dvorec), Log (Dragomer 3 dvorci). Novo mesto: Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec), Št. Peter (Mačkovec 1 dvorec, Selno 2 dvorca), Prečna (Bršljin 6 dvorcev, Daljni vrh 2 dvorca, Hudo 3 dvorci, Gornje Kamenice en dvorec, Muhaber 1 dvorec), Zagradec (Fužine 1 dvorec), Žužemberk (Građene 1 dvorec). Radovljica: Kranjska gora (Kranjska gora 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice: Videm (Anovec 1 dvorec). Kranj: Selca (Selca 1 dvorec, Češnjica 1 dvorec). Krško: Cerklje (Župeča vas 3 dvorci). Laško: Trbovlje (Dobrna 11 dvorcev). Litija: Šmartno (Črni potok 2 dvorca, Vintarjevec 3 dvorci). Ljubljana, okolica: Brezovica (Brezovica 1 dvorec, Vnanje gorice 1 dvorec), Devica Marija v Polju (Sela 1 dvorec, Zgornji Kašelj 1 dvorec), Dobrova (Šujica 1 dvorec), Dobrunje (Hrušica 1 dvorec, Podmolnik 1 dvorec), Dol (Beričevo 1 dvorec, Dol 1 dvorec, Videm 1 dvorec), Dolsko (Petelinje 1 dvorec), Grosuplje (Grosuplje (2 dvorca), Moste (Moste 1 dvorec), Šmarje (Šmarje 1 dvorec), Šmartno pod Šmarno goro (Šmartno pod Šmarno goro 1 dvorec), Vič (Glince 1 dvorec, Vič 1 dvorec), Vrhnika (Bevke 1 dvorec. Blatna Brezovica 1 dvorec). Novo mesto: Dobrniče (Korito 1 dvorec), Radovljica: Ovsiše (Spodnja Dobrava 1 dvorec). Ljubljana, mesto: 2 dvorca.
V Ljubljani, dne 10. junija 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Vet. br. 401/24.	^
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 20. junija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem pa število zakuženih dvorcev.
Vranični prisad.
Čakovec: Belica 1:1, Podturcn 1:1. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1: 4.
Mehurčasti izpuščaj konj. Maribor, desni breg: Cigonca 1:1, Črešnjevec 1:1, Spodnja Polskava 1:1, Šentovec 1:1'. Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Svetimi gorami 2: 2.
Steklina.
Ljutomer: Plitvica 1:1, Maribor, desni breg: Zrkovci 1:1. Prelog: Goričan 1:2. Ptuj: Sodinec 1:1.
Svinjska kuga.
Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1:4. Gornji grad; Kokarje 2:9. Maribor, levi breg: Plavč 1:1, Sv. Ilj v Slovenskih goricah 2 :2. Prevalje: Črna 1:1. Ptuj: Hajdin 1:1, Pobrežje 1:3, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1:2. Slovenjgradec; Mislinje 1:5. Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica 1:1, Ponikva 1:1. Maribor, mesto: 2:2.
Svinjska rdečica.
Celje: Celjska okolica 1:1, Sv. Rupert 2:2. Čakovec: Pod turen 1:1. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1: 1, Ižakovci 1:1, Melinci 1:3, Petišovci 1:1. Konjice: Skomcr 1:1, Sv. Kunigunda 1:1, Zreče 1:1. Ljutomer: Plitvica 1:10. Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica 1:1, Šmartno na Pohorju 1:1, Žabljek 1:1. Maribor, levi breg: Sv. lij v Slovenskih goricah 1:1. Ptuj: Cvetkovci 1:2, Hum 1:1, Obrež 1:1, Savci 1:1, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 2:2. Sv. Miklavž 1:1, Šardinje 1:1, Vodranci 2: 2. Šmarje pri Jelšah: Podsreda 1:1.
Perutninska kolera.
Dolnja Lendava: Beltinci 1:1.
V Maribor u, dne 20. junija 1025.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
L. št. 1/21.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. junija 1925.
Srez	Ostalih	1 Na novo j j obolelih j	1 Ozdra- ! velih 		1 Umrlih 1	Ostalih i v oskrbi j
Skupina tiiuznih bolezni.					
Celje ......	5	2	1	• 1 6	
Gornji grad. . . .	1		1		
Prevalje		1	.		• I i	
Ptuj		1		.	2	
Slovenjgradec. . .	1	•		• 1 1	
Skupaj .	9	3	2	. 1 10	
Griža. — Dysentcria.					
Ljutomer		•	1	•	• 1 1	
Skupaj .	•	1	.	■ 1 1	
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Celje		19		4		15
Celje (mesto). . .	1				1
Dolnja Lendava '	1				1
Konjice		4		i		3
Maribor, levi breg.	3				3
Maribor (mesto). .	16	2	2		16
Ptuj		10		6		4
Ptuj (mesto) . . .		i			1
Skupaj .	54	3	13	.	1 44	
Ošpice. —		Morbilli.			
Maribor (mesto) . .	1	1		’ i 2	
Murska Sobota . .	1	.	1	*	
Prevalje		1		1	• ! •	
Skupaj .	3	1	2	• 1 2	
Davica.	— Diphteria et Group.				
Ljutomer		1	.	.	• 1 1	
Maribor, desni breg		1	•	. 1	
Maribor (mesto). .	.	1		• 1 1	
Skupaj .	1	2		.	1	3	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Celje		3			.	3
Konjice		5		i	•	4
Ljutomer		4				4
Maribor, desni breg	5	3	2		6
Skupaj .	17	3	3	•	17
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Konjice		1	•	•	1	
Skupaj .	1			1	.
V Mariboru, dne 13.junija 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi Inšpektorja ministrska za narodno zdravje.
Št. 6818.
Tedenski izkaz o stanja bolnikov
v bolnicah v Sloveniji.
				 _ Ime .bolnice	Dne	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico)			501
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		80
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		251
j Blaznlca-hiralnica v Ljubljani . . ,		204
Bolnica za duševne bolezni na Studencu	P>	355	i
Splošna bolnica v Mariboru. . .	c-	287
Javna bolnica v Celju		|.	190
Javna bolnica v Brežicah ....	's-	58
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .		66
Javna bolnica v Murski Soboti. . .	S	127	!
Javna bolnica v Ptuju			53
j Hiralnica v Ptuju			105
Hiralnica v Vojniku			162
Ženska javna bolnica v Novem mestu		45 I
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji		66
Javna obča bolnica v Krškem . . .		42
Skupaj	• •	2592
V Ljubljani, dne 15. junija 1925.		
Inspektor ministrstva za	narodno zdravje;	
dr. Katičić	s. r.	
Razglasi drugili oradov in oblastev.
Sa 3/25—64.	1159
*	Sklep.
Poravnalno postopanje v zadevi Karla B a -stiančiča, trgovca v Ljubljani, je končano, ker se je poravnava pravnomočno odobrila.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 8. junija 1925.
Sa 11/25—55. ^	1157
Sklep.
Poravnalno postopanje v zadevi Avgusta Škofa, protokoliranega trgovca z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani, je končano, ker se je poravnava pravnomočno odobrila.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 8. junija 1925.
S 15/25—35.	1158
Sklic zbora upnikov.
Prezadolženec: zapuščina po Vendelinu Staretu v Ljubljani.
Na predlog konkurznega upravnika drja. Vladimira Knafliča, odvetnika v Ljubljani, se sklicuje zbor upnikov na dan 2 6. junija 1 92 5. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 112.
Predmet: Likvidiranje terjatev.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 13. junija 1925.
Sa 12/25—74.	j j so
Sklep.
V poravnalni zadevi Ivana K a t z a ml. in njegove žene F rančiške K a t z o v e se odreja nova porav- „ milna razprava na dan 8. j u 1 i j a 1 9 2 5. ob desetih v sobi št. 80 tega sodišča.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 17. junija 1925.
Sa 5/25—57.	H7i
Potrditev poravnave.
Potrjuje se poravnava, dosežena med dolžnikom Josipom Miklavcem v Ribnici in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 23. maja 1925. za 40%no kvoto celotnih terjatev, plačljivih v treh enakih obrokih tekom dveh mesecev, štirih mesecev in sedmih mesecev po pravnomočnosti poravnave, ker je pristopila za dolžnikove obveznosti kot porok Merkantilna banka, podružnica v Ribnici.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 6. junija 1925.
Proglasitve za mrtve.	1134
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
					
Ime in rojstni dan, stan In zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicnl rok poteče dne
Matija Rupar, rojen dne 18. februarja 1883., kočarjev sin v Ded-niku, pristojen v občino Rob, srez Kočevje.	Odšel leta 1914. kot vojak 7. lovskega bataljona v Galicijo ter zadnjič pisal meseca septembra 1914.; od takrat neizvesten.	Brat Janez Rupar.	—	9. 4. 1925.; T 20/25/2.	
Franc Pajek, rojen dne 8. oktobra 1894., posestnikov sin v Babni gori, pristojen v Sela pri Šumpcrku, srez Novo mesto.	Bil kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka v bojih pri Kolomeji; izza dne 28. maja 1915. ni več glasu o njem.	Brat Ignacij Pajek.	—	2.6. 1925.; T 21/25-3.	
Jože Movrin, rojen dne 26. aprila 1876., oženjen posestnik v Jelenji vasi št. 10, pristojen v Stari trg, srez Črnomelj.	Odšel kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka na italijansko fronto ter zadnjič pisal dne 21. maja 1925.; od takrat neizvesten.	Žena Ana Movrin.	Ivan Smollk v Novem mestu.	2. 6. 1925.; T 23/25—2.	. januarja 1926
Anton Bartol, rojen dne 28. septembra 1892., posestnikov sin na Hribu št. 58, pristojen v Loški potok pri Ribnici, srez Kočevje.	Bil kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka v Karpatih na Kostelem vrhu pri Zboröwcm; izza dne 22. marca 1915. neizvesten.	Brat Ivan Bartol v Retjah št. 19.	Franc Bartol na Hribu št. 58.	15. 6. 1925.; T 10/25-8.	
Jožef Zajc, rojen dne 29. marca 1895., oženjen sedlar v Obrhu št. 11, pristojen v Št. Peter, srez Novo mesto.	Odšel leta 1915. kot vojak 4. stotnije napadalnega bataljona št. 18 na tirolsko fronto, odkoder zadnjič pisal dne 19. avgusta 1918.	Žena Terezija Zajc, rojena Zoran.	Ivan Smolik v Novem mestu.	15. 6. 1925.; T 22/25-4.	
S 3/24—32.	1172
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Matko Pungartar v Višnji gori.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/24—2 o prezadolženčovi imovini, je po razdelitvi vse mase v zmislu § 139. k. r. odpravljen.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 8. junija 1925.
Sa 19/24—69.	1173
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 19/24—68, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Jožeta Novaka, trgovca v Trebnjem, je pravnomočen in poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 8. junija 1925.
S 4/24—48.	1176
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Marija Rožič, trgovka v Šent-petru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 4/24—2 o imovini te prezadolženke, je po razdelitvi vse mase v zmislu § 139. k. r. odpravljen.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 22. junija 1925.
T 52/25—5.	1140
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Štefan Rac, posestnik v Gornjih Slavečih, rojen dne 8. avgusta 1884. istotam in tja pristojen, je odrinil ob splošni mobilizaciji k 83. pehotnemu polku v Szombathely ter bil pozneje dodeljen 76. pehotnemu polku na Dunaju, odkoder je odšel potem na rusko bojišče. Meseca aprila 1915. so ga Rusi ujeli in prišel je v ujetniški tabor v Berezovki v Sibiriji, kjer je. meseca julija 1915. umrl.
Pred sodiščem zaslišana priča Franc Markoc je bil istočasno s pogrešancem v ruskem ujetništvu in je potrdil, da je Rac v ujetništvu zbolel za tifuzom in meseca julija 1915. v bolnici v Berezovki umrl. Priča Markoc je pomagal mrtvega Štefana Raca odnesti iz bolnice na pokopališče in ga pokopati.
Ker je potemtakem verjetno, da je Štefan Rac res .umrl, se uvaja na prošnjo njegove žene Rozalijo, posestnice v Gornjih Slavečih št. 22, postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča do dne 1. oktobra 1925. sodišču o pogre-šancu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 12. junija 1925.
A1255/25.	1152
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Jera Meki n c, zasebnica v Ljubljani, Karunova ulica št. 8, je dne 23. marca 1925. umrla.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 37 dno 21. julija 1 925. ob devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 8. junija 1925.
T 3/25—3.	1145
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Srebrniča, učitelja na Viču, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne zavarovalne police, ki jo je prosilec baje izgubil: Zavarovalna polica banke «Slavijo», podružnice v Ljubljani (sedaj: «Slavijo», jugoslovanske zavarovalne banke), št. 87.349, glaseča se na ime: Franc Srebrnič, na znesek 1000 gld. in na doživetje 50. leta.
Imetnik te police se pozivlje, naj uveljavi svoje pravico v šestih mesecih od dne te objave v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je polica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 15. februarja 1925.
E187/25—7.	1125
Družbeni oklic.
Dne 13. julija 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9. dražba nepremičnin: stavbišča s hišo št. 14, stavbišča z gospodarskim poslopjem, 1 vinske kleti, 2 vinogradov, 2 njiv, 4 travnikov, 1 gozda in 2 pašnikov, zemljiška knjiga Blatno, vi. št. 43, in zemljiška knjiga Bukošck, vi. št. 34.
Cenilna vrednost: 74.508 Din; vrednost pritek-lino: 1750 Din; najmanjši ponudek 50.839 Din.
Celotna površina meri 3 ha 56 a 17 m2.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja; ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 1. junija 1925.
E 14/25—12.	1175
Družbeni oklic.
Dne 8. julija 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Smuki, vi. št. 265.
Cenilna vrednost: 4122 Din. Najmanjši ponudek znaša toliko, kolikor znaša cenilna vrednost posestva.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 4. junija 1925.
P 31/18—357.	1169
Sklep.
Tukajšnji sklep z dne 16. maja 1923., P 31/18-254, s katerim je bila nad Stanislavom Smerkoljem, posestnikom v Lukovici št. 3, rojenim dne 5. septembra 1902., varuška oblast podaljšana za nedoločen čas, je razveljavljen.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek L,
dne 1. junija 1925.
P 53/25—2, P 45/25—2.	11&3
Razglasitev preklicev.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča
a)	z dne 3. aprila 1925., opr. št. L 2/25—9,
b)	z dne 19. maja 1925., opr. št. L 4/25—5, sta bila omejeno preklicana:
ad a) Janez Lah, posestnik v Spodnjih Gorjah št. 14, zaradi zapravljivosti in pijančevanja; ad b) Florijan Ažman, posestnik in gostilničar v Zagoricah št. 2, zaradi pijančevanja.
Za pomočnika, odnosno pomočnico, sta postavljena;
ad a) Janez Zalokar, posestnik in tesarski mojster v Grabčah št. 5;
ad b) Antonija Ažman v Zagoricah št. 2.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 16. junija 1925.
P 56/25—1.	1053
Razglasitev preklicu.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 8. maja 1925., opr. št. L1/25—16, je bil Tomaž Gartner, posestnik v Podlonku št. 3, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena njegova žena, Antonija Gartner, v Podlonku št. 3.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 2. junija 1925.
L 3/25—5.	1078
Ruzglusitev preklicu.
Sklep podpisanega sodišča z dne 18. oktobra 1916., opr. št. L 4/16—18, s katerim je bil Valentin Š p e n d a 1, posestnik na Brezju št. 17, zaradi slaboumnosti omejeno preklican, je razveljavljen in preklic odpravljen.
Okrajno sodišče v Tržiču,
dne 28. maja 1925.
Št. 1917/25.	1148 3—S
Razglus o licitaciji.
Podpisana uprava razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ofertno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov in mesa za dobo enega leta.
Nadaljnja navodila glej v Uradnem listu 58 z dne 22. junija 1925.
Uprava moške kaznilnice v Mariboru,
dne 17. junija 1925.
Št. 1921/12.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. junija 1925.;
1 ročna torbica, v njej 160 Dih, 1 knjižica, 1 rožni venec in malenkosti; 1 zlata verižna zapestnica;
1 ročna torbica, v njej 1600 Din in več listin na ime: Jeraj Valerija, učiteljica; 1 ročna torbica, v njej po-vezek ključev in 1 listnica z 200 do 204 Din; 1 zlata kravatna igla z rdečim kamenčkom; 1 listnica, v njej 1200 Din, 2 računa in 1 legitimacija s sliko na ime: Mušič Rudolf, akademik; 1 dobrostrelska svetinja; 1 listnica, v njej uredniška legitimacija za prosto vožnjo po železnici, 1 legitimacija s sliko na ime: Naglič Ivan, urednik «Jutra», in okoli 750 Din;
1 bel robec s 50 Din; 1 naočniki z zelenimi stekli;
1	zavitek čipk; 1 rjava listnica z 225 Din; 1 ročna torbica z zeleno podlogo, v njej 420 ali 500 Din;
2	sliki in 16 Din; 1 1 nikljasta moška ura «Ancre»;
1 lovska psica, rjave barve, sliši na ime «Joda» in nosi znamko 169/25, Ljubljana; 1 zlata zapestnica, sestavljena iz podolgastih členkov; 1 bombaževina-sta, nedokončana spodnja ženska majica in % ovitka bombaževine; 1 prevlečka avtomobilno strehe iz rjavega blaga, obšita s kozjo kožo; 2 velika spisa v carinskih stvareh; 224 Din; 1 srebrna ročna torbica z zlato verižico, v njej 1 žepni robec; 1 zlat starinski uhan.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne | 15. junija 1925.:
1 listnica s srednjo vsoto denarja; 1 avtomobilna zračna cev; 1 ovitek, v njem 61 srečk efektne loterijo; 1 ženska zlata ovratna verižica; 1 večja vsota denarja; 1 srebrna ura «Ancre»; 1 zavoj z razno žensko obleko in perilom; 2 moška telovnika, v enem železniška legitimacija na ime: Petar Pastrovič, nadučiteljev sin; 1 večja vsota denarja; 1 otroška ročna torbica; 1 damski dežnik; 1 pes volčje pasme, sive dlake, na vratu z usnjenim pasom; 1 ženska zapestna srebrna ura; 1 zlata damska zapestna ura z zlato zapestnico (bila najdena pri kopanju krompirja na Mirju); 1 manjša vsota denarja; 1 zavitek, v njem 1 srajca, 1 škarje, 2 predeni sukanca, 1 nahrbtnik in 1 metrska mera; 1 srebrna damska ura;
1	siv lovski klobuk z zelenim trakom in s pripetim znakom lovskega društva in turistovskega kluba «Skale»; 1 zlat prstan z belim kamenom; 1 zapestna nikljasta ura z usnjenim jermenčkom; 1 ročna torbica, v njej povezek ključev (9) in 1 žepni robec;
2	klobuka; 1 kapa; 1 palica; 2 žepna robca; 1 denarnica in 1 glavnik. —i V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 okarina, 6 klobukov, zidarsko orodje, 11 dežnikov, 2 čepici, 7 palic, 1 ruta, 2 kovčega, 3 damske jope, 1 naočniki, 2 ročni torbici,
1 knjiga, 1 zavitek perila, 3 čopiči, 1 zavitek igrač, 1 par rokavic, 1 stojalo za note, 1 srajca.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 16. junija 1925.
Natečaj za sprejem v šolo lahkih jahačev.*
Na podstavi člena 5. pravil za šolo lahkih jahačev sprejme uprava državne kobilarne v Ljubičevu ▼ svojo šolo v prvi polovici meseca avgusta t. 1. izvestno število gojencev.
Šola traja dve leti in gojenci se vzdržujejo ob državnih stroških.
V šolo smejo biti sprejeti oni dečki, ki izpolnjujejo pogoje člena 4. pravil, in sicer:
1.	) Biti ne smejo mlajši od 12 in ne starejši od 16 let.
2.	) Biti morajo popolnoma zdravi in sposobni za jahaško službo.
3.	) Dovršiti so morali osnovno šolo.
4.	) Biti morajo državljani naše kraljevine.
5.	) Biti morajo dobrega vedenja.
6.	) Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo za vstop v to šolo. To dovolilo mora biti overovljeno po političnem oblastvu.
Kandidati, ki žele biti sprejeti, morajo predložiti prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, upravi najkesnejo do dne 15. julija 192 5.
Iz pisarne uprave državne kobilarne v Ljubičevu,
dno 11. junija 1925.; št. 1889.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. junija 1925., št. 136.
Št. 608/25.
Razglas o tem, da se je pognati za skupne ali premenjevalne pravice do uživanja skupnih zemljišč.
V	zmislu razglasila z dne 22. marca 1921., št. 94, se skupna zemljišča, in sicer: parcele št. 656, 594/1, 694/2 in 581, ki so vpisane v vi. št. 108 katastralne občine planinske, sodni okraj kostanjeviški, privzamejo v agrarno operacijo Brezje.
Na podstavi § 69. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., in po ukazilu pokrajinske komisije za agrarske operacije z dne 15. maja 1925., št. 76/25, se pozivi jejo tisti, ki še sicer niso deležniki, pa si' vendar iz kakršnegakoli pravnega vzroka laste skupne ali premenjevalne pravice do uživanja teh skupnih zemljišč, naj se poženo za to svojo lastitev pri rednem sodniku po predpisih, veljavnih za sumarno postopanje, v devetdesetih dneh, sklicevaje se na ta razglas, sicer izgube to lastitev.
V	Ljubljani, dne 6. junija 1925.
Krajni komisar za agrarske operacije:
dr. Spiller-Muys s. r.
Opr. št. 3036/11.	1164 2—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 3 0. junija 192 5. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo:
230ma jamskega lesa.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 18. junija 1925.
Št. 169.	1161
Razglas.
Občinski lov v Gornjem Lakošu se bo oddajal dne 5. julija 1 925. ob 14. uri pri podpisanem uradu v zakup za dobo šestih let.
Občinski urad v Gornjem Lakošu, dne 19. junija 1925.
Razne objave.
1165 Vabilo na V. redni občni zbor
Jugoslovanske industrije olja in barv,
d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 9. julija 1925. ob pol dvanajstih v prostorih podružnice Jadransko-Podunavske banke v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1924.
2.	) Poročilo nadzorstvenega odbora o pregledu knjig, bilance in računskih zaključkov za leto 1924.
3.	) Odobritev bilance za leto 1924. in razdelitev dobička po predlogu upravnega sveta.
4.	) Podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu odboru.
5.	) Volitev dveh članov v upravni svet zfyadi izpopolnitve po členu IV., točki 21.). družbenih pravil.
6.	) Volitev nadzorstvenega odbora po členu V . točki 29.), družbenih pravil.
7.	) Slučajnosti.
H« *	*
Po členu IIJ., točki 16.), družbenih pravil mora položiti vsak delničar, ki želi izvrševati pravico glasovanja, svoje delnice z nedospelim kuponom vred najkesneje tri dni pred občnim zborom pri blagajni Jadransko-Podunavske banke, podružnice v Ljubljani, ali pa pri podružnici Srpske banke v Zagrebu.
Upravni svet.
1177 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. junija 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 468,624.176'79
Posojila...................... 1.148,453.152'79
Račun za odkup kronskih nov-
čanic........................ 1.186,367.906'76
Račun začasne zamene ....	366,018.115'74
Dolg države.................... 2.966,355.034	—
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov.... .	720,247,441 86
Pasiva;	8.994,442.990 94
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,911.600 —
Rezervni fond...................... 6,222.961	77
Novčanice v tečaju. ..... 5.732,363.090' — Državni račun začasne zamene. 366,018.115'74 Terjatve države po raznih računih 23,137.420'72
Razpe obveznosti.............. 626,378.225'71
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163' —
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	74,034.414' —
8.994,442.990-94
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1136	Razid društva.
Orlovski odsek v Bukovščici nad Škofjo Loko se je prostovoljno razšel.
Franc Jelenc s. r.
[Splošna stavbena družba Maribor.
Aktiva.	Račun bilance z dne 31. decembra 1924.	Pasiva.
	-	 	-	Din	P		Din	P
Račun nepremičnin		3,418.216	97	Račun delniške glavnice		10,000.000	
Račun strojnih naprav		5,335.482	14	Račun rezervnega sklada		42.362	71
Račun inventarja:			Račun ažijske rezerve		106.062	50
delavnica na Teznu. . . Din 127.615-98			Račun bank 		4,351.704	53
tovarna vijakov		 346.042 30			Račun upnikov		2,252.119	14
žaga na Fali		 17.730'08			Račun kurznih razlik		26.617	20
i stavbni inventar ....	„ 740.925-47			Račun dividend		6.156		
pisarniška oprema . . .	„	60.622 92	1,292.936	75i	Račun izgube in dobička:		
Račun blaga . .			2,139.011	14	prenos iz leta 1923. ... Din 484-75		
Račun polizdelkov		715.299	54	dobiček leta 1924	 8.124-95	8.609	70
Račun stavb		19.854	51!			
j Račun projektov		52.513	19			
Račun blagajne		1.444	75			
Račun dolžnikov		1,461.672	82			
Račun vrednostnih papirjev		2,357.200	—			
	16,793.631181			16,793.631181	
V breme. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. v dobro.
Odpis naprav in poslopij	 Čisti dobiček		Din	P	Prenos iz leta 1923. . . . Skupni dobiček		Din	Pl 75 82
	486.443 180.158 8.609	57 30 70;		484 674.726	
	675.211	57		675.211'	57
V Mariboru, dne 15. junija 1925.
Ing. Milan Lenarčič s. r. Dr. Fran Pavlin s. r. Franjo Szabo s. r. Viktor Szaivert s. r. '
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.