htei* ruu (Un ruw »obet, nedal j lD prtfBftoT. thom! dailr e*<»Pt Saturdaj«, Sond»nd Holidajr*. ImO-TKAB llfUL_o^amrt« »IbjOO PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški In upravniftkl prostori: 28A7 S. UwtuiaU A v«. Offic« of Public« t ion: 2067 South Uwnd«le Av«. Ttlaphon«, Hockw#ll 4904 Jmummrj U. IMI. « tka___ Oamgrm Mur* t. Utl ailCAGO. II.L., PETEK. 25. OKTOBRA (OCTOBER 25). 19.15. fc.b.«rtpuo. »s.ou v-rij. 8TEV.—NUMBER 20« lussalini pravi: Liga naj umakne sankcije prodno bomo govorili o miru š»W»Wi fmt »ailtng iptrial rmf of potUn proridad torta -ctloa 1I08, Aet of Pet. 8. IS1T, Mthorliod on Jot* 14, |»M kri Mu«solinijev umik! Odpoklical je divizijo 1 vojaštva iz Libije. Mala antanta potrdila prepoved orožja Italiji. V Rimu si izmišljujejo "lijajne zmage" z namenom, da drže Italijane doma v dobrem razpoloženju. Angleška mirovna (politika je namenjena za volilno kam-p»njo _____ Danski socialisti pomnožili mandate laeva. 24. okt. — Države Ma-e: Rumunija, Cehoslo-jjje in Jugoslavija so včeraj formirale Ligo, da bodo izvaja-i iinkcije glede prepoved: iz-_nja orožja in streliva v Ita-o; istočasno bodo dovolile iz-in streliva v Abesini-LStem je število držav, ki so e ukrep Lige narodov za novitev izvažanja orožja liva v Italijo, narastlo Dobili so 760,000 gla-sov pri volitvah Domače vesti Mladenič umrl Milwaukee. — Dne 21. t. m. je v tukajšnji okrajni bolniŠM.ci u-mrl 28-letni mladenič Frank Korošec, ki je bil rojen v Ameriki. Pokopala ga je srčna hiba. Bil je najstarejši sin v družini in zapušča atarše, štiri brate in sestro. Pogreb je bil v Četrtek iz Ermenčevega pogrebnega zavoda. Prva operacija v denetlh letih Lowber, Pa. — Društvo 583 SNPJ bo staro 10 let v maju 1&36 in šele zdaj ima prvi slučaj operacije. Članica Julija Mali-novski je bila zadnje dni operi rana na vnetem slepiču in je sre čno prestala operacijo. Smrtne Kopenhagen, 24. okt. — Soci-in alistična vlada na Danskem bo na imela v novi zbornici 82 poslan- T . j .. . , « . ,„ . , , __ V_ out-ravijo. omrme i tesno so tri nadaljnje dr- cev. Prej jih je imela 76. To po- ga ftlučaja tudj ni w|o . terr Itve— Sovjetska unija Latvija meni, da je bilo zadnji torek iz- druAtvu. I)ruAtvo *teje r>5 cManov iBfljfija — obvestile Ligo, da voljenih 68 socialistov, dočim so oboj^ 8j)()ia ■Ho izvajale finančne spnkcije levičarski radikalci, ki sodeluje-i\ Italiji. (jo s socialisti v vladi, obdržali n, 24. okt. — Sinoči so po- 8V°jih 14 mandatov. Agrarci, ki Podkapninski škan. pRjfiE DOKAZU- ■ dal na Španskem JEJOM00NEYJE- VO NEDOLŽNOST Perejo ga V zbornici Madrid, 24. okt. — Na eni najbolj dramatičnih sej španske zbornice, ki se je vršila včeraj, je bila imenovana zborniška komisija. ki ima preiskati najnovejši škandal naftpanskem. Nekateri visoki driavniki so obtoženi, da so vzeli (}va milijona pe-zet (okrog J273J000) podkupnine od nizozemskega sindikata, ki bi rad dpbil koncesijo igralske kazine v San Seb#stianu. Opozicija je iijterpelirala via-io, če ji je znana pritožba Da-ilela Strausa, ki ^e vodja omenjenega igralskega sindikata. 3traus se je pritoi il, da mu je bi a koncesija garantirana čim iz dača zahtevano vocirali valutno krizo in s kovič, star 50 let in doma od so izgubili deset rljii z Anglijo in Francijo o volitve, vnih pogojih z Abesinijo to- mandatov. . časa, dokler Liga narodov 1 Socialisti so to pot dobili 760,- > umakne sankcij proti Italiji. 000 torej 100,000 več ka- Jijanski tisk, ki je prenehal kor Pri z«dnj»h volitvah leta i o vojni z Veliko Britanijo, lij poroča na do'go in široko o -—' m* » "glavno ofenzivo" Silna eksplozija »tre- i neverni abesinski fronti. *. *>.M . » 9A •, . . I "*><* na Kitajskem 24. okt. — Mussoiim je - . . . . tj izvršil prvi umik v kon- Sanghaj, 24. okt.— Zadnjo ne-]avtni nesreči. Nahaja se v bol- lu i Ligo narodov glede Abe- delJ° Je eksplodiralo skladišče z nišnici v iPittsburghu. rs . «fnlil#/v f*t» kitajskim komunističnim , »JSKem. v Ameriki j< oi lei n Kolonije Libije ob Eg p- ^ . Eksoloziia ie stresla in med »vetovno vojno je služi pričakovanju, da Anglija »rmadam- ^Ksplozija je »"es a J zaoušča be del avni^ hnin^ mesto kakor potres in mnogo hiš ; amerisai armaai. i u zapušča ne on svoje bojne morna- *L ^ k ženo, starše, brata in sestro. — »Sredozemskega morja. An- «e je podrlo. Kako je prišla eks Marinko ie umrla zagotovila Lavala. Plozije, ni znano. V mestu je bi- «os. Mannko je umrla lo razglašeno obsedno stanje. — V severni Kitajski se pojavljajo menijo, da te upore podžigajo Ja- Strbenc. — Sestre pokojnega l« pa se ni to stori. Laval je v nepre- mih stikih z Mussolinijem - .. v- »•vojim posredovanjem med upon kmetov proti visokim davijo in Italijo I kom. Tukajšnji kitajski voditelji Mis Ababa, 24: okt. — Abe- «ci so včeraj zajeli in pobili o-N 400 Italijanov v skalnatih *«ih puščavske province O-■to na južni fronti. Drugače »^ posebnega na abesinskih JJ«)h. Italijanska poročila v RT I ^^m 15-letna hčerka Dorothy. (-alumeUike ve«ti Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla za Črno davico Terezija ponci, ki iščejo vzroke za svojo novo kitajsko politiko." Za liberaliziranje radia New York. — V prihodnjem Gvroni r, ; u " .„ kongresu bo storjen večji pos-C;,1' "' , '-magah »o kuB za 8prejetjo Scottovih pre- »^r rl J li; ! dlogov, katerih, namen je libe- ?V8,flkdr_f i ralkiranje radioprogramov in , d" zdrobitev kontrole radiu po vo- C'tm-„Ik?^mnirlX Hkih °ddaJa)Cih- Libfrfl"Zir*nje Jj®m«io upanja, da bodo san-narodov kaj zalegle Linu iRa 8,)loh v sUn^ u" ^l| Mussolinijevo vojno, zato Popravljajo na dolg konflikt. afK„in,ske armade so še ■T "^ouknjene in čalkajo, »wijani pridejo v skalnate r*yJr Jih ^ lahko napa-" v'»oke za«(xJe; dalje čaka-vročina in tropič-C >'t4 fi izmučijo itali- ^ 24. okt - Stan lev "»niatraki predsednik % 1,11 \ parlamentu iKivečanj® angleške C l>odaljšanje bi bilo v tem, da bi o spornih vprašanjih razpravljali z vseh strani in imeli dnevne razprave o tekočih problemih. Ameriška unija za civilne svobodščine poroča, da se je za Scottove osnutke izreklo 75 cerkvenih, liberalnih in delavskih skupin. Unija podpira tudi prizadevanje centralne unije v San Franciscu, da dobi od federalne radiokomisije dovoljenje za ustanovitev delavske postaje na zapadni obali. Jos. Svetiča, ki je bil ubit pri avtni nesreči, so izgubile tožbe pred zapuščinskim sodiščem za razveljavljenje njegove oporoke Ponesrečenec, ki je bil trgovec v Flintu, je bil samot; in zapustil je precejšnje premoženje. — Mary Vidoš iz VVatervvorksa se je poročila z nekim Francozom. družba odklonila od pošiljate v protestnega telegrama New York. — Ko je politični rsoto denarja,1 izpovedal, da je bil on ob času bombne eksplozije na streh Eilersovega poslopja, kjer sta se nahajala tudi Tom Moonoy njegova Žena. I)o Kene "O in Mooneyjeve, ki jt imela urad za podučevanje glasbe v tist«m poslopju, je bil prišel, da se z njo dogovori o glasbenih vajah 4 um. — rvv j v | H)111 lin 1 - klub mestnega kolegija hotel po- ?tr°k®' Pot<>m 11 jiuf« .. a.4„ vsi skupaj na streho, da opatu IL-ročevalcem, da je zdaj prepričan, da je Amerika "zelo okrevala" gospodarsko in da njegovo stališče proti vmešavanju Združ<»-nih držav v sedanje homatije v Evropi ostane nespremenjeno. —* Voi>i zarotniki proti Kemalu aretirani Ankara, Turčija, 24. okt. — Uradna vest Me glasi, da je bilo včeraj aretiranih 12 uradnikov v Urfi, kjer so nekaj intrigirali proti vladi predsednika Kemala Ataturka. Vest pojasnjuje, da so intriganti bili pod vplivom pristašev kalifata v tujini. Padanje gradbenega dela v N. Y. Albany, N. Y. - V državi New York se je v a v rum tu /nizalo Ate-V i lo ujMislenih giadbenih delavcev za 1.1%, delovni čaN pa za 2.1 ' t, poroča department. fin/ mu je dejal Fickert po njegovi izjavi pri tem zaslišanju "Ti si že skoraj sodni deputl. in bi ne bilo dobro za tebe, če se zapleteš v to afero. Mooney in njegova ganga so skupina a narhlstov In ubijaleev, ki k morali hiti že davno polwAeni. Fickert je nato Griffinu ob ljubil stalno s1užIh> /a sodnega poročevalca, če bo tiho, kar pa je pozneje odklonil, ker je dobi službo pri neki družbi v držav VVushingtonu. Njegovo izpove« je potrdila tudi njegova lena. Da pokojni Frank Oxman glavna državna priča in krivo-prlsežnlk, ni bil v San Francls cu ob času bombne eksplozije je potrdil tudi Kari A. Hatcher iz VVoodlanda, Cal. Mooneyjevi odvetniki ie na dejajo, da se jim bo pri križ nem izpraševanju posrečilo spraviti na kolena glavnega o-mreževalca Fickerta. Njega ho našli v I/oh Angelenu in bo pri šel na svedoški stol, ko se ponovno otvori zaslišanje 20. ok tobra. On ves čas vztraja, da sta Mooney in Hillings kriva, obramba ps upa, da bo zdaj izvila iz njega, kar želi. Moonoy jmnovno prosi številne prjiatelje za finančne prl-Hpe\ ke, ker je njegova obramba zadrževana radi pomanjkanja smUtev za prepis Aninega zapisnika in drugih Mtroškov v obvezi z obravnavo. Prispevke Mprejem* Tom Mooney Mould dr/avni delav«ki ers iMense Conimlttee, p. () j liox 1175-X, San Krancfseo, Csl Avstrijski ha j m- verovci se puntajo Dunaj, 24. okt. — Lokalna fa- vojaške šistična organizacija Heimwehr res u miru". Iz nje- v Kietzbuehlu je včeraj od*U«o- kk volji,a JaK"0. da seda- vala, da se ne pridruži državni panj® Qaldwino- m i litrebuje. na u način, ga bo dobila iz Amerike in Nem -odov zdaj ponto- čl je preko Avstrije, kolikor ho- 41 ;ahko dosegel če. L'oyd George zahteva, da Li* Sankcije lahko ga takoj zapre sueški prekop I- »:iJa je dobro za- taliji in Italijo izolira s pomor-K,jnim materia-! "ko blokado. Samomor duhovna v nacijski ječi Več drugih obsojenih v zapor lierlin, 24. okt. — Thomas Stuhlvveissenberg, katoliški duhoven in vodja dominikancev Duesaeldorfu, ki je bil prtnl ši stiml tedni aretiran na obtožbo kršenja deviznih zakonov, je ječi izvršil samomor. Tako je včeraj poročal si prodreti s svojo listo v mestne urade, demokrate pa v okrajne. Namen ol>e)i j««, da zabranljo Hm'i allstom do izvolitve. V Ri ■adlngu ne jim bo to težko posretllo, kel' ne morajo nta-re stranke lnuiti proti izredno močnemu sf^ialističuemu i-enti-mentii, Delavstvo Je ulgurno, da ho prodrlo s svojo listo in zopet lebllo župana in Večino v meat* ni zbornici. Volitve bodo prve dni v novembru Avstrijsko delavstvo proti fašistom Dunaj AvKtrij k" delavstvo, č« prav |x>d peto klerofaAI h tov, ae odločno upira vojni in vladni koop run ji z MuMnolini Jem In njegovimi iio|« riMlictič uimi eNkapadsmi v vzhodni A* fiiki. Ko no M i informirani vnakdo od* •lovljen, kdor ne ne bo |»okorit ukazu PREGLED DELA KONVENCIJE V ATLANTIC CITY Industrijski unionizem bo ie strasil federacijo. Amendment delavskih pravic sprejet tik pred zaključkom. Zamorci in komunisti dobili "raw dealM KONVENCIJA DO-STOPNA NOVIM IDEJAM Atlantic Clty, N. J. — (FP) Zadnja konvencija Ameriške delavske federacije je bila sigurno ena najviharneJAih, če ne najviharnejša v vsoj njeni 55-letni zgodovini. Vsaj do fizičnega spopada radi izredno važnega vprašanja, kakor je vprašanje industrijskega unio-uizrna, še ni prišlo na nobeni konvenciji federacije. Ta konvencija pa se je odlikovala tudi v tem, ker so nove ideje prvič po dolgih letih zopet odmevale po dvorapi in tudi bile rešpekti-rane. Princip industrijskega Unlo-nlima je bil dominantno vprašanje. Ponovno in ponovno je buhnll v ospredje in celo povzročil boj na pesti med Johnom l*wisom, vodjem rudarske linije, In Wm. Hutchesonom, predsednikom tesarske unij«. Vprašanje ni bilo pokopano niti potem, ko so bili pristaši ln-duitrljskega unionitma poraženi s veliko večino. Privrelo Je na dan ponovno, ko je Unvis napadel eksekdtivo federacije radi njenega sankcioniranja "čizljanja" poklicnih u-nlj v področje mednarodne unije Mine, Mili and Smelter VVork-ers, (Prizadete poklicne unije, ki so v lanski rudarski stavki v Huttu sklenile separatno |>ogod-bo, je obdolžil, da so se z družbo sestale v NVashlngtoiiu na tajnem sestanku ter _ popolnoma ignorirale unijo kovinarskih rudarjev. Prizadeti uuijski voditelji so to dolžitev sicer zanikali, toda UiwiH je vztrajal pri svojem ar. gumentu in obsodil tako postopanje za izdajstvo stavkujočlh rudarjev. Prav radi tega vprašanja Je prišlo tik pred zaključkom konvencije do fizičnega spopada med leko\iika, pl-vovarniška, poNtavljalcev vzjie-' njač, krznarska, glažutna, roka-vičarnka, xlatninar«ka, oljnih i delavcev, kamnolomiika in nko- raj vse federalne unije. | In ko >u' p- konvencija /aklju-. čila, j«* bilo jaMim, da Ijm> industrijski uiiionizem o«tal dominantno vprašanje na konvencijah federacije . |n tudi v de-lavnkern gibanju, dokler im* bo to vpraAanje rešeno. Tudi zagovorniki de|a\*ke nt ran k« to bili na tej konvenciji l*olj upoštevani kakor na ! preteklih. Nlkdo ni skušal njih pobijati z rdečim argun m ba viVENHKB NASO0NE rOOPOBKE JKilNOTI Organ ml »4 hUmM H Um »U-t«. NsOmmI ImhIH t*c*t» N.Mtlu: m IdnU**. M*«« ('«»•• < kua*ml 1» KamA^ HM M WU>. |1N I* |M.i iru. <• ««M WU. M Cfcte*Ci» I« Ctcvro |T.M u e»l« Wto. U M *• »d UU; u \mu~m*.«* »M ftulwrrlrtton rti«; f«r O* Um Ud Stal« |n«»l Ckk«r«) ••4 Cai.aa« H M »«»# CfciflM* CImt« |1M »m r«*r. forrlgn Muntrta* »tO« |«r. ______________ iu.*ui lnghir u tUniujv a« m mtaK Suku»»»,i iii»fifn *»*kti>« (IrtkM. po-vastt. pmmI >U | m >rr.«x» poAUitUiiu U « »Ju«*K U » priUAll fttil*\nv. _ Ad.anUM« r«t» om »*r»»*n*" - HtnuthpU of mmn«I- ciiiom and um»UcIu4 articU »M m4 U t*Un—* OtkM muucrtfto m pl«f» j-—. eU.. vili b* murnsd U. M» žive ob javni podpori na stroške davkoplačevalcev, postajajo vedno večja nadloga. Kaj storiti s to "nadlogo" — z milijoni brezposelnih ljudi ~ o tem si danes belijo glavo razni burbonski "učenjaki". Tem "učenjakom" še na misel ne pride, da je z ameriškim ekonomski sistemom nekaj narobe. Nak, tega ne pomislijo. Sistem je ali right, pravijo, ampak z ljudmi je nekaj narobe! "Nesposobnih" ljudi se je treba iznebiti — in Amerika bo »pet na konju! Med temi "učenjaki" je tudi dr. Cutten, predsednik univerze Colgate. Ta mož je pred kratkim objavil članek, v. katerem strahovito mlati po Rooseveltovem socialnem zavarovanju. To zavarovanje, piše dr. Cutten, je strašna zmota, ki ograža obstoj ameriškega naroda. Zakon socialnega zavarovanja posega v naturni zakon ohrane najsposobnejših! Socialno zavarovanje je apel na nesposobne, naj bodo št* bolj nesposobni in obenem apel na sposobne, naj bodo tudi oni nesposobni! Kaj pa dr. Cutten svetuje narpesto socialnega zavarovanja? Nič! Njegov nasvet je, naj se Amerika osrči, obrne oči proč in prepusti naturnemu zakonu, izbiral nesposobne med spimobniml, ki ImmIo pri volj i na l.-pem — na Cuttenov "člo-večanaki" način - poginiti? Kdo m- je v tej krizi sp|oh pokazal nesposobnega? Ali j«- re», <|a »o v Ameriki aamo brezposelni delavci nV*poaohni? Dokler ho ti delavci delali. "o bih zmožni proizvajati, torej niso bili ne»|MM0hni. Ali ho m. ti delavci sami odslovili in zaprli vrata tovarn? Niso — goapodarji tovarn ho Jih odslovili in zaprli ho vrata. Kje" je torej nesposobnost ? V prvih štirih letih kriz.- j,, propadlo čez 1'MHHl bank in «e* 100.000 drugih podjetij. Kdo j.- v..,tll te bank«* in ta iKMljetja? Mar ho Jih \odili delavci? Ali ao delavci upropaatlli te banke m prihranke v njih? Ni« — vodili so Jih » ankirji - *«/*/h,*o/oo jit *««,/ ažurni,. In ostala kapi|alistmia podjetja, ki so bankrotirala, m, tudi bila v rokah »amih spo-sobnih po Cuttfno\> filozofij,' Da, -•»»•MU-tna km«. ki m 4,- vedno vleče, je jajno posazala k i<- j<- v Ameriki največja n«-*po».,?»n>>f»i iiamrv« na vrhu. v vodstvih ameriških busines-ov, pri onih, ki posedujejo bogastva, ki AO Jih u-tvHi.U- pri d ta* roke .Iglavcev! Ta kriza jr jasno pokazal«, ameriški k«. P ta list i in njihovi intelekt ta ni hikpci a ta .ti i uttf n nt »o »i^aobni, da v ladali m učili Ameriko' % u k .. ti. ) Glasovi iz naselbin Zanimive beležke O obtoku, volitvah in riurjv Deiroit, Mich. — Ker sem za delavaki praznik dobil par dni neprostovoljnih počitnic, sem se podal s soprogo in Johnom Spolarjem na obisk v kmetako naselbino Herriette, okrog 260 milj severno od Detroita. Tam so slovenski kmetje v večini. Vožnje in lepote pokrajin, katere je v tej državi morda več ko v katerikoli, ne bom opisoval, ker smo se vozili večinoma ponoči tja in nazaj. Ko smo prišli v Herrietto, smo se ustavili pri soprogi Johna Spolarja, ki je prišel z nami k svoji ženi. On je namreč tam kupil farmo, na kateri žena farmuje, on pa pridno "lizike" izdeluje v Detroitu, tako do bo čim prej farmo izplačal, nakar se namerava stalno naseliti na farmi. John je navdušen farmar v pripovedovanju, kako se bi izkazal tudi v akciji, ne vem, upam, da dobro. Vsekakor smo kmalu po našem prihodu šli k počitku, ker smo bili utrujeni, naslednje jutro pa je bilo solnce že visoko nad Her-rieto, ko smo prišli na dan. Spolarjeva soproga nam je pripravila okusen zajtrk, ki nam je prav dobro teknil, potem pa njiju za vzgled trdega hi vztrajnega dela. Dejal sem, da moramo vsi delavci in farmarji •kupno delovati in se bojevati proti skupnemu sovražnika kapitalizmu. Na Herrietti sem se seznanil z več razredno zavednimi rojaki, a Frankom Erženom In Martinom Erznožnikom jLer drugimi. Uri Erženovih imajo dnevnik Prosveto in tednik Prole-tarca. Želeti bi bilo, da bi ta dva delavska lista zahajala v sleherno slovensko hiio v Herrietti. To polje je še nerazvito tam, zato pa naj se tamkajšnji rojaki zavzamejo, da se bosta med njimi ta dva lista bolj razširila, kar bo koristilo njim samim. Zanimajte se za delavske gibanje, ustanovite si soc. klub in postavite v lokalne urade svoje zastopnike, ki bodo delali v korist vam vsem, ne pa za le nuhe. Z lahkoto se bi na Herrietti ustanovilo društvo SNPJ. Samo ena družina to lahko stori, če se zavzame za to koristno in potrebno idejo. Dobro bi bilo, če bi poslali iz gl. urada organizatorja; lahko bi poslali br. I^otriča in sem gotov, da bi žel uspeh. — H koncu se iskreno smo si ogledali Spolarjevo po-j zahvaljujem vsem herriettskim sestvo in hribovito okolico. Temu je sledilo kosilo. Popoldne smo se peljali v mesto Cadillac; John je šel po svojih opravnih, jaz pa k brivcu. Nazajgrede je John počasi vozil, da sem si lahko dodobra ogledal pokrajino, ki je dokaj hribovita. Meni se je zdela puščava, to pa menda zato, kar nisem praktičen farmar, ondotni farmarji pa pravijo, da je ali right, kar sem pač vzel na znanje. Med potjo mi je John zaupal neko skrivnost, in res, j>o večerji smo šli v Slovenski dom. (To je stara šola, ki so jo kupili Slovenci in jo prekrstili v S. N. D.) Cim smo vstopili, smo opazili, da je navzočih večje število Detroit-čanov, med njimi tudi znani ix)uis Urban,v detroitski trgovec z železnino, Zvedavo sem vprašal po herriettskih rojakih, pa so mi povedali, da so še zaposleni, vsled tega bodo prišli pozneje. In res so se začeli domačini vsipati v dvorani šele okrog desetih. Prišlo jih je mnogo, med njimi tudi neka velika družina, ki me je najbolj zanimala. John mi je predstavil vse. ZakrajŠkove in njihovega sina, dalje te in one in njihove sinove in hčere in sinove in hčere itd. Zelo me veseli, da sem imel priliko z njimi se spoznati. Ko smo skončali s predstavljanjem, je sledilo kramljanje o tem in onem, o politiki in drugem, nato pa smo zapeki. Zabavali mu m« prav po domače, konec zabave so nam naznanili petelini, kar je za nas DetroitČane pomenilo počitek, za herriettske farmarje pa pričetek dela. Spanec ni hotel priti. Mislil nem, da bom v tem tihem kraju, daleč proč .hI mestnega hru-š<*a in trušča,.mimo zaspal, a vse zaman. Predme je silila nova skrivnost, ki je bila pripravljena za nedeljo večer, namreč javna tajnost, da tamkajšnji rojaki'priredijo prijetno presenečenje lot*kel, zvečer pa s|H«t v Slov enaki dom na prijetno presenečenje l.ipar- iprttfak z obeh *4nuii in raSvala jevima. Zbrana je b,|M ie pre-j So. Chkmgo. - V nai.nasel-! če sn a družba ljud. ko sta : bini je vae po «tarem in ni dril-1 vstopila Liparjeva in bila po- ^^ v trm ' rojakom za prijaznost, Spoljar-jevi soprogi in Erženovim pa za gostoljubje. Prihodnjič se bom med vami počutil bolj domačega. Na zopetno svidenje! • • • Opomin slovenskim volilcem v Detroitu! Maurice Sugar, boritelj za delavske pravice, je bil nominiran za koncilmana pri primarnih volitvah na 8. okt Ce hočemo imeti delavskega zastopnika v mestni zbornici, moramo na volilni dan na 5. nov. vsi na plan! Oddati moramo vse naše glasove zanj, pa tudi pridno moramo agitirati za njegovo izvolitev, kajti nasprotniki ne mirujejo. Sugar je bil rojen v Michiganu, ljudsko šolo je izvršil tukaj, višje šole pa na michiganski univerzi. , Bori se za unijske plače, boljši relif 30-urnik in druge socialne in delavske zakone. Je za odpra vo prodajnega davka, proti diskriminacijam in proti policijskim vmešavanjem v industrijskih sporih. Dalje je za organiziranje vseh industrijskih delavcev v Detroitu, je proti fašizmu in za delavske pravice. Ako hočemo imeti v mestni zbornici delavskega zastopnika, ki se bo boril za naše interese, tedaj izvolimo na 5. nov. Mau-rica Sugra! Organizacija SND je kupila poslopje na J. R., poleg svojega sedanjega stavbišča. Poslopje ni preplačano. Organizacija bo sedaj lastovala šest stavbišč in na štirih je poslopje že postavljeno. S popolnim razumevanjem, bo stvar napredovala. Natančneje bodo poročali drugi faktorji. Kam pa v nedeljo 27. okt.? Seveda gremo vsi v SDD na 437 S. Livernois ave., na proslavo SO letnice Proletarca in 25 letnice JSZ. Zelo pomemlM*n dan! Poleg tega pa tudi zelo bogat program. Med nami bo tudi Joško Oven iz Chicaga, ki bo gotovo kaj takega |>ovedal, da l*> zanimalo slehernega. Estok Menton tudi ne 1h> zaostal za njim. Povabljen bo tudi' Maurice Sugar, gori omenjeni kandidat za mestnega odbornika. Zato pa gotovo pridite vsi v nedeljo 27. okt na veliko delavsko proslavo v SDD! Joe M. 518. kaj, da pride tvoja loterijska številka ven! tfa vseh koncih nas navijajo in bodo nat tudi v bodoče. Delodajalec se bo drtal Roo-seveltove plače. Sploh izgleda« da bodo plače potisnili tako globoko kakor so bile pred 26 leti. Na posestva ne dajo ie polovice poeoji'a, ker znajo, da bodo v kratkem dobili vse nazaj, hiše in posojila. Kdor bo še imel hiše za najem, bo dobil komaj polovico od sedanje stanarine. Vlada-J^o lastovala 30% hU in jih bo (tajala po nizki ceni v najem. Itaii drugi ee bodo mora1! ravnati po tem načrtu, če ne, bo pa tvoja hiša prazna in bo prišla v roke irugim. Tako pritiska kapitalizem na vse, na male zadolžene in nezadoltene posestnike in ift delavce. . Vse to bomo v prihodnjih letih dočakali, če se ne bomo prej zdramili in postaviti na vlado iruge može, namreč delavske voditelje. Končno se moram zahvaliti vsem prijateljem In prijateljicam, ki so prišli na najino 26-etnico zakonskega življenja. Prav lepa hvala vsem! Povrnitev sledi v bodoče vsakemu. Frank Keeher, 8. zdravljena i običajnimi klici. Ker mata nič vedela o tem, ata bila reMnično zelo pr«"<*nečena. vtradoVena do ginjenontl, aol-*e ao njima zalile oči. Niata mi- •u prav dobro napredujemo Df- la se bolj slabo. Kdor dela. fc j srečen kdpr pa ne. m«rt\ pa zle-1 dati ta milodarr kakor »a> vsej m « 4 4 ,,, . Ameriki. Hrez male razlik. *mo, -lila. da imata toliko prij«*- d,Uvci pnViw1 v„, miko . Ijev. i« srca pa sta /-a h valila |d*ti za tako lepo preaennVnje. UW4.. _ . | tinta i • m* teti. ko bo nem de-Ob tej priliki *em bil prMe- laveem treba malo bolj pogled*, nečen tudi jat. kajti poklicali ti Omj bo«** volili pr, prihodnjih me, naj spregovorim par be volitvah Današnja vlada je prav •ed v iriH-nu Detroitčanm Ju- 'dobi« a« kapitalist* Oni kai d«-biUmtoma »m čestitat, navzo- Jo r^un: toliko zaiiulka dobi* * itn pa svetoval, naj v a« mejo in ar ttvi kakor ne ha dobijo po 10 tolarju en mesec podpore. Ako bi bil jaz pričujoč na aeji bi Te vprašal |>ar besedi o temu. Naj zadostuje da ih ne boA več farbal tako." r Zgornje pismorki je doslovni prepis, kakor ga je pisal nepod-pisani. je bilo prečitano na prošli društveni seji št. 21 SNPJ. Po prečitanju je bila splošna zahteva članov, da se pismo objavi v listu. Izročilo se mi ga je. da se ga priobči, da se tudi drugod seznanite, kako "veliki" motje in si?no revni po mentaliteti so še omk! nami. Nimajo poguma niti tfcliko. da bi zagovarjali njih mišljenje na seji ter vprašali. S takšnimi karakterji se mora bo-riti napredno delavstvo. Pa pridi kam, če moreš. "Vt+u demccraaia ?" Kakor v dobi Janičarjev. Gotov sem. da bretimni pisec ne ve kaj pomeni beseda "janičar". Ako ie driav Ijan In dela vse živ I ion je v državi ter je zaprt vi I mladost pri strojih. mora biti hvalešen. da je o-aial š« ool. Ce *> UAon aii če mu kaj drugega primanjkuje, naj ae zahvali bankirjem za miloščino. da ga taka mileščina cbdrži v koži. V unijo ne sme. ker ta je le za tiste, ki ga pitajo s filantropijo. Ameriška delavska federacija, rudarska unija, stroji in vsa moderna tehnika spada v Rusija V Ameriki nimamo nič več teh etvari. Vae, kar imamo, je še to, da znamo biti hvaležni, poniinl in silno klečeplazni pred tistimi bankirski mi agenti, ki so nam tako lepo preskrbeli vse dobrote sa stare dni, da bo revščfna v revščini. Brezimni pisec grozi in oUplje kakor kakšen bronko v kakšni o-graji zapadnih planot, kamor so jih ccwboji zapirali, da eo jih ložje krotili. Da, ob vsej demokratski miloščini in beraštvu bo delavec gazil delavca v še večje beraštvo. Ni treba nič več porivati nobenih stvari v Rusijo; tam ie vse to i-majo. Ruski delavci spadajo vsi v strokovne unije in potom teh izboljšujejo kjer delajo. Strokovne unije izboljšujejo gospodarstvo vse deže'e, vseh delovnih ljudi v proletarski Rusiji. Joe Hočevar, 21. O zborovanju tovvngendovcev Milnaukee, W4s. — Organizatorji Townsendovega načrta, ki predvideva $200 pokojnine na mesec vsakemu ameriškemu državljanu, ko prekorači 60. leto starosti, so tukaj na 17. okt. »klicali zborovanje ali shod, ka-terega se je udeležilo okrog 200 )Osebv med njimi -tudi podpisani. Kakor na prvi pogled izgleda iz njihovih listin, se zdi, da bi bil ta načrt izvedljiv. Toda, kar kor se je slišalo govornike, ki zagovarjajo in predstavljajo ta načrt, se iz njihovih besed kaj lahko razvidi, da ni to gibanje nič drugega ko le to, da ljudi v splošnem pridržijo vsaj še nekaj časa v razpadajočem kapitalističnem sistemu, oziroma, da pridržijo volilee, da bodo tudi prihodnjič volili za demokratske ali republikanske kandidate. Govornik, najbrže presbiteri-janski ali metodistovski pridigar, je še precej dobro pokazal šibe, ki tepejo delovno ljudstvo. Povedal je tudi, od kod bi prihajali dohodki za ta načrt. Dejal je, da Amerika šteje okrog 2,-800 okrajev in vsak teh okrajev ima svojo sirotišnico za stare in siromašne ljudi. Sedaj pa premislimo, kako velika vsota denarja stane letno davkoplačevalce za vzdrževanje samo ene take sirotišnice, poleg tega pa ljudje, ki so v sirotišnici, nimajo nobene svobode, je dejal govornik. Ce se pa uvede Tovvnsendov načrt, ne bodo okrajne sirotišnice več potrebne, kajti sleherni ameriški državljan, ki bi imel iti v sirotišnico, bi dobil po tem načrtu 1000 na mesec, s katerimi bi lahko svobodno in udobno živel in gledal, da jih potrosi vsak mesec sproti. Dalje je rekel govornik, da z uvedbo tega načrta razni zemljiški laatniki ne bi nič več ali celo manj davkov plačevali kot sedaj. Naložen pa bi bil davek na transakcije itd. Poglejmo, koliko hudodelstva se danes izvrši, je dejal govornik, in to baA radi toga, ker se ljudje poslužijo raznih podlih sredstev, da si ohranijo življenje na tak ali drugačen način. Radi hudodelstev so napolnjene ječe, katere morajo vzdrževati baš davkoplačevalci. Potom Tovvnsendovega načrta bi odpadla tudi večina ječ, denar, ki se sedaj porabi za ječe, se bi pa obrnil v prid omenjenega načrta, je rekel govornik. Po govornikovem zatrdilu je danes uposlenih več ko 5 milijonov ljudi v raznih industrijah, kateri so stari nad 60 let. medtem ko mladina, ki je že sposobna za vsako delo, trem pa od mesta do mesta in išče dela. Z uvedbo Tovvnsendovega načrta bi ljudi, stare nad 60 let. vzeli iz industrij, jim dsli upravičeno pokojnino |20<) na mesec, mlad«' ljudi. Jri danes trempajo za delom. bi uposlili na niih mesta. Končno je dejal. :*da bomo vse one kandidate, ki nam bodo pred volitvami obljubi1!, da bodo v kongresu glasovali za ta načrt, izvolili, pa naj bodo republikanci ali demokrati." Govornik je menda pozabil povedati, da kandidatje teh dveh strank pred vo^rami vse obljubijo. po volitvah pa volilcem hrbet obrnejo In delajo za stranke, od kaUrOi ao jioatav jeni na vo-' lilno li*to Jnoeph t le. Naravni zakladi Abesinije "Abesinija je prav tako bogata kakor t. val ima isto talno uredbo.^a ležit a , pla me v preobilici. Petrcleja, za kate,^ doslej skoraj niso zanimali, pa na prvi Z\t ni mnogo pričakovati." 1 glH Tako sodi član Francoske akademij, [J crobc o rudninskih zakladih "etiopskega kri Ijestva. So možje, ki mu oporekajo med n,l mi je tudi znani francoski geolog Pi^m t m are. M Lamare je po vsej priliki upravičen .sodil o tem vprašanju, kajti še 1. 1980. se je bavil večjih znanstvenih delih z geološko zgradb Vzhodne Afrike. "Skoraj ni pričakovati," pravi med drugit o Abesiniji, "da bi na širnih ozemljih lave i pokrivajo največji del dežele, našli dragocen kovine in tudi ni mogoče trditi, da bi bili vi liki zakladi v sedimentnih kameninah pod odi jo lave. Samo v starem jedru z granita i gnajza obstoji možnost, da bodo nekega dn odkrili kaj več. Zlato in platino 80 v resni" odkrili ob zapadnih mejah dežele. Deset 1« je tega, kar so odkrili prospektorji v Kvales platin; majhne koščke v naplavni kameni! nad granitno-gnajznim jedrom. V teh naj mlajših zemeljskih in kamenitih tvorbah b toliko platine, da bi jo bilo vredno pridobival v večji meri. Od tistih prvih najdb so razni strokoi njaki natančneje preiskali najdišča in dežel na račun neke družbe. Toda negus «<■ je i danes branil, da bi dal koncesije proti spr! jemljivim pogojem. O drugih najdiščih a pozneje poročali iz abesinskega visokogorja, njihovi vrednosti pa ni mogoče zavoljo m'o| čečnosti, ki je spremljala ta dela, povedati nj točnejšega. V vseh primerih zožujejoMirij ozemlja lave najdišča že v naprej zelo močn Na somalski visoki planoti doslej niso nič< sar odkrili, kar bi bilo vredno govora. Rr nih ogromnih naravnih bogastvih se ponavlji jo trdovratno dalje in gotovo niso brez podli ge. Na zadnje bi pa tudi takšni možje, kaki šen je Rickett, gotovo ne kupovali mačkt vreči. Pomen vitamina C V reviji "Nature" pišeta B. Bourne in Km seli Allen o svojih najnovejših opazovanj najnižjih živali in rastlin. Proučevala Kta j glede na vitamin C, ki se je strnil v njih obliki temnih zrnc. V bakterijah je imel zn ten del poedincev samo eno črno zrnce na ko cu, noben poedinec pa ni imel več zrnc. plesni sta našla učenjaka temna zrnca v vli nih. V lišajih so bile strnine vitamina zgolj v resah, tem več ata jih pa odkrila v vla nih gob. Jasno je, da vsebujejo te najnižje obli življenja protiskorbutni vitamin C skoraj vseh uetrojih, toda ne povsod enako mnogi Mnogo ga je rtcimo v nadledvicah in možKa skem podvesku, v žoltem telescu v jajčni ter v intersticialnem pletivu spolnih žlez, mar pa v jetrih. Iz tega lahko sklepamo, da je tamin C osnovno nujen za eksistenco h gmote, kot sestavni del sistema, ki skrbi okaidacijo in redukcijo, skratka za gospoda jenje s kisikom. Vitamin C je vedno v orj' nizmu, ki ga ne izloča na zunaj. Snovi, ki dajejo raatlinam rasti Znani rastlinski fiziolog prof. (iuttenUrjf Ros točk a je govoril te dni v nvkem pr«-da\i nju o snoveh, ki pospešujejo rastlinsko- rs* Dejal je meti drugim, da ima vsaka r;.-t! na posebno vegetacijsko točko, ki leži ln»diri korenini, bodisi na vrhu. Snov za r.H ja na vrhu po nekem procesu, ki nam neznan. Gotovo pa je U snov kislina m raziskovalcem že uspelo, da so j<> illon'i rastlin na razne načine. Kako učinkuj« r»' na snov na živ. še ni po|>olnoma znano. r«*pn so poskusili te razne teoretične razlag' k' se tiče potovanja te snovi od vrha h k<»f* in v obratni smeri, ne gre za difuzija i I ces kakor so menili prej, tem ver za tok , me. Zanimivo je prečno potovanj* r*-snovi, ki ae nabira bolj na senčni M ram r; line nego na obsevani strani. To je m<>/' • kazati s preprostim eksperimentom. < < r»' lovimo rastlinski vrh po dolgem, senčne polovice več rastne snov i rs g" ' sevane. (DsIJ« it pnr» kslon* » Ce je torej kakšna "naturna.'v w sposobnih" potrebna, tedsi - ' vrhu! Vesti iz Jugoslavije NESREČ V RTNJU Valentin ltr iz Laškega. — Kako tirani zagoroki radar našel w teden dni za- in svoj grob m smrtna žrtev nesreč Lem rudniku j« rudar L Kamnik iz Laškega, ki t to tri noči letel vago-W*než je imel strašne e po g'avi ter polomljene noge. Pokopali so ga na diiču v Boljevou v torek ^ ^ 21. smrtno žrtev /nesreče. V bolnišnici je ranjencev. Najnevarnejše odovani Aleksander Grm , okolice, Mihajlo PejoviČ jko Ristič. Po mnenju kov njih življenje ni v iti, posledice hudih vljenja Nekaj časa^sta tajila! n S 8° jih Pa sta le priznala, kaj je bilo in l^lLii ' Mk kje ao puške in gams. Tudi orož- ** ,Jubezni" niški patroli se ni posrečilo najti divjega lovca. Ker obstoja sum, da je morda kdo izmed gonjačev ustrelil Sušnika po ne- Delavec je zaklal delavca Maribor, dne 2. okt. V Maribor je prispela danes vest o uboju, ki se je izvršil vče- uomacin mer Kiukec, sin —ou«,,,** ^ nt--, --v - „. ... ^ ....... . ~ »jenega rudarja Alojza Ku- lf 80 Pre^,edal1 Puški. P« ** raj zvečer sredi Slovenske Bistri-t Zairnri« pm^ ^ baje v ceveh nič ne pozna, da oe. Okoli pol 7. ure zvečer je na- Zagorja. Peter je delal j v zagorskem rudniku in naposled reduciran. V juž-tajih je že večikrat iskal a «e je vrnil, ker tam «1 razmer, kakršnih so va~ poklicni rudarji. Le- M odAli dve skupini rudar-] rudnik Tresibabo. Kmalu tretja skupina, kate-Je pridružil IVter Kukec. forja m> odpotovali 19. av-vožnjo in hrano so pri-BratovHka skladnica in občinska uprava. Sku--mdarjev pa v Tresibabi ni 1 'ljubljenega zaslužka. lUT1 M> vrnili domov, »o "stali na jugu. Ku-,fje za Ktanj in je r klicni rudar takoj do-P n jt- minil teden M**ta! .smrtna žrtev svo-' '^varnega poklica. Jf^« ^ Zagorju je pisal, 8 naporno in da bo kakor hitro bo VZa vrnitev. Tudi J' da M IK> vr- ,M< prej še nekaj po-zaslužka. Peter , delavec, ' n predstojnikih in mLTry??iudi w,no - 'tiski. O smrti al-;|rsi uradno ob vešče-* ^vTvla niso M* jim U in«, st Lanvtx>rta 'dniku v Kisov-stal /Jtgorskim '•"tjK«*Tfei Npomi- 1 mn< g(» govo-ki jim je dobrih tovari-;i'" razmere v tudi v južnih ri ickali z«. ''Jajo v mnen-' 'i uvefl^ne po-kontrole rud-;»kor no jih 4e "»Vanizac ije baje v ceveh nič ne pozna, da bi bilo iz njih streljano. T. J. in M. F. sta bila oddana areskemu sodišču v Radovljici, o Sušniku pa še sedaj ni sluha ne duha. Vprašanje je, ali je zdrsnil čez strme pečine, ali pa je morda celo padel v Savo. To domnevo podpira vest, da so zadnje dni, ko je bila Sava močno narasla, videli, kako je plavalo v Soteski čez jez moško truplo. Jože Sušnik, ki se je bavil že v<-č let z divjim lovom in je bržčas pri tem tudi nesrečno končal življenje, zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Tri mlada življenja je ubila ljubezen Maribor, 2. oktobra. Rače, va^ na zelenem Dravskem polju, so bile davi prizorišče pretresljive ljubezenske tragedije, ki je zahtevala troje rožnih mladih življenj. Z bliskovito naglico se je davi razširila po visem Dravskem jmlju presenetljiva. izprva , kar neverjetna ve«t, da so našli zjutraj na ne- valil 22-letni delavec Maks Brav-čič na 21-letnega delavca Ivana Mlakarja, zavihtel proti njemu nož in ga zabodel. Mlakar je o-bležal sredi cente v mlaki krvi in je okoli 10. ure izdihnil na posledicah smrtnonosnega sunka z nožem, ki mu ga je prizadel Bravčič. Bravčiča so orožniki zaprli in ga oddali v slovenjebi-striške zapore. Vzrok so neke razprtije. Na tinoče protestnih brzojavk in spomenic je prejela vlada oz. finančni minister proti uredbi o znižanju plač državnim uradnikom. Proteste so poslale uradniške organizacije, poslali so jih obrtniki, posebno knjigotržci, ki lx>do najhuje prizadeti. Vlada je sama že izjavila, da Imi uredbo nekoliko (»opravila, le malo verjetno pa je, da bi se bistveno iz-premenila. Tudi so uradniki izstopili iz mnogih društev in o-puščajo odborniška mesta v organizacijah, kjer vrše funkcije brezplačno, to so predvsem pa-triotične organizacije. Pregled dela konvencije v Atlantic City (Nadaljevanje • l. mant) Da ni pri tem vprašanju, kakor tudi na splošno, prišlo do običajne antirdečkarske propagande, ima velike zasluge John L. Levvis. Takoj, ko je on nastopil proti American Clvic federaciji, katere ustanovitelj je bil pokojni Gompars, in forni ral Wolla na izstop, »e je pra-ko konvencije naselila liberalna atmosfera in toleranca do novih idej. Ttj Lewisovi akciji proti Ci-vic federaciji in Wollu pripisujejo nekateri opazovalci političen pomen. Pod Wollovim vodstvom se je namreč ta podjetniška organizacija spremenila v načelnega nasprotnika "new dealu" in privesek republikanske stare garde. In Čeprav je bil Lewis ^ preteklosti tudi v tem taboru in je pri zadnjih volitvah podpiral Hooverja, je zadnje čase postal eden najbolj vnetih "new-dealerj«v,, in se je na Labor day odprto izrekel za ponovno izvolitev Roosevelta. In po sodbi teh političnih o-pazovalcev je Lewis porabil to priliko, da se je spravil nad Civic federacijo in Wolla. da ju razoroži v prihodnji predsedniški kampanji. Z drugo besedo: v ogenj je šel po kostanj za Rooseveltovo administracijo, od katere je res dobil za svojo unijo v«< kakor - kateri drugi unijaki voditelj. Naj bo temu že tako ali drugače, dejstvo vseeno je, da je bil Lewis na tej konvenciji povsem drug I^ewis kakor v preteklosti, kar se nazorov tiče. Njemu tudi pripisujejo zasluge, da se konvencija ni izrekla za izključenje komunistov iz u-nij kakor je to priporočala ekae-kutiva. Proti antirdečkarski gonji se je on odprto izrazil. In namesto priporočila ekse-kutive za izključenje komunistov se je konvencija izrekla za kompromisno priporočilo reao-lucijskega odseka, ki pomeni, da bo vsaka centralna unija ali državna delavska federacija lahko odrekla zastopništvo na sejah ali konvencijah tistim u-nijam, ki so pod kontrolo komunistov ali pa izvofijo komu niste na odgovorna rtieata. To priporočilo je bilo sprejeto brez vsake debate. Na drugi strani pa ni konvencija storila ničesar za odpravo rasnih diskriminacij v unijah, namreč proti zamorcem. Valed tega je tik pred zaključkom konvencije močno protestiral proti postopanju vodstva konvencije (Philip Ran-dolph, predsednik unije železniških porterjev. R<»kel je, da konvencija ni videla nobenega kratenja notranje avtonomije, ko je sprejela zaključek za dis-cipliniranje "komunističnih" linij. iri če je to lahko storila v tem slučaju« bi lahko sprejela enak ukrep tudi proti unijam, katere diskriminirajo proti zamorskim delavcem. Unij, katere v pravilih prepovedujejo sprejemanje zamorcev, je okrog dvajset, je rekel Randolph, več pa je tudi takih, ki to delajo pod roko. Uspel je lo toliko, da je bilo končno prečita no poročilo posebnega odbora, ki je študiral to vprašanje po nalogi lanske konvencije, in sprejeto priporočilo eksekutive /ui "izobraževalno kampanjo" v takih unijah. To priporočilo Je Randolph . a 9IHVJIM J: P, .*> ■ ti, m*" fk Slika ks/e letaki I nited Air Line*, ki je lre*.l«. na /emIf* » Mmni meni* i hevenne, Wy». in ne' razhik>. V tej noreči >e.izgt»WU. življenje 12 ««eb - K«l«r»t«l Hiciutv. Herbert lloover, bivši pred-tednik Združenih držav. krstil za "hipokritičho prazno besedičenje." Na kupu nerešenih vprašanj bi bilo skoraj ostalo tudi vprašanje aniendiranja zvezne ustave v smislu Hillquitovega a-mendnienta . delavskih pravic. Predloženih je bilo 13 resolucij in več od teh za indorsiranje Hillquitovegu amendmenta. Odsek je priporočal, naj eksekuti-va študira vprašanje in na podlagi predloženih resolucij izdela amendment. Ker je bilo priporočilo prej položeno na mizo, je David l)u-binsky, predsednik Intl. l^adies Garment Workers unije, v zadnjih momentih konvencije for-siral to vprašanje ponovno v ospredje. Za ponovno uvaže-vanje tega vprašanja je glasovalo 91 delegatov, proti pa 41. Priporočilo je bilo končno sprejeto in pomeni, da se bo Ameriška .delavska federacija vrgla v kampanjo za amendiranje zvezne ustave. Takoj za tem se je pojavilo ugibanje, da bo amendment delavskih pravic postal pri prihodnjih predsedniških volitvah dominantno vprašanje in da bo federacija podpirala Rooaevd-ta, če se bo izrekel za delavski dodatek. Na tej konvenciji je prišlo tudi do izravnave spora v starinskem departmentu, ko so se na prizadevanje G. M. Harrisona, predsednika unije železniških klerkov, izrekle obe skupini za spravo in akupno razsodišče. Slovenska Narodna U»l*novU*M a. •prit* iao4 M&7-&I UwftdaU Ave„ Ckk**o. I1L V Podporni Jednota lakwry.17.jaam 1007 v irtavll Tel. RecfcvaU |H4 GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. A te., Chicago, III Ave., Chicago, nt. A v*., Chleaga, UL Av«., Chicago, Uu Ave., Chicago, Ql Ave., Chicago, Dl. UPRAVNI ODSEK: VINCENT CA1NKAK. prediednlk... .2M7 B. UwnO«U FR1D A. VIDER, gl. tajnik.........JM7 S. LavrmUU LAWHENCE QRADIBHEX.taj.bal.od4.ftH7 B. Iawr,UU JOHN VOGRICH. gl. blagajnik.......2067 S. Uvrndale glUP GODINA. upravitelj glasila....M67 S. Uwndale JOHN MOLEK. urednik glasila......S0A7 8. Uvrndalc ODBORNIK h FRANK BOM RAK. prvi podpradsadnik.....B, 74th Bt,. Clevelaad, O. JOHN E. LOKAR JR.. drugi podpredsednik. 1198 E. 170th St., Clsvaland. 0. GOSPODARSKI ODHKKi AATH PETROVIČU, predsednik............6M E. HOth d t. Oierelaad, O. ANTHONV CVETKOV1CH..............DSS Seneca Ave., Brooklgn, M. Y. JOHN OUP....................140 B. Proapect Ave., Clarendon HUls. Dl. POROTNI ODSEK: JOHN GORdEK, predssdnik..............414 W. Hay Bu. Sprlogfisld, m ANTON fiULAR...................................Bos 27, Arma, Kana. IOHN TRČEIJ...................................Bo> «87, Straha ne, Pa. PRAN K PODBOJ..................................Bos 81, Parkklll, Pa. FRANK BARBICH.....................10611 Muakoka Ave.. Cleveland, a NADZORNI ODSEK: FRANK ZAITK, predsednik................8080 W. Mth St., Chicago, 111. FRED MALGA1..............................U Central Park. Pero, Dl. 9ACOB AMBROZ1CH.......................418 PJerce Bt., Eveleth, Miaa. roaon I—ImaNtaN ■ ttanOeU «ewr«isi. U Maje v «L irUt. m vHI takatai VSA riaMA. ki M mmIiIi m »Ml« «1. »riiiiiaiha, aaj m mm >niiiislH'»> vaa uBNAKKa e*aajstv« ta »rtari. m ss Mm* at epvavavs mm« m nem f«Ha eaj m eeSUJsJs ee at leJelAtve. Vm likaj«*« ss MeUks Mht*. m) m seiajaje as tel. lajelltve. VSs «•«•«• v svssl s MseeJellklal msH, mJ ss se«aje|s ea kUaaJalllfe. vaa rarrotaa (m« M«to««sj« « fi. «m«*M Miwn eaj ss mak aejsa ik« a«4ssvasee tAm. vat eauiivi as at. »Metal ▼01 DOPISI I« Snel aelai. m«ms«II«. mImI. m^kIm ta «tah vsa. ke« h t rrssl s tlasltasi mmta. m| ss mAHJs mm "faoavato." mu g. Uaeasta Ste.. mta^ Ig HOTBi «;«rr»f «w■ si ssar^rr. Ptaeeatal as«H«ai tata tk« lartoSiatta« H Mm ImhnA mttUm tkmmU ks t t »uU «r Mm rnmmT |WQm inlma *Mt<>>>>* ^ skMU ta . Cm ^uIT MV**1« eMnaaal ta Jska (tartak. »Saliasas. J Gozdni poiar ograia kolonije fUmikih zvezdnikov Loa Angeles, dal. — ftumskl l>ožar, ki razsaja že več dni po petih okrajih južne Californije in je ponekod ušel iz]x>d kontrole, je dosegel rezidence in renče nekaterih fllniakih Igralcev. Več igrakev in njih družin je že moralo pobegniti iz svojih kolonij. Močan veter razširja ogenj z neverjetno hitrico in zelo ovira gašenje. AH ate naročeni na dnarnfk 'Proaveto'? Podpirajte svoj Hat! Za kratek čas VVaahington. — "Nova" republikanska stranka, ki bo prinesla nazaj prosperiteto, "ne sme biti liberalna niti konservativna, ne radikalna niti okorela, marveč samo — ropublikaska'', pravi zvezni senator Car«y iz Wyo-ininga vsakemu, ki hoče poskiša-tl. ' * ' - Tekštilci končali »tavko VVebster, Mass, — Okrog tisoč delavcev, ki so pred osmimi tedni zastavkali proti Amari-can VVoolen Co„ se je vrnilo na delo, ko je družba pristala na zvišanju mezde In izboljšanje delovnih pogojev. Sta v kurjo je v boju podpirala državna delavska federacija in druge delavske organizacije. Za odpravo pro• fitnega sistema Taooma, Wash. — Okrog ftOO delegatov, zastopajočlh delavske, farmarske in liberalne organizacije, je sprejelo ekonomski in političnih program na konvenciji, ki se Je vršila v U»m mestu. Program zahteva od-pravo profitnega (kapitalističnega) sistema in zaJkMto ekonomskega standarda za delavce In farmarje, dokler je le ta si«-tem v veljavi. 35,045 jih uporablja plinsko kurjavo V chicaskem okrožju živi 125,000 ljudi udobnejše ker se poslužujejo plinske kurjave Ugotovili ao, da je užitek, ki g« imajo, ko preživi* lirezakrlmo /imsKe dneve in noči, vri4den malih izrednih atroAkov. ZA moške (»mi« m plinska kurjava več proetoK« tuša, ko so našli novo proatost <*l skrbi t a Za nje rti v*< nlkakngs premetavanja premoga ali «»ijnašnnja i a« * | m In Manj dela Je tudi za žen •»k«- ko ril treba aiiažiti zave«. sten in pohištva. Plinska kurjava je ^ista in |Hi|Hilnomn avtomatična Nič drogc^a ni treba storiti kakor naravnati thermostat, kate ri je na pri|iiavnem kraju na Hteni sobe v kaleri živite. 1'linskii kurjava Je |m» ujavi te armade zadovoljnih u|>oiablj«vui-cev vredna, du M* Vaaka liiau zanima zanjo. I'o njih poročilih je plinska korjuva Več kakor (dejal-na Izboljšala Je - njih življenskl »tandaid - zvišala uijtek njih Življenja —na način« kakor ga ni moglo drugega. Poiivedlte. «le«li plinske kurjave takoj, /a iVne P«k1i olfliostj (Hlk ličil e najbližji urad plinske družbe. 1 /lULmjt* m bn.plucMit in**rrmliiv THE PCOPLC8 CAS LIGHT AND COKE COMPANV ti jI r*fx - - —------ — Dolina meseca ROMAN ftpiaal JACK LON DON—PmI«tnI] Vladimir Levstik Nu|M>r kosovnih dcla\k v vlažni, zakurjeni dvorani je okoli treh popoldne dosegel viAek. StarejAe ienske ho lovil« napo in vzdihovale; mlajšim je izginjala rdečica z lic, njih obrazi ao se daljšali in temni kolobarji ao jim obrobljali oči; a vae ao vztrajale in z medlo, nezmanjšano naglico nadaljevale delo. Neutrudna, čuječna paznica je ostro prežala na vaak histerični popadek in ret/ enkrat Ae za časa odvedla ozkoprano, slokuplečno mlado stvarco iz delavnice, da se ni se*edla na tla. Saxon se je zdrznila ob najbolj divjem vzkriku groze, ki ga je bila kdaj sliAala. Napeta nit človeške odločnosti se je utrgala, volja in živčna moč sta se zruAili: kakih sto žensk je na en mah zadržalo likalnike ali jih celo odstavilo. Tista, ki je bila tako strašno zakričala, je bila Mary; Kaxon je zagledala čudno, črno žival, ki je prhutala z velikimi kremplja-stimi kreljutmi in se ol**Aala tovarUici na ramo. V trenutku vzrika je Mary počenila in tista čudna stvar se je spustila v zrak in za-fofotala neki ženski pri sosednji deski naravnost v osupli obraz. Tudi ta je takoj zavre-ftčala in omedlela, leteča žival je Avigala po zraku zdaj sem, zdaj tja in preplaAene ženske so vriskale in klatile z rokami ter silile v prehode, da bi uAle, ali pa se skrivale pod svoje likalne deske.- - '"Saj je samo netopir!" je za vpila paznica. Kar besnela je. "Ali se niste videle netopirja? Ne bo vas požrl, ne!" • A tega ljudstva ni bilo moči jx>miriti. Neka ženska, ki ni mogla videti, odkod ves hrup, je v prenapetosti svojega strahu zakričala, da gori, in s tem pos|>e*ila brezglavi naval proti izhodu. Vae so vreščale z bedastim, zoprno visokim glasom groze, v katerem se je pazni-čin glas kar utapljal. Saxon je v prvem trenutku samo osupnila, a kmalu je vreščeča panika zagrabila tudi njo in jo potegnila s seboj, čeprav ni vreščala, je vendar bežala z ostalimi vred. Ko je ta truma poblaznelih žensk prihrumela do sosednjega oddelka, so se tamkajšnje delavke pridružile občemu poplahu, da bi ušle nevarnosti, ki je niti poznale niso. Cez deset minut je bila vsa pralnica prazna, izvzemAi nekaj čuvajev, ki so z granatami hodili okoli in zaman iskali vzroka zmešnjave. Paznica je bila zajetna, nuukrotna ženska. Prestrašena truma jo je zanesla samo do pol prehoda; nato se je prerila skozi metež nazaj in jadrno ujela oslepljenega gosta v jerbas za. perilo. "Kakšen je Bog, ne vem, a verjemite mi, da sem zdajle videla peklenščkovo podobo," je zagrgrala Mary, ki je med smehom in solzami vsa razburjena plahutala sem ter tja. ttaxon se je jezila nase, ker se je bila takisto ustrašila kakor ostale in se pridružila njihovemu divjemu begu iz delavnice. "Prismode smo," je dejala. "Netopir je bil, nič drugega ne! Slišala sem že o njih. Zunaj živijo, na deželi, fte muhi ne bi storili žalega. In podnevi ničesar ne vidijo. Saj zato je tale tako fofotal. Samo netopir je bil." "Uh, ne boš me, ne,"., je odvrnila Mary. "Vrag je bil." Zaihtela je in se nato spet histerično zasmejala. "Ali si videla Bergstro-movko, kako je omedlela? Ko se je komaj njenega obraza dotaknil! Meni je sedel na ramo; na golem tilniku sem ga čutila, kakor mrliAko roko. Pa nisem omedlela!" Spet se je zasmejala. "Menda me je bilo preveč Mtrah, da bi bila mogla omedleli." 4 "Vrniva ne," je silila Saxon.: "Pol ure sva zamudili." r "Jaz že ne. Po temle pojdem domov, pa če me vržejo na cesto. Za ves svet ne bi mogla zdajle likati, tako se tresem." Ena izmed žensk si je bila zlomila nogo, druga roko in mnoge so si obvezovale manjše poškodbe. Ne izgrda ne izlepa jih ni mogla paznica pripraviti, da bi se bile vrnile na delo. Bile so preveč razburjene in nervozne in le tu pa tam se je našla katera dovolj pogumna, da je Ala tovarlšicam po klobuke in jedilne košarice, ki so jih bile pustile v delavnici. Saxon je bila iz peščice tistih, ki so se vrnile in delale do šestih zvečer. PETNAJSTO (POGLAVJE "Moj Bog, Bert! Pijan si!" je očitajoče vzkliknila Mary. Četvorica je sedela za mizo v posebni sobi pri Barnumu. Zenitovanjsko večerjo, ki je bila dovolj preprosta, a se je Saxoni Še vedno zdela potratna, so bili že pospravili. Bert je stal, držeč v roki kozarec kalifornijskega rdečega vina, ki ga je podjetje točilo po petdeset centov steklenko, in si prizadeval, da bi govoril napitnico. Njegov obraz je bil zaripel in njegove črne oči so se vročično iskrile. "Pil si, še preden sva se sešla," je nadaljevala Mary. "Na prvi pogled ti je videti." "Pojdi k zdravniku za oči, prijateljica," je odvrnil. "Bertram nocoj Že ve, kaj dela. In zato je tu in stoji na nogah, da poda svojemu staremu tovarišu roko . . . Bili, stara sablja, na mojo desnico. Saj mislim, da je za slovo. Ti, Bili, si zdqj zakonski mož in se boš moral držati redne ure. Nič več ne bo dopusta, da bi hodil z narfii fanti okrog. Moral boš paziti nase, se zavarovati za življenje in zoper nezgode, postati član stavbne zadruge in pogrebnega druAtva--" 'Tak bodi že tiho, Bert," mu je Mary segla v besedo. "Kdo pa govori na svatbi o pogrebu! Sram te bodi." "Hoho, Mary, le počasi! Kar sem rekel, sem rekel, zato ker tudi mislim tako, kakor Mary misli. Mislil sem . . . Dajta, da vama povem, kaj sem mislil. Pogrebnega društva, sem rekel, kaj? Nu, to se ve, da nisem hotel skaliti razpoloženja v tej veseli družbi. Daleč mi je do take misli . . Tako očividno je iskal izhoda iz svoje pridige, da je Mary zmagoslavno vrgla glavo nazaj. A to je zbodlo njegovo vrtoglavo pamet kakor ostroga. "Naj vama povem, zakaj," je nadaljeval. "Zato, Bili, ker si dobil tako prekleto zalo ženo, da, zato. Vsi fantje so kar neumni vanjo, in če začno tekati za njo, kaj boA storil? Veliko posla boA imel. - Ali po tem takem ne boš potreboval |*>grebnega društva, da jih boš pokopaval? Menda ga boš! Tak je kompliment, ki sem ga hotel napraviti tvojemu dobremu okusu, ko se je Mary zaletela vame." Njegove iskreče se oči so za trenutek v do-broduAnem zmagoslavju obvisele na Mary. "Kdo pravi, da sem pijan? Jaz? Se malo ne. Jasno in razločno vidim vse, kar je okoli mene. In tako vidim Billa, svojega starega prijatelja Billa; pa ne morda dveh, samo enega Billa vidim. Bili ni bil nikoli izmed tistih, ki imajo dva obraza. Bili, stara sablja, kar žalost me obhaja, ko te zdajle gledam v zakonskem komatu--" Nenadoma je utihnil m se obrnil k Mary. "Le nikar mi spet ne po- j j ' duAtt "Urtt kaj govorim. Moj ded je bil državni senator in je znal lepo in prijazno l>esedovnti, dokler se niso krave vrnile s paše. Tako znam tudi jaz . . . Bili, če te pogledam, .sem žalonten. Se enkrat pravim-žalosten sem." (DaIj# orlhootneje je goro zv zasedel sovražnik in pravili no, da se je dala Motnija kar sama ujeti. Z vrha t«* gore je imel sovražnik AirnV razgltd 1'trdil je kmalu in rgradil k a verne, da hi yn Avstrijci n - mogli pregnati. Naši te?ki tojtovi nu uprizorili ofenzivo. grmeli ho d\tt dni in granate so, trgale -»kale. toda Italijanov ni »o mogli pregnati, ker so bili dobro za\ Mrovani. k ti tri ti. II*. tli »o. da jih i a i leni godil um«. tr« ivijafe. V rs P«-ove tonu joneti z«idaj kar prestrat ne tsido H<»4 ao odmetali d« i««r , i r um«, dot • i ir krilit, dn ao Oficirji »o ili. ker ao m njaki dali u puAke K«.,, gnili s svojih |K>stojank z rokami kvišku in Ali proti sovražniku, ni nihče streljal, ker so Italijani mislili, da se bodo podnli, ampak ko so priAli med Italijane, ho jih začeli neusmiljeno klati« Skoro vse so |>omorili in nato zasmili hribe. Prišla je jesen in potem zima. Začelo je snežiti in ustaviti smo morali delo v strelskih jarkih, nadaljevali pa smo trn v predorih in kavernah. Živil je primanjkovalo m dobivati nmo začeli neke vmte krulva, ki je bil sicer okusen, a smo zlMileli po njem in morali nmo ^a pustiti. Tvorila tra je meAanica lita, lesa in papirja. Zjutraj smo dobivali m«ičnik i« krompirjeve, fižolov a in koatan-te\e moke 'Rili nmo večkrat lačni kakor »iti in izgubili nmo; veselje do dela , Topovi, naši in italijan«ki, so se se >>irla*ali v presledkih, Večkrat smo se morali »kriti v ka-Nernah. ki mi nam nudile zavetje pred granatami. V nekaterih krajih je bila rardalja med nami in sovražnikom le nekaj korakov. Nekoč so Italijani vigll Mri*.. k ruti« \ naš jarek. katerega (ni m hotel nihče dotakniti. ker ^m«. mudili, da je zakupljen Rib ,mo tako blitu. da je bil vsak, ki je pokazal glavo iz jarka, takoj ubit. V jarkih nUmo nič vedeli za nedelje in praznike, kajti dnevi so potekali enakomerno naprej, Edino o božiču in o velikinoči amo dobili neka., priboljška k vsakdanji hrani. PriAlo je leto 1017 in pojavile so se govorice, da bodo tisti, ki no že dolgo na fronti, dobili dopust. Sel «em k -poveljniAtvu, kjer sem povedal, da nisem bil že dve leti doma in da telim dopust. Moji proAnji no ugodili, dali potrebne listine za dvatedenski dopust in takoj nem jo ubral |s>A proti Mav-tnu. Ril sem tega nilno vesel, noge no bile lahke in čutil nisem DObene utrujenosti. v men tU nem dobil nekaj nove obleke ter nadaljeval pot |>eA proti Kitvhpahu, kjer nem zase. vlak in se.odpeljal proti Be-Jaku. Tu nem presedel na dru- > !«k, ki je votil proti Jesenicam in dalje proti Ljubljani. Po dvajvtih mesecih sem *e »pet votil ih» domači zemlji. Občut-kov. ki no m«- prevzeli, ko m-m SO blilal roj nt ni \as|, ne morem Opisati. I h^pel nem v domačo hlAo. kjer no me veaelo pozdravili. O-če, ksterega nisem videl tri leta k >»ii tudi doma n« do|matu. I- me,a n v a ni veliko «mv«*dMtt K » "»ii mahi m* j«, zbrala množica radovednežev, ki no hoteli vedeti, kaj v e »«>m doživel na fronti v zadnjih dveh letih. Ljudje so bili zelo potrti, kajti živeli so v pomanjkanju. V vojni so izgubili svojce in to jih je ialostilo. Tar nanje je bilo vzrok, da tudi na dopustu nisem imel veselih dni. To je bilo v januarju. iIo, ker nas sovražnik ni nadlegoval s streljanjem in tudi našf topovi in puške so molčale. Barake smo imeli podprte in na naši je bilo okrog štiri metre debela plast snega. Sneg je naredil dosti škode, plazovi so zajeli mnogo ljudi in tudi našo zračno železnico je sneg razdelal in odnesel v dolino. Če ne bi bilo imeli rezerve živil, bi bili morali lakote Umreti v debelem snegu na gori. Prišel je velikonočni teden, a mi še nismo mogli v dolino po živila, katera nam je začelo primanjkovati. Na veliki petek smo dobili konzerve. Bil je post, a smo jih vseeno pojedli. Kakor hitro je prenehalo snežiti, so zgradili novo zračno že-eznico, ki nam je dovažala potrebščine iz doline, v dolino pa je vozila ranjence in bolnike. Po->tje v gorah je trajalo samo dva meseca. V prepadih je še vedno ležal sneg in proti koncu avgusta smo dobili Že novega. Najbolj nev arno je bilo v teh gorah pomladi, ko so plazovi drveli v dolino in lomili drevje in vse, kar jim je prišlo na pot. Na pomlad smo začeli z utrjevanjem. V skalnatih votlinah in •predorih smo spali in tam smo imeli tudi strojnice in lahke to-|>ove. Gora je bila velika trdnjava in sovražnik nam ni mogel do živega, čeprav nas je obstreljeval s težkimi topovi.- Ko je ttfelo sneftitJ; amo bili fotori, d» bomo tii prebili nadaljnu zimo. Govorili so, da bodo Italijani obnoMli ofVnzivo in vedeli *mo. da nan čaka novo trpljenje. Ofenziva se je res začela na soški fronti, a naAi so pognali sovražnika nazaj in moral se je i umakniti tudi s hribov v naAi bližini. Zapustiti smo morali utrdbe. ki nnu» jih dve leti gradili, in <>diti v dolino. Tu Ae ni bilo nn~ Albin ZalaznUt: Brihtna županja Nekega januarskega večera leta 1589 je sedela ne vem v katerem francoskem mestu družba uglednih meščanov pri čašah gorke pijače. Zunaj je zavija mrzel veter, tem prijetneje se je lahko na toplem kramljal s prijatelji. To pot še toliko bolj, ker je bila baš tisti dan dospela novica o smrti kraljice matere Katarine de Medici. Pogovor družbe se je ves čas sukal okoli tega dogodka. Nekateri so hvalil: pokojno kraljico zavoljo zaslug, ki si jih je bila pridobila za o-hranitev prave vere, drugi so jo občudovali kot umetnico vladanja, tretji zopet so jo poveličevali kot mater, ki je vzgojila Franciji tri kralje. Skratka, vsi so se strinjali v tem, da je u-mrla velika žena. "Zdi se", je menil mestni pisar, "da je hotel Bog naklonit Franciji svojo posebno milost, ko ji je k vsemu lepemu in imenitnemu, kar je že imela, poslal še žensko, ki je bila po modrosti in pogumu nič manj popolna, nego so moški". "Kakor v vsem se pa tudi tu očitno kaže prst božji", je pomo-droval debelušni suknar. "Mar ni jako modro urejeno, da prihaja kvečjemu vsakih sto let na svet ženska zvonec nosit?" "Prav za prav je prevzetno, če človek misli, da si sme lastiti sodbo o božji modrosti," se je vtikal župnik. "V kolikor mi je pa za zemeljsko rabo podeljen dar gibanja, bi je dejal: kdo ve, ali ne bi bilo svetu postlano bolje, če bi imele besedo ženske!" Nikakor!" se je razvnel župan. "Ne verjamem tega, bilo bi proti sv. pismu. Dokler je živel naš prvi oče Adam sam v raju, je teklo vse v redu. Cim mu je pa Bog ustvaril tovarišico, je prišel na zemljo greh. Prvo, kar je storila Eva, je bilo, da je zapeljala moža. Če jo bilo to mogoče v paradižu, za Boga milega, kaj šele bi nam, ako bi imele o-blast, nakopale ženske danes, ko davno ne živimo več v raju!" Ali župnik se ni dal ugnati: "Vprašal bi, zakaj le je bilo A-damu sploh treba podleči ženski?" "Oba sta kriva, oba," je vzdih-nil mesar, ki se ni rad ukvarjal s težkimi vprašanji. "Istina!" je pritrdil župnik. "In kaj sledi iz tega? Če je do-gnano, kako malo je bil trden naš prvi oče, mar ni zelo verjetno, da je moška polovica človeštva podedovala njegove slabosti? Poteklo je izza Adama 6,-000 let, možje pa niso v ničemer popravili sveta. Ne bilo bi torej tako napak oskusiti z ženskami. Kdo ve, ali ne bi znale te morda bolje--" Župnik je naletel slabo. Omizje je njegovo mnenje burno zavračalo. V tej zadregi se mu je postavil ob bok zagovornik. Bil je mojster Pierre, v vsem mestu čislani krznar. Spregovoril je takole: "Pravijo, da nam je od Adamove napake nekaj ostalo, če to drži, zakaj ne bi bilo nekaj ob-viselo tudi na Evinih hčerah? Preteto morajo biti ženske navihane, če jim je prva mati o-J stavila le trohico tiste brihtno-sti, s katero je zmagala nad našim prvim očetom. Če moški tega ne verjamemo, tem slabše za nas. Povedal bi vam historijo, ki sem jo slišal pred 15 leti, ko sem se Ae kot pomočnik potikal po svetu. Zaneslo me je v mesto Beauv ais» Tam so imeli za župana moža. ki je sodil med najbogatejši« meAčane, le škoda, da po duhu — toda Bog varuj, da bi ga opravljal! Povem le, kar sem sliAa'. Temu županu se je začelo županovanje z velikim uspehom 2e prvi teden po izvolitvi se je zruAil zvonik župne cerkve, bil je ntar ko zemlja. Se pravi, sa- i.J —r«dcraUd Ptctum. Mason Spencer, državni poala-nec v Louisiani in kandidat za governerja. onrofcpj Rojenca, in ko *> mu povedi kaj gre, jim je fJ ^ da Hoče v božjem In res. Se preden J* deUiti mrak, je ležal ostani grešnik pa si j, bll ^ J 1 ««je ln zraven i* do. ŽuPana so slavili prvi cas kot modrega mo*a «e je kasneje v drugih klavrno obnesel, so ^ ^ ho njihove zanjo že davno vedele: da ji, županja brihtnejža od žUp, "Istorija je zanimiva. 0 je le niso tam v Beauvais, mislih, ljubi Pierre," je Z mil župan ki ga ga je bila z ba nekoliko zbodla. "Mogoče", j€ zmignil krzr rameni. Zupanu se ni hotel a riti. M "Ne, zgodba bo resnična' Hegel v razpravo sodnik »T razvidi iz neke malenkosti, sto o čebuli namreč nima ne zveze z ostalim in se" dala prav brez škode nt, Baš to pa, da se je vrinila , vest nebistvena podrobno čebuli, sili k razlagi, da , zgodilo res natančno tako i drugače. čeno kakor storjeno. Kajti vsi mojstri, pomočniki in drugi, kar so jih pozvali, so se po vrsti branili nevarnega posla. Naposled so mestni svetovalci dejali županu: ti si prvi po časti in oblasti glej, da kmalu kaj ukreneš, si cer si izberemo novega župana Slabe volje je prišel župan do mov. Iz kuhinje mu je stopili naproti žena, da pozdravi "Se ti se mi cmeri, še tega s« manjka", se je zadri nad njo, kc je videl objokano. Žena ga je prijela za roko, hoteč ga napotiti v kuhinjo: "Pridi, zlati možek, po glej še ti, kaj se pravi čebulo rezati — za pokoro bo kakor nalašč." "Ni mi treba tvoje čebule, pokore imam že itak dovolj", jo je nemilo zavrnil. Odgovor je v ženi razburil radovednost pa je v kratkem izvedela za moževo stisko.,"Prava reč!" je vzkliknila. "čudim se, da nisi znal tako daleč misliti. Se sam si mi pravil, da vam sedi v ječi človek, ki ga Čakajo vislice. Ta naj gre in prevrne stolp! Če odnese zdravo kožo, ne bodite z njim manj usmiljeni nego sam Bog — podarite mu življenje!" Ta misel se je zdela županu odlična. Kot po kosilu jo je razodel sklicanim me- more.B stnim očetom, zamolčal je le, od-1 "I, seveda!! kod jo ima. Dasi so pripeljati ob- zboru. "Aha, to drži!" je poteg ijim pisar. "A prav zato b al, da tisto s čebulo ne bo nalenkost. PreudariU- ven e li verjetno, da se bo žuj car tako sama od sebe za •ila v glavi brihtna misel? >ravim, in še enkrat ne'' /eč se mi zdi skladno in cela 'avnost nujno, da bo tu po li čebula. Čebula je udarili mnji v glavo in šele v njei lolzah prečiščeni glavi se je Tla za hip ugreti misel, I ivetu nekaj koristila." Ta razlaga je žela neprikri iobravanje z vseh strani, gim je močno odleglo. Zupan si je privoščil izdat požirek iz čaše, potem je olajšan pripomnil: "Zares, spod sodnik, bilo je zdravi ste nas opozorili na čebulo vesti. Kdo bi bil mislil, da t liko zmore." In okroglolični mesar je d< "Spet enkrat se je torej po lo, da nazadnje zmaga le v resnica. Saj drugače tudi bi so odjieli v TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kn koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaSken češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih • ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P J., TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daja vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijiko delo prv« Pilite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam sa dobe na ieljo tudi vsa ostmena pojasnila. NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVET0 > ■ Po sklepa 10. redit konvencije ea lakko narotl as list Pfasvets -Meje eden. dva. tri. Miri aH pat lba«v is ene draliae k eni nsro/sisL Pr os vet a Stane sa vae enako, sa ilaae aH aaflaae It.OO ss eno len* ■ nino. Ker pa tlani fte piataje pri aaaamrata S1-20 ss tednik, ae fia M * morali v ujetništvo. Transporta* ija to pov in vtunv je bila oteikočena. iker so bili montovi čet r k potoki- poruleni (Dalje prihl«'"t' « vsoto listu Proaveta Atto tega n« store, tedaj mevs uprs*w