aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
industrije-
B~B'B E
B B B B B B B BT* BBgiBBBBBBBBBBBBBBB B"ffB BBBBBB BB.BB BBBBBBBBBBBBBBBBBB
~~m~—------------
■c c ci
A A A A A
—
CGCtCGC
A A A A
B B B B B I
CCC
CCCC
AAAAAAAAAAAA
ccc <eBi babažec LitrtHt
,A AAAAA
ana-
AAAAA
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
(Št. 62)	Ljubljana, junij - julij 1984	6-7
Petindvajset let obstoja temeljne organizacije TIKA TRBOVLJE
V A A /\ A A /\ /\ A ^\/	\/	\/	\/	\/ \/ \/ v \
Ob
22. juliju
dvenu vstaje
slovenskega naroda
čestitajo
vsem članom
kolektiva
DO KTL
družbeno politične organizacije, samoupravni organi in vodstva DO KTL TOZD-ov ter DSSS
A A /\ /\ a /\ /\A7\ č \/ v v v \/ \/ v v \
Letos mineva 25 let obstoja naše temeljne organizacije. Pred 25 leti je takratni občinski zbor proizvajalcev občine Trbovlje ustanovil Zavod za posredovanje zaposlitve invalidnih in drugih oseb TIKA Trbovlje. Omenjena zbora sta odlok sprejela dne 28.4.1959. Zavod je bil registriran v register zavodov pri občinskem Ljudskem odboru Trbovlje dne 9.5.1959. Opredeljena je bila poslovna dejavnost za izdelavo kartonske embalaže in tiskanje industrijskih obrazcev. Za začetek poslovanja je 'takratna Okrajna posredovalnica za delo Ljubljana dodelila Zavodu zagonska in obratna sredstva, s katerimi si je Zavod nabavil že rabljena osnovna sredstva.
Zavod je pričel z delom 1.6.1959 v tako imenovanem Sindikalnem
domu v Trbovljah. Na ta dan beležimo tudi prve zaposlitve. V prvem letu poslovanja je bilo v Zavodu zaposlenih 13 delavcev ter prvi vajenec. V tem letu je bil ustvarjen celotni dohodek v višini 41.165,26 din. Kupci naših storitev so bili Mehanika Trbovlje, STT, Rudnik Trbovlje in drugi. Zavod je v tem letu upravljal UO, katerega je imenoval takratni občinski odbor in Zbor proizvajalcev Trbovlje. V letu 1960 Zavod posluje z enako firmo in istim proizvodnim programom. Za to leto je značilno, da se je pričelo z izdelavo embalaže iz valovite lepenke, katero v letu 1961 že nabavljamo v Kombinatu Belišče. Število zaposlenih se že nekoliko poveča, dohodek pa je kar 46 % večji kot v preteklem letu. V nas-
lednjem letu že vodi poslovanje UO, ki so ga izvolili iz vrst članov kolektiva. Prvi predsednik je bil Drago Štojs, ki je še vedno v našem kolektivu. Nabavljena so bila nova osnovna sredstva, beleži se predelava 210 ton lepenke in papirja, rast dohodka je bila enaka kot v letu 1961 in sicer za 46 %. Zaradi pomanjkanja prostorov je prišla pobuda, da se pristopi k novogradnji poslovnih prostorov, ki so bili dograjeni v letu 1964, ki pomeni tudi prelomnico za delo Zavoda. Predelano je bilo 610 ton raznega materiala in je porast za 71 % napram prejšnjemu letu. Tak skok je omogočila nabava dodatnih osnovnih sredstev, ter večjega števila zaposlenih.
(nadalj. na 2. str.)
Mekaj iz vsebine	stran:
"• Več interesa za
inovacije	3
" Proizvodnje prvega
pet me seč ja	4
" Neuspeli referendum 5
" Reklamacije kupcev
—merilo kvalitete	6
" O informacijskem sistemu v KTL	7,8
" Problemska konferenca v SOZD Slovenija papir	13
" Dan KTL v Rakovem Škocjanu	16, 17, 18
" Večje število
upokojitev	19,20
" Boljši medsebojni odnosi ...	20
Pet delavk v TOZD TIKA že od vsega začetka
Ob spominskem posnetku je bila zaradi bolezni odsotna Helena Kreže
(nadalj. s 1. str.)
Na področju samouprave je bilo prelomno leto 1965, ko je bil prvič izvoljen delavski svet. DS šteje 15 članov, od katerih jih je bilo 11 iz vrst kolektiva in 4 zunanji člani, katere je imenovala občina Trbovlje. V tem letu se tudi izvrši sprememba naziva in sicer se namesto Zavoda za pos* redovanje zaposlitve invalidnih in drugih oseb preimenuje v Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb TIKA Trbovlje.
Leto 1966 je bilo leto reform v gospodarstvu,zaostrili so se pogoji gospodarjenja, rast podjetja ni bila več tako burna. Isto značilnost imajo tudi naslednja leta. Iskati je bilo potrebno nove možnosti plas-mana naših izdelkov, izboljšati je bilo potrebno kvaliteto in povečati količino. Tudi tiskarna postopno osvaja zahtevnejša dela n .pr. tisk manjših prospektov, brošur in drugo. Vsa leta smo postopno uvajali v ‘proizvodnjo novo opremo, kar vse je pogojevalo boljše in hitrejše delo, ter večji dohodek. V letu 1968 pa se prvič srečamo s problemom likvidnosti oziroma nelikvidnosti naših kupcev, kajti le-ti nam vseh izdelkov niso plačevali v roku. To je vplivalo tudi na našo likvidnost, kar je imelo za posledico neenakomerno dobavo repromateriala. Na samoupravnem področju ni bilosprememb vse do leta 1970, ko je skladno s XV. ustavnim amandmajem DS sprejel nov statut. Statut je opredelil delovne dolžnosti organov samoupravljanja, formiral se je 17 članski delavski svet, odbor za medsebojna razmerja, odbor za poslovno politiko in razne komisije. Nekoliko bolj je bilo čutiti tudi vlogo OOS in aktiva ZK.
Zaradi nenehne rasti, širjenja proizvodnega programa in s tem večanjem celotnega prihodka oziroma dohodka, se je prvotni namen ustanovitve Zavoda spremenil, ter prerasel okvire in velikost začrtane dejavnosti. To je zahtevalo vse več zaposlenih, ki so sposobni za delo in ne le invalidnih oseb, kakršen je bil prvotni cilj ustanovitve. Mejnik je leto 1972, ko se je Zavod preimenoval v Grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje. V tem letu je bilo ustvarjenega do-
hodka v višini 15.390.556,60 din in predelano že 2.262 ton valovite lepenke in ostalih papirjev, zaposlenost se je povečala na 108 delavcev. Vsa vlaganja v osnovna sredstva ter širitev podjetja je po desetih letih zopet pripeljala do prostorskega problema, ki je narekoval povečanje proizvodnih in poslovnih prostorov, zato se je v letu 1974 pristopilo k izdelavi projektov o možni razširitvi poslovnih prostorov ter k izgradnji novih skladiščnih prostorov. Tako se je v tem letu enota tiskarne selila v prostore last Sob Trbovlje, kjer še sedaj obratuje. Ves čas smo se zavedali, da pogoje dela, zaradi pomanjkanja prostora v delovni enoti kartonaže niso zadovoljivi. Pretok materiala je bil takšen, da je bilo onemogočeno bolj organizirano delo. Zato se je pristopilo v sodelovanju z GIP Beton Zasavje h gradnji nove proizvodne hale, s čimer se je pridobilo tudi nekaj upravnih prostorov. Objekt je bil dokončan ih pripravljen za vselitev leta 1979, ko smo praznovali 20—letnico obstoja.
Sočasno z gradnjo, pa je tekla še ena bolj pomembna akcija, in sicer izdelava elaboratov o priključitvi GEP TIKA h KTL Ljubljana. Zakon o združenem delu, ter razprave na samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah so dale zaključke in smernice da se tudi naša delovna organizacija kot samostojna OZD vključi v integracijska gibanja, zavedajoč se, da zidovi jn stroji niso vse. Enotna ugotovitev je bila, da naj se združimo ž ostal im i proizvajalci in predelovalci papirja v SRS, kjer bi imeli zagotovljen nadaljni razvoj na področju tehnologije, obdelavo trga in specializacijo proizvodnje. V decembru 1978. leta je bil uspešno izveden referendum za priključitev GEP TIKA h KTL Ljubljana. Postali smo temeljna organizacija združenega dela TOZD TIKA Trbovlje v sestavi Kartonažne tovarne Ljubljana.
Nalog pred nami ni malo. Zato jih bomo skušali čim uspešneje realizirati. Vsi si pa želimo dobre rezultate, kajti le-ti nam zagotavljajo našo eksistenco.
M. D.
V vsaki sredini so delavci, kateri so zvesti svojemu kolektivu od ustanovitve.
Tako imamo tudi v naši temeljni organizaciji pet delavk, katere so v delovnem razmerju od vsega začetka.
Na slavnostni seji DS smo jim podelili ure, ter jim izrekli pohvalo za prizadevno delo v vseh petindvajsetih letih.
Jubilante smo povprašali, kaj jim pomeni ta dan, kakšna je razlika med samim začetkom ter sedanjim delom ter njihove želje za prihodnost.
Kar nekako brez besed so ostali, po nekaj vzpodbudnih besedah pa so povedali svoje občutke.
ROMIH MILI
Nekakšni tesnobni občutki me prevzamejo na današnji dan, tako svečano in slovesno se mi zdi. Sicer pa 25 let dela v neki sredini, od vsega začetka, je zelo lepa doba.
Razlika med letom 1959 in letom 1984 je zelo velika, tako v opremljenosti enote tiskarne in tudi v načinu dela. V začetku je bilo veliko ročnega dela, medtem ko sedaj stroje samo pripravimo za nadaljnje delo. Svoje delo rada opravljam in sem zadovoljna. Mi stari delavci pa verjetno čutimo, da medsebojni odnosi niso več takšni kot so bili tedaj na začetku. Prva leta smo bili kot ena družina, sedaj pa vsakdo išče le svoje intere-'$6.
Želim si, da bi temeljna organizacija še naprej ugodno poslovala, da ne bi bilo težav z oskrbo materiala, moja osebna želja pa je, da bi bila zdrava, ter da bi dokončala še nadaljnih 10 let v isti sredini.
Temeljni organizaciji pa se zahvaljujem za pozornost, ki nam jo je izrekla ob tako lepem delovnem ljubileju.
KREŽE HELENA
Na samem začetku nas je bilo le 13, vendar smo se odlično razumeli. Vsi smo delali vse in ni nam bilo hudo poprijeti za še tako slabo delo. Strojev nismo imeli veliko, zato je sedanja sodobna tehnologija toliko bolj očitna. V stroje smo še ročno vlagali, tiskovine smo sušili s ščipalkami za perilo. To je bil začetek. Težave smo premagovali kot smo vedeli in znali in tako z velikim odrekanjem prišli do današnje opremljenosti tiskarne. Kljub temu, da že 25 let delam, se ne počutim staro, kajti ves čas me obkrožajo mladi delavci, polni moči in elana. Mogoče sem le nekoliko bolj občutljiva za nedoslednosti pri delu.
KOS JELKA
V teh 25 letih smo preživeli veliko slabega in tudi veliko dobrega. Kljub vsakodnevnim naporom in težavam, smo se sodelavci dobro razumeli. Ni nam bilo težko poprijeti za kakršno koli delo. Opažam, da mladi nič več ne spoštujejo starejših in predpostavljenih. Če se spomnim, kakšen strah sem imela pred svojim šefom. Kaj si želim? Da bi bila zdrava, da bi imeli dovolj dela, kar je pogoj za naše osebne dohodke, ter da bi se še naprej razumeli.
STOKLAS ANKA
Čeprav je 25 let že kar dolga doba dela v eni delovni organizaciji, se mi zdi, da je čas hitro minil.
Ko se sedaj spominjam na naš začetek v starih prostorih v sindikalnem domu, si težko predstavljam pogoje dela takrat in danes. V začetku je bilo poleg dela na tiskarskem stroju potrebno prijeti še za marsikatera druga dela in si s tem izboljšati pogoje dela. Danes imamo urejene delovne prostore, v ka-
ter ih lahko zadovoljivo delamo.
Leta 1959 sem pričela z delom kot vlagalka na tiskarskem stroju. To delo sem opravljala 5 let in nato bila prestavljena v komercialo, kjer še danes opravljam različna dela in sicer od administrativnih del do fakturiranja.
Zadovoljna sem, če dobro opravim delo, katero je koristno za našo temeljno organizacijo, jezi pa me, da ni moje delo nikoli pravilno ovrednoteno.
V teh težkih stabilizacijskih časih želim, da bi naše 25—letno delo ne bilo zastonj in da se vsi skupaj potrudimo za še boljši jutri.
HRIBAR INGE
Letos mineva 25 let odkar sem v delovnem razmerju v naši temeljni organizaciji. Mnogo stvari se je spremenilo od tistega skupnega začetka v sindikalnem domu, kjer sem se prvič seznanila s to vrsto dela. Na začetku je bilo vse ročno
delo, in fizično niti ne težko. Z novimi stroji pa se je pričelo bolj zahtevno delo, potrebe naših kupcev so narekovale večje ter kakovostno bolj dodelane škatlje.
Približno 15 let delam kot vlagalka na izsekovalnem stroju. To delo rada opravljam, je pa včasih zelo naporno, predvsem kadar so škatlje velike in je potrebno hiteti zaradi visoke norme. Tudi na področju samoupravljanja je čutiti veliko razlike, delavci sami odločamo o vseh pomembnih stvareh
in s tem uplivamo tudi na naš nadaljnji razvoj.
Ob tem delovnem ljubileju želim temeljni organizaciji in vsem samoupravnim organom ter družbenopolitičnim organizacijam še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Želim si dobrih poslovnih rezultatov ter manj težav pri oskrbi z repromaterialom, kajti zavedati se moramo da nam dobro poslovanje zagotavlja dobre osebne dohodke.
D. M.
VZPODBUJATI INTERES ZA INOVACIJE Z VEČJO POPULARIZACIJO IN BOLJŠIM STIMULIRANJEM
0 INVENTIVNI DEJAVNOSTI
0 inventivni dejavnosti in njenemu delovanju tudi v nekaterih naših temeljnih organizacijah smo bralcem našega Glasila v lanskem letu že poročali. Vsekakor pa se radi odzovemo pobudi komisije za izobraževalno inovacijsko dejavnost in proizvodno-delovno tekmovanje pri Republiškem odboru
sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno-infor-mativne dejavnosti Slovenije, ki je na svoji 3. seji dne 11.5.1984 sprejela sklep, da se o delu komisije °z. sprejetih sklepih obvešča vse Predsednike 00 ZSS ter predsednike konferenc 00 ZSS v DO z namenom, da se popularizira inventivna dejavnost v njihovih internih glasilih.
Iz gradiva, ki ga je informativni službi poslal predsednik 00 ZSS DSSS KTL, Franc SAVNIK, posedujemo bralcem nekaj bistvenih odločitev, ki bodo sigurno zanimale širši krog naših delavcev.
Na 2. seji te komisije 28.2.1984 ie bil med drugimi sprejet naslednji sklep: "Ker v papirni, grafični. Založniški in časopisno-informa-tivni dejavnosti še nimamo vpeljanega delovno-proizvodnega tekmovanja, je potrebno v letu 1984 Pripraviti osnove vsaj za tekmovanje v grafični industriji Slovenije, kjer obstojajo te možnosti (ročni, strojni stavec, tiskarji: knjigotisk, offset, anilin, knjigove-zi L P.).
^ letu 1984 je potrebno navezati stike z vodji TOZD oziroma DO v grafični industriji ter se dogovori kako izvesti delovno-proizvod-no tekmovanje in v katerih oddelkih. Prav tako je v kasnejšem terminu potrebno sestaviti določeno strokovno telo, ki bi pripravilo
strokovne podlage za izvedbo de-l°vno-proizvodnega tekmovanja."
Na tej seji je komisija tudi sprejela svoj delovni program za leto 1984, ki določa:
Komisija za izobraževalno, inovacijsko dejavnost in delovno-proiz-vodno tekmovanje pri republiškem odboru, bo s svojim aktivnejšim pristopom spodbujala osnovne organizacije ZSS ter konference 00 ZSS v naši dejavnosti, da v OZD zagotovijo:
1.	da bodo delavci preko samoupravnih organov v SOZD oblikovali politiko inovacijske dejavnosti in skrbeli za njeno izvajanje;
2.	v razpravah, ki so vezane na sprejem zaključnega računa v TOZD, je potrebno posebej izpostaviti (prikazati) inventivni dohodek, ki je nastal zaradi inovacij, prav tako je potrebno prikazati nadomestila avtorjem inovacij;
3.	da bo doseženo,da bo v letnem obračunu OD vsakega delavca posebej izkazan del OD, ki je nastal zaradi ustvarjalnosti delavcev v TOZD;
4.	v naši dejavnosti je potrebno nadaljevati z aktivnostmi pri sprejemanju ter dograjevanju samoupravnih splošnih aktov s področja inovacijske dejavnosti;
5.	v TOZD, kjer so inovacijsko dejavnost že normativno uredili, morajo zagotoviti njeno ustrezno vsebinsko uveljavitev;
6.	komisija za izobraževalno, inovacijsko dejavnost in delovno-pro-izvodno tekmovanje pri republiškem odboru bo preko 00 ZSS ter konferenc 00 ZSS v OZD in DO s svojim delovanjem pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov uveljavljala stališča, da morajo biti v vseh TOZD sprejeta merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavca na podlagi ustvarjalnosti pri delu. Merila za delovni prispevek delavca na podlagi ustvarjalnosti pri delu morajo obdržati povečanost dohodka doseženega z inovacijo. Ob tem je potrebno
določiti tudi merila za čas trajanja posebnega nadomestila delavca;
7.	avtorjem inovacij v TOZD je potrebno zraven materialnih stimulacij, ki jih prejemajo za inovacijo dodeliti oziroma uvesti še posebne oblike moralnih priznanj.
II.
1.	Komisija za izobraževalno, inovacijsko dejavnost in delovno-pro-izvodno tekmovanje pri republiškem odboru bo spodbujala vse oblike moralnih priznanj avtorjem inovacij ter drugim delavcem, ki s svojim sodelovanjem bistveno pripomorejo k uveljavljanju inovacijske dejavnosti;
2.	Komisija za izobraževalno, inovacijsko dejavnost in delovno — proizvodno tekmovanje pri republiškem odboru bo svoje delo usklajevala in realizirala v okviru programa dela Odbora za inventivno dejavnost pri RS ZSS;
3.	Vključili se bomo v skupne aktivnosti GZS oziroma Splošnih združenja papirne in grafične dejavnosti pri uvajanju inventivnih krožkov, kot ene izmed oblik usmerjene sistematično organizirane MID v OZD ter pri organiziranju izobraževanja organizatorjev inventivne dejavnosti v OZD.
III.	OPERATIVNI PROGRAM DELA ZA LETO 1984
1.	Organizacija tematskih razprav na temo:
— hitrejši razvoj inventivne dejavnosti — prispevek k boljšim rezultatom gospodarjenja in dolgoročni stabilizaciji;
2.	Organiziranje seminarja za organizatorje množične inventivne dejavnosti v papirni in grafični dejavnosti — v mesecu juniji 1984 skupaj z GZS oziroma splošnima združenjema;
3.	V letu 1984 je potrebno pripraviti osnove za morebitno podelitev posebnih priznanj republiškega odbora organizacijam združenega dela in posameznikon^ ki so na področju inventivne dejavnosti dosegli pomembne rezultate.
Problemska konferenca o inventivni dejavnosti v celulozni, papirni
in papirno predelovalni industriji Slovenije, ki je bila 24. aprila 1984 je sprejela naslednje zaključke:
1.	Izdela naj se enoten pravilnik o inovacijah za celotno panogo in določi rok izdelave.
2.	Postavi naj se zahteva po ustreznejši ureditvi inventivne dejavnosti.
3.	Dosledno naj se registrirajo in obravnavajo vse inovacije.
4.	Več poudarka dati skupinskim inovacijam. V inovacije vključiti tudi vodstveni in vodilni kader in odgovorne strokovne delavce.
5.	Vzpodbujati interes za inovacije z večjo popularizacijo in bolj-, šim stimuliranjem.
6.	Določila pravilnikov in zakonov spoštovati in jih upoštevati.
7.	Zakonsko določiti enotne osnove nagrajevanja inovacij.
8.	Inovacijski dohodek ločiti od ostalega dohodka.
9.	Zaostriti odgovornost do tistih, ki inovacije zavirajo.
10.	Spremeniti odnos vodilnih in odgovornih do inovacij.
11.	Inovacijsko dejavnost spremljati in povezati na nivoju SOZD oziroma panoge.
12.	O strokovnih vprašanjih inovacijskega predloga naj odločajo strokovnjaki.
13.	Razmejiti kaj je redno delo in kaj so inovacije.
14.	Organizacijsko omejiti področje inovacij:
—	na 1000 zaposlenih 1 referent
—	razvojne službe
—	komisija
—	društva
15.	Začeti z ustrezno popularizacijo inovacijske dejavnosti. Več predstavljati inovacije v medijih javnega obveščanja.
16.	Izdelati programe inovacij po DO in liste odprtih problemov.
17.	Organizirati strokovna predavanja o inovacijah in razvijati razna proizvodna tekmovanja.
18.	Poleg materialnih priznanj za inovatorja uvesti tudi moralna priznanja.
PROIZVODNJA V PRVIH PETIH MESECIH
Kljub porastu pa planirane produktivnosti še nismo dosegli
Po preteku petih mesecev poslovanja lahko ugotovimo, da dobro sledimo zastavljene cilje, da jih uresničujemo kljub težavam, ki se pojavljajo v proizvodnem procesu. Prvi podatki za maj in za obdobje januar — maj potrjujejo pripravljenost naših delavcev, da naredijo čimveč in ob pravem času, tako da zaostankov z naročili ni več toliko kot pred letom dni. V zadnjem času naši komercialisti ugotavljajo, da naročila upadajo da kupci jemljejo manjše količine in raje naročajo večkrat.
Tako smo v maju proizvedli 8.095 ton izdelkov ali 1.285 ton več kot lani v istem mesecu. Doseženi obseg proizvodnje je enak planiranemu, ob tem pa moramo vedeti, da je bila oskrba z materiali zelo dobra in da do kakšnih pomanjkanj ni prišlo. Še naprej pa je otežkočena preskrba z materiali iz Količevega, saj so dobave precej neredne, kvaliteta pa vse slabša. Ko smo že pri oskrbi pa ne smemo mimo že zaskrbljujočega uvoza rezervnih delov za posamezne ključne stroje. Problem so namreč devize, ki nam jih še kako primanjkuje.
V petih mesecih smo na nivoju DO KTL proizvedli 39.793 ton izdelkov, od tega 1.857 ton za izvoz in 37.936 ton za prodajo na jugoslovanskem trgu. Za 242 ton smo pod dinamičnim planom in morda nam jih bo uspelo do konca leta v proizvodnji nadoknaditi, seveda če bodo zagotovljena tudi naročila. Med temeljnimi organizacijami so dinamični plan presegli v Valkartonu (za 3 %), Kartona-žni (za 3 %) in Tiki (za 5 %). Ostale TOZD so pod planom.
Fakturirana realizacija za maj znaša 786.985.000 din, od tega din
54.565.000	od izvoza in od domače prodaje 732.420.000 din. Dinamični plan za mesec maj smo presegli za 3 %. Zaradi povečanja cen pa je fakturirana realizacija v primerjavi z lansko majsko še enkrat višja.
Za pet mesecev poslovanja znaša fakturirana realizacija din
3.790.937.000	oziroma je za 1 % manjša od načrtovane. Skupno fakturirano realizacijo so presegli v Valkartonu, Kartonažni, Papirni konfekciji, Kuverti in Sigmi.
O izkoristku materiala bi težko zapisali kaj novega kajti ostal je enak tistemu iz lanskega maja in znaša 86,88 %. Na vprašanje zakaj
se izkoristek ne izboljša za kakšen procent, bi lahko dali dva odgovora. Prvič zato, ker je kvaliteta materialov vse slabša, drugič pa zato, ker se v našem odnosu do materiala ni nič spremenilo. To pa pomeni, da je material slabo naložen, da se poškoduje pri nalaganju in razlaganju, da se ostanki s posameznih palet založijo in potem prekladajo... Če bi te "subjektiv-vne" faktorje odpravili, bi se lahko izkoristek izboljšal to pa pomeni tudi precejšen prihranek, kajti material je zelo drag.
Med temeljnimi organizacijami sta izboljšali izkoristek v obdobju januar — maj le Kartonaža in Papirna konfekcija.
Produktivnost se je v primerjavi z lanskoletno doseženo v maju povečala za 10 % in znaša za DO KTL 23.10 kg/h, za 4 % pa smo pod načrtovano produktivnostjo za leto 1984, ki jo presegata le Kartonažna (za 3 %) in Tika (za 10%).
Petmesečna produktivnost je porasla za 8 % in je še vedno za 4 % pod planom zaradi izpada tonaže v začetnih mesecih (n. pr. v Lepenki zaradi nedokončane investicije). Po TOZD pa produktivnost za januar — maj v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta presegajo v Kartonaži (za 9 %), v Lepenki (za 135 %), Valkartonu (za 8%), v Kartonažni (tudi za 8 %) in v Papirni konfekciji (za 4%).
Z izvozom na konvertibilno področje smo iztržili 416.300 S to je za 43.755 S manj od načrtovanega izvoza in skoraj za 100.000 S manj od doseženega izvoza v lanskem maju. Povečali pa smo izvoz na klirinško področje (SZ, Češka), tako da presegamo dinamični plan za 14 % ter da smo lanskoletni izvoz v tem mesecu povečali za 6 %.
Za petmesečno obdobje naj zapišemo, da sicer planiranih S nismo dosegli ker smo izvozili za
1.721.971 S, toda da smo ga v primerjavi z enakim odbobjem lanskega leta le-tega povečali za 30 %. Lahko bi zaključili, da se naše želje in potrebe po večjem izvozu zaradi pomanjkanja deviz uresničujejo in da bomo do konca leta skoraj gotovo dosegli plan izvoza v višini 5.400.000 S, seveda pa bo zato potrebna tudi kakšna tretja ali celo četrta izmena dela.
B. J.
Ani Poboljšaj pri rezanju klišejev v Tiki Trbovlje
Interpack 1984
Sejem embalaže in embalažiranja pod naslovom INTERPACK se prireja vsake tri leta v nemškem mestu Dusseldorf.
Cilj prireditve je predstavitev razvojnih dosežkov na področju em-baliranja iz vidika potrošnje, higiene, zaščite okolja.
Predstavljeni so embalirni materiali, ki se uporabljajo za boljšo zaščito, distribucijo in transport izdelkov.
Embalirne naprave ter sistemi, ki dajejo najracionalnejše in najkvalitetnejše rešitve polnjenja in emba-liranja.
Po obsegu se sejem uvršča med največje oziroma največjega v svetu. Saj po številu razstavljalcev, ki so prisotni iz vsega sveta in številu obiskovalcev mu v svetu ni enakega.
Letošnja prireditev ni prikazala vidnih revolucionarnih novosti v f)0'sameznih branžah, temveč je
vzpodbujala in prikazala na že obstoječih sistemih in napravah posamezne izboljšave in novitete. Predvsem gre za dopolnitve z sodobno elektroniko in krmilnimi sistemi, pri polnilnih napravah, kot dopolnitve pri materialih, ki se uporabljajo v embalažni industriji.
Razvita tržišča zahtevajo, da kvalitetne izdelke predstavlja tudi kvalitetna embalaža. Zato moramo tu predvsem poudariti, da so vsi razstavljeni eksponati bili kvalitetni in prilagojeni tem zahtevam.
Embalaža, pa naj gre za tiskane zloženke na kartonu, embalaža iz valovite lepenke ali mehka (fleksibilna) embalaža je grafično in likovno učinkovito opremljena in kvalitetno potiskana. Doseganje take stopnje kvalitete, je brez dvoma pogojeno tudi s kvalitetnimi materiali, najmanj pa tudi z visoko stopnjo strokovne usposobljenosti delavcev.
M. Ivanuša
FOTO VEST:
V DO KTL so bili v začetku junija izvedeni preizkusi znanja iz var-
stva pri delu za vse vodstvene delavce DO članice SOZD Slovenija papir.
KAKO V BODOČE PO NEUSPELEM REFERENDUMU ?
Dne 30.5. letos je bil v naši delovni organizaciji organiziran referendum, na katerem smo se opredeljevali do sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in v nekaterih TOZD in DSSS tudi do pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke. Skupen, negativen izid referenduma v petih TOZD in DSSS je marsikoga presenetil, saj je bilo v obravnavane samoupravne splošne akte vloženega izredno veliko dela. Opravljeno je bilo nešteto usklajevanj, pred razpisom referenduma pa so bile pridobljene tudi ocene samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij in seveda tudi poglobljeno poslovodno stališče o nujnosti in umestnosti sprememb.
Takoj po ugotovljenih definitivnih rezultatih se je pristopilo k analizi vzrokov in razlogov v vseh tistih sredinah, kjer se večina delavcev ni opredelila do dokončnega predloga. Ti razlogi so dokaj različni po posameznih temeljnih organizacijah, njih naštevanje na tem mestu najbrž ni primerno. Vendar ti razlogi za neuspešen izid pomenijo dejstvo in obvezo obenem, da odgovorni v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti storijo vse, da se ti razlogi odpravijo, saj izhajajo predvsem iz subjektivizma in nerazumevanja, ki ima za posledico bojazen, da bi
Delavski svet DO KTL je na svoji seji dne 20.4.1984 sprejel sklep,
da se zaradi neuspelega internega razpisa poveri izdelava idejnega osnutka napisa, imena in znaka KTL, kot celostne podobe naziva firme delovne organizacije, profesionalni organizaciji.
Na omenjeni seji je bilo po obširnih diskusijah ponovno s strani delegata postavljeno vprašanje, zakaj se pravzaprav želi pristopiti k spremembi naših dosedanjih oznak delovne organizacije in zaščitnega znaka, saj to niso tako enostavne stvari ter komu in zakaj naj bi to koristilo. Na vprašanje ntu je odgovoril član poslovnega odbora Janez Moder z obrazložitvijo, da je glede na sprejeto spremembo naziva naše firme kar ie že postalo gotovo dejstvo in sicer, da smo iz prejšne "Kartonaž-ne tovarne Ljubljana" ji dali nov naziv "KTL, industrija papirja in crnbalaže Ljubljana" uveljavljeno z novim samoupravnim sporazu-
"po novem" dobili nekateri nižje osebne dohodke, drugi pa pretirano visoke. V zvezi z višino osebnih dohodkov so ponekod krožile skrivenčene in alarmantne informacije, na podlagi katerih so se ljudje odločali. Izstopajoč razlog za neuspeh referenduma v nekaterih temeljnih organizacijah je tudi neizpeljana mikroorganizacija kot osnova za oblikovanje razvida del in nalog, kakor tudi nejasnost sistema nagrajevanja, pri čemer mislim ni neobravnavane izvedbene akte in dokončen izraču n osebnega dohodka. Ta razlog je bilo možno in bo mogoče odpraviti in sicer povsod tam, kjer bo za to volja in pripravljenost, izvedbeni akti so bili namreč pravočasno pripravljeni in posredovani.
Napake in pomanjkljivosti nam morajo biti v poduk, da jih ne ponavljamo v bodoče. Neuspeli referendum v posamezni temeljni
organizaciji oziroma delovni skupnosti predstavlja velik politični in samoupravni neuspeh, saj smo se predhodno zavestno odločili za izvedbo referenduma. Na teh političnih in samoupravnih preizkusih pa ne smemo biti neuspešni, saj nam to ne dovoljuje sedanji gospodarski trenutek.
Kako v bodoče? Na zadnji seji koordinacijskega sveta delovne organizacije je bilo zavzeto stališče, da se referendum ponovi z enako vsebino. To stališče bo posredo-
mom o združitvi v DO KTL, nastala potreba, da se nov naziv firme praktično likovno uredi in kar sedaj še nimamo urejeno. Še vedno namreč delamo po starem, celo vsak po svoje, kar kaže naš nered v tem in s katerim se kažemo celo po svetu, zaradi česar je nujno potrebno stvar dokončno urediti.
Moj današnji prispevek nima namena polemizirati o vprašanju cene za to spremembo, čeprav je o tem tudi mnogo govora med našimi delavci in delegati delavskega sveta že tudi na sami seji, temveč, da med delavci vzpodbudim razmišljanje, kot je to že načel delegat delavskega sveta — kaj z našim zaščitnim znakom DO KTL?
Vsekakor se v celoti strinjam z mnenjem Janeza Modra, člana KPO DO KTL, da sprememba naziva firme nujno zahteva tudi njeno ustrezno oblikovanje ter da se neenotnost, ki se že leto dni kaže
vano delavskemu svetu delovne organizacije. Referendum bomo izvedli v jesenskem času in sicer v vseh tistih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, kjer ni uspel. V temeljnih organizacijah, kjer je referendum prvič uspel, se le-ta ne bo ponavljal. Stališče, da se referendum ponovi z enako vsebino, bazira na enotnih ugotovitvah, da so vse spremembe in dopolnitve nujno potrebne.
Te vključujejo zakonske spremembe, katerim se ne moremo izogniti, dopolnjeno analitično metodo vrednotenja del in nalog, ki predstavlja uskladitev z branžno metodologijo in praktičnejšo uporabo, nadalje se moramo dokopati do fleksibilnejšega izbora posameznih
vsepovsod čimpreje odpravi s tem, da se skuša nov naziv KTL vsepovsod striktno uveljaviti. Toda pri tem mislim, da je potrebno dodobra, tako s strani gledanja naših delavcev in pa z marketinškega vidika ugotoviti ali le ni trikotna oblika našega zaščitnega znaka tisto, kar bi moralo ostati ob spremenjeni splošni oblikovni vsebini naziva firme. Pri tem smatram, da ni toliko bistveno kakšne črke in kako oblikovane bomo v tem
trikotniku upodobili. Osnovno je, da so se na trikotni znak privadili že vsi koristniki naših storitev in proizvodov in da bi kakršno koli spreminjanje pomenilo njihovo beganje, ali pa od nas zahtevalo visoke izdatke za propagandne storitve, da bi vsem ponovno utrdili prikaz nove oblike našega zaščitnega znaka. Naj pri tem oprem svoje razmišljanje tudi na vprašanje, kakšne oblike zaščitnega znaka imajo druge konkurenčne delovne organizacije v naši stroki. Informativno sem izvedel, da je celo ena izmed njih opustila dosedanji trikotnik, kar nam vsekakor ostaja v prid z upoštevanjem
meril za osebno učinkovitost po vloženem delu, kakor tudi do večjega razpona pri merjenju individualne učinkovitosti, s čemer bomo uveljavili stimulativnejši način delitve.
Poslovanje v težjih pogojih gospodarjenja zahteva učinkovitejši sistem delitve po delu, le-ta pa je nujen in sestavni del poslovne politike, ki smo jo v KTL ambiciozno zastavili, zato je uveljavitev predlaganega sistema nagrajevanja nujnost, ki jo moramo izpeljati, saj je vezana na dosego ostalih poslovnih ciljev, ki nam vsem skupaj omogočajo varnejšo eksistenco in smelejši razvoj.
Slavko Stankovič
dolgoletne uporabe trikotnika kot našega zaščitnega znaka.
Naj za zaključek povem naslednje. Kot delavec KTL se mi ne malokrat zgodi, da nekje ob nakupu kakega proizvoda z okusno in kvalitetno izdelano kartonsko embalažo, se takoj želim prepričati ali smo to embalažo izdelali pri nas, kar se seveda glede na utiskani trikotni zaščitni znak marsikdaj da ugotoviti. Prepričan sem, da to storijo tudi tisti, ki jim je to potreba za svoje službeno delo.
Strokovna komisija, ki naj izbere s strani profesionalne organizacije izdelani poleg drugega tudi zaščitni znak, naj vse te okoliščine, morda tudi na podlagi marketinško izdelane analize podrobno prouči, da bomo dejansko pri oblikovanju nove celostne podobe naziva firme KTL ne izgubili tega kar smo že dolga leta uspešno uveljavljali. Ker nisem komercialist se morda motim — toda pričakujem, da bodo tudi oni povedali svoje mnenje.
M. SEME
KARTO**?** LJUBU***
/IŽS' Ali bo trikotnik
ostal zaščitni znak DO KTL žžk
Z referenduma v TOZD Kartonažna Ljubljana
Reklamacije kupcev - merilo za kvaliteto izdelkov
Tako pakirani izdelki sigurno niso bili primerni za vzorčni izvoz
Tržno orientirana gospodarska organizacija pri svoji poslovni politiki izhaja iz potreb, želja in motivov porabnikov — ne pa iz nekih samostojnih podjetniških ciljev. Zato tržne raziskave med ostalim vključujejo tudi proučevanje odnosa porabnikov do izdelkov, ki jih plasiramo na tržišča, t. j. stališč in mišljenja porabnikov o kvaliteti naših proizvodov.
Pomemben način raziskave kvalitete je testiranje proizvoda, s katerim pridobimo informacijo o sprejemu našega blaga na tržišču. Pri tem pomeni proučevanje reklamacij naših kupcev — katere smo dolžni reševati v okviru pozitivnih predpisov in poslovnih običajev — pravzaprav le obliko testiranja proizvodov.
Reklamacije nam pomenijo pomembno tržno informacijo, ki nas obvešča o nedostatkih v kvaliteti naših izdelkov. Ko raziskujemo reklamacije, želimo oceniti in analizirati vrsto in pomen posameznih kvalitetnih nedostatkov ter izmeriti finančni efekt (izpad realizacije) zaradi reklamacij.
V zvezi s kvaliteto izdelkov velja omeniti, da pomeni boj za kvaliteto pomembno sestavino boja vse naše družbe za gospodarsko stabilizacijo. Ne povem nič novega, če omenim, da so se gospodarske organizacije kar privadile takšnim razmeram, v katerih so lahko živele in se tudi razvijale kot ekstenzivni proizvajalci z vedno skromnejšimi zahtevami po kakovostni proizvodnji in gospodarjenju in z vse manjšo odgovornostjo za lastno delo in poslovanje (le-to smo polagoma prenašali na celotno družbo). Delovni kolektivi so računali (praksa pa jih je potrjevala), da bodo posledice slabega dela podružbljene — najsi gre za izgube ali za dohodek, ki se s številnimi inštrumenti večkrat deli mimo njih. Razumljivo je, da je bila taka pot brez ekonomske perspektive, zaradi česar je bilo vprašanje sta-
bilizacijske preusmeritve že dalj časa v zraku oz. objektivna nujnost.
Stabilizacija med drugim narekuje odpiranje domačega gospodarstva za vplive in merila svetovnega trga. Znano je, da so se s hudo konkurenco svetovne kvalitete in produktivnosti doslej srečevali le izvozniki, ki so bili našo bitko za devize. Drugi — precej večji — del jugoslovanskega gospodarstva je
delal v privilegiranih razmerah doma in prodajal domačim porabnikom vse mogoče po višjih cenah, s katerimi je pokrival svojo nezadovoljivo kvaliteto in neproduktivnost. Vendar nove razmere terjajo drugačna pravila ravnanja. Merilom poslovne sposobnosti in kvalitete po svetovnih kriterijih se morajo podvreči vsi, ne le tisti, ki neposredno izvažajo.
KTL si je zastavila v perspektivnem obdobju ambiciozne cilje tako v pogledu prodaje na domačem kot na tujih trgih. Hkrati ugotavljamo pojave ekonomske krize znotraj meja SFRJ in v svetovnem merilu. Tako naša prodaja na notranjem in na zunanjih trgih občuti zaostreno konkurenco: gospodarska nuja sili naše kupce k selekciji dobaviteljev — pri čemer lahko pomeni slaba kvaliteta razlog za zamenjavo dobavitelja z drugim.
Kvaliteta proizvoda mora predstavljati najpomembnejše orožje v tržni konkurenci — saj so ostala sredstva (cene, ekonomska propaganda, investicije v nove proizvode
i.	dr.) ali problematična ali finančno težko dosegljiva.
Upoštevajoč gornja izhodišča je tukajšnja služba marketinga obdelala reklamacije kupcev KTL za preteklih 5 let (t. j. leta 1979 -1983). Prikaz zajema le tiste TOZD, ki vodijo knjigo reklamacij po enotnih kriterijih, ki jih je predpisala DE Kontrola kakovosti v DSSS KTL, to so TOZD: Kar-
tonaža, Kartonažna, Lepenka, Papirna konfekcija, Val karton.
Na tem mestu zaradi obširnosti ne nameravam navajati vseh podrobnih rezultatov raziskave, marveč le enega, najbolj globalnega, t. j. finančni učinek reklamacij v merilu KTL (točneje omenjenih v TOZD). V tabeli bomo prikazali za opazovano obdobje vrednost reklamacij in fakturirane realizacije po stalnih cenah, t. j. po cenah leta 1979. S preračunavanjem na stalne cene hočemo izločiti inflacijske vplive, ki so bili ravno v tem obdobju močnejši kot v predhodnih.
TABELA 2
Ne, da bi se spuščal v problematiko registriranja reklamacij — znano pa je, da točnost tega registriranja popušča, lahko že iz zgornjih, takorekoč uradnih podatkov o reklamacijah sklepam na povečanje pojava reklamacij v zadnjem času — konkretno v letu 1983. To povečanje bi bilo še vidnejše, če bi kot 100 vzeli leto 1980 (in ne 1979).
Na event. ugovor, češ vrednost reklamacij ne presega 2 % vrednosti fakturirane realizacije pri naštetih 5 TOZD, je treba odgovoriti, da je k vrednosti reklamacije treba prištevati tudi škodo na ima-ge-u oziroma škodo, ki nastane, če se naš nezadovoljni kupec preusmeri na drugega dobavitelja. Hkrati z objavo gornjih misli in konkretnih podatkov za KTL (oz. 5 TOZD) želim poudariti pomen službe kontrole kvalitete, ki je v KTL sicer enotno organizirana — kar žal ne velja za vse TOZD. Gospodarska nuja nas sili,da bolj dosledno in bolj sistematično obravnavamo izsledke tozadevnih služb (na nivoju TOZD in DO) ter hkrati, da tudi okrepimo te službe (številčno, strokovno, finančno), kjer niso kos zahtevam urejene proizvodnje. V svojih dosedanjih (zelo varčno odmerjenih) kontaktih s kupci KTL sem imel priliko ugotavljati ugodne ocene o kvaliteti tistih naših izdelkov — kar velja za obdobje pred enim letom. Ne pokvarimo si te ugodne predstave kupcev o nas!
mgr. Vlado PEKLE
Primerjava vrednosti reklamacij in fakturirane vrednosti 1979 — 1983:
KAZALEC	1979	1980	1981	1982	1983
Reklamacija v 000 din korigirane z indeksom cen	2.284	1.276	2.206	2.344	3.950
INDEKS REKLAMACIJ	100	56	96	103	173
Fakturirana realizacija v 000 din, korigirana z indeksom cen	1.436.771	1.795.983	1.651.773	1.776.480	5.215.901
INDEKS fakt. real.	100	125	115	124	154
Opomba:
1	— upoštevane so reklamacije I. grupe (t. j. tiste, ki jih spremlja konkretna škoda, za katero se obremeni TOZD
oziroma DE
2	— kot indeks cen je vzet statistični indeks cen proizvajalcev SFRJ za stroko "proizvodnja in predelava papirja"
6
A .
KtlTOlAilA UUIIJAIA
A
lAITOlAZlA UUIIJAIA
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
A
KAIT0IA2IA UUIIJAIA
A
IAITOIAZIA UUIIJAIA
Kako delujemo na snovanju in razvoju informacijskega
sistema
Snovanje in razvoj informacijskega sistema v delovni organizaciji je Zelo kompleksna naloga. Posebno še to velja za tehnično, računalniško podprt informacijski sis-tem. kakršnega moramo v večji ali manjši meri snovati in razvijati, kejti sodoben informacijski sistem btez ustrezne informacijske tehno-logije (avtomatizacije pisarniškega Poslovanja, avtomatizacije obdela-Ve in obravnavanje podatkov, pre-n°sa podatkov) oblikovanja in uPorabe informacij, je neažuren, nekonkurenčen, z majhno inte-9racijsko zmožnostjo in nasploh neustrezen v sedanjem poslovno gospodarskem prostoru, niti na domačem, še posebno pa ne na tujem (na katerem tudi trgujemo 'n moramo še v večji meri trgovati).
Razvijanje informacijskega sistema ie tudi stalna naloga kajti v delov-Pi organizaciji se tekom časa sPreminja poslovna politika, orga-Piziranost, zakonodaja, potreba P° informacijah i. pd„, kar zahteva sPreminjanje in prilagajanje informacijskega sistema.
Ipformacijski sistem je razumeti k°t posrednika med izvajalnim in Upravljalnim sistemom v delovni 0rganizaciji (ali delu organizacije). ^ obema tema sistemoma, informacijski sistem vspostavlja in določa tokove podatkov in informa-c'i. komunikacijske poti po kate-rih potekajo podatki in informaci-ie od izvajalnega do upravljalnega sistema in nazaj, določa sistem zbiranja podatkov, sistem obdela-Ve podatkov in njihove predelave ter sistema oblikovanja informacij 'P uporabe informacij. Podatki Pestajajo v zvezi z izvajanjem na-l°g v izvajalnem sistemu, informa-c'je pa so potrebne za odločanje v okviru upravljalnega sistema v delovni organizaciji. Poleg podatkov in informacij v delovni orga-
nizaciji moramo v njej, pri njenem informacijskem sistemu upoštevati tudi podatke in informacije, ki izhajajo iz organizacije v njeno okolje (DO oddajnik informacij) ter podatke in informacije, ki prihajajo iz okolja (DO prejemnik informacij).
Informacijski sistem mora biti organiziran skladno z organiziranjem izvajanja nalog v izvajalnem sistemu ter tudi skladno s procentom odločanja v okviru upravljalnega sistema (poslovodnega in samoupravnega) delovne organizacije. Če se organiziranost izvajalnega in ali upravljalnega sistema spremeni, se mora spremeniti tudi organiziranost informacijskega sistema v delovni organizaciji. Do tega prihaja stalno v razvoju delovnih organizacij in tako tudi v primeru naše delovne organizacije; sedaj imamo najnovejšo organiziranost izdelano v sodelovanju z VEKŠ Maribor. Na primer, če organiziramo v izvajalnem sistemu samostojne poslovne funkcije nabave, prodaje in transporta, v celovitejšo funkcijo komerciale (logistika), moramo organizirati tudi informacijski (pod) sistem komerciale namesto posameznih informacijskih sistemov nabave, prodaje in transporta (razpečave). V upravljalnem sistemu mora biti informacijski sistem skladen z organiziranostjo od-ločevalcev v procentu odločanja, ravnijo sprejemanja odločitev, časom odločanja in problemi v zvezi s katerimi se je potrebno odločati. Če temu ne bo tako, bodo odločitve neustrezne, prepozne, proces odločanja predrag in akcije, izvedene na podlagi sprejetih odločitev, neuspešne. Torej mora informacijski sistem "dohajati" upravljalni sistem sicer predstavlja ozko grlo v delovni organizaciji. V nasprotnem primeru informacijski sistem, ki je grajen preko pot-
reb in zmogljivosti upravljalnega sistema, je za tisti del, kolikor "prehiteva" upravljalni sistem, predrag. N. pr. brez pomena je takojšna razpoložljivost informacij, če je mogoče sprejemati ustrezne odločitve na podlagi en dan starih, cenejših informacij; informacije morajo biti prilagojene tistemu, ki jih bo uporabljal, sicer bo naložba v IS z njegovega vidika nepotrebna.
Skladnost in smotrnost informacijskega sistema bomo dosegli če bomo načrtno določili in potem izhajali iz načrta morebitnih podatkov in informacij, prejemnike informacij, uporabnike informacij, mesto sestavljanja in oblikovanja informacij, komunikacijske poti med temi mesti in točkami ter sihronizirani časovni načrt sistema informacij. Pri vsem tem mora biti izhodišče gradnje informacijskega sistema celotna delovna organizacija, z vsemi svojimi potrebnimi funkcijami ter integriranost informacijskih (pod) sistemov v izvajalnem in upravljalnem sistemu .
Na podlagi vsega navedenega in še drugih poslovnih predpostavk opredelimo potrebe po vrstah in zmogljivosti informacijske tehnologije (pisarniška avtomatizacija, računalniški sistem, komunikacijske mreže). Na podlagi opredeljenih potreb, poslovnih predpostavk (finančne, organizacijske, časovne in druge narave) in ob upoštevanju realno razpoložljive informacijske tehnologije potem oblikujemo in zasnujemo informacijski sistem.
Za uspeh pri snovanju, gradnji in razvoju informacijskega sistema je kritično pomembno obstoj strokovnjakov za oblikovanje in uvajanje informacijskih sistemov (za RA podprli del in ostali del IS) in službe za EOF ter pristno in trdno sodelovanje uporabnikov informacij za delovanje IS v delovni organizaciji. Tudi v KTL se temu ne moremo oporiti, če si želimo uspešnosti delovanja informacijskega sistema in s tem z večjo gotovostjo delovne organizacije kot celote. Razpoložljivost majhnega kadrovskega potenciala za oblikovanje in gradnjo informacijskega sistema ter službe za EOF — zajemanje podatkov in posredovanje podatkov, vsekakor ne zadošča (niti do polovice potreb), čeravno je to solidna osnova za pričetek snovanja in razvoja informacijskega sistema v KTL. Kasneje, tekom poteka projekta programa razvoja in izgradnje informacijskega sistema, bo potrebno angažirati še nove kadre, skladno z zahtevami za uspešnost realizacije te kompleksne naloge. Uporabnike informacij v našem družbenem sistemu — torej tudi v KTL — ločujemo po naslednjih štirih kategorijah:
—	samoupravni organi	(DO,
TOZD);
—	poslovodni	delavci	(DO,
TOZD);
—	poslovodni delavci srednje ravni in strokovni delavci na kreativnih delovnih področjih;
—	poslovodni delavci in strokovni delavci na rutinskih delovnih področjih.
Da bi zadostili pričakovanjem, je potrebno uporabiti participativni pristop tako, da se vključijo uporabniki informacij že v samo analizo in oblikovanje informacijskega sistema in nato sodelujejo vse do končne izgradnje tega sistema v delovni organizaciji KTL. Uporabniki informacij so različnih ravni pri odločanju in se tudi različno vključujejo pri razvijanju informacijskega sistema. Slej ko prej je potrebno računati, da je — bo potrebno uporabnike informacij dodatno ustrezno strokovno usposobiti — z različnimi programi po stopnjah odločanja. Vsekakor pa imajo uporabniki informacij višje ravni — poslovodni delavci DO in TOZD (KPO in direktorji TOZD) prvo vlogo in naloge — v zvezi z informacijskim sistemom, ki jih ne bi smeli prenašati na nižje organizacijske ravni, in sicer:
—	opredeljevanje ciljev združenega poslovnega sistema, njim podrejenih ciljev ter ciljev in strategij razvoja informacijskega sistema,
—	oblikovanje organizacijskih struktur ZPS v zvezi z informacijskim sistemom,
—	dolgoročno, srednjeročno in letno načrtovanje razvoja celotnega informacijskega sistema, vključno z formalno ureditvijo na samoupravljal nih distancah,
—	zagotavljanje ustreznega kadrovskega potenciala (z vodjem in člani teama — delovne skupine) za oblikovanje in uvajanje informacijskega sistema ter službe za EOF, vključno s formalno ureditvijo,
—	nadziranje razvoja celotnega informacijskega sistema,
—	reševanje nesoglasij v zvezi z informacijskim sistemom.
Poslovodni delavci višjih ravni in samoupravljal ne strukture odločajo v zvezi s prednimi nalogami. Ni pa potrebno, da sami izvajajo za to potrebne študije in zadevna pisna gradiva, marveč delajo to za njih specializirane strokovne službe v delovni organizaciji. Nujno pa je, da poslovodni delavci zagotavljajo izvajanje teh nalog ter aktivno in kreativno sodelujejo pri njihovem izvajanju, da odločajo o ustreznosti definiranja in rezultatov nalog ter posredujejo in prevzemajo odgovornost za te naloge pred samoupravnimi strukturami v delovni organizaciji.
(nada/j. s 7. str.)
Za snovanje, razvoj in izgradnjo informacijskega sistema v delovni organizaciji se je potrebno ustrezno organizirati. Izkušnje iz naših organizacij in še posebej zunaj (na zahodu in vzhodu) so pokazale, da je za to najustreznejša in najuspešnejša projektna ali matrično projektna organizacija. Torej tako, da za gradnjo informacijskega sistema, znotraj obstoječe organiziranosti vzpostavimo posebno (začasno) organizacijo, ki prevzema nalogo snovanja, razvoja in izgradnje informacijskega sistema v delovni organizaciji. Gradnja informacijskega sistema v delovni organizaciji bo trajala več let (5 — 7 let). Tekom izvajanja projekta te izgradnje bo potrebno vključevati nove strokovno—kadrovske potenciale, vse več sodelovanja (in strokovnega usposabljanja) uporabnikov informacij ter dodatne nove kapacitete informacijske tehnologije (lastna in/ali najeta).
Za začetek je naš KPO evidenčno že imenoval dodatno skupino za delo na tem projektu, ki je sestavljena in sodelavcev strokovnjakov za razvoj in gradnjo informacijskega sistema, sodelavcev iz vrst uporabnikov po poslovnih funkcijah v poslovnem sistemu (le v izvajalnem sistemu) — oskrbnikov po inf. podsistemih ter koordinatorja tega projekta. Delovno skupino bo potrebno še dopolniti in tudi formalno imenovati.
Pripravili smo (predlog) program razvoja in izgradnje informacijskega sistema v ZPS KTL z naslednjimi glavnimi fazami in segmenti:
I.	organizacija projekta in sistemska analiza
1.	Projektna naloga in organizacija projekta
2.	Sistemska analiza in obravnava ciljev ZPS
II.	Grobo snovanje informacijskega sistema
1. Upoštevanje sprejete poslovne politike in organiziranosti ZPS ter sistemska analiza strukture IS.
2.	Posnetek stanja in ocena obstoječega informacijskega sistema (dejavnosti)
3.	Določitev informacijskih potreb v novem informacijskem sistemu
4.	Osnove za organiziranost integriranega informacijskega sistema
a.	po poslovnih funkcijah izvajalnega sistema
—	kadrovski I pod S (sistem)
—	investicijsko-teh nič ni I pod S
—	finančni I pod S
—	računovodski I pod S
—	marketinški IS komercialne operative
—	nabavni I pod S
—	prodajni I pod S
—	proizvodni I pod S
b.	po funkcijah upravljalnega sistema
—	poslovodni IS:
delni IS za upravljalno načrtovanje
delni IS za pripravo izvajanja (funkcij), organiziranje, motiviranje, vodenje - koordiniranje delni IS za nadzor in kontrolo poslovanja
—	samoupravljalni IS
5.	Groba zasnova "ročnih" in računalniško podprtih I pod S
6.	Podatkovna baza informacijskega sistema
7.	Ocena delovnega bremena in načelo načrtovanja računalniške opreme za informacijski sistem
8.	Izračun potrebne računalniške opreme za podporo integriranega informacijskega sistema
9.	Terminski načrt razvoja in izgradnje informacijskega sistema
10.	Plan kadrov in obstoj—razvoj službe EOP in informacij
11.	Grobo ekonomsko vrednotenje in verifikacija projekta gradnje IS
III.	Podrobno snovanje informacijskega sistema
1. Definiranje projetka in program dela za razvoj in izgradnjo informacijskih podsistemov
2.	Podrobno snovanje I pod S
3.	Potrebna informacijska oprema
4.	Načrt uvedbe I pod S
5.	Ocena vrednosti uvedbe ter verifikacije izgradnje I pod S.
IV.	Izgradnja in uvajanje informacijskega sistema
1.	Organizacija pod projekta uvajanja
2.	Študij informacijske opreme
3.	Izdelava programske dokumentacije
4.	Izdelava navodil za uporabnike informacij
5.	Programiranje
6.	Izdelava navodil za izvajanje obdelav
7.	Matični podatki za bazo podatkov
' 8. Preizkusni tok obdelave
9. Začetno spremljanje in predaja obdelave
V.	Spremljanje in vzdrževanje informacijskega sistema
—	spremljanje delovanja
—	spremljanje inovacij, dopolnitev, izboljšav in potrebnih sprememb za IS.
Projektna delovna skupina, ki jo je imenoval KPO sedaj dela na posnetku obstoječega IS — informacijskih dejavnosti, konkretno na posnetku dokumentacije v poslovnem sistemu. Delo, (ki je sicer prehitevanje predlaganih faz razvoja in izgradnje IS, vendar ne bo tega motilo, če ne bomo tako ravnali tudi v naprej) poteka prepočasi zato, ker so ti sodelavci vsi obremenjeni s svojim rednim operativnim funkcionalnim delom. Če bomo hoteli, da bomo hitreje na-
FOTO VEST:
Delegacija KTL je pred letošnjim praznovanjem 4. julija — dneva borcev in 22. julija — dneva vstaje slovenskega naroda, položila lo-
predovali, se bo potrebno ustrezno drugače odločiti. V posnetek tokov dokumentacije so se vključile tudi nekatere naše TOZD in pri njih čutimo polno razumevanje za opravljanje te naloge, kakor tudi za pričakovani razvoj in izgradnjo informacijskega sistema v KTL.
Posamezne navedene faze projekta bomo izvajali postopoma drugo za drugo: analiza ciljev ZPS in IS, organiziranost za projekt izgradnje IS, analiza sedanjega IS, izdelava in sprejem zasnove IS, določitev strukture bodočega IS, ugotavljanje problemov v zvezi z IS, ugotavljanje tekočih in bodočih potreb po informacijah v ZPS KTL itd. Nato bo po prioritetnem vrstnem redu sledilo snovanje in izgradnja posameznih I pod S in delnih IS. Je pa mogoče kakšno od nalog za IS opraviti tudi preje od vrstnega reda, če je s strategijo razvoja IS v KTL tako določeno. Tako naš oddelek za EOP v sodelovanju z ISKRO DELTA že dela na pripravi obdelav — aplikacij za vodenje proizvodnje v TOZD Kartonažna. Te aplikacije, ki se bodo na začetku (do nabave lasnih RA Kapacitet) izvajale v RA centru ISKRE DELTA in preko interaktivnih terminalov v TOZD Kartonažna, bo kasneje mogoče aplicirati tudi v drugih naših TOZD. Druge obdelave, ki jih i-mamo že vpeljane v KTL, se še naprej izvajajo v Mchanografskem centru Ljubljana.
Drago Kostner
P. s.: V prihodnji številki Glasila bomo prikazali projekt razvoja IS potom skic.
vorjev venec k spomeniku padlim partizanom na Oklem pri Ljubija ni.
m. s.
A
A
lANTOlAlBA LJUBLJANA

A
KARTONAŽNA LJUBLJANA
/ižK
PORTRET
JELICA KRISTAN
V želji, da bralcem občasno predstavimo katerega izmed naših .delavcev glede na njihovo življenje in delo smo se tokrat odločili za Gabrijelo KRISTAN iz delovne skupnosti skupnih služb, predvsem glede na njeno aktivno družbeno delovanje kot članice sveta Zvezne skupnosti za cene Jugosla vije ter za njeno vestno delo na komercialnem področju v KTL.
Naj jo za uvod kratko predstavi mu: rojena je 12.2.1937 v Ljubljani. V času študija ne ekonomski fakulteti v Ljubljani je postala tudi štipendistka KTL. Razne okoliščine so pogojevale, da ji je ob nastopu dela v KTL 1.4 1963 kot absolventki ekonomske fakul tete manjkalo za zaključek študija in diplomo diplomiranega ekonomista samo še pet izpitov. IPrip. ur.: tudi sam kot nekdanji vodja kadrovske dejavnosti tega nisem vedel). Po opravljeni preizkusni dobi je bila s 1.11.1963 razporejena kot' prodajni referent v enoto potiskane embalaže komercialne službe in od tedaj dalje vsa leta dela na tej prodaji s tem da je bila od 1.8.1969 razporejena na belo samostojnega prodajnega referenta in od 1.3.1977 dalje kot vodja prodaje DE-10, kar opravlja še danes.
Jelica KRISTAN, želimo da nam uvodoma poveste kako lahko svoje aktivno delovanje delegata s tem, da ste bila pred kratkim tudi izvoljena za stalnega predsednika zbora delavcev DSSS, povežete z odgovorno delovno nalogo vašega dela v KTL?
Na vprašanje kar težko odgovorni. Delovni dan se zjutraj začne 'n pozno popoldan neha. Vsekakor pa je tudi naša osebna naloga, da se poleg službenih dolžnosti
vključimo v samoupravno in družbenopolitično delovanje ter de tako po svojih močeh dopri-nesemo k reševanju, konkretno pri nieni — problematike s področja Utejanja cen, ki pa mi je na eni strani tudi slična z delom na de-l°vnem mestu.
članstva v Svetu zvezne skup-u°sti za cene sem prišla potem dejanja v Splošno združenje gra-'Cr|e dejavnosti Jugoslavije. Verjetno pa so se za to našo slovensko ar>did at uro odločili tudi glede na nacionalni ključ, ki je bil za ses-tavo sveta določen. Po takratnem , IUČU smo imeli Slovenci v svetu tlri do pet predstavnikov v kate-ru,TI so poleg delegatov posamez-n'b gospodarskih panog še delegati ZVuznih in republiških izvršnih sve-tov- V mojem skoraj 22 letnem
delovanju pri prodaji potiskane embalaže, sem se pri tem udeleževala tudi raznih sestankov s področja delovanja grafične industrije bodisi na republiškem ali zveznem nivoju, zaradi česar se je izvršni odbor grafične dejavnosti tudi odločil, da me delegira v zvezni svet za cene.
(Naj omenim da KTL kot celota spada po nomenklaturi svoje dejavnosti v papirno predelovalno in ne grafično industrijo)."
Kako pogosto ste klicani na seje sveta?
"Mandat v svetu m i teče ze četrto leto in zato moram reči, da so bile seje sveta, kar pa je glede na našo izredno problematiko na področju cen tudi razumljivo, zelo pogoste. Morda se bo moj mandat po 4 letih zaključil, čeprav članstvo v
svetu ni vezano na mandat, temveč se gospodarska zbornica odlo či o zamenjavi delegata. Za letošnje leto, je bilo glede na spremembe v zakonu o sistemu in kontroli cen itak predvideno zmanjšanje iz sedanjih 42 delegatov na manjšo operativno telo, toda ker je zakon še vedno v pripravi, do tega še ni prišlo."
Kako komentirate lanskoletni dogodek, ko so nekateri, ki so bili seznanjeni s takrat predvideno in kasneje sprejeto splošno zamrznitvijo cen, le to posredovali določenim organizacijam, ki so to izkoristile, za še pravočasno podražitev proizvodov in kakšno je vaše mnenje o tem?
"Mislim da nobena stvar ni tako skrita, da ne bi bila očita! Sama kot delegatka sveta tega nisem vedela. Sicer pa, glede na izredno perečo problematiko v zvezi s pod-
ražitvami osnovnih surovin in repromaterialov, ni čudno, da je do tega le prišlo. Smatram, da so dejansko administrativni postopki za dovoljen dvig cen bili izredno dolgotrajni in je minilo nekaj časa predno je nek zahtevek šel skozi celotni postopek."
Kot strokovnjak s področja cen in ob dejstvu, da ste s to problematiko tudi obširneje seznanjena, ali pričakujete ob sedanji naši odmrznitvi cen, da se bodo le-te takoj občutno dvigale oziroma se bo vse skupaj le odvijalo v nakaterih predvidenih mejah?
"Vsa prizadevanja zvezne in republiških skupnosti za cene ter ostalih so, da bi te podražitve bile izvedene le tam kjer so nujne ter da bi bile postopne. Tako tudi ne bi prišlo do prebijanja predvidene stopnje inflacije in začrtane politike cen za letošnje leto. Seveda pa je na to v sedanjih nejasnih razmerah le težko odgovoriti."
Kako upate, da se bo KTL v tej situaciji znašla in kako bo vodila svojo cenovno politiko?
"Poleg odlokov, ki določajo sam način in pogoje po katerih lahko posamezne temeljne in druge organizacije spreminjajo svoje cene, je Zvezni izvršni svet, zato da bi usmerjal te podražitve in jih v skrajnem primeru tudi zaustavil pooblaščen, da lahko prinese tudi drugačne dodatne ukrepe. Eden takih je tudi projekcija cen, ki predvideva, naj se v letošnjem letu cene industrijskih proizvodov ne bi povečale za več kot 30 %, ker te namreč potegnejo s seboj tudi ustrezne večje življenske stroške.
Pri cenah za izdelke in storitve naše delovne organizacije pa je predvideno, kar seveda vsi ekonomisti tudi potrjujemo, da nam mora pravzaprav trg, preko ponudbe in povpraševanja, določati prodajno ceno. Toda trenutno še ni vse zrelo, da bi se vse to v celoti prepustilo delovnim organizacijam, temveč je odločeno, da se
pri izdelkih kjer bo ponudba večja kot povpraševanje cene oblikujejo svobodno, seveda ob izpolnjevanju ustreznih pogojev in sicer v primerjavi s svetovno ceno tam kjer so izdelki predmet mednarodne menjave, v doseganju ustrezne produktivnosti in drugo.
Za individualna naročila, ki se izvajajo za končnega posameznega kupca po njegovi specifikaciji, pa se cena lahko ureja z medsebojnim dogovorom, s tem, da nam tega tudi ni potrebno več prijavljati. Vsekakor pa moramo pri tem cene oblikovati v okviru sprejetih meril ter se tudi držati določil resolucije."
Kako vidite kot vodja prodaje DE-10 TOZD-a Kartonažna Ljubljana perspektivo v njeni prodaji in ali obstoja kaka problematika?
"Za našo delovno enoto 10 lahko ugotavljam, da je letošnje leto, kot tudi preje, nekje primerno oskrbovana z naročili. Vkljub vsem, pa se že opaža, da kupna moč zelo upada, s tem pa se večajo tudi zaloge proizvodov v trgovinah in pri proizvajalcih, zaradi česar moramo biti na to zelo pozorni.
Drugi činitelj pri nadaljnjem pridobivanju naročil, ki vpliva na njih je tudi dejstvo pomanjkanja surovin, seveda ne samo pri nas, temveč še bolj pri naših naročnikih za njihove izdelke, ki se embalirajo zaradi česar večkrat tudi izpadajo iz proizvodnje določeni proizvodi, ki so bili planirani za proizvodnjo v letošnjem letu. Posledice tega pa se seveda odražajo pri nas v izostanku naročil za izdelavo embalaže."
Ali nam lahko v kratkem poveste še kaj o izvozu?
"Sama konkretno, odkar je organiziran izvozni oddelek pri nas ne delam več na izvozu, toda glede na stike pri koordinaciji naročil lahko rečem, da imamo že več let zelo močan izvoz v Sovjetsko zvezo. Tega bomo po svojih močeh skušali zadržati tudi v bodoče, ker so te velike več miljonske serije izdelkov, ki so za našo strojno opremo najprimernejše. Naša majhna razdrobljena industrija nima tako velikih naročil, pa tudi medsebojna konkurenca je zelo močna. Sicer nam ta izvoz ne prinaša teh tako pomembnih konvertibilnih deviz, imamo pa zato s Sovjetsko zvezo določeno blagovno menjavo in od katere dobivamo tudi celulozo, les, stari papir, kar vse je v okviru SOZD-a Slovenija papir vsekakor pomembno. Težji problem pa je s plasmajem naših izdelkov na konvertibilni trg, kjer je konkurenca izredno velika, zahteve po kvaliteti pa take, da jih sami, glede na zadnje čase slabo kvaliteto kartonov in barv zelo, zelo težko dosežemo."
Jelica •Kristan
(nadalj. z 9. str.}
Za zaključek razgovora vas Jelica KRISTAN prosim, da nam poveste tudi nekaj o sebi, svojem hobiju ter s čem drugim se še ukvarjate v svojem prostem času oziroma ali imate še kake življenske cilje?
"Če bi me vprašali še pred dvemi leti, bi rekla, da se prav zaprav še
zelo veliko ukvarjam s športom. V preteklosti sem namreč imela dva konjička in sicer petje in šport, saj sem temu posvetila veliko svojega časa. Zadnji dve leti pa sta ta dva moja konjička v drugem planu, tako da smučam le še kako nedeljo za rekreacijo in pojem, kadar se pokaže kaka prilika. Ob srečanju nas nekdanjih starih APZ-ejevcev (Pr. ur.: Aka-
demski pevski zbor Tone Tomšiči v katerem sem pela polnih 12 let, še z veseljem zapojemo, drugače pa razen za nedeljske izlete ni več časa."
Jelici Kristan smo se zahvalili za odgovore in ji obenem želeli še veliko uspeha na delu in v osebnem življenju.
M. SEME
Učenci na proizvodnem delu v TOZD Kartonažna Ljubljana v šolskem letu 1983/84
Ob zaključku šolskega leta 1983/ 84 je prav, da se malo pomudimo pri proizvodnem delu učencev, ki so bili na usposabljanju v naši največji temeljni organizaciji TOZD Kartonažna Ljubljana. Največ je bilo učencev iz 1. in 2. letnika Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo iz Ljubljane in sicer vsakih 14 dni od septembra 1983 pa do marca 1984. Šolo zastopa organizator proizvodnega dela Anton ing. KONČAR.
Bolj poglobljeno pa sodelujemo s Srednjo šolo tiska in papirja iz Ljubljane, ki jo zastopa organizator proizvodnega dela in delovne prakse prof. Pavel SKALAR. Iz te šole so na usposabljanju učenci našega profila — grafiki — kot naši
bodoči delavci. V letošnjem šolskem letu smo usposabljali učence prvih, drugih ter tretjih letnikov in sicer od novembra 1983 pa do sedaj, ko se izteka proizvodno delo tretjim letnikom.
Učenci so delali v vseh delovnih enotah (DE-10, 20, 30 in 80), kar je prikazano v spodnji tabeli.
Vsem učencem smo nudili ob njihovem prihodu 4-urne uvajalne seminarje, na katerih so se seznanili z organiziranostjo varstva pri delu in si ogledali proizvodne obrate, prav tako pa smo jim predstavili dejavnosti DO in TOZD-ov. Vsem učencem nudimo topli obrok malice in nagrado, katere višina je odvisna od njihovega uspeha pri proizvodnem delu.
Vse učence so pri proizvodnem delu uspešno vodili mentorji proizvodnega dela po sprejetem programu, v katerega smo opredelili vsa tista dela in naloge, ki so značilna za posamezen letnik.
Mentorji so imeli v povprečju zelo uspešne učence, razen nekaterih izjem, ki so dobili oceno — uspešno. Učenci, ki so na proizvodnem delu delali po normi, pa so bili dodatno nagrajeni s 30 % povečanjem nagrade.
Ob koncu lahko povzamemo, da je proizvodno delo potekalo po zastavljenem programu, obenem pa tudi, da smo z učenci imeli samo koristi, nikakor pa ne izgube.
M. ZAPUŠEK
Šola	Časovni termini		DE-10	D E-20	D E-30	D E-80	D E-60	Skupaj
<	12/ 9-23/ 9	1983	13	4	5	5	1	28
-J								
O	26/ 9- 7/10	1983	10			17	1	28
>CO								
<	10/10-21/10	1983	23	7	6	8	1	45
> O -*	2/11 - 11/11	1983	21	6	6	2	2	37
—* c to K O -2	14/11 -25/11	1983	14	1	2	-	2	19
00 • »N -	5/12 - 16/12	1983	8	—	3	—	2	13
D c cc	19/12-30/12	1983	6	4	6	3	2	21
O —	16/ 1-27/ 1	1984	7	6	4	2	3	22
—> z:	30/ 1-10/2	1984	12	6	6	6	1	31
o ID	27/ 2-9/3	1984	16		8	4	2	30
cc								
m	12/ 3-23/ 3	1984	12	-	4	-	1	17
	SKUPAJ		142	34	50	47	18	291
	14/11 -25/11	1983	15	-	—	—	—	15
Q_	13/ 2-24/ 2	1984	8			_		8
h-								
	9/ 4 - 20/ 4	1984	10	-	-	-	-	10
	4/ 6-27/ 6	1984	11	-	-	-	-	11
	SKUPAJ		44	-	-	-	-	44
	VSE SKUPAJ		190	34	50	47	18	335
POBUDA DELAVCEV ZA VARČEVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA
Na oglasni deski temeljne organizacije Valkarton Logatec sem te dni prebral v zapisniku seje izvršnega odbora njihove osnovne organizacije sindikata z dne 5.6. 1984 tudi naslednji sklep:
Izvršni odbor 00 sindikata ugotavlja, da njihovi nočni čuvaji
spijo na pisalnih mizah, ter da za vzglavje uporabljajo delovne halje, ki se pri tem močno zgubajo in so zjutraj neuporabne. Zato se pozivajo nadrejeni, da ukrepajo proti takim načinom varovanja družbenega premoženja.
Iniciativa je vsekakor vzpodbudna,
saj je v naših delovnih kolektivih še mnogo raznih primerov, ki bi nam z izboljšanjem delovne discipline še kako lahko doprinašali k uspešnemu premagovanju stabilizacijskih naporov.
M. S.
Izobraževanje za samoupravljanje
Zavedajoč se dejstva, da samo usposobljeni delavec lahko uspešno sodeluje v organih upravljanja in da je poznavanje področja na katerem deluje pogoj za kvalitetno odločanje, smo tudi letos, po izvedenih volitvah v delavske svete in druge organe upravljanja po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb, organizirali seminarje za:
. delegate delavskih svetov,
. člane komisij za delovna razmerja,
. člane odborov samoupravne delavske kontrole,
. za člane disciplinskih komisij.
Namen teh seminarjev je bil dvojen: prvič smo želeli delavce, ki smo jim z izvolitvijo v posamezne organe upravljanja zaupali odločanje o posameznih zadevah, seznaniti s pristojnostmi in načinom delovanja teh organov ter jim na ta način olajšati delo pri sprejemanju samoupravnih odločitev; drugič pa smo želeli s posredovanjem osnovnih informacij in znanj z navedenih področij vzpodbuditi interes delavcev za pridobivanje novih znanj in poglabljanje v ta področja delovanja, kar bi vsekakor dvignilo kvaliteto odločanja na višjo raven.
V želji, da obravnavano gradivo čimbolj približamo dejanskim razmeram in potrebam posameznih organov, smo se odločili da so bili predavatelji za posamezne teme strokovni delavci DSSS, ki sicer opravljajo dela in naloge z navedenih področij.
Udeležba na seminarjih je bila slabša kot smo jo pričakovali s pričo pomembnosti vprašanja, ki so bila obravnavana, na kar sta verjetno vplivala oddaljenost posameznih temeljnih organizacij in delo v dveh ali več izmenah.
Še posebej sta "zatajila" delovna skupnost skupnih služb in TOZD Kartonažna Ljubljana, zlasti zaradi tega, ker so vsi seminarji bili organizirani v Ljubljani.
Tudi udeležba iz TOZD Kuverta je bila pičla, vendar so iz te temeljne organizacije takšno udeležbo tudi planirali. Pohvaliti pa gre udeležbo iz TOZD Kartonaža Rakek in TOZD Papirna konfekcija Ljubljana, ki sta predstavljali dobro polovico vseh sodelujočih. Zavedamo se, da v kratko odmerjenem času ni bilo možno obravnavati vseh vprašanj, ki se nanašajo na delovanje posameznih organov, pa vendar upamo, da smo dosegli osnovni namen in na ta način prispevali h boljšemu in učinkovitejšemu delu samoupravnih organov.
S.	PRAŠTALO
TERMINOLOGIJA V PAPIRNO-PREDELOVALNI INDUSTRIJI
Oznaka za "pokrov- dno"
Izvedba dna se ne omenja, če je dno enake konstrukcije kot pokrov (razen kadar je to treba izrecno poudariti)
Če sta dno in pokrov enake izvedbe vendar zamaknjeno je zamaknjeno mišljeno za 180° (sicer je potreben poseben (opis).
Štiri—loputno sestavljivo dno (21 5)
dnenski del škatle — zloženke, ki ga uporabnik na roko sestavi pred polnjenjem.
mwww
Tri—loputno dvotočkovno lepljeno dno (713) dnenski del škatle — zloženke, ki se samodejno sestavi pri uporabniku med utelešenjem pred polnjenjem
štiri—točkovna poklopnica (748)
poklopnica, ki se pri utelešenju zloženke utrdi s prepognjenjem obeh stranskih loput
Sest—točkovna preklopnica (761)
Poklopnica, katere dnenski in preklopni pokrov) se pri utelešenju zloženke samodejno oblikujeta
- iZ-^UrzTrra: ; « •
i •
i *
t i
t i
• «

V slovo in
spomin
Rajko Prša
Tako nepričakovano nas je v sredo, 27. junija presenetila vest, da je nenadoma umrl naš delavec Rajko PRŠA. Težko nam je v teh šele komaj doživetih trenutkih njegovih zadnjih ur življenja ter slovesa opisati vse spomine na njega, toda v tem, kar je bil pri delu v tovarni vsa zadnja leta njegov ži-vljenski cilj, nam ni težko.
Rajko PRŠA je prišel v KTL kot strojni ključavničar leta 1963. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v mehanični delavnici, kjer je delal na skobeljnem stroju. Sodelavci se ga iz teh časov spominjajo kot spretnega in iznajdljivega delavca. Po približno dveh letih takšnega dela je bil premeščen v DE—20 kot strojnik spiralno navi-jalnega stroja. Spričo svojega prirojenega raziskovalno—inventivnega nagnjenja, je prav hitro proučil vse stroje te delovne enote in kmalu so se mu porodile ideje, kako odpraviti številne težave, ki so se redno pojavljale v proizvodnji. Od prvih drobnih in manj pomembnih izboljšav na strojih in pripravah, je kmalu napredoval do prve bolj zahtevne rešitve: v sodelovanju s konstrukcijo KTL je razvil prvi doma narejeni spiralno navijalni stroj za navijanje kartonskih cevi. Opogumljen z uspešnim delovanjem tega stroja je še nadalje snoval in izboljševal stroje, 'hkrati pa je razširil svoje znanje z obiskovanjem tečaja pnevmatike in hidravlike. Kot rezultat tega je popolnoma samostojno razvil in izdelal stroj za izdelavo papirnatih krožnikov, ki še danes uspešno dela. Potrebe proizvodnje so narekovale proizvodnjo "kombi doz", to je kartonska doza z zarobljenim pločevinastim dnom. Kupci teh doz so postavili zahtevo, da se jim hkrati dostavi tudi stroje za zapiranje teh doz. Rajko si je zadal nalogo, da reši ta problem in tako je nastal "ročni robilni stroj", katerih serija še danes uspešno deluje pri kupcih doz. V tem času je tudi uspešno predelal polavtomatski robilni stroj tako, da je olajšal delo na stroju.
Zatična poklopnica (427)
zaklopnica, ki se pri utelešenju učvrsti s prepognjenjem dveh straničnih loput in zataknjenjem obeh zaskočnikov v obeh dnenskih zarezicah (b)
Vtična poklopnica (445)
zaklopnica, ki se pri utelešenju učvrsti s prepognjenjem dveh straničnih loput in zataknjenjem štirih zatičev (a) v zareze (b)
Samonosilno dno
dnenski del škatle—zloženke, ki ga zloži uporabnik pred polnjenjem ter je značilno večje nosilnosti.
Tudi prva domača žaga za rezanje kartonskih cevi je nastala v tem času. Za svoje prizadevanje je takrat Rajko že dobil prve nagrade in pohvale za inovativno delo.
Želja po znanju je bila vzrok, da se je Rajko leta 1977 vpisal v de-lovodsko šolo za študij ob delu in jo leta 1979 tudi uspešno končal. V tem razdobju je še naprej izpopolnjeval žago za razrez kartonskih cevi. Hkrati pa je tudi rešil pereč problem za varovanja delavcev pred poškodbami na spiralnem stroju, za kar je prejel nagrado za inovacijo. Takoj po končani delo-vodski šoli je nadaljeval študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, s tem, da sta mu sedaj do naziva ing. strojništva manjkala samo še dva izpita in diploma.
Študij pa ga ni oviral, da ne bi še nadaljeval pri razvoju strojev in naprav. To delo se je še bolj intenziviralo po ustanovitvi prototipne delavnice in razvojne grupe, kjer je pravkar v zaključni fazi popolnoma elektronsko vodena žaga za razrez kartonskih cevi, za katero lahko rečemo, da je tudi v svetovnem merilu med najbolj sodobnimi te vrste.
Rajko Prša pa kljub svojemu uspešnemu inovativnemu delu ni v KTL nikoli izgubil slovesa človeka, ki je vedno pripravljen prisluhniti sodelavcem v težavah in človeka, ki je tudi vedno pripravljen pomagati. Verjetno je malo ljudi v tovarni, ki jim tekom svojega službovanja ne bi na ta ali drugačen način pomagal ali svetoval. Hkrati pa je bil tudi vesel, hudomušen, poln šal, včasih tudi na svoj račun. žato bo v spomin na nas vseh za vedno zapisan kot velik človek.
M. D.
SPOMIN NA RAJKOTA PRŠO
Spoznal sem ga v prvih mesecih zaposlitve v Kartonažni 1972. V DE Spiralno navite cevi je popravljal strojno žago.
"E, to ti je tako, ta jermen gre na ta prenos, ta na drugi, vidiš ta pa zajebava. Grem v delavnico postružiti tale kos pa da vidimo." je spotoma govoril in me z jasnimi živimi očmi vprašujoče gledal, kot bi hotel odgovor od sebe ali od mene. Ni te zbiral kaj si in kdo si, pri njemu si imel možnost.
Občutil sem da je Rajko odprt, topel človek.
Nisva bila v živo sodelavca a pogosto sem ga srečeval v mnogih prostorih proizvodnje in razvojnih služb. Naj sem bil še tako razpolo-
žen kadarkoli sem bil v njegovi bližini nas je živahno pritegnil v debati o matematičnih problemih, tehničnih ugankah tako, da smo vsi okoli njega sodelovali, napenjali možgane in srce. Njegove rešitve so bile tako enostavne in praktične, da mu ne bi verjeli če bi jih ne dokazoval z računalnikom.
Smeh, neverjetnost in toplina so se prepletali. Ko smo z možgani malo pobrcali nam je povedal še vic o Mujotu, Sosi in Laletu v svojem bosanskem narečju nato pa odšel v svoj ustvarjalni svet delovanja strojev. Ideje je pretvarjal v izračune, risbe in resnične stroje v prototipni razvojni delavnici s tesnim sodelavcem Marjanom Di-
mnikom in ostalimi sodelavci. Lansko leto sva se srečala na hodniku, vprašal sem ga kdaj bom sodeloval f)ri potisku spiralnih etiket. Dejal mi je: "Andrej, pojdi z menoj v delavnico, ti bom pokazal nove stroje." Razložil in pokazal mi je delovanje. Razumel sem, da hoče in želi čimbolj poenostaviti, hkrati pa doseči pri stroju trajno in točno delovanje, meni pa omogočiti jasnejšo predstavo o spiralnem etiketiranju.
V letošnjem letu sta me Rajko in Dimnik poklicala da bi sodeloval pri pripravi tiska za spiralno etiketiranje BELI doz. Pogosto sem z veseljem prihajal v njuno delovno sobo vedno deležen svežih idej. Rajko je izračunal in ugotovil minimalno in maksimalno razteznost
papirja pri navijanju in mi s tem odprl pot do rešitve potiska. Sodelovali smo enostavno in tekoče.
Odšli smo v Polietilenko Bihač: Rajko, Marjan Dimnik, Friškovec in jaz. Prvič sem z Rajkom potoval. Rajko je doma iz Bihača. Spotoma smo obiskali njegovo mati. Pogostila nas je kot da smo njeni. Ko smo se vrnili deležni topline in gostoljublja sem še enkrat spoznal, da se življenje pri Rajku ne ustavi.
Tisto jutro Rajka ni bilo v delovni sobi, tudi Marjana ne.
Pretresla me je vest, da je Rajko umrl.
Bil je tako živ, da vem da smo ga izgubili.
Andrej KOVAČIČ
S problemske konference v SOZD Slovenija papir
27. junija so se v Klubu delegatov v Ljubljani sestali delegati kot Predstavniki osnovnih organizacij ZK v TOZD in DSSS iz vseh delovnih organizacij SOZD Slovenija Papir in drugi vabljeni na problemski konferenci ZKS v SOZD Slovenija papir, z namenom, da spregovorijo o razvoju in poslovanju sestavljene organizacije do leta 2000.
P° otvoritvi konference je njeno Predsedstvo v sestavi Inge KON-°RIČ, predsednice (DSSS SOZD) 'o članov Sonje ŠTUBELJ (Sladkogorska Sladki vrh) in Staneta Zupančiča (Djuro Salaj Krško) po sprejetem dogovoru o delu konference vodilo nadaljnji potek konference z željo, da se dosežejo Predvideni temeljni cilji te konfe-rePce in sicer:
' ■ Oceniti dosedanji razvoj in stanje SOZD Slovenija papir;
2.	Ugotoviti kakšno je uresniče-Vanje v samoupravnem sporazumu 0 združitvi delovnih organizacij v SOZD zastavljenih ciljev;
2.	Ugotoviti realnost uresničevanja sklepov KOS SOZD Slovenja papir v zvezi z analizo ustavne Preobrazbe v papirni industriji Slovenije;
Ugotoviti bistvene probleme Pri delovanju SOZD;
S- Določiti smernice in predloge Za nadaljnji razvoj in normalno kovanje SOZD;
S- Predlagati stališča za spremembe in dopolnitve samoupravnih sPlošnih aktov SOZD.
P° Podanih obrazložitvah predložnega gradiva s strani predsednice Poslovodnega odbora SOZD l°venija papir Mira Varška, dipl. °ec. ter ostali koreferentov in po °bširni obravnavi s strani prisot-n'b, so bili ob zaključku konfe-rence sprejeti naslednji sklepi in Psrneritve za delovanje komunistov;
1.	Problemska konferenca ZK SOZD Slovenija papir ocenjuje, da je razvoj SOZD dosegel visok nivo. Se naprej je treba vlagati še nadaljnje napore za uresničevanje že zastavljenih ciljev.
2.	Dolžnost komunistov je, da uveljavljajo samoupravne proizvodne odnose in ustavno vlogo delavcev, kar je bistveni pogoj za izboljšanje sedanjih razmer na podlagi boljšega gospodarjenja in vključevanja v mednarodno delitev dela.
3.	Intenzivno je treba razvijati SOZD ter kvalitetno dograditi njegovo vlogo in funkcijo tako, da se bo prilagodil spremenjenim gospodarskim razmeram doma in v svetu.
4.	Članice SOZD in vsi ostali uporabniki lesne mase naj sklenejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev surovinskega fonda za vlaganje v plantaže hitrorasto-čih iglavcev in listavcev ter pri tem doseči ustrezno prerazporeditev obstoječe lesne mase.
Nadaljevati je treba s sovlaganji v gozdna gospodarstva in v obrate za mehansko predelavo lesa.
Doseči je treba, da je sovlaganje v intenzivne nasade zadeva posebnega družbenega pomena.
5.	V okviru SOZD je treba povečati proizvodnjo vlaknin, da bi se zmanjšala odvisnost od uvoza.
Usmeritev v proizvodnjo papirja, kartona in lepenke naj bo izdelava kvalitetnih materialov ter večji obseg in stopnja finalizacije znotraj SOZD.
6.	V čimvečji meri izkoristiti domačo proizvodnjo polnil, kemikalij, pomožnih sredstev, strojne opreme in rezervnih delov.
7.	Obvezno usklajevanje vseh razvojnih programov in novih investicij na nivoju SOZD.
8.	Poglobiti sodelovanje z Inštitutom za celulozo in papir ter proučiti možnost vključitve v SOZD Slovenija papir.
9.	Strategija izvoza in uvoza se uskladi na nivoju SOZD in je obvezujoča za vse članice SOZD.
10.	Ne organizira se delovna organizacija oziroma skupna trgovinska hiša na ravni SOZD, ki bi opravljala celoten nastop na tujih trgih.
11.	Iskati možnost, da bodo kanali nastopa na tujih tržiščih
isti za vse članice SOZD in si prizadevati, da bo tovarna celuloze Obir čimprej prevzela dejansko funkcijo reeksporterja.
12.	Pretok surovin znotraj SOZD se opravlja na podlagi materialne bilance, ki se izdela na nivoju SOZD in določa dinamika ter pogoji pretoka. Pogoji in način uvoza osnovnih surovin se usklajujejo na nivoju SOZD.
13.	Odločanje o najetju inozemskih kreditov se usklajujejo na nivoju SOZD.
14.	Članice bodo v poslovnem sodelovanju z OZD grafične industrije stremele za organizacijo skupnega izvoza.
15.	Na nivoju SOZD se organizira interna banka. Obseg in način dela bo določen v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interne banke.
16.	Predsedstvo problemske konference naj stalno spremlja uresničevanje stališč in usmeritev, obvešča o njihovem uresničevanju osnovne organizacije zveze komunistov v posameznih TOZD v okviru SOZD in predsedstvo CK ZK Slovenije ter po potrebi skliče novo sejo konference.
17.	Poenotiti nastop na domačem in tujem trgu ter pri tem uporabljati firmo SOZD Slovenija papir. Izhajajoč iz razprave, sta bila sprejeta še dodatna sklepa:
-	da mora SOZD Slovenija papir imeti svoj vpliv na to, da se usklajuje poraba lesne mase pri mehanski predelavi in s papirno industrijo;
—	da bi si SOZD Slovenija papir moral pridobiti pravico dajati soglasje pri inštaliranju novih proizvodnih kapacitet oziroma porabnikov lesne mase v mehanski predelavi.
Obširnejše bo o delu problemske konference poročano v BILTENU SOZD Slovenija papir, zato priporočam delavcem, da ga preberejo.
m. s.
Del udeležencev problemske konference
Temeljna organizacija Valkartoii Logatec uspešen izvajalec in gostitelj letošnjega tekmovanja gasilskih desetin papirne industrije Slovenije
V soboto, 16. junija 1984 je bilo pod pokroviteljstvom naše delovne organizacije KTL ter v izvedbi kot gostitelja IGD temeljne organizacije Valkarton Logatec, organizirano vsakoletno že tradicionalno tekmovanje gasilskih enot papirne industrije SR Slovenije.
Organizatorju se je prijavilo 14 moških in 6 ženskih ekip in sicer 3 ekipe iz Tovarne dokumentnega papirja Radeče ter po dve ekipi iz Papirnice Količevo, Papirnice
Vevče in Sladkogorske tovarne papirja. S po eno ekipo so hastopale organizacije:	AERO Medvode,
Lepenka iz Ceršaka, Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj"
je vodil poveljnik Industrijskega gasilskega društva Valkarton Loga tec Franc OPEKA so defilirali pihalna godba, praporščaki s prapor-ji gasilskih društev, sodniški zbor in vseh 20 gasilskih desetin ter se po obhodu tovarniške zgradbe postrojilo pred svečano tribuno nasproti gasilski stavbi temeljne organizacije.
V imenu nastopajočih je Franc OPEKA podal raport predsedujočem tega tekmovanja Slavku STANKOVIČU članu poslovodnega odbora DO KTL, ki je v uvodnem pozdravu postrojenim ekipam, vabljenim gostom in ostalim prisotnim dejal:
Udeleženci pred svečano tribuno
iz Krškega, KTL—Lepenka Tržič in ekipa gostitelja Valkarton Logatec. Pri ženskih ekipah je imela Sladkogorska dve ekipi in po eno: Lepenka Ceršak, Celuloza Krško, Aero Medvode in ekipa gostitelja Valkarton Logatec.
Ob napovedanem času se je na parkirnem prostoru temeljne organizacije Valkarton Logatec zbralo vseh 20 prijavljenih ekip, ki jih je pozdravila pihalna godba iz Logatca. V svečani povorki, ki jo
"Spoštovani gostje, tekmovalci in organizatorji te prireditve, prisrčno vas pozdravljam v imenu kolegijskega poslovodnega odbora DO KTL, industrije papirja in embalaže ter njenega 2.300 članskega kolektiva, ki je organiziran v 10 temeljnih organizacij združenega dela širom po Sloveniji in v socialistični republiki Srbiji.
Z odločitvijo, da bo letošnje tekmovanje gasilskih društev papirne industrije Slovenije v naši temelj-
ni organizaciji Valkarton, smo bili prijetno presenečeni in istočasno zavezani, da se organizacijsko kar najbolje pripravimo na to tekmovanje. Glede na velik angažma in zavzetost naših organizatorjev upam, da nam je to tudi uspelo. S tekmovanjem bomo namreč vsi skupaj prispevali k nadaljnemu poglabljanju in pospeševanju gasilske dejavnosti ter ponovno opozorili javnost na organiziranost gasilstva v naši panogi papirne industrije s prikazom na vašo opremljenost in seveda tudi usposobljenost.
Z uspešno izpeljanim tekmova njem 20 desetin G D papirne industrije Slovenije bomo kot žedose
nost, ker se neposredno povezuje z družbenimi potrebami po nadalj-nem ,razvoju gasilstva kot dejavnosti, ki sega vse od GD, poklicnih enot, GZ, pa do požarnega varstva nasploh in predstavlja neodtujljivo pravico delovnih ljudi naše družbe do varnosti in obrambe pred nesrečo.
Podatki, da je v naši republiki preko 1.300 GD in v njih več kot
65.000	članov, s tem da od tega
46.000	članov deluje neposredno v operativnih enotah, dovolj zgovorno kažejo pomembnost in potrebnost te organizacije, ki se nadalje razvija in povezuje s SLO in DSZ kot enoten funkcionalno de-
Pred tekmovanjem desetine Valkarton.,
daj, ponovno dokazali izurjenost tekmovalcev in njihovo nesebično pripravljenost pomagati drugim pri varovanju in reševanju življenj in imetja. Ta čudovita, zavestna socialistična moč gasilstva deluje na prostovoljni osnovi članstva in ravno ta prostovoljna osnova je tisti odločilni dejavnik za odgovorno oziroma nesebično aktivnost članov gasilskih organizacij. To pa je tudi bistveno za njihovo pripadnost in usposoblje-
lujoč obrambno—zaščitni mehanizem, ki uspešno varuje dragocene pridobitve naše družbe pred različnimi nevarnostmi.
V papirni industriji Slovenije so požarne obremenitve znatne, seveda je s tem podana tudi večja požarna ogroženost, zato ni naključje, da tekmovanja, ki jih vsako leto organiziramo, preraščajo v tradicijo. To tradicijo je potrebno negovati tudi v bodoče, saj le zadostno število usposobljenih
Tekin<jv;mje ženske desetine Valkarton
delavcev — gasilcev lahko zago-tavlja učinkovito protipožarno lireventivo ter s tern uspešno delovanje ob morebitnih nesrečah.
Vsem udeležencem tekmovanja želim veliko uspeha in dobrih rezultatov, ostalim udeležencem Prireditve pa prijetno" dopoldne ter obilo koristnih spoznanj. S tem tudi otvarjam letošnje tekmovanje ekip gasilskih društev papirne industrije Slovenije."
končanem uvodnem govoru je direktor temeljne organizacije Valkarton Vinko HALOŽAN zaprosil Predsednika skupščine občine Logatec Rudija LIPOVCA za pozdravne besede nastopajočim, nakar se je celotna povorka vrnila na
zdorno mesto. Po žrebanju vrstnega reda za nastop ekip se je pred strogimi sodniki občinske gasilske Zveze Logatec ter delegiranih gasil -ski h sodnikov iz nastopajočih OZD, odvijalo tekmovanje na trati Pred tovarniškimi objekti Valkar-
ton Logatec. Moške desetine so tekmovale v trodelnem napadu mokra izvedba ter v štafeti 7 x 50 m s 4 ovirami, ženske pa v klasičnem trodelnem napadu in v raznoterostih. Težko je opisati vse zanimivosti tega tekmovanja, pa vzdušje nastopajočih, njihovo tremo pred nastopom in seveda nervozo na samem tekmovanju. Za ekipi domačina je nastop pred domačimi delavci vsekakor pomenil veliko psihično obremenitev zato ni niti tako presenetljivo, da se jim je vsaj pri ženskih ekipah za las izmuznil tudi pokal. Silvo BONČINA, predsednik gasilskega društva Logatec se je tega sigurno zavedal, zato je vzpodbudo celo obljubil, da si bo obril svoje lepe košate brke, če bo le katera izmed Valkartonovih ekip prejela kateri koli pokal. No obljube mu ni bilo treba izpolniti saj je ženska desetina le za 1,5 točke zaostala za tretje uvrščeno ekipo Lepenke Ceršak. V naši desetini so nastopi-
le kot desetar Štefka SEDEJ in Zvonka MAROLT, Marica BOGATAJ, Majda BEZDOVŠEK, Zorica LOGAR, Jelka NAGODE, Nevenka TRČEK, Danica CVELBAR in Terezija DOLNIČAR.
Ob 15. uri smo prisostvovali razglasitvi rezultatov in svečani podelitvi priznanj, plaket vsem udeležencem ekipam za osvojena mesta in pokalov za prva tri mesta v moškem in ženskem tekmovanju, ki jih je podelila KTL. Pred podelitvijo teh priznanj sta bili vročeni tudi dve posebni priznanji Miki MIRTU iz Celuloze Krško in Francu GREBENCU iz Radeč za njuno dolgoletno, nesebično in požrtvovalno delo na področju gasilske dejavnosti. V uvodni besedi pred podelitvijo se je Silvo BONČINA v imenu organizatorja tekmovanja IGD TOZD Valkarton Logatec zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja,obenem pa se zahvalil vsem gasilskim desetinam, še posebno zato, ker so na samem tekmovanju pokazale primerno usposobljenost v gasilskih veščinah.
V imenu pokrovitelja je Slavko STANKOVIČ v zaključnih bese-
Tekmovanje moške desetine Valkarton
dah ugotovil, da je bilo tekmovanje dobro izpeljano in strokovno organizirano ter da je potekalo po' predvidenem programu. Glede na uspelo organizirano tekmovanje se je zato v imenu vseh sodelujočih in pokrovitelja javno zahvalil požrtvovalnim delavcem TOZD Valkarton in sicer predvsem Silvotu BONČINA predsedniku in Francu OPEKA poveljnika IGO TOZD Valkarton, ter vsem ostalim, ki so s svojo angažiranostjo pripomogli k izpeljavi tega srečanja.
Pokale, ki jih je podelil Slavko STANKOVIČ so prejeli v moškem delu tekmovanja:
za 1. mesto KOLIČEVO I. ekipa . za 2. mesto KOLIČEVO II. ekipa . za 3 mesto VEVČE	II.	ekipa
med ženskami ekipami:
. za 1. mesto a£RO ftledvode . za 2, mesto SLADKOGORSKA
I. ekipa
. za 3. mesto LEPENKA Ceršak.
Naše ekipe so dosegle pri ženskah Valkarton Logatec 4. mesto in pri moških ekipah Valkarton Logatec 10. mesto ter Lepenka Tržič 11. mesto.
Nasvidenje prihodnje leto v Cerša-ku' NA POMOČ !
nitete, krepijo obrambno moč in se sproti seznanjajo z novimi dosežki v praktičnem usposabljanju v delu ekip prve pomoči.
Končni zmagovalec tekmovanja ekip PP v okviru občine Ljubljana Center je ekipa PTT promet, ki bo zastopala občino na republiškem tovrstnem tekmovanju v Novem mestu.
Mirko PLAZNIK
Tekmovanje ekip prve medicinske Pomoči in civilne zaščite
^redi maja so se v Ljubljani pome-r'le ekipe prve medicinske pomoči bdečega križa in civilne zaščite. Tekmovanje se je udeležilo 26 ekip iz občine Ljubljana Center 171 ed njimi so tudi tekmovale ekipe 'z TOZD Kartonažna Ljubljana in 'z TOZD Papirna konfekcija, klavni namen takšnih tekmovanj |e utrjevanje znanja pri nudenju prve pomoči, če pride do elemen-tarnih in drugih nesreč. Posebej e to možno, ob uporabi kemična, biološkega in jedrskega orožja.
^s' udeleženci tega tekmovanja so Se najprej pomerili v TRIAŽI, to 16 vrstni red dajanja prve pomoči 'n določitve vrstnega reda evaku-ac'ie po oskrbi poškodbe.
^ drugem »delu tega tekmovanja, Ra so morale posamezne trojke °pravljati praktični preizkus zna-n*a na navideznih poškodbah —
na iutkah.
k°1 smo že uvodoma omenili so $e tega tekmovanja udeležile štiri
trojke, ki so zasedle mesta okrog 12. mesta kar je dokaj soliden rezultat. Verjetno pa bi ob boljšem treningu, dosegle še boljšo uvrstitev.
Na samem takem tekmovanju se tekmovalci — večina je žensk, seznanijo s tradicijami partizanske sa-
Tekmovalke obeh ekip
Slovenski
ženin
Velika čast nas je doletela, saj slovenski ženin med nami v TIKI dela.
Roman se je odločil, da se bo na kmečki ohceti poročil. Naj sreča čaka ga doma, čeprav v Ljubljani bo rekel "da".
Da lažje vse bo zdržal, tud nam za pijačo bo dal, ko od nas se poslovi, že resno misli na zakonske dni.
Mnogo srečnih in veselih dni, naj skupaj z ženkico živi, da rada bi se res imela, mu komerciala bi želela.
Ko pa kriza prišla bo, naj ne sekrira se zato, saj sodelavce dobre ima, pa četudi narobe je doma.
Še enkrat srečo mu želimo, pa četudi to bo enkrat mimo, saj vsi enako zdaj trpimo, za ljubi mir skupaj držimo.
Sodelavci komerciale
„DAN KTL” V RAKOVEM ŠKOCJANU NAM BO OSTAL V LEPEM SPOMINU
Uvodni pozdrav za dobrodošlico — Mirko Kavčič
Kdor koli se je udeležil, lahko bi rekli že tradicionalnega — letos že četrtič zapored organiziranega srečanja delavcev KTL bo potrdil, da so ta srečanja tako glede na število udeležencev, kakor tudi glede na njihovo pestrost v programu, vse boljša in privlačnejša. Naj v zato že uvodoma podam vse priznanje tako konferenci osnovnih organizacij sindikata, kakor tudi poslovodnemu odboru DO KTL in službi družbenega standarda, da je naše srečanje vkljub določenim stabilizacijskim zahtevam varčevanja, še vedno ostalo v programu naših skupno organiziranih prireditev. Število udeležencev in vzdušje na srečanju, vse v celoti potrjuje, da ta srečanja v popolnosti dosegajo svoj namen — zbliževanje delavcev vseh naših številnih temeljnih organizacij.
Dan letošnjega srečanja je bilo težko določiti, saj se je organizacijski
odbor znašel pred nekaj težavami, predvsem glede določitve datuma organiziranja prireditve in samega kraja. Dokončna odločitev je padla za 23. junij, ne glede na to, da so se na ta dan že pričele odvijati tudi tradicionalne letne — športne igre SOZD Slovenija papir, v kateri pa je zato letos KTL nastopila z manjšim številom udeležencev. Izbira gostišča Rakov Škocjan pa je ostala ne glede, da bi bila v primeru slabega vremena možnost večjega števila udeležencev problematična, ker tu ni bilo tako kot lani v Dupljah večjih zunanjih pokritih prireditvenih prostorov, razen v samem gostišču.
Letošnja pomlad nam je bila z dežjem in mrzlim vremenom kar pošteno naklonjena, zato smo se zadnji teden pred prireditvijo izredno veselili in obenem seveda tudi bali, da nam lepega vremena ne bo zamenjal dež. Sama petkova vremenska napoved bližajočega se frontalnega vala ni bila ohrabrujoča, kar pa na mene ni vplivalo, saj sem bil trdno prepričan, da dež ne bi skazil upanja nad 1000 prijavljenih udeležencev, pa tudi mojega, da vse to posnamem ob soncu na filmski trak, v spomin nam in našim naslednikom. Toda bili so med nami tudi močni skeptiki glede tega, kot n. pr. naš električar Roman, ki se kar niso mogli odločiti, da na DAN KTL mora biti lepo vreme.
Če bi se sicer ravnali po jutranjem oblačnem videzu, te sobote 23. junija, potem bi nekateri skeptiki imeli celo prav — no in tudi tistih par kapljic, ki so še padle na nas ob prihodu prvega avtobusa v Rakov Škocjan, jim je to potrdilo — toda le četrt ure kasneje nas je že pričelo ogrevati sonce, ki nam
Na srečanje so peš iz Ljubljane prišli: Lojze Novak, Zvone Kustrle, Ivan Kosmač in Tone Černar
V vrsto za golaž
je naklonilo enkratno zeleni ambi-ent idiličnega kraškega vzdušja in okolja. Naj vam ga v kratkem predstavim. Rakov Škocjan je kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem, del čudovitega kraškega sveta s polno naravnih znamenitosti, ki jih je narava ustvarila skozi tisočletja. Skozi to dolino teče rečica Rak, ki priteče skozi Zelške jame iz Cerkniškega jezera nato pa ponovno izgine pod zemljo in na Planinskem polju izvira kot reka Unica. Največji znamenitosti Rakovega Škocjana sta Mali in Veliki naravni most, ki štejeta v najožji izbor znamenitosti Slovenskega krasa, poleg njiju pa je še mnogo drugih.
Avtobus za avtobusom je stalno povečeval naše število in jih nato še dopolnjeval tudi s tistimi, ki jim ni bilo težko nameniti za ta avtomobilski izlet še nekaj bencinskih bonov. Že v programu napovedana pridobitev — spominski klobuček KTL, je trato po prihodu vseh udeležencev spremenila v
travnik "velikih belih marjetic" — seveda gledano iz ptičje perspektive. Res odličen golaž pa je vsem izredno teknil, tako da nam ni bilo težko pričakati tudi začetka same prireditve, ki nam jo je letos po točkah napovedoval naš Simo Vulič—Dermota.
Avtogram Rifleta je nekaj vreden
V	pozdravnih besedah je direktor temeljne organizacije Kartonaža Rakek Mirko KAVČIČ izrekel vsem zbranim dobrodošlico v imenu vodstva delovne organizacije KTL, TOZD-a Kartonaža Rakek kot organizatorja letošnjega srečanja delavcev KTL in pripravljalnega odbora, ki ga je imenoval delavski svet DO KTL.
V	nadaljevanju pa je dejal: "Vsa naša dosedanja srečanja, ki so tradicionalna, so potekala v prijetnem razpoloženju in vzdušju, zato sem prepričan, da bo takšno tudi današnje ter da se bo ta tradicija v bodoče še nadaljevala, saj nam udeležba na današnjem srečanju potrjuje potrebnost in priljubljenost takih srečanj. Moram povedati, da se zaradi oddaljenosti srečanja niso udeležili le delavci TOZD-a Sigma iz Gornjega Mila-novca.
Ni moj namen, da bi vam govoril o doseženih gospodarskih rezultatih, težavah in problemih s katerimi se dnevno srečujemo pri našem poslovanju, ker to tudi ni namen današnjega srečanja temveč predvsem, da se med sabo bolje spoznamo, si v sproščenem pogovoru izmenjamo mnenja in izkušnje v našem vsakodnevnem delu in življenju in ne nazadnje, da se sprostimo in poveselimo, saj nam spri-
(nadalj. na 17. str.)
Tof in Rifle sta nas nasmejala
čo velikega števila vsakodnevnih nalog za to velikokrat zmanjka časa.
Smo delovna organizacija, kjer se TOZD-i praktično nahajajo po vsej Sloveniji ter zato nimamo takih možnosti za številčnejše medsebojne kontakte. Seveda s tem ne mislim zanikati, da se ne srečujemo in ne delujemo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah na nivoju delovne organizacije, pa vendar mislim, da so takšna srečanja vseh delavcev
da se je bolje videlo
Potrebna in koristna, saj bomo z boljšim medsebojnim spoznavanjem pripomogli, da bomo vsakodnevne naloge lažje in uspešnejše opravljali. Tako bomo dosegli še boljše poslovne rezultate, obenem Pa tudi krepili enotnost in pripad-nost temeljnih organizacij v naši
delovni organizaciji. Prepričan sem, da bo nekaj k temu doprineslo tudi današnje srečanje."
V zaključku pozdravnih besed nas je Mirko Kavčič seznanil, da je temeljna organizacija Kartonaža Rakek letošnji jubilant — s praznovanjem 20-letnice svojega delovanja v okviru DO KTL in nam nato v kratkem orisal zanimivosti Rakovega Škocjana. Na koncu svoje dobrodošlice, je vsem zaželel
da se danes prijetno počutijo, ter da s tega dela Notranjske odnesejo obilico prijetnih vtisov, predvsem zato ker se je pripravljalni odbor z odgovornimi tudi dogovoril, da bo danes lepo vreme, zaradi česar upa, da se bodo le-ti tega tako držali, kot se mi držimo vseh dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Zabavni del programa se je pričel z nastopom izbranega orkestra "METRONOMI" iz Postojne, ki nas je razveseljeval že na lanskem srečanju nato pa s humorističnim nastopom priznanih radijskih, televizijskih in gledaliških igralcev ter novinarjev Tota in Rifleta. V tem delu prispevka ne bom podal njunih zabavnih domislic, vsekakor pa so le-te pripeljale srečanje v izredno razpoloženje, ki se je nato nadaljevalo še s športno zabavnimi in drugimi tekmovanji.
Kot že lansko leto je tudi letos tekmovanje v vlečenju vrvi med temeljnimi organizacijami in DSSS potekalo na nadvse razburljivo, temveč včasih tudi zelo vroče, ta-
ko da je imel glavni sodnik tega tekmovanja Milan Bricelj kar polne "roke" dela, da je zagotovil vsaj nekoliko normalen potek dvobojev. Že izločilna tekmovanja so predstavljala nadvse borbena včasih tudi izredno napete odločitve, kakor recimo v izrednem dvoboju ženskih ekip Valkartona in Kartonažne Ljubljana, ki dolgo časa nikakor ni hotel prinesti odločitve o zmagovalcu, tako, da je v tretjem preizkusu dokončno zmagala ekipa Valkartona, ki je kasneje postala tudi končni zmagovalec tekmovanja ženskih ekip z zmago nad ekipo Kartonaže iz Rakeka. Po porazu ženske ekipe DSS z ekipo Kartonaže Rakek v sestavi Anica Zemljarič, Jovanka Gruičič, Ivanka Kobasič, Zalka Klinc mi je Jožica Bernard kot peti član te ekipe dejala: "Kaj naj rečem? Ne more biti bolje če smo ekipo sestavljale šele takrat, ko smo že morale nastopiti". (Pr. ured.: kot mi nogometno ekipo za zadnje evropsko prvenstvo), seveda pa smo le "prelahke" in glede na fizične delavke temeljnih organizacij tudi v rokah premalo "močne".
Podrobni rezultati: TIKA — Lepenka 2 : 0, Valkarton — Karto-nažna Lj. 2 : 1, Kartonaža Rakek
-	DSSS 2 : 0, Jelplast - PAKO
2 : 0. Polfinale: Val karton — Tika 2 : 0, Kartonaža — Jelplast 2:1, finale:	Kartonaža — Valkarton
0 : 2;
Vrstni red ženskih ekip:
1.	Valkarton Logatec
2.	Kartonaža Rakek
3.	Tika Trbovlje
Tekmovanja med moškimi ekipami so bila prav tako borbena in napeta s tem, da so tudi tu kot pri nas v nogometu želeli nekateri doseči uspeh z zvijačami v nastopih. Ekipa Kartonaže Rakek se je tudi tu uvrstila v finalni dvoboj toda kot ženske izgubila proti ekipi TIKE gladko z 2 : 0.
Podrobni rezultati:
Lepenka — Tika 0 : 2, Valkarton
—	Kartonažna 2 : 0, Kartonaža : Rakek - DSSS 2 : 0, Pako - Jelplast 0:2,
veselo razpoloženje
Polfinale: Tika — Valkarton 2 : 0, Kartonaža — Jelplast 2 : 0.
Finale: Tika — Kartonaža 2 : 0.
Vrstni red moških ekip:
1.	Tika T rbovlje
2.	Kartonaža Rakek
3.	Valkarton Logatec
Višek tekmovanja v vlečenju vrvi — "pravi super finale" pa je vsekakor predstavljal dvoboj ekip direktorjev temeljnih organizacij na eni strani in članov poslovodnega odbora na drugi. Dvoboj je sprožil pravo tekmovalno navdušenje najprej med enim in drugim taborom navijačev. Nek delavec TOZD-a je takole komentiral ta nastop: "Če direktorji tozdov ne bodo zmagali, naj grejo kar takoj domov!" Niso šli, pa čeprav so bili gladko poraženi z 2 : 0, saj je bil to le veseli intermeco, ki je razpoloženje prisotnih še najbolj povečal. Ker po programu napovedanega teka v vrečah ni bilo mogoče izpeljati, je organizator z izvedeno zabavno "igro presenečenja" pripeljal navzoče do enkratne zabave in smeha. Pod 10 mizami na prizorišču so bili že zjutraj nalepljeni posebni listki. Pred odrom se je tako zbralo 10 predstavnikov iza teh miz v napetem pričakovanju kaj jih čaka. Ivo Vulič—Dermota je na-
^udi otroci so si našli zabavo
(nadalj. na 18. str.)
povedal potek njihovega tekmovanja in sicer, kdor bo z rokami na hrbtu "torej samo z ustnicami" preje pojedel poln krožnik špagetov s paradižnikovo omako, prejme posebno nagrado, poln zaboj steklenic piva. Največjo spretnost je pri tem uživanju hrane pokazal Stane SMODEK, ki mu za zmago ni bilo mar malo več rdeče paradižnikove omake na obrazu. Najpočasnejši pa sta bili Marija KLEMEN in Ramiza BOSNIČ, ki sta namesto steklenice vina kot ostali, za nagrado prejeli sadni sok.
Za zaključek družabnih prireditev je v imenu prireditvenega odbora Vinko Haložan razdelil vsem zmagovalcem današnjih tekmovanj nagrade in sicer, poleg že preje na vedenih še, za vlečenje vrvi moških ekip Tika — veliko pečeno svinjsko glavo in ženski ekipi Val-kartona — malo pečeno svinjsko glavo ter ekipi poslovodnega'odbora 6 steklenic "domačega" riz-
linga. Kmalu sem ugotovil, da sta članom zmagovalnih ekip in seveda tudi njihovim navijačem svinj ski glavi kot podlaga za nada-Ijno tekočo hrano kar prijetno teknili, to pa sigurno zato, ker sta bili glavi tudi odlično pripravljeni. V razgovoru nam je Stojan CER-LE, vodja obrata družbene prehrane KTL v Ljubljani dejal, da so se s peko glav zamudili kar 8 ur, kajti bistveno je, da glava ni samo na videz pečena z lepo rjavo barvo, temveč tako, da je predvsem dobra tudi za jest, kar pa se seveda poleg ustreznega pečenja doseže z njenim predhodnim pacanjem v raznih začimbah.
Veselo razpoloženje in zadovoljstvo med delavci ni trajalo samo do odhoda prvega avtobusa ob 17. uri, temveč še tudi kasneje. Naj za zaključek to potrdim z mnenjem Zofije RUPNIK nekdanje sindikalne funkcionarke iz Valkar-tona, ki je dejala, da je to srečanje odlično organizirano, da so vsi ve-
seli in dobro razpoloženi, čeprav nas je skupaj tako veliko in da vkljub temu da se sedaj nahajamo v težkih gospodarsko stabilizacijskih časih, naj bi se naša srečanja delavcev KTL še nadaljevala. Nujno je naše medsebojno spoznavanje delavcev raznih temeljnih
organizacij, ker nas to še bolj združuje v enotni KTL.
Nam vsem je dejansko srečanje ostalo v prijetnem spominu, zato že sedaj upamo za "nasvidenje v prihodnjem letu".
M.S.
Pečena svinjska glava za zmagovalke

NA SINDIKALNEM IZLETU PRIJETNO ZDRUŽILI S KORISTNIM
Konferenca osnovnih organizacij sindikata temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana se je v letošnjem letu odločila, da za svoje delavce v soboto, 26. maja organizira enodnevni avtobusni izlet po mirnski dolini z namenom, da prijetno srečanje namenjeno za medsebojno spoznavanje svojih delavcev iz številnih enot, združi tudi s ciljem spoznavanja slovenskih krajev ter njihovih kulturnih in drugih zanimivosti.
Ob 7. zjutraj se nas je zbralo nekaj manj, da bi popolnih dva avtobusa. Ali je tej manjši udeležbi glede na 760 zaposlenih delavcev v tozdu, uresnično kriva le nezainteresiranost delavcev, kot mi je to že dejal Slavko BONČA ob priliki letošnjega pohoda po poteh spominov in tovarištva, oziroma le
bojazen morebitnega slabega in kar mrzlega vremena, ki ga cel mesec maj ni manjkalo. No, od nekaterih sem sedaj po izletu slišal, da se nekateri med delavci niso udeležili izleta tudi zaradi letošnjega lastnega prispevka 300 — din. Mislim, da ima vsak od teh razlogov nekaj veljave, toda lahko pa trdim, da je sindikat uspel v svojem namenu in da se bo to pokazalo že pri udeležbi na naslednjem izletu. Želim, da k temu pripomorejo tudi te moje vrstice, ki naj kolednike prepričajo, da je tak izlet lahko tudi "normalen" ter prijeten in koristen.
Vožnja iz Ljubljane skozi Ivančno gorico do Trebnjega nam je hitro minila, ne samo zaradi sprostitve vseh v veselem petju, temveč tudi zaradi prijaznosti obeh vo-
dičk Mercator—Turista, ki sta nas ne samo zabavali, temveč tudi sproti seznapjali o posameznih zanimivostih mimoležečih krajev. Če je nas že na začetku izleta nekoliko razočaralo daljše čakanje na varuhinjo Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjah, da smo se nekateri kar izločili, pa so si ostali končno le ogledali stalno razstavo slik naivnih umetnikov iz Jugoslavije in drugih dežel.
Delavci se vedno radi spoznamo, kako delajo in poslujejo delavci v drugih delovnih kolektivih, zato smo se vsi z veseljem udeležili ogleda proizvodnih obratov Tovarne rastlinskih specialitet in destilacijo DANE v Mirni, kamor smo se pripeljali iz Trebnjega. Že sam sprejem je bil razveseljiv, saj so nam pri vhodu postregli s poiz-kušnjo njihovih "močnih" pijač, nato pa nas je tehnologinja proizvodnje Jana PETROVAC v kratkem seznanila s svojo delovno or-
ganizacijo. Ker je DANA naš dober poslovni partner tozda Valkar-ton, ki zanjo izdeluje pakirno embalažo iz valovitega kartona, vam jo bom tudi sam v kratkem predstavil: DANA je bila pred zadnjo vojno majhna obrtna privatna polnilnica predvsem brezalkoholnih pijač, ki pa se je po vojni kot družbena lastnina pod samoupravnim vodstvom delavcev postopoma širila, tako, da je danes to velika tovarna z modernimi polnilnimi linijami za brezalkoholne in alkoholne pijače. Tovarna je obdržala svoj posebni prvotni naziv firme "Tovarna rastlinskih specialitet", čeprav je dejansko sedaj njena prioritetna proizvodnja izdelave raznih sadnih sokov in v zadnjih desetih letih tudi, proizvodnja arom, eteričnih olj in drugih osnov za tovrstno industrijo, katere nato prodaja sorodnim tovarnam po vsej Jugoslaviji marsikateri tudi za licenčno proizvodnjo-Ozko grlo tovarne je še vedno
Pred galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjah
ostala predelava sadja, saj le tega odkupuje ne samo od okoliških kmetov, temveč tudi po Jugoslaviji. Glede na visoke cene sadja pri odkupu, pa so v zadnjem času tudi sadni sokovi sorazmerno dragi.
Po ogledu celotne proizvodnje v tovarni in tudi sami kleti, s kar zajetnimi sodi alkoholnih pijač, so se nekateri kar hitro odločili, da izkoristijo napovedan možen cenejši nakup v tovarniški trgovini. Pa so se kaj kmalu vrnili prazni ob ugotovitvi, da so te znižane cene, toda od novih "odmrznjenih", mnogo višje od starih zalog v ljubljanskih prodajalnah.
Ogled kulturnih zanimivosti na 225 m visoki Veseli gori pri Šentrupertu smo pričeli z ogledom razstavljenih predmetov kmečkega muzeja, ki se nahaja v 200 let staremu gradu bivšega lastnika grofa Barbo iz bližnjega Rakovnika tedaj sezidanega za doto svoji hčeri. Deset let po osvoboditvi sta krajevna skupnost Šentrupert kot lastnik in njeno Turistično društvo kot upravljalec pričela preurejati grad za današnje namene. Predvsem v prostorih bivše grajske kapele in v drugih sobah je razstavljenih preko 600 raznih eksponatov in sicer predvsem iz kmečkega življenja prebivalcev okoliških krajev. V muzeju sta tudi posebni zanimivosti in sicer zelo dragocena podoba znamenitega starejšega italijanskega avtorja.
ki ima le lastnosti, da nam sama pokaže tri svoje različne slike, seveda glede na kot iz katerega jo opazujemo. Druga posebna zanimivost je cca 2000 let stara egipčanska lončena posoda. Posebnost gradu je tudi, da se v spodnjem delu nekdanje kapele v samem gradu nahaja vodnjak z izvirno pitno vodo, ki ima poleti in pozimi enako temperaturo. V gradu so pričeli urejati posebne prostore, ki bodo namenjeni prikazu zgodovine čebelarstva v njihovih krajih.
Po ogledu kmečkega muzeja smo se seznanili še z zgodovino bližnje baročne cerkve sv. Frančiška in si jo tudi ogledali. Njena gradnja se
je pričela že v XII. stoletju, v sedanjem obsegu pa je nastala v XVIII. stoletju. Cerkev ima mnogo kulturnih zanimivosti kot so posebni zlati oltarji, podobe slikarjev Berganta in Metzingerja in drugo. Vse to je seveda še povečalo naš interes pri poslušanju razlage o zgodovini te cerkve in pa tudi pojasnilo, da se ta gora imenuje vesela, ker da se je človek na njej vedno čutil nekam sproščenega, veselega, vedno pripravljenega da bi prešerno zapel.
S tem se je kulturni del našega izleta končal in z avtobusoma smo se namenili v Lanšprež kjer se je v
preurejeni stavbi nekdanjega dela gradu — ostalo je že v razvalinah, odvijal naš zabavni del izleta. Dobra postrežba na pikniku in razvedrilo s plesom so dejansko z lepim vremenom naredili izlet, ki nam bo še ostal v spominu.
To me je napotilo, da sem si želel za glasilo pridobiti mnenje o tem, tudi od nekaterih udeležencev.
Vinko DOŠEN ni bil razpoložen za odgovore, ker se je zaradi trenutne pooblačitve bal, da bo dež prekinil to veselo razpoloženje. Zinka BRAČUN iz delovne enote v Litiji, je bila še manj zgovorna, zato sem smatral, da je bolje prepustiti vsem udeležencem lastno spoznanje občutkov na tem izletu, za katerega lahko trdim, da je dosegel svoj namen "medsebojnega spoznavanja delavcev raznih delovnih enot", te po številu delavcev tako velike temeljne organizacije.
V celoti se je torej uresničila napoved vodstva konference sindikata, ki nam je bila predočena na plakatu ob vabilu:
"... če bo družba in vreme naklonjeno, bo plovba po Dolenjski prijetna". In ker smo se točno po napovedi ob 18. uri že tudi vračali proti Ljubljani, ni bilo potrebe da bi katerega izmed nas morali "dostaviti" prav na dom. To je vsekakor vzpodbudno za še večjo udeležbo v prihodnjem letu.
M. S.
Večje število upokojitev naših delavcev
Glede na prejeto informacijo, da $e v teh mesecih upokoji večje število naših delavcev in to predvsem v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana, smo želeli bralcem posedovati kratko informacijo o niih, saj so to večinoma delavke, ki so celotno delovno dobo dosegle v Kartonažni tovarni.
ČČAKAR (Ježek) Albina, rojena 29.1.1933 je nastopila delo v naši tovarni 1.6.1949. leta kot delavka. po cca 10 letih je bila razporejena na delo poenterke v oddelek predane kartonaže in nato v DE—20, kjer je to delo vestno opravljala vse do svoje upokojitve 31.5. 1984.
^ASLER (Merkuž) Sonja, rojena 29.11.1935 je 26.5.1948. leta Ptišla na delo v Kartonažno tovar-n° in je torej nastopila delo, ko je bila stara komaj 13 let ter nekaj Mesecev. Zato ji tudi do lanskega l®ta ni bila priznana zaposlitev do 15. leta starosti kot štetje za pokojninsko dobo. Šele spremenjeni Pokojninski zakon ji je to zaposljiv upošteval, tako, da bi se dejan-sko lahko upokojila že pred letom dni.
Po slovesni izročitvi knjige s strani osnovne organizacije sindikata njene delovne enote za spomin na preživete napore v KTL, nam je v razgovoru dejala: "Bila sem resnično mlada, saj sem še hodila v 5. razred osnovne šole, ko sem se naenkrat v mesecu maju odločila da zapustim šolanje in oddidem na delo v Kartonažno tovarno. Najprej sem delala pri izdelavi raznih okroglih škatlic za lekarne, nato pa sem po 6 letih odšla za 10 let na delo v Obrat na Viču. Ko se tako spominjam dela za nazaj in ga primerjam z današnjim lahko rečem, da je današnja organizacija dela zelo napredovala, s tem pa tudi olajšala prejšnje težko delo. Glede na to, da je bilo v tem nekdanjem obratu v glavnem delo opravljeno za potrebe vojske, so bili vsi naši proizvodi na koncu stalno kontrolirani pod budnim očesom vojaških kontrolorjev ob prevzemanju serije izdelkov. Čeprav je večina teh kontrolorjev vedno želela, da izvrši prevzem izdelkov v času mojega dela, pa se je tudi zgodilo, da mi^e njihova stroga ocena o ustreznosti kvalitete spravila solze v oči. Saj si lahko pred-
stavljate naš občutek, ko smo mnogokrat delali zaradi izpolnitve rokov tudi po 24 ur na dan, nato pa kake težave, zaradi morda nebistvenih pripomb." Glede na dogodek, ko je prejela svoj prvi o-sebni dohodek, pa nam je dejala: "Tedanji komercialni direktor tovariš Legvart se je nemalo začudil, ko je videl koliko sem tedaj prejela, pa je zato prišel na oddelek in dejal, kako je mogla ta mlada delavka, ki je komaj tudi mesec dni pri nas, prejeti tako visoko plačo? Odgovorili so mu, da sem pač pridno delala, seveda pa pri tem nihče ni vedel, da sem se kar sama doma in pri delu priučevala, kako naj bi najhitreje delala, da bi bila nato sposobna se skoraj normalno vključevati v tekoče delo." Na zaključku razgovora nam je le priznala, da ji je bilo še pred tednom dni neizmerno hudo ob pomisli, da za stalno zapušča sodelavke po tolikih letih vsakodnevnih stikov, toda da je ta občutek sedaj le nekoliko lažji. No mislimo, da so rahle solze nato to njeno izjavo kmalu zanikale, kajti občutek je bil še vedno težak in ne more se ga kar v par dneh izbrisati, posebno ker je sama poudarila, da se je vkljub kdaj pa kdaj določenim problemom, ki pa
Metoda Pančur
jih hitro pozabiš, v tem kolektivu kar dobro počutila.
GERBEC (Križaj) Sonja, rojena 26.3.1933 je v KTL od 1.2.1961 dalje, s tem, da je tudi nastopila delo še pred svojim 15. letom sta-
Sonja. Gerbec
Sonja HasTer-
rosti. Ves čas njenega dela v KTL je delala kot materialni knjigovodja samo z razliko, da se je zaradi sprememb v organizaciji njen oddelek večkrat v nazivu spreminjal. Ko smo jo še na delu povprašali, če jo je stalno isto delo kaj utrujalo, je dejala da nikakor, saj ga je z veseljem opravljala, posebno pa še sedaj zadnje čase, ko se je ob prihodu mlajših kadrov, še sama
počutila kar nekako drugače — bolj mladostno. Na vprašanje kaj bo delala po upokojitvi pa je pripomnila, da jih ob skrbi za družino, hišo in vrt sigurno dela ne bo zmanjkalo.
ZAVRL (Dimnik) Julijana, rojena 31.4.1921 je nastopila delo v Kar-tonažni tovarni 6.6.1949 in je vso svojo 35-letno delovno dobo delala v oddelku za izdelavo tekstilnih cevk do svoje upokojitve 30.6. 1984.
Za predčasno upokojitev, ki jo o-mogoča novi pokojninski zakon so se odločile:
PLANINŠEK Jožefa, rojena 27.2. 1943, ki je prišla v KTL 3.5.1954 in je najpreje delala v oddelku papirne konfekcije, nato pa v DE— 10. V pokoj gre s 30 leti delovne dobe 30.6.1984.
GRAGORKA Ivanka, rojena 22,6. 1929, ki je prišla v KTL 19.3.
1962 kot fazna delavka v DE—30 in se sedaj želi upokojiti glede na izpolnjeno starostno dobo 55 let.
MOČI LAR (Krag) Marija, rojena 18.5.1929, je prišla v KTL 17.4. 1972 in je zadnji čas delala kot kuhinjska pomočnica v obratu družbene prehrane. S 30.6.1984 se želi upokojiti zaradi izpolnitve starostne dobe 55 let.
Med delavkami, ki zaradi upokojitve zapuščajo KTL, pa je tudi naša Metoda PANČUR iz Delovne skupnosti skupnih služb rojena 27.12.1932, ki je od 7.11.1950 dalje neprekinjeno zaposlena v KTL in sicer najpreje kot polkva-lificirana delavka v proizvodnji, nato kot preddelavka in že od 1961. leta dalje do upokojitve pri obračunu osebnih dohodkov delavcev.
Vsem našim upokojenkam se v i-menu uredništva zahvaljujemo za njihove napore pri izgradnji naše
KTL in jim želimo še dolgo let koriščenja zasluženega oddiha v prihodnjih letih njihove upokojitve.
M. S.
Marija Moč Har
Boljši medsebojni odnosi -večji delovni učinek
V želji, da se medsebojni odnosi delavcev v delovni skupnosti med posameznimi delovnimi področji izboljšajo je bila na iniciativo "odbora za podiranje barijer" izvedena dne 25.5.1984 tekma v malem nogometu med ekipama PZD kadrovsko splošne zadeve kot izzivalca in ekipo PZD marketing sistem. Tekma je bila odigrana kljub določenim odstopanjem ob spre-
jetih propozicij za to tekmovanje, ker ekipa izzivanca ni zagotovila 50 % udeležbo žensk in najmanj deset nastopajočih tekmovalcev. Da ekipi splošno-kadrovskih zadev že uvodoma ne bi očitali "paragra-farstva", se je tekma kljub temu uradno izpeljala pod strogim sojenjem priznanega zveznega sodnika Milovana Nikoliča. Organizator je sicer pričakoval udeležbo večjega
v zmagovalni ekipi so nastopili: Brane Jambrovič — kapetan, Zdenka Mokranjc, Josip Lilek, Janez Moder, Tone Mulh, Miran Rižner, Roman Vobič
števila navijačev, saj se je žoga brcala kar zraven tovarne na igrišču TSŠ, toda na večerni analizi se je le pokazalo, da je bil vzrok za to, slaba informiranost delavcev. Mislim pa, da so k zmagi ekipe Marketing v mnogočem pripomogli prav njeni navijači, ki so prišli na tekmo kar s transparenti. V prvem polčasu je bila tekma enakovredna, v drugem pa je le prišla do izraza boljša "telesna" in "nogometna" pripravljenost tekmovalcev marketinga, ki je za
končno zmago 6 : 4 prejela tudi v spomin prehodni pokal. Gole za zmagovalno ekipo so dali: Brane Jambrovič 3, Josip Lilek 2 in Janez Moder 1, za ekipo poraženih pa: Rajko Bajt 2 in Vanda Ravela ter Slavko Stankovič.
Dan povratnega srečanja še ni določen, toda že sedaj je na večerni analizi vseh udeležencev sprejeto stališče, da se bo morala ekipa marketinga za to tekmo v celoti ravnati po sprejetih propozicijah tega tekmovanja.
M. S.
i/ ekipi poraženih:
Vanda Ravela — kapetan, Tanja Dornik—Polič, Ivanka Kobasič, Marjana Lasič, Milanka Novak, Rajko Bajt, Mirko Plaznik, Svet ko Praštalo, Slavko Stankovič, Drago Videmšek
Športna srečanja v okviru „Majskih srečanj”KS TABOR
Krajevna skupnost TABOR — Ljubljana, prireja vsako leto "MAJSKA SREČANJA", v katere vključijo tudi delovne organizacije iz te krajevne skupnosti.
Tako prirejajo razne kulturne prireditve in pa športna srečanja, katerih so se udeležili tudi športniki TOZD Kartonažna Ljubljana.
Sodelovali smo v: malem nogometu, odbojki, balinanju in šahu.
V vseh omenjenih panogah smo zasedli druga mesta, še najbolj pa so nas presenetili naši tekmovalci v balinanju, saj so se šele prvič sestali in so dva dvoboja gladko dobili, dočim so v dvoboju s ekipo VODMAT šele v finišu izgubili. Dobre izglede za osvojitev prvega
mesta so imeli tudi nogometaši saj so že vodili z 4 : 1 in 6 : 4, nazadnje pa izgubili 9:7.
KS TABOR je ta srečanja lepo organiziral. Zaključna prireditev je bila pred TVD Partizan Tabor, kjer so izvedli kulturni program, najboljšim ekipam in posameznikom, pa so podelili priznanja.
Mirko PLAZNIK
HUMOR:
Ekipa KTL na balinarski tekmi
Delavci papirnice »Djuro Salaj« iz Krškega zmagovalci letošnjih športnih iger papirničarjev SR Slovenije
v organizaciji DO "DJURO SALAJ", so se v Krškem odvijale jubilejne 25. športne igre papirničarjev SR Slovenije.
2 uvodnim pozdravnim govorom Slavnega direktorja "DJURE SALAJA" Silva GORENJCA in ob svečanih zvokih jugoslovanske himne, se je v Krškem pričelo tekmovanje 318 športnikov iz delovnih organizacij papirne industrije Slovenije.
Po končanem uvodnem delu in otvoritvi srečanja so se tekmovalci razšli na prizorišča posameznih športnih disciplin.
I^a tem tekmovanju je sodelovala tudi okrnjena ekipa iz KTL, saj ie bil na ta dan tudi "DAN KTL", tako da smo sodelovali le v nas-lednjih športnih panogah:
ŽENSKE: namizni tenis in kegljanje
l^lOŠKI: namizni tenis, kegljanje 'n šah.
Glede na okrnjenost posameznih ekip smo dosegli pričakovane recitale še najboljše pa so bile naše '9ralke v namiznem tenisu, ki so zasedle drugo mesto, igralke v keg-Nanju pa 4. mesto. Tudi moška ekipa je zasedla dve 4. mesti (keg-[janje in namizni tenis), dočim so šah isti v zelo močni konkurenci Usedli 5. mesto.
Gve bronasti medalji sta dosegli °anica PETERNEL in Maja FURLAN, ki sta bili tretje v plavanju.
^ skupni razvrstitvi so prvo mesto tako v moški, ženski in skupni Uvrstitvi dosegli tekmovalci iz Krškega.
Rezultati ekipe DO KTL:
ŽENSKE:
Namizni tenis 2. mesto
KTL : KRŠKO	0:3
KTL:VEVČE	3:2
KTL:SOZD	3:2
KEGLJANJE	4. mesto
KTL — 811 kegljev
(Peternel 289, Firšt 263, Vinkovič
259)
MOŠKI:
NAMIZNI TENIS	4. mesto
KTL:VEVČE	3:5
KTL : KOLIČEVO	1 : 5
KTL : SLADKOGORS. 5:4
KEGLJANJE	4. mesto
KTL — 2329 kegljev (Puntar J. 413, Mulec 412, Založnik 408, Puntar A. 383, Repež T. 362,Bučar J. 351)
ŠAH	5. mesto
KTL:RADEČE	2:3
KTL: OBIR	5:0
KTL : KRŠKO	2,5 : 2,5
KTL:VEVČE	2:3
KTL : KOLIČEVO	1:4
KTL:AE RO	4:1
KTL : SLADKOGOR. 3:2
(Kolar 7, Kromek 4, Plaznik 3, Tesič 3, Manojlovič 2,5, Kovačevič 0)
SKUPNA UVRSTITEV:
1.	KRŠKO	258	točk
2.	VEVČE	195 točk
3.	RADEČE	177 točk
4.	KOLIČEVO	120	točk
5.	KTL	92	točk
6.	AERO	77	točk
7.	SOZD	62	točk
8.	SLADKOGORSKA 59 točk
9.	ČRNA	32	točk
10.	OBIR	20	točk
Mirko PLAZNIK
Karkoli in kjerkoli delamo v imenu KTL moramo opraviti tako, da ne omadežujemo ugleda svoje tovarne. Dosedaj mi je to, vsaj upam, uspevalo. Ko pa smo postavljali počitniško prikolico DSSS v nudističnem kampu tega občutka nisem imel. Zakaj? Obleka je še kar bila po predpisih, le orodje je bilo bolj neugledno.
Z vseh nivojev kričijo "Ne dvigajte cen"! .. in držali smo se tega. Na majskem referendumu nismo dvignili svoje cene živega dela.
OB DNEVU KTL Črna kronika
Po končanem slavju v Škocjanu ugotavljamo, da je bilo:
—	ukradeno 10 (deset) dežnikov — senčnikov,
—	razbito dvojno steklo pri šan-ku,
—	natakarici razbita glava,
—	poškodovan inventar v discu,
—	razdeljenih nekaj udarcev po tujih zobeh,
—	itd., itd.
Ironija št. 1: Kljub vsemu smo v Škocjanu še zaželjeni gostje.
Ironija št. 2: Kar nismo uničili ali pokradli v Škocjanu, bomo v lastnih tovarniških menzah.
Žleht kronika
—	Člani K PO so zmagali v vlečenju vrvi — za nagrado so prejeli par litrov vina — premaganci (direktorji TOZD) pa so si pridobili milost za naslednji mandat.
—	Predsednik pripravljalnega odbora za DAN KTL je veliko pozornost posvečal izboru vin "češ, da državljanov ne bo bolela glava". Ob vsej skrbi za izbiro kakovostnih vin pa je pripravil pravo presenečenje — ko so namreč poskušali, ali je prostor kjer je shranjena pijača, dovolj hladen, je najprej segel po steklenici piva.
—	Vsako leto smo se poslovili od enega ali celo dveh članov odbora za pripravo DNEVA KTL, odšli so na nove položaje — boljše. Živim v upanju - letos sem bil tudi jaz član odbora.
A
KANTONAtNA LJUBLJANA
A
kantonaIiaTjvoijaba
A A A
A A A
A
KANTONALNA LJUBLJANA
A
NAITBIAllA LJUBLJANA
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ GLASILA KTL ŠT. 5/84
Vodoravno:	KS, p, Bločan ka,
Kamna, aeronavt. Gorica, barka rola, laket, O ki, nadir, vijak, oo, kasta, Una, botra, al, j, poobedek, stena, eramit, obris, doberman, lavi na, bolid, Berti, primat, opereta,
art,	Agra, lica, Krn, arkada, rog,
ata,	OF, set, usoda, espada, se, škof, Marx, NR, boracit, TT, pesa, ara, ate, ostrina, analiza, Nancy, KJ, on, lapsus, Carlo, akt, stric, noetik, IL, erar, la, arijec, trata. Jim, aparat, raca, otep, Llanos, astra, Ake, spikerica, drst, aar, fi,
Arakanske gore, cian, ajgist, rt, Ural, najem, nagota, inčun, Ada, na, narval, Radetzky, tar, akropola, o, g, zmota, Niko, proizvodi, il, čar, iz plastike, Soline, osar, Onan, genij.
GESLO: PROGRAM BRIZGANE PLASTIKE
Žrebanje križanke iz Glasila št. 5/84 je bilo izvedeno 14. junija 1984. Zadnja križanka je bila kar trd oreh za marsikaterega bralca, kar se je seveda poznalo tako pri * prispelih rešitvah - 70 kakor tudi pri žrebanju pravilnih reševalcev. Po dolgem času je le prišlo do naslednjih podelitev nagrad:
NAGRADNA KRIŽANKA
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO V NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI OOBO* ANTON ČOŽ - PREDSEDNIK IN ČLANI - SLAVKO LASIČ, TONE PRAŠNIKAR, JOŽE ZAPUŠEK, MARTIN JELNIKAR. MIHA CELARC IN MILAN SEME, GLAV''1 ODGOVORNI TER TEHNIČNI UREDNIK, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL** LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16. TELEFON 316 -922.
J