j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna itevilka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3, Urejuje Viljem Rohrman.
Štev. 7.
V Ljubljani, 15. aprila 1927.
Leto XLIV.
VSEBINA-' Naročila na modro galico. — Vsem odborom in članom kmetijskih podružnic pogledom na jesensko jubilejno razstavo. — Leseni sito. — Našim kmetovalcem. — Splošno pokončevanje hroščov. — Kako sadimo sadno drevje ob cestah in potih? — O saditvi, obdelovanju in gnojenju trt. — Vzgoja vrb na barju. — Odmera zemljarine. — Živinorejsko zborovanje na Jesenicah. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Književnost. — Uradne vesti. — Inserati.
Naročila na modro galico.
od strani podružnic še niso dospela, četudi je galica že v Ljubljani in Mariboru.
Poživljamo načelništva vs- h podružnic, da takoj zberejo naročil? od svojih udov in jih nemudoma do-pošljejo družbi.
S tem si vinogradniki pocenijo to nujno potrebno sredstvo, ker se jim ga bo dostavilo v vagonskih pošiljkah na najbližjo železniško postajo.
Cene so navedene v zadnjem »Kmetovalcu" in na inseratni poli.
Vsem odborom in članom kmetijskih podružnic pogledom na jesensko jubilejno razstavo!
Kmetijska družba je razposlala na vse svoje podružnice vabila za udeležbo na jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani, ki bo sredi meseca septembra. Iz dosedaj došlih odgovorov je povzeti, da je treba poleg programa (objavljenega tudi v 4. številki »Kmetovalca") še posebnih pojasnil glede predmetov, ki naj se razstavijo od strani kmetijskih podružnic, oziroma njih članov.
Kmetijske podružnice in njih člani so poklicani, da pošljejo na razstavo svoje pridelke, in sicer žitne in druge njivske pridelke (turščico, krompir itd.), nadalje sadne pridelke, vrtne pridelke itd. Pokazati moramo, kaj vse pridelujemo in s kakšnim uspehom gojimo ene in druge sadeže v naši deželi.
Kot primer za to razstavo naj izmed njivskih sadežev navedem samo pšenico. Na razstavi je treba pokazati, kakšno pšenico pridelujemo v enem in drugem kraju. V ta namen je razstaviti dotično pšenico v zrnju in v klasju, da vidimo tudi, kako je klasje razvito in kakšna je slama. Zadostuje, če razstavimo vsaj x/4kg zrnja in kakih 20 ali več klasov z bilkami vred, ki naj se čedno povežejo v mali snopič. Če hoče kdo razstaviti pšenično zrnje v malih vrečicah, tudi dobro. Razstavni odbor bo sicer skrbel, da bo zrnje razstavljeno na pripravnih papirnatih krožnikih. Seveda je treba tudi napisov, ki naj obsegajo sorto pšenice (domača ali kaka tuja sorta), dalje ime posestnika, kraj in kakovost zemlje. Želeti je tudi, da bo označena rodovitnost pšenice. To je vse, kar je treba glede pšenice.
To, kar velja za pšenico, velja potem tudi za druge žitne pridelke in sploh za vse sadeže. Poka-
zati je treba, kakšni so naši pridelki po raznih krajih naše dežele in s kakšnim uspehom jih pridelujemo.
Vsaka podružnica, vsak napreden kmetovalec se lahko potemtakem brez posebnega truda in brez posebnih stroškov vdejstvuje na tej razstavi. In kar velja za njivske pridelke, to velja tudi za vrtne sadeže, za sadne pridelke, vinske pridelke itd. Vsak kraj naj bo na jubilejni kmetijski razstavi primerno zastopan. Odbori kmetijskih podružnic pa naj pokažejo, da se zavedajo svojih nalog in da vedo ceniti velik pomen, ki ga bo imela jubilejna razstava za nadaljnji razvoj in napredek našega kmetijstva.
----R.
Leseni silo.
Z ozirom na mnoge tozadevne prošnje dodajam k zadnjemu članku o konserviranju zelene krme še naslednja pojasnila:
Ni bil moj namen odvračati od splošne uporabe Herba-silo, ki ga priporoča in zgotavlja g. Jezernik v Celju — svaril sem le pred toplotnim okisanjem, ki je bilo sprva splošno značilno za sistem Herba-silo. Ta betonski silo je še danes najbolj razširjen v Nemčiji, vendar se je prešlo večinoma od toplotnega na mrzto konserviranje. Zaraditega ne odsvetujem tudi našim kmetovalcem, ki imajo dosti denarji, da si omislijo betonski silo po načinu g. Jezernika. Poudarjam pa še posebej, da pripravljanje dobre ansi-laže (okisane krme) ni tako lahko, 'kakor naprava kislega zelja ter da je za okisanje krme potrebno mnogih izkušenj in se tozadevno ne more dati splošno veljavnih navodil.
Strok, referent koroškega deželnega kulturnega sveta mi tostvarno piše sledeče: „0 priliki lanskega študijskega potovanja sem si ogledal 56 silo-naprav
Našim kmetovalcem!
V kratkem nastopi čas, ko se nam prikaže hrošč v gostih rojih po našem sadnem in gozdnem drevju. Polne ga bodo češplje, divji kostanji, hrasti in drugo drevje. Tedaj nastopi prilika, da ga uničujemo in da obvarujemo s tem vse naše sadeže pred pogubnim delom črvov, ki jih zareja hrošč po naših njivah in vseh drugih zemljiščih. Naj ne bo nobenega kmetovalca, ki bi mirno in nemarno gledal to početje! Vse, mlado in staro se mora pripraviti za ta boj in ga do zadnjega izvajati. Hrošču smrt, da bomo rešeni največjega sovražnika v zemlji!
Našim poljedelcem! Kdor še nima potrebnega in dobrega krompirja za seme, naj se nemudoma obrne na Kmetijsko družbo, ki ima še nekaj stotov semenskega krompirja „Alma" na razpolago. Lanska poročila o Almi so bila vseskozi ugodna, zato Je važno, da ga naprej razmnožujemo in da pomagamo s tem našemu pridelku do večje vrednosti! Delajmo vsestransko poskuse, da se na jesenski Jubilejni razstavi pokaže, kai velja za naše razmere in za različne naše kraje. A1 m a , Jubel in O n e i d a so danes najvažnejše vrste krompirja po naših krajih. Povsod bi morali delati z njimi poskuse, da se prepričamo, kateri vrsti je dati v enem in drugem kraju prvenstvo!
Našim sadjarjem! Za precepijevanje sadnega drevja Je še vedno čas. Jablane in hruške lahko
ter sem pri štirih različnih silo-sistemih videl povsem ponesrečeno in izborno uspelo kislo krmo. Ako silo odgovarja naslednjim temeljnim pogojem:
1.	da je brezpogojno nepropusten za vodo in zrak,
2.	da vzdrži vsak pritisk in
3.	da ima primerno stiskalno pripravo, se lahko pripravi v vsakemu silu — betonskemu ali lesenemu — s pravilnim polnjenjem in stiskanjem dobra okisana krma."
Leseni silo, ki ga je zgotovil in ga uporablja z vrlo dobrim uspehom g. Hofler in ki ima za malega posestnika v danih okoliščinah to prednost, da je poceni, se je za prostornino 72 m3 zgradil na sledeči način:
Temelj se je napravil iz betona ter se je znotraj nekoliko vzdignil. Stik lesene stene z betonskim temeljem se je zadelalo z ilovico ter se je na ta način doseglo nepropustnost za vodo ob temelju. Le-ta ima obliko pravokotnika, ki je 4 m dolg ;n 3 m širok. Višina sila znaša 6 m ter je nad polovico te višine odprtina 1 X 0.80 m za odvzemanje okisane krme. Odprtina mora v dobi zorenja ostati brezpogojno zaprta za zrak in vodo ter skozi njo ne sme odtekati niti sok, ki nastane pri stiskanju. Stene sila obstoje iz 8 cm debelih macesnovih plohov oz. tramov, ki so zvezani med seboj na pero. Vsak ploh ima dva utora, vanj se potisne povsem suha maces-nova deščica kot pero. Ob polnjenju z zeleno krmo pero nakrkne oz. nabrekne ter na ta način popolnoma zapre utor in je vsled tega 8 cm debela stena
pač cepimo na razne načine, kakor smo vajeni. Samo pri koščičastem sadju je na vsak način bolje, da počakamo sedaj, da podlage dobro ozelene. Potem šele jih precepimo, in sicer za iub ali za kožo. Kmetijska družba ima za vse ude (brezplačno) še nekaj cepičev v zalogi, in sicer od jablan: landsberška reneta, jevcgar, dolenjska voščenka, kanadka, bobo-vec, damason in Jakob LebeJ; od črešenj: pozna bela pisana hrusta vka, ivanjščica in furlanka (hrusta vke); od breskev: amsden, Aleksander, Eelie de Heur, Mignon, Bonovrier, Valparaiso in nekaj boessi. Najbolje je, če si udje naroče cepiče skupno potom svojih podružnic.
Našim vinogradnikom! Našita vinogradom preti letos nov napad po nevarnem grozdnem sukaču ali grozdnem molju. Ne prepuščajmo naših trt glede tega škodljivca svoji usodi, ampak pripravimo se in združujmo se si vinogradniki v ta nam nanovo vsiljen in neizogibni boj. Ta majhna žuželka nam lahko pokvari in uniči vso letino, če je ne začnemo dosti zgodaj preganjati in uničevati. Kot uspešno sredstvo proti grozdnemu molju se priporoča „urania-zelenilo". Priskrbimo si ga pravočasno, da ne bomo ostali praznih rok, ko bo treba grozdni zarod škropiti. Do sredi maja moramo biti za to pokončevanje vsi pripravljeni, brez izjeme vsi vinogradniki!
tudi ob stičnih mestih plohov nepropustna za vodo in zrak. Plohi sami so bili pri ograjenju le napol suhi. Naravno morajo biti vpesi oz. spahi posebno ob oglih skrbno napravljeni, da se doseže popolna nepropustnost za zrak in vodo.
Odpornost lesenega sila za vsak pritisk se doseže z železnimi obroči, ki se namestijo v razdaljah 1 do 2 m.
V preprostih razmerah in ako ne gre za oki-sanje beljakovinaste krme (detelje, mlade trave, otave itd.) zadostuje stisnjenje, ki ga dosežemo z navadnim stlačenjem in obteženjem ter z n2pro-dušnim pokrovom. V drugih slučajih se priporoča navadna stiskalnica na vreteno, ki jo napravi lahko ključavničar. Zelo priporočljiva in praktična je izmenljiva stiskalnica od Schmidta v Werden (an der Aller v Nemčiji).
Kako neverjetno se je vprašanje okisanja zelene krme že poglobilo v drugih krajih — v Ameriki, na Angleškem, v Švici, v Italiji, v Nemčiji, na Ruskem in Japonskem — v krajih, kjer je vkljub splošno gospodarski in socialno-politični krizi znatno večji zmisel za napredek in nove gospodarske izsledke, vidimo v ogromnem, menda največjem tozadevnem delu, ki je izšlo lansko leto v nemškem jeziku: Die Zeitgemasse Griinfutterkonservierung fiir Mittel- und Kleinlandwirte von Ludvig F. Kuchler. Knjiga se dobi v zalogi dr. F. P. Datterer & Cie, Freising-Miinchen (Nemčija) ter vkljub mnogim slikam in obsegu 541 strani stane samo 10 zlatih mark.
F. Wernig, kmet. ref.
Splošno pokončevanje hroščev.
Velikanska je škoda, ki jo dela črv od leta do leta v naši zemlji. Najhuje se pozna ta škoda vsako tretje leto, ko so črvi v drugem letu svojega razvoja in ko soi najbolj požrešni. To škodo poznamo na spodjedeni in popaljeni travniški ruši, na požganem prosu in drugih sadežih. Vsa ta škoda se dela skrivaj, zato jo tako malo upoštevamo in zato nanjo
polju in kraj gozdov. Kjer jih je največ, tam jih je najbolj preganjati in uničevati. Vsa županstva, vse šole, vse kmetijske organizacije in sploh vsi kmetovalci morajo pomagati! Pri županstvih naj se na- . stavijo zaupniki, da organizirajo in nadzorujejo pokončevanje hrošča. Šolski otroci naj se oproste pouka in naj se razdele na partije, da pod nadzorstvom svojih učiteljev in drugih pripravnih zaupnikov nabirajo hrošče. Zavedni gospodarji naj jih porabijo
Pod. 13. Razvoj In življenje hrošč« In črva.
tako radi pozabimo od enega do drugega kebrovega leta. Ako bi imeli spodjedanje korenin, tako kakor se godi v zemlji, pred očmi in ako bi imeli pred očmi tudi škodo, ki nam s tem nastaja, vse drugače bi se zavzeli za preganjanje in uničevanje tega najbolj nevarnega škodljivca.
Če ne bo hrošča, tudi črva ne bo! S tem geslom moramo vsi v boj zoper tega najhujšega sovražnika našega kmetijstva! Vsi od kraja! Mlado in staro! Hrošča je otresati in nabirati okrog doma, zunaj na
kot tečno naravno gnojilo za napravo dobrega komposta.
V samopomoči leži rešitev pred hroščevo nadlogo in pred ogromno- škodo, ki jo dela njegova zalega v zemlji. Piogin hrošču, da bo konec zalege! Skrbimo, da dobimo iz kebrov in prsti lep kup dragocenega komposta, namesto da nam pozneje črvi spodjedajo dragocene sadeže po njivah in drugih kulturah!
Kako sadimo sadno drevje ob cestah in potih.
(Dalje in konec.)
b) Način zasajevanja ob cestah.
Način zasajevanja cest se ravna po ustrojst ceste same. Sadimo lahko naravnost na cesto ali
j na sosednje zemljišče, na njivo ali travnik. V prejš-! njih časih so zasajali drevesa vedno le na sosednja j zemljišča (glej pod. 14.), drevje pa je prešlo po določenem času v last posestnika dotičnega zemljišča. Ta način zasajanja se še vedno priporoča pri ozkih občinskih potih. Na sliki vidimo tudi cestni jarek a-—b. Pri temu načinu saditve je glavna stvar, da drevje v mladosti čim bolj zavarujemo s trdno in trpežno ograjo pred poškodbami.
Pri zasajanju državnih in okrajnih cest je pa predpogoj, da je drevje last cestne uprave. Te ceste so navadno mnogo širše, vsaj 6m široke; tu sadimo drevje ob cestnem jarku. (Glej pod. 15.) Drevo stoji ■ 20 do 30 cm proč od cestnega jarka med mejniki, na takozvanem banketu, ki je pri c) ločen od prave vožne ceste. Izkušnje uče, da se te virste nasadov, ki so tik ceste, manj poškodujejo nego so poškodbe na sadju, če je drevje na sosednjem zemljišču. Le redko in izjemoma sadimo drevje tudi v cestne jarke in to le v hribovitih legah, kjer so požiralniki. Na splošno se pa taka saditev ne priporoča.
Jamo napravimo vsaj l1/^ m široko in 50 do 60 cm globoko. Izkopljemo jo vsaj 3 tedne pred saditvijo; v sredino jame zabijemo 3.20 do 3.50 m dolg, 7 do 8 cm debel, olupi jen, raven in impregni-ran (ožgan) kol. Izruvanje kola iz zemlje preprečimo s tem, da na dno jame položimo Vz m dolg in primerno debel prečnik, na katerega pribijemo kol.
Pred sajenjem vsaj 8 dni je jame zagrebsti, da se zemlja sesede. Drevesa naj bodo vsaj 2 m visoka, ravna, brez mahu in krvavih uši, itd. Sadimo navadno spomladi. Drevesca je pravilno obrezati na koreninah in deblu. Sploh se je ravnati po občih in veljavnih pravilih za sajenje sadnega drevja. Glavno je, da jih ne sadimo pregloboko. V strmih legah sadimo drevje ob notranji strani ceste. Hrib je treba pač tako odkopati, da stoji drevo v višini ceste in da ne bo delalo nobene ovire. V slučaju suše je treba drevesa večkrat zaliti — to je zelo važno — predvsem pa jim vzgajajmo lepe in ravne vrhove.
Med glavnimi pogoji pri vzdrževanju cestnih nasadov je zadostno varstvo debla pred poškodbami. Močno in na debloi navezano trnje ščiti drevo pred poškodbami. Kol naj bo obrnjen vedno proti cesti.
c) Dobre sorte za cestne nasade.
Važno je tudi vprašanje izbire pravih vrst za te nasade. Prednosti imajo predvsem sorte z visoko in pokončno rastjo, ki so odporne proti boleznim in škodljivcem in katerih sad ni mikaven ne po barvi niti po okusu. Priporočljive so predvsem pozne zimske vrste jabolk, ki se dolgo drže, in pozne hruške-moštnice, pa tudi črešnje in orehi. Izmed jabolk pripor očamoi: Parkerjev kosmač, bobovec, zeleni knežak, šampanjsko reneto, tafelček, želez-nikarja, Bojkovo jabolko, kaseljsko reneto itd.; od hrušk pa predvsem našo domačo tepko, črnivko in koiroško moštnico; od črešenj pa pozne črne in rdeče hrustavke in v višjih legah dobre domače orehe. Druga sadna plemena se pri nas za take nasade ne priporočajo1.
d) Splošna navodila za cestne nasade.
Nakratko omenim še nekaj splošnega: 1. Gb vseh cestah, kjerkoli dopuščajo podnebne in talne razmere, zasajajmo brez izjeme sadna drevesa, iz-vzemši samo močvirnate, kamnite in prav vetrovne lege. Gozdni prostori tudi niso za take nasade. 2. Stroški zasajanja naj se krijejo iz fonda za vzdrževanje cest. Povprečno računamo, da stane v današnjih razmerah drevesce, postavljeno na mesto, 18 do 25 Din. Poleg tega računamo vsako leto še
Pod. 15. Saditev drevja na cestnem banketu.
10% odpadka vsled poškodovanja dreves. Stroški zavise seveda tudi od kakovosti zemlje itd. K stroškom je treba računati seveda tudi straženje in oskrbovanje drevja. Tozadevno bi se morali cestarji poučiti in opozoriti na § 23. službenih predpisov za cestarje, oziroma cestne nadzornike na § 11. ministrske odredbe, štev. 10.931., iz 1. 1903. Te predpise bi bilo na vsak način izpopolniti. Za cestarje je poleg tega še prirediti večtedenske sadjarske tečaje, na katerih naj se pouče v oskrbovanju sadnega drevja. 3. Pred zasajanjem moramo upoštevati tudi lokalne razmere. Nasveti praktičnih kmetovalcev-sadjarjev, katerim so znane krajevne, podnebne in talne razmere, naj se na vsak način upoštevajo. Na splošno sadimo v mrzlejših odprtih legah moštnice-hruške. Jablane ne ljubijo presuhih leg in tudi vetrovnih ne. Imeti morajo dovolj zemlje, t. j. vsaj Vz m na globoko in zadosti vlage v njej. V lahki zemlji in v višjih legah sadimo pa črešnje, eventu-elno tudi orehe. 4. V skrajno neugodnih razmerah pa je bolje, da sadimo gozdna drevesa, kakor lipe, akacije, kostanje, jesen, hrast, itd. 5. Drevje je treba na vsak način oskrbovati: pobeliti v jeseni, večkrat pregledati veje, prekopati kolobar, gnojiti itd.
Končno naj bi bilo, tudi omenjeno, da je treba cestne nasade po strokovno naobraženih ljudeh nadzirati, pa najsibodo to državni ali pa samoupravni organi.
O saditvi, obdelovanju in gnojenju trt.
V letošnji 4. štev. „Kmetovalca" omenja g. J. Š. nekatera navodila o gojenju trt, ki so za naše razmere povsem neprimerne. Obče se lahko trdi, da naši vinogradniki v Sloveniji — povprečno — pravilno sade trte. Delajo se še napake, zlasti v strmih legah, da sade nekateri trte preplitvo, tako da gledajo zgornja očesa iz zemlje. V par letih, po hudih nalivih, vidimo potem, da so trte skoraj za en pedenj iz zemlje. To ne sme biti! Trto moramo vsaditi tako globoko, da pride zgornje oko ravno tik zemlje, rajše nekaj nižje, kakor višje; računati moramo, da se zemlja za par prstov vsede.
Pisec članka omenja na koncu, da naj se oko-pavanje in gnojenje umeri po zemeljskih in podnebnih razmerah. Ampak to naj velja tudi za saditev in za dolgost trt nih sadik! Glede dolgosti ključev, oziroma cepljenk, smo pa pri nas popolnoma na jasnem. Vsako razpravljanje'o tem bi bilo odveč. Mi režemo kijuče na 35 do 40 cm dolžine, vse kar je krajše, je za naše razmere neporabno. Če bi sadili v naših strmih legah komaj za pedenj dolge ključe, kakor priporoča g. Š., bi jih morali najbrže po hudih nalivih v preteku par let iskati kje v dolini, če bi ne bile navezane na kol.
Zaradi okopavanja bi bilo priporočati le, da se nasprotno pri nas čim bolj uvaja globoko jesensko okopavanje, da zemlja bolje prezebe in zmrzne. Tega naši vinogradniki pa žal navadno ne delajo, in to je slabo, ker ravno z globokim kopanjem vsaj (20 čm) in okopavanjem se znatno krepi rast trt.
Zaradi korenin, ki rastejo pri vrhu zemlje in ki jih imenujemo »rosne korenine", bi bilo sledeče omeniti: Temeljni pogoj za vzgojo trt pri nas in gotovo tudi drugod je, da odstranjujemo povsod te korenine, kjerkoli naletimo v prvih letih po saditvi nanje! Znani so mi slučaji, da je mlad vinograd pobledel in vidno hiral, le vsled tega, ker so imele trte preveč plitvih rosnih korenin. Samoobsebi je umevno, da gorkota, vpliv zraka, boljša zemlja itd. povzročajo, da poženejo trte rajše korenine v zgornjih plasteli nego v spodnjih. Posledica tega je, da se stranske in vznožne korenine, ki so za trte najvažnejše, ne razvijajo ali nam pa popolnoma od-mrjejo. Take trte z močnimi rosnimi koreninami trpe pri nas vsled suše, vsled mraza, poškodujejo se pa tudi pri okopavanju vinograda. Glavne prehranje-valke trt so le one korenine, ki se nahajajo vsaj en pedenj globoko pod zemljo, čim nižje tem bolje za trte. Pameten vinogradnik bo torej v prvih letih po saditvi skrbno pazil, da trta ne napravlja plitvih rosnih korenin. Mi vzgajamo le stranske in vznožne korenine, ne na zgornjih!
Kar se tiče gnojenja trt, se dela pri nas večkrat le ta napaka, da gnojimo navadno premalo in s slabim gnojem, ter da gnojijo nekateri trtam preblizu debla; osobito zadnje je velika napaka. Vsakdo mora vedeti, da se nahajajo prehranjevalne lasne korenine precej proč od debla okoli trte. Gnoj je raztrositi torej enakomerno, proč od trte, sredi vrst in ga. je plitvo podkovati. Če hočemo zvišati pridelke, moramo uporabljati tudi umetna gnojila, bodisi da so mešana, bodisi da jih mešamo sami.
Franjo Kafol.
Vzgoja vrb na barju.
Na Ljubljanskem barju je še mnogo zemlje, ki vsled preobile mokrote ni sposobna za njive, niti za boljše travnike. To so travniki, ki dajejo seno, ki je komaj dobro za steljo. Da bi mogli iz teh travnikov dobiti več dohodkov, bi bilo prav, če bi se barjani oprijeli gojitve vrb v večji1 meri. Pridelovanje vrb za pletarstvo in košarstvo je dobičkonosno. To bi bil nov vir za dohodke barjanov. Vzgoja vrb nas stane nekaj več stroškov in dela le v prvih dveh letih, pozneje pa daje trajen in skoraj čist dohodek.
Ker je na barju spodnja plast zemlje večinoma iz ilovice, zgornja pa iz šote, bi prišli dve vrsti vrb
v poštev, in sicer konopna ali zelena vrba (Salix viminalis) in mandeljnova vrba (S. amygdalina). Obe sta za močvirnato in ilovnato zemljo, poslednja uspeva tudi na najtežji ilovici. Za zemlje, kjer je spodaj gramoz, bi pa prišla v poštev rdeča vrba (S. purpurea).
Za nasad vrb uporabljamo 15—20 cm dolge pod-taknjence enoletnih šib, in jih sadimo v vrstah, ki so 20—50 cm narazen, a v vrstah pa 20 cm narazen. Navadno naročimo že narezane sadike (ključe). Pod-taknjenci (sadike) naj bodo debeli kot mali prst; pred saditvijo jih gladko obrežemo spodaj in zgoraj z ostrim nožem. Sadimo jih toliko globoko, da ostane zgornje oko 1 cm nad zemljo. Ključe (podtaknjence) moramo saditi v prvi spomladi. Zemljo moramo globoko preorati, pobraniti in razčrtati v vrste, da dobe rastline enako razdaljo. Vrste naj leže v smeri proti vzhodu. Prvo leto moramo nasad čistiti od plevela in okopavati, da ga plevel ne duši. Posebno škodljiv je slak. Ravnotako ga moramo vsaj dvakrat okopavati v drugem letu, pozneje pa taka dela niso več potrebna. Vrb ne smemo vzgajati prenizko; glava ne sme priti pri povodnjih pod vodo, ampak mora ostati nad vodo. Šibe moramo rezati vsako leto gladko ob deblu; čepov ne smemo puščati. Šibe režemo v pozni jeseni in pozimi, samo takrat ne, ko rastlina odganja. Ako smo šibe porezali in nimamo časa, da bi jih obelili, tedaj jih povežemo v snope in spravimo v nepresuho klet. Preden jih belimo, jih postavimo v vodo, da postanejo muževne in da lažje odstranimo lub. Na to jih sušimo, kar traja-2—6 dni, kakor je vreme. To delo opravljamo najraje pozimi, ko ni drugega dela.
Že prvo leto nam da vsaka rastlina do 4 šibe, ki so sposobne za prodajo. S skupičkom teh šib krijemo navadno vse stroške nasada. V drugem letu da vsaka rastlina že po 8 šib; ta skupiček je skoraj čigt dohodek. V 3. in 4. letu daje vvbišče, ki je velijo 1 ha (deset mernikov posetve) 8000—10.000 kg zelenih šib. Vrbilšče traja 15 do 18 let in daje vsako leto stanovite dohodke.
Ne priporočam barjanom kulturo vrb samo s tega stališča, da dobijo nov vir svojim dohodkom in ker bi se lahko razširila pletarska obrt, ampak tudi s stališča živinoreje. Živinoreja na barju je zelo razvita, vendar ni prvovrstna, ker je mlečnost molznih živali precej slaba. Pospeševanje živinoreje ovirajo danes slabe talne razmere, ker se na barju ne more nridelovati dobra in tečna krma. Z izkupičkom pa, ki bi ga dobili od vrbnih nasadov, bi si moeli nabaviti dovolj močnih krmil: s tem bi lahko izboljšali živinorejo in mlečnost pri molznih kravah.
V. Kuret.
Odmera zemljarine.
Na Kmetijsko družbo prihajajo večkrat od strani njenih udov vprašanja glede odmere zemljarine. Da se natančno pouči kmetovalec o tem, je družba zaprosila tukajšnjo Delegacijo ministrstva financ, da ji tozadevno poda potrebna navodila. Ta oblast je rade volje ustregla njeni želji in je pod štev. 1. A 1254 ex 1927 poslala sledeče pojasnilo:
»Podlago ali osnovo za odmero zemljarine tvori čisti katastralni donos, ki se čita v dinarjh (I K = i Din). Zemljarina kot temeljni davek znaša 20"/
čistega katastralnega donosa. K temu temeljnemu davku se pribije še 150% ni edinstveni pribitek in od skupne svate se pobira še 500% izredni (linearni) pribitek. Invalidski davek in komorska doklada se pobirata od skupne vsote temeljnega davka in edinstvenega državnega pribitka, avtonomne doklade pa se smejo nalagati le na temeljni davek. Vzemimo en primer:
Od zemljišča s 100 K (= 100 Din) čistega katastralnega donosa se plača:
a)	20% temeljni davek.........20 Din;
b)	150% edinstveni državnii prebitek od 20 Din 30 „ ;
c)	500% izredni prebitek od a) + b) . . . . 250 „ ;
d)	24% invalidski davek od vsote a) + b) . . 12 „ ;
c) 12% komorska d Klada........ 6 „ ;
f) samoupravne doklade samo od temeljnega davka
ped a).
invalidski davek in komorska doklada se pobirata od vsote vseh neposrednih davkov razen dohodnine (glej 51. 161. finančnega zakona za leto 1926/27), ako niso dohodninski viri obremenjeni z nobenim drugim neposrednim davkom. Zato se bosta zneska pod d) in e) zvišala, ako lastnik tega zemljišča plačuje poleg zemljarine še kak drugi neposredni davek."
Živinorejsko zborovanje na Jesenicah.
Okr. živnorejska odbora za sod. okr. Radovljica in Kranj-sl;a gora sta priredila na Jesenicah, 19. marca t. 1. zborovanje vseh bikorejcev in merjascorejcev iz sreza Radovljica. Udeležba je znašala okrog 120 posestnikov in posestnic. Poleg obeh načelnikov, gg. Jakoba Jana in Antona Kavalarja ter posle vo-dečega tajnika okr. kmet. ref. Josipa Sustiča, so na zborovanju sodelovali gg. Slavko Zarnik, okr. živinozdravnik iz Radovljice, načelnik planinskega odbora Ivan Ažman ter kmet. svetnik Viljem Rohrman kot zastopnik Kmetijske družbe. Takoj po otvoritvi zborovanja je predaval Josip Sustič o najbolj perečih vprašanjih glede reje plemenskih bikov in merjascev, nakar rc ;e razvila živahna debata. Sledilo je poučno predavanje okr. živinozdravnika Zamika o vzrokih jalovosti, o kužnem povrže,-nju, o različnem vnetju spolovil in o tnetljavosti, katero je iz-valo koristne medsebojne razgovore o ravnanju z živino in o zdravstvu pri živini. G. kmet. svet. Rofirman je v svojem jedrnatem govoru pohvalil vztrajnost obeh odborov o delovanju za povzdigo živinoreje. Poudaril je pozitivno delo živinorejskih odborov sploh. Posebno je odobraval smotreno postopanje obeh radovljiških odborov, ki delata z vsemi sredstvi na pospeševanju živinoreje, a skrbita tudi za vnovčevanje odvišne, odbrane plemenske živine, zlasti merjascev, katere dobavljata širom Slovenije. — Po predavanjih se je razvila strokovno skrajno zanimiva in koristna debata, katere so se udeležil mnogii posestniki, a tudi gospodinje. Predvsem je g. Jak. Jan z živinorejčevega stališča temeljito pretresal najvažnejše nauke iz predavanj, kar bo nedvomno zelo pripomoglo, da se bodo rejci danega jim pouka v resnici oprijeli. Na predlog g. Ivana Ažmana so se zborovalci zedinili za enotnost skočnin pri merjascih. Enoglasno je bilo sprejetih več važnih predlogov, glede katerih se je pooblastilo tajništvo živinorejskih odborov, da jih izvrši, ozir. da jih predloži na merodajna mesta. Med drugim se bo stavilo na oblastni odbor predlog, da izda čimprej uredbo, s katero se prepove splošno plemensk i uporabo zasebnih (zakotnih) merjascev tam, kjer je subven-cijskih (javnih) merjascev zadosti na razpolago. Sklenilo se |
Letnik XLIV
je. da priredita odbora najkesneje 1. 1928. razstavo merjascev gorenjskega plemena. Končno so zborovalci sklenili, da se priredijo slična zborovanja vsako leto. Eliti domačih živinorejcev, t. j. rejcev bikov in merjascev, je potrebno, da so v stalnih stikih, potrebna jim je zunanja in medsebojna pobuda ter pouk v strokovnem in ožjem stanovskem oziru. To bo njim samim, zlasti pa splošni živinoreji v veliko korist. Zborovanja so važna pa tudi z ozirom razmotrivanja nadaljnih smernic za praktično delovanje živinorejskih odborov.	S.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 29. Kako je treba soliti travo, ozir. seno, ako se spravlja napol suho in koliko soli se vzame na 1 m'' prostora? (G. P. v V.)
Odgovor: Predvsem Vas svarimo, da ne spravljate napol sulic krme, ker tvegate s tem, da se krma pokvari. Če pa hočete premalo suho ali za silo posušeno seno soliti pri spravljanju, potem ga dajte pri vkladanju vrsto za vrsto po malem soliti. Na 1 m3 prostora računamo približno H—1 kg soli. Glavno je pri tem, da tako spravljeno seno dobro stlačimo.	K.
Vprašanje .:0. Katero dušičnato gnojilo je za hmelj boljše, čilski soliter ali apneni dušik? (I. K. v B.)
Odgovor: Eno in drugo gnojilo vpliva ugodno na večji pridelek in učinkuje čilski soliter še hitreje kakor apneni dušik. Toda nekaj drugega je, kar daje apnenemu dušiku -svoj pomen. Kakor kažejo dosedanje izkušnje s temi gnojili, vplivajo različna dušičnata gnojila različno na barvo kobulov in to je važno. Poročila od drugod se glase, da daje čilski soliter hmelju zlatorumeno barvo, apneni dušik pa svetlozeleno barvo. Po mnogih krajih gojijo rajše hmelj, ki ima zlatoriiinenc barvo, v Savinjski dolini pa bolj cenijo hmelj, ki je čisto zelene barve. Iz tega razloga je za raše razmere skoraj bolje, da rabimo kot dušičnato gnojilo apneni dušik, ker se pri nas bolj ceni hmelj z zeleno barvo. Razentega je dušik v apnenem dušiku veliko cenejše, dasi je vpliv obeh na višino pridelka enako velik.	—r—
■ Vprašanje 31. Prosim obvestila, kje se dobi čilski soliter. k: je sedaj oproščen uvozne carine. Kako se rabi to umetno gnojilo in koliko ga je treba na 1 hektar ali oral. Kako rabini čilski soliter? (M. O. v P.)
Odgovor: Čilski soliter ima Kmetijska družba v zalogi in ga oddaja po ceni, ki je označena na prvi strani inseratnega dela ..Kmetovalca". To dušičnato umetno gnojilo pospešuje raščo rastlin ter povzroča bujni razvoj in boljši pridelek. Ker je to gnojilo v vodi lahko topljivo, ga jc potrositi pri žitih po zelenih rastlinah, in sicer pri oziminah takoj sedaj spomladi, po jarini pa 14 dni do tri tedne po setvi, ko je ta že dobro vzklila. Trositi je samo ob suhem vremenu in na suhe rastline. Pri okopavinah ga potrosimo pri prvi kopi. Na ha ali na 1 % orala vzamemo pri žitih 150 kg, pri okopavinah, koruzi, krompirju, pesi pa 250 kg. Ta množina je za naše razmere naj-prikladnejša.
Vprašanje 32. Sosedove kure iti gosi so vedno na mojem travniku, ki leži tik njegove hiše. Ze večkrat sem soseda na to opozoril, pa brez uspeha. Ali : mem postreliti sosedove kure na mojem svetu? (V. K. v S.)
Odgovor: Po dež. zakonu za obrambo poljščin 'j ie kiz-njivo, če pride kaka žival na tuj svet, ki ie določen za obdelovanje. Lastnik kokoši je kaznjiv prvič zaraditega, ker ne pazi na svoje živali, drugič pa je tudi odgovoren za škodo, ki jo te napravijo sosedu. Po zakonu smete tuje domače živali le s primerno silo odganjati, nikakor pa ne jih streljati ali drugače pobijati. Pač pa naznanite soseda županu, ki ga mora po tem zakonu kaznovati. Sami si pa ne smete napraviti pravice. Lahko pa zahtevate od župana, da preceni škodo, ki jo Vam kokoši napravijo, in zahtevate na podlagi te cenitve od soseda odškodnino.	L.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica sv. Ana v Slov. gor. je zborovala 6 januarja t. 1. Od 23 članov je bilo 8 navzočih, kar kaže, da je zanimanje članov za občni zbor veliko premajhno. Pri tako malem številu članov, bi se morali občnega zbora do malega vsi udeležiti, ne pa samo 8. Saj zadostuje to število komaj za volitev odbornikov! Naj se odborniki malo potrudijo in občni zbor bo takoj polnoštevilen. Po poročilu se je podružnica v ostalem hvalevredno pečala s priskrbo gosp. potrebščin. Račun izkazuje 5747 Din dohodkov in 4785 Din stroškov. V odbor so bili izvoljeni: Blaž Urbanič načelnikom, Konrad Neudauer blagajnikom, Jož. Spindler tajnikom, Mih. Neudauer, Fr. Ferlinc, Rud. Vebrič in Val. Zemljič odbornikom. Pri slučajnostih se je sklenilo, da nabavi podružnica čistilni stroj za žito in da naprosi v ta namen za podporo.
Kmetijska podružnica Št. Jošt nad Vrhniko je imela svoj občni zbor 23. februarja. Od 24 udov je bilo 16 navzočih. Načelnik je podal poročilo o stanju podružnične drevesnice. Računski zaključek izkazuje 2423 Din v prejemkih in 1613 Din v izdatkih, tako da šteje gotovine 810 Din. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Škarča načelnikom, Iv. Kogovšek, Fr. Slovša, Fr. Dolinar in Iv. Kavčič za odbornike. Pri slučajnostih se je sklenilo storiti potrebne korake za nabavo trijerja in sadnih divjakov za drevesnico.
Kmetijska podružnica na Krki je zborovala 19. marca. Od 57 udov je bilo 22 navzočih. Podružnica ima 150 Din gotovine. V odbor so bili izvoljeni Fr. Hočevar načelnikom, Fr. Gradiček, Fr. Šeme, Fr. Bregar, Al. Globokar, Fr. Samec, Jan. Mahne, Jož. Grm in Jož. Škufca za odbornike. Po tej izvolitvi je bil občni zbor zaključen.
Kmetijska podružnica Tuhinj - Šmartno je zborovala 19. marca. Od 38 udov je bilo 20 navzočih. Načelnik Engelman, ki je že 20 let na čelu podružnice, je poročal o njenem dosedanjem delovanju. Računski zaključek izkazuje 1161 Din dohodkov in 846 Din stroškov. Pri slučajnostih se je poudarjala potreba, da se proda polovica sadnega vrta, za kar je treba dobrega kupca, pa tudi potrditve od strani glavne družbe.
Opomba. Potek naših podružničnih zborovanj je v toliko pomanjkljiv, ker se ne izrablja ta prilika za razgovor in za nasvete ozir. predloge, kako bi bilo pospeševati kmetijstvo v podružničnem okolišu, zlasti kar se tiče kmetijskih poskusov z umetnimi gnojili, priskrbe gospodarskih potrebščin, raznega semenja, cepičev, sadnega drevja, trt itd. Na teh zborovanjih se mora pogovoriti tudi zadeva in udeležba na jesenski jubilejni razstavi naše glavne družbe v Ljubljani. To udeležbo od strani kmetijskih podružnic je treba organizirati, da bo več uspeha!
KMETIJ SKO - SOLSKI VESTNIK.
Izvestje drž. nižje kmetijske šole v Št. Jtfrju pri Celju je
izšlo v zadnjem času za šolsko leto 1925/26. in za gospodarski leti 1925 in 1926. V čedno s slikami opremljeni brošuri, ki šteje
40 strani, je spredaj kratek spis o postanku in razvoju zavoda, nato sledi šolsko poročilo in nazadnje gospodarsko poročilo. Iz šolskega poročila povzamemo, da je štela šola početkom leta 29 gojencev, in sicer 24 državnih (brezplačnih) in 5 plaču-jočih ali privatnih gojencev. Tečaj se je začel 9. novembra in je trajal do 30. septembra. Na zavodu so delovale 4 stalne učne moči in 3 pomožne. Tečaj je dovršilo 25 gojencev, 4 s prav dobrim, 21 pa z dobrim in zadostnim uspehom. S početkom šolskega leta 1926/27. se 11 mesečni tečaj razširi v celoletno specialno šolo za živinorejo in poljedestvo. Zanaprej se bo sprejemalo po 30 učencev, in sicer 20 kot državne gojence na prosta mesta in 10 pa kot privatne gojence na plačujoča mesta. Mesečna oskrbnina za plačujoče znaša 75 Din do 400 Diin.
Spomladni poučni tečaji za obnavljanje in pospeševanje vinogradništva se bodo vršil od dne 20. do dne 28. aprila 192/. pri državnih trtnih in sadnih nasadih: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenci. -Delovni program za tečaje je ta-le: a) pouk o vzgoji ameriških podlag kakor tudi o domačih trtnih vrstah in sadnem drevju; b) izbor in priprava zemljšča za vinograd in sadovnjak; c) priprava materiala za cepljenje trt in sadnega drevja; d) o načinu cepljenja in praktično izvrševanje načinov, po katerih se vrši cepljenje trte in sadnega drevja; e) sajenje trt in sadnega drevja na stalno mesto dn negovanje prva leta; f) obrezovanje in vzgoja trt in obrezovanje krone pri sadnem drevju; g) o peronospori, oidiju in grozdnem zavijaču in njih zatiranju; h) o zatiranju samorodnih trt (šmarnice itd.) in pre-cepljanju sadnih dreves. — Vsak udeleženec- tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno po Diin 10.— kot prispevek za prehrano. Razentega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrado v cepilnem orodju. Tečaji so- namenjeni v prvi vrsti kmetiškim in viničarskim mladeničem, potem pa tudi drugim interesentom, ki se hočejo udeležiti tečajev ob svojih stroških. — Kdor se želi udeležiti katerega izmed navedenih tečajev, se mora čimprej, najpozneje pa do i8. aprila 1927 ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer se želi udeleževati tečaja. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi sreski kmetijski referenti.
GOSPODARSKE STVARI.
VII. Ljubljanski velesejm od 2. do 11. julija 1927. Rok za
prijavo udeležbe na letošnjem velesejmu bo kmalu potekel. Takoj nato se bo pričelo z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se bo zamoglo na pozno došle prijave ozirati le še, v kolikor bo razpoložljivega prostora. Vsak industrijalec, obrtnik in trgovec, ki zna varovati svoj poslovni interes, razstavlja na Ljubljanskem velesejmu, ki omogoča solidno trgovanje in razpečevanje izdelkov. Udeležba na Ljubljanskem velesejmu je eno najuspešnejših sredstev, da si tvrdke povečajo svoje proizvajanje. Zato naj se v svojo lastno korist čimprej odločijo za udeležbo in se prijavijo uradu Ljubljanskega velesejma.
III. strokovna razsiava za gostilniško, hotelsko in kavarniško obrt kakor tudi za tujski promet v Gradcu se vrši od 30. aprila do 8. maja 1927. Vsem obiskovalcem razstave se dovoli za 50% znižana voznina na vseh progah avstrijskih zveznih železnic. Vstopnica rama stane 16 Din (2 Š) in se dobiva v predprodaji po vseh tu- in inozemskih poslovalnih pisarnah. Tam se dobe tudi vsa druga podrobna pojasnila.
KMETIJSKE NOVICE.
Naši kmetijski absolventi na Danskem. Na poziv Danske je izbralo kmetijsko ministrstvo 6 kmetijskih absolventov, da se izuče v Kopenhagenu v danskem kmetijstvu in še posebej
v ondotnem mlekarstvu. Izbrani absolventi so inž. agronomi Matija Abscc, Veiibnr Brankovič in Karel Vrečko in absolvirani slušatelji kmetijskih šol Ivan Benko, Gojko Ko-zomerc in Uroš Vojinovič. Navedeni odidejo že te dni v Ko-penhagen. kjer jih sprejme Danska kmetijska družba v kmetijski tečaj, ki bo trajal eno leto.
DRUŽBENE VESTI.
Letošnji delegati podružnic!
Glavni odbor Kmetijske družbe je v svoji seji dne 26. t. m. sklenil, da bo v zmislu § 31. družbenih pravil priznal kot pravilno izvoljene delegate za družbeni občni zbor samo tiste, ki so bili izvoljeni na podružničnih zborih po 31. marcu t. I.
PODRUŽNIČNI OBČNI ZBORI.
Ker praznuje Kmetijska družba letos s t o -šestdesetletnico svojega obstoja in bo ta dogodek proslavila z jubilejno kmetijsko razstavo okoli 15. septembra t. 1., ob kateri priliki se bo vršil tudi redni občni zbor družbe, se priporoča podružnicam, naj pravočasno izvedejo svoje občne zbore.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Krompir Alma ima družba še na prodaj!
KNJIŽEVNOST.
Grozdni sukač. Kakor smo že v 4. številki ..Kmetovalca" naše člane opozorili, je izšla v zalogi vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe v Mariboru brošura o grozdnem sukaču, katero je priredil direktor Andrej Žmavc. Knjižica opisuje življenje tega najhujšega škodljivca naših vinogradov in daje potrebna navodila, kako ga je zatirati. Opremljena je tudi z lepo izdelanimi slikami o tem škodljivcu. Brošura stane za posameznika s poštnino vred 5 Din, pri skupnih naročilih po najmanj 10 komadov pa 2.50 Din in se naroča pri zgoraj navedenem odseku ali pa direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Nujno priporočamo, da si jo naši vinogradniki naroče in da se vsi od kraja ravnajo po njenih naukih, kajti le v tem slučaju se nam je nadejati, da se rešimo tega silno nevarnega škodljivca, ki je začel v zadnjih letih uničevati našo vinsko letino.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 26. marca 1927.
G. predsednik Sancin je vodil sejo. Navzoči so bili: podpredsednik g. Pipan ter odborniki gg.Ažnian, Bajuk, Bren-čič, Globevnik, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan, dr. Jančič, Meden, Mencinger, Paulir., Petovar, Remškar, Steblovnik, Su-panič in Urek.
Zapisnik je vodil družbeni tajnik inž. Lah.
Svojo odsotnost sta opravičila gg. Jarc in Košar, ker sta bila poslovno zadržana; ravnotako tudi oblastni kmetijski referent inž. Zidanšek iz Maribora.
t. Poročilo predsedništva. G. predsednik Sancin je otvoril ob 3/t na 11. uri sejo, ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče in poročal o tekočih zadevah. Po novem letu so se vršile volitve v oblastne skupščine, pri katerih so bili tudi odborniki
: izvoljeni kot člani oblastne skupščine. Ob tej priliki jim če-! stita na izvolitvi ter jim želi, da plodonosno delujejo v tem zboru za prospeh našega kmetijstva.
Veliki župan je, ne da bi obvestil Kmetijsko družbo, na ■ mesti! oblastni odbor v II. nadstropju družbene hiše na Turjaškem trgu. Formalno to ni bilo pravilno, zato je on kot predsednik proti temu protestiral. Sicer se je pa že dogovoril s predsednikom g. dr. Natlačenom glede najemnine.
S kmetijskim ministrstvom se je družba sporazumela glede najema prostorov na Poljanah za državno podkovsko šolo. Družba pa mora prej te prostore primerno adaptirati.
Nato je tajnik prečital poročilo seje direktorja od 24. februarja 1927., katerega sklepi so se soglasno odobrili.
2. Poročilo tajništva. Strokovno delovanje Kmetijske družbe v zadnji dobi se je osredotočilo na prireditev kmetijskih tečajev pri podružnicah, o nedeljskih predavanjih, vspod-bujo podružničnih odborov s sestanki, ki so jih sklicali in vodili družbeni strokovnjaki in katerim namen je bil vzpodbuja podružnic k intenzivnejšem delovanju in naročevanju umetnih gnojil, modre galice in drugih kmetijskih potrebščin.
Družba se je udeležila tudi železniške ankete v Beogradu, pri kateri jo je zastopal' v decembru 1926. g. svetnik Rohrman, 3. in 4. februarja 1927. pa družbeni tajnik. Zelje Slovenije po železniških zvezah so bile skoraj popolnoma upoštevane.
Z ozirom na nov pravilnik glede prometa z umetnimi gnojili je družba protestirala proti nekaterim točkam, ki ovirajo uvoz in zahtevala izpremembo, ki j, pa ministrstvo ni ugodilo, četudi je tajnik sam posredoval v ministrstvu. V splošnem smo pa zadovoljni s to odredbo, ki preprečuje zlorabe po nevestnih trgovcih.
Od 9.—14. marca sta družbeni podpredsednik g. Pipan in tajnik nakupila v Slavoniji 8 bikov simodotske pasme za ljubljansko okolico in logaški okraj. Prosilcev je bilo 15, primernih bikov mlečne pasme pa le 8. Ljubljanska okolica jih je prejela 5, vrhniški okraj enega in logaški okraj dva. Podpore so bile dodeljene v približni višini polovične, oziroma četrtinske nabavne cene.
Družba je vložila prošnje na kmetijsko ministrstvo za podporo in izdajanje »Kmetovalca", za gospodinjsko šolo, za kmetijsko-poučne tečaje in za Jubilejno kmetijsko razstavo.
Po raznih pojasnilih sc je tajniško poročilo odobrilo.
(Dalje prihodnjič.)
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED,
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Breg pri Ptuju, v nedeljo, 1. maja 1927. ob desetih dopoldne v zasebni sobi g. Straschila na Bregu; Celje, v nedeljo, 8. maja 1927. ob osmih zjutraj pri Belem volu; Domžale, v nedeljo, 1. maja 1927. ob osmih zjutraj v občinski pisarni; Loški potok, v nedeljo, 1. maja 1927. ob treh popoldne v „Dru-štvenem domu"; Poljane nad Škofjo Loko, v nedeljo, 8. maja 1927. po rani sv. maši v šoli; Prežganje-Janče, v nedeljo, 8. maja 1927. po deseti sv. maši v Trebeljevem pri Španu; Sv. Bolienk v Slov. goricah, v nedeljo, 1. maja 1927. ob pol-enajstih dopoldne v posojilnici; Šmarje pri Jelšah, v nedeljo, 8. maja 1927. ob treh popoldne v gostilni Habjan; Velike Poljane pri Ortneku, v nedeljo, I. maja 1927. ob desetih dopoldne v šoli; Zdole, v nedeljo, 1. maja 1927. ob osmih zjutraj v osnovni šoli.
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec.
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 7._V Ljubljani, 15. aprila 1927._Leto XLIV.
METOVALEC.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Inserati se računajo po naslednjih cenah s
'/, stran .... Din 2400 '/a Strani .... Din 1200 '/s strani.... Din 800 lU strani .... Din 600 Priloga listu stane Din 1500'—
'/„ strani . . . . Din 400 — '/s strani .... Din 300 — »/„ strani . . . Din 200-— '/24: strani . . . Din 100- — Mala naznanila do 20 besed
stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slove-aijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin. ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Deteljna, travna in druga semena.
Cene za nadrobno od vreč popust:
domača detelja, gorenjska domača detelja, italijanska lucerna, pristna francoska lucerna italijanska . . .
hmeljna lucerna......
švedska detelja (inkl. 4% bele) bela detelja (inkl. švedske) .
laška
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora.
ničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju.
Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 310.— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90.— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8H% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagogih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji.
Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2A% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300^00 kg.
Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20% po Din 150.—. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—.
Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kilogr. po nastopnih cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Superfosfat po Din 1.25, Thomasova žlindra po Din 1.75, kalijeva sol po Din 2.—, mešano gnojilo za vrtove po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred.
so naslednje, pri odjemu celih		
98% Č	90% K	33,— Din
98% „	96% .,	28,— „
97% „	92% „	38,— „
97% „	90% „	34,— „
94% „	90% „	20,— „
97% „	90% „	39,— „
98% „	90% „	39,— „
99% „	95% „	15,— „
90% „	85% „	24,— „
97% „	97% „	18,— „
97% „	95% „	12,— .,
75% „	75% „	70,— „
85% „	85% „	10,— „
93% „	90% „	46,— „
		15,— „
navadna šopulja.....
ovčja bilnica.....
Vreče iz jute kakor tudi puaum uajinaiuia sc puseuej la-čuna po lastnih stroških.
Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 29.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.— ; III. za srednje težko zenlljo kg Din 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 25,—.
Siva semenska ajda v celih vrečah po 100 kg Din 5.—, nadrobno po Din 5.20 za kg.
Semenska grahora, (grašica), jara, po Din 4.50 za 1 kg.
Semenski krompir, priznano semensko blago „Alma" ali „Jubel" dobi Kmetijska družba pričetkom aprila iz Tirolskega po Din 3.— za 1 kg. Vreče se računajo posebej.
Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg.
Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 13,— za t kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti.
Umetna gnojila..
Cene veljajo za nadrobne pošlljatve. Pri vagonsklh naroČilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podruž-
Krmila:
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiavit v varstvo posestve koruze in drugega semenja pred vranami itd., se dobi v zaklopnicah po 100 gr Din 35.—, za % kg Din 50.—, K kg Din 80.—-.. (V zalogi le v Mariboru).
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3/4 kg Din 50.—.
Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega „Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100' gr Din 20.—.
Antiklor (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300 kg Din 5.20, v sodih po 100 kg Din 5.40, v manjših količinah po Din 5.60 za kilogram.
Bosnapasta, bakren preparat, preskušeno dobro sredstvo za peronosporo v čebrih po 25 kg Din 6.50, v čebrih po 100 kg Din 6.25 za kilogram v Mariboru aH Ljubljani.
Cepilna smola po K kg Din 15.—, % kg po Din 8,—
Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 z.a 1 kg.
Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po 11 Din za dozo.
Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Gnojne vile s 4 roglji po 15,— Din za komad.
Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—.
Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580,— Din,
Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550,— Din.
Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450.— Din.
Gumijeve plošče za trtne škropilnice po 8 Din komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po 15.— Din meter.
Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče /4 kg Din 30, H kg Din 50, 1 kg Din 90,—
Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3LA kg po Din 45.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Modra galica, zajamčeno 98/99% po Din 6.40 za 1 kg v celih vrečah po 100 kg, b. z. n., izpod vreče v nadrobni oddaji po Din 6.60 za 1 kg v Ljubljani. V Mariboru za prevoznino 20 p pri 1 kg dražje.
Mostne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—.
Nitrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg.
Rafija Ia Madagaskar Mayungo po Din 18.— za 1 kg.
Ročni žveplalniki po Din 65.— komad.
Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250.— Din.
Sadna in vinska stiskalnica z dvema košama Din 2.500.—.
„Sergo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—, Sergo patroni po Din 7 za komad.
Sulikol (koloidatao žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek.
Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—.
Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.—
Škropilnica za sadno drevje „A—H 20" nahrbtna, s spe-cijalno pripravo za mešanje z bambusovo cevjo z notranjo medeninsko cevko Din 1125.—. Škropilnica „Austria" Nech-vile 192 c Din 500.—. Škropilnica „Komet" Nechvile D123 Din 500.—
Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad.
Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatljicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg.
šveplenl trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500,—
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad.
Žveplalniki nahrbtni. št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—.
Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin:
Cepilnl noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—.
Žage za drevesa od Kunde, od 30. —do 124.— Din.
Živinoreja in mlekarstvo.
Opozarjamo mlekarne na znižane cene večjih posnemalnikov „Baltic" in „Titan".
Brzoparilniki „Alia" original B po 120 1 po 1900.— Din.
Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—.
Posnemalnik „Tltan" za 1501 po Din 2200.—.
„Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 1001 K : po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1800 ali isti stroj s podstavkom Din 2750.—.
Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din.
Reporezni stroj E. W. A. po Din 700. —.
Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Din, 420 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din.
Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190.
Telečji napajalniki po Din 100.—.
Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70. Razne kmetijske potrebščine:
Orablje železne, 10 zobne po Din 9.— za komad.
Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavostl ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din.
Kultivatorji (ročni) po 18, 20 in 25 Din komad.
Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.— in palice za nasatvljanje Din 4.—
Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—.
Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad.
..Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—.
Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din.
Trijer. Original Kriiger Reform „Einfach" (dva sita-tre-salca in trije cilindrski siti) po Din 2520.—.
Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—.
Poljedelski stroji:
Universal plugi:
Sackov plug D7 MN po Din 1180.—.
Sackov plug D6 MN po Din 1000.—.
Sackov plug EFB5 po Din 920.—
Sackov plug E9E po Din 1300.—.
Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—.
Obračalni plug UW5 po Din 1040.—.
Obračalni plug NW5 po Din 1300. —.
Plužni lemežl Sack: 7M24 po Din 52,.—, 6R24 po Din 48.—.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175.—.
Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV po Din 400—.
Sackov kompl. plug z sedmimi izruvači za krompir po Din 1250.—.
Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420.
Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) t>0 Din 440.—; ..Planet" štev. 18 Din 220.
Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—.
Osipalniki: z enim prednjim kolesom po Din 850; kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Dim 390.
Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 po Din 750.—, A4 po Din 760.—.-
Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900.— SB3 po Din 980.—.
Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160.
Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000.
Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, 1) po Din 950.—.
Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780. z
devetimi (peresnimi noži po Din 1980.
Vinogradniki I Uporabljajte edino modro galico znamke ^Marengo", ker Je
najboljša!
Ker je najboljša! — Analiza kr. hrv. slav. zem. kemijsko analiznega zavoda v Zagrebu pod št. 136 kaže :
„Marengo" galica je 99*6 °/0 modra galica.
Brzojavi: Agimex, Zagreb. — Generalno zastopstvo:
ZLATKO A. FISCHER, ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 14.
Najboljše umetno gnojilo je doslej vendarle domači
SUPERFOSFAT
ZNAMKE
jamcr
gar. 16/i8°/o v v°d' zastopljiv. Vsaka originalna vreča ima žig „DANICA". Najnižje,franko vsaka postaja Slovenije, enake cene pri odjemu od 5000 kg. naprej. Na drobno in posamezne vagone prodaja to izvrstne gnojilo KMETIJSKA DRUŽBA v LJUBLJANI
in pa tovarna sama. Priporoča se za mnogobrojna naročila
99
zastop. LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP STEV. 48-
urižiiaiii) steastTo zoper sadne šimijiTce.
i 8 najboljše sredstvo za raz-ij kuževanje ži-" vine, hlevov, orodja itd. za časa nalezljivih bolezni, Nadalje eepilno smolo, mazavo milo, Sanltol, S a ti o form in druge slične izdelke prodaja in razpošilja domača tvrdka
CHEMOTECHNA
družba z o. z.
Ljubljana, Mestni trg štev. 10.
ua dvorišču tvrdke »Skaberne*.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
,,MASTIN"
ki pospeSuje rast odebelitev in oraaatitev domače, posebno k lavne Sivine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; o škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din.
Lekarno TRNHOCZV
Ljubljana, Mestni trg 1
(Zraven Rotovža.)
BI
ŠKROPILNICE IN Ž9EPL9LHIH1 Zil 9IN9RST00, S9D39R5T90 IN HMEL39RST90.
Trtna škropilnica „Austrija". Nahrbtni žvep-lalnik „Vindobona M 26". Sadna škropilnica „A.-H. 20". Hmeljska škropilnica „Unikum
2064" so stroji, ki uživajo svetovni glas. Dobivajo se pri Kmetijski družbi v Ljubljani, iz tvornice za škropilnice in žveplalnike
FRANZ NECHVILE
3	WIEN V.
1	MA.RGARETEN STRASSE 98.
Brez umetnih gnojil ni najvišjih pnidelhou ?
Napačno je, uporabljati samo superfosfat. Vsaki kmetovalec mora trositi razven superfosfata na oral še
IOO — 150 kg 40%-ne kalile*« soli, in 50 — IOO kg apnenega dušika.
Pojasnila in brošure o uporabi vseh vrst umetnih gnojil daje brezplačno
Agri - kulturno - kemijski ured, Zagreb.
Trg Rli, br. 4/b.
JMala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Dn,
Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Brinje, slive, fige
za žganjekuho oddaja po nizkih cenah tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Zahtevajte ponudbo!	32
Mlatilnioo
z reto in tresalom na električni ali živinski pogon v dobrem stanju je ugodno naprodaj. Naslov se izve pri upravi ,.Kmetovalca" pod štev. 116. 116
6 mladih prašičkov
po 6 tednov stari in 2 psa-čuvaja po eno leto stara ima naprodaj: Jakob Skok, Pristava 13, pošta Mengeš.	117
Dva lepa travnika
sta na prodaj. Eden 1 joh tik ob Tržaški cesti v Podsmreki, drugi pribl. 4 johe na Gmajnici. Naslov: Jernej Klemene, Zgor. Šiška 12 pri Ljubljani.	136
Obračalnik (Sackov plug)
malo rabljen, ima na prodaj: Valentin Babnik, Z gor. Šiška 32 pri Ljubljani.	137
Proda	se:
1 kosilni stroj ,,Deering",	1 kosilni stroj ,,Cor-inick", 1 verižna gnojnična pumpa. Pojasnila daje:
Fr. Malasek, Novomesto.	138
Jajca za valenje
od štajerskih in sulmdolskih kokoši ter od velikih gosi, rac in puranov vedno pri Greiner, Maribor, Gosposka ulica 2. — Obročke za perotnino in valjalna gnezda Itd.	140
Mizarskega učenca
krepkega, 14—15 let starega, poštenega, ki je dovršil vsaj en razred srednje šole, hrana in stanovanje pri mojstru. Ponudbe z spričevali je poslati na: Avgust Cerne, splošno mizarstvo, Zgor. Šiška 122, pošta Ljubljana 7.	119
Krojači in šivilje
Kroje (šnite) po poljubnih slikah izdeluje Knalelj Alojzij, učitelj krojaštva. Ljubljana, Križevniška ulica 2.	53
Cepljeno trsje!
Prvovrstno, in sicer rizling, silvanec in peček, cepljeno na Goethe 9, oddaja po najnižji ceni Kari Gradišnik. Št. Janž pri Velenju.	100
Fižol mešan,
dober za prehrano, dobite dokler zaloga traja po Din 1.75 ali kron 7,— za kg pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.	95
Jajca za valjenje
ct velikih Plimovtk-kokoši. Cena po 2.50 Din; od gosi, veii*'e lisaste, cena po 6 Din, se dobe pri Avgust Kuhar, gostilničar v Vevčah, pošta Dev. Mar. v Polju.	121
Smrekove okrogle kole
za vinograde ali ograje, 2. 3 in 4 metra dolge, ima vedno naprodaj na drobno in na vagone: llprava graščine Grad Bistrica, pošta Slov. Bistrica. 128
Močni gepelj
še malo rab!:'en in eno težko konjsko oprego z jazbecom ima na prodaj: Šimenc Franc, Zg. Brnik št. 25, p. Cerklje pri Kranju. Cena po dogovoru.
141
Slamoreznica in brzoparilnik (150 litrov)
popolnoma v dobrem stanju, se poceni proda pri Ivan Pretnar, trgovec na Bledu.	142
Vabilo
Na IX. redni občni zbor Električne strojne zadrge v Poljanah nad Škofjo Loko, r. z. z o. z.,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. aprila 1927., ob 14. uri v osnovni šoli v Poljanah. — Dnevn red: 1. Cttanie zapsnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 4. Določitev cene toka in plačilo deležev. 5. Prememba pravil.
6.	Inštaliranje prostovod starim in novim članom.
7.	Volitev novih članov načelstva in nadzorstva.
8.	Slučajnosti. — Načelstvo.	143
Lepega bika-plemenjaka
montafonca, 14 mesecev starega ima naprodaj Anton Lampret, Muljava 17, p. Krka.	144
Lepega bika,
starega 15 mesecev, od dobre mlekarice, že trikrat premovan, ima na prodaj: Anton Ropret, Bohinjska Bela št. 28.	145
Dva montaf. bika
po 9 in 11 mesecev stara, ima naprodaj: Posestvo Brandhof, pošta Studenec pri Mariboru.	113
Kri osvežujoči in kri čistilni
„Planinka" zdravilni čaj,
prav posebno izborno deluje pri slabi prebavi želodca. zaprtju telesa, napihovanju črev, hemero-roidili, slabotnem delovanju čreves, arteriosklerozi (poapnenju žil), izpuščajih i. t. d. ker 1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. ojača in obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20,— direktno na lekarno: Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg, nakar se Vam vpošlje 1 orig. paket „Planinka" čaja brez nadaljnih stroškov.	130
Sadike vrtnih jagod
(par tisoč) no nizki ceni odda Kendova grajska uprava. Bled.	13»
Prima semenski oves
ima za oddati upraviteljstvo graščine Melnl — Apače pri Gor. Radgoni.	77
Agronom
absolvent višje kmetijske šole v Tečnu Č. S. R., išče v zakup za takoj kmetijsko posestvo z mrtvim in živim inventarjem (fundus instruktus) v bližini večjega kraja, v izmeri 25 do 50 oralov, eventuelno prevzamem oskrbništvo istega. Cenjene ponudbe pod značko ..Agronom" štev. 147.
147
| KUHAJTE KAVO j S PRVOVRSTNO 1 \MiaAMlVSMiO\
r =
cinontjo:
ANTON JURCA
Ptuj
tovarna žveplenih izdelkov.
Izdeluje žvepljeno - apneno brozgo, najboljše, najbolj izkušeno in najcenejše sredstvo proti plesnobi (oidiju). Na željo pošljem prospekte. Ponudim tudi žvepljeni azbestni in zeliščni zakad. Ustanovljeno leta 1860.
Najboljše dušičnato gnojilo za krompir, koruzo, peso posebno pa hmelj je
čilski soliter
ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in trgovcih z umetnimi gnojili.
Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih prodaja na pismena vprašanja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 16.
KMETSKI HRANILNI IX POSOJILNI DOM
reg. zadr. z neom. zav.
Račun poštne hranilnice št. 14257	Brzojavke: JmetsKi dom" Telefon 2 847
« Ljubljani, Taučarjeua (Sodna) ul. jteg. I. pritličje
Daje :
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi piemi nin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kreiite v tekočem rč-I-r.u pod naj-ugodnejšemi pogoji.
Obrestuje
vloge na^^o/ brez od-knjižice '0 povedi čistih.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice
na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.-12.% in od
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.
Snctje sramnice!
„Bissulin" mi je pomagal pri več kot 1000 živalih. Nad 300 krav je bilo z „Bissulinom" s popolnim uspehom ozdravljenih. „Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo.
H. TROMMSDORFF, Chem. Fabrik, Aachen.
Zastopnik: „LYKOS", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica štev. 8.