Poštnina plačana v gotovini.
K RALJ EVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
28. kos.
V LJUBLJANI, dne '24. aprila 1931.
Letnik
II.
VSEBINA:
148. Zakon o izvršbi in zavarovanju [izvršilni postopnik]. |	Objave banske uprave o občinskih	trošarinah, ki jih bodo
! . pobirale občine v letu 1931.
Zakoni in kraljevske uredbe.
118.
Mi
ALEKSANDER I, po milosti božji in narodni volji krnJj Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra Pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega
sveta
zakon
o izvršbi in zavarovanju [izvršilni postopnik].*
PRVI DEL.
Izvršba.
Prvi oddelek.
Obče določbe.
Izvršilni naslovi § 1.
Izvršba se dovoljuje na podstavi lislin in spisov, ki jui pripozuava ta zakon za izvršilne naslove.
a)	Listine in spisi, ki jih izdajajo naša oblastva.
§ 2.
Izvršilni naslovi so nastopne listine in nastopni spi-Sl) ki jih izdajajo naša oblastva:
. I* sodbe in sklepi [rešitve, nalogi, odredbe], ki jih zda ja jo redna sodišča v civilnih pravdnih stvareh, če ni ZoPer nje pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo;
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne ^ julija 1930., it. 10o;LXlI/3t>4
2. plačilni nalogi [mandati], izdani v mandatnem, meničnem in čekovnem postopanju, kolikor se niso zglasili zoper nje o pravem času ugovori;
3. sodne odpovedi rabokupne pogodbe [zakupa in najema] glede zemljišč, zgradb in takih stvari, ki jih pripoznava državljansko pravo za nepremične, kakor tudi glede mlinov na ladjah in drugih zgradb, postavljenih na ladjah, in sodni nalogi, da se vzemi nazaj ali predaj rabokupni predmet, če se niso zglasili zoper odpoved ali nalog o pravem času ugovori; prav tako izvensodne odpovedi rabokupne pogodbe glede predmetov, omenjenih v tej točki, ako obstoji o odpovedi listina javnega notarja ali katera druga izmed listin, omenjenih v §§ 388. in 389. civilnega pravdnega postopnika, če se niso zglasili zoper odpoved o pravem času ugovori;
4. sklepi in odredbe rednih sodišč v civilnih nespornih stvareh, če se smejo izvršiti po predpisih, ki veljajo za te stvari;
5. pravnomočne odločbe rednih sodišč v kazenskih stvareh o stroških kazenskega postopanja ali o zasebnopravnih zahtevkih kakor tudi odločbe, s katerimi se izreka dana varščina za zapadlo;
6. pravnomočne odločbe rednih sodišč v civilnih in kazenskih stvareh, s katerimi je izrečena zoper stranke ali njih zastopnike denarna kazen;
7. poravnave, sklenjene o zasebnopravnih zahtevkih pred rednimi sodišči;
8. prisilne poravnave v konkurznem postopanju ali v postopanju o prisilni poravnavi izven konkurza, ki so pravnomočno odobrene, potem pravnomočni sodni sklepi, izdani v konkurznem postopanju ali v postopanju o prisilni poravnavi, prav tako pa tudi uradni vpisi v se-znamke prijavljenih terjatev, sestavljene v konkurznem postopanju ali v postopanju prisilne poravnave izven konkurza, kolikor se smejo izvršiti po predpisih § 60. konkurznega zakona ali § 60. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza;
9. odločbe o zasebnopravnih zahtevkih, ki jih izdajajo upravna oblastva ali drug javni organ, pristojen za to, če ni zoper nje pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo, ter je za njih izvršbo po posebnih zakonskih predpisih pristojno redno sodišče; prav tako pravnomočne odločbe spredaj omenjenih oblastev ali organov, s katerimi so bile izrečene denarne kazni ali globe ali s katerimi je bilo naloženo povračilo stroškov kakšnega postopanja,
kolikor pristoji izvršba po posebnih zakonskih določbah sodiščem; .	-	.
10. plačilni nalogi o zakonskih pristojbinah in pri spevkih kakor tudi dolgovni sezriamki o zaostalih davkih ip dragih javnih davščinah, kolikor so ti nalogi in se-ztiamki izvršni po predpisih, ki veljajo zanje;
11. sodbe in sklepi obrtnih sodišč, zoper katere ni pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo, in poravnave, sklenjene pred temi sodišči;
12: poravnave, sklenjene pred upravnimi oblastvi ali pred drugim javnim organom, pristojnim za. sprejemanje poravnav, če imajo ne-te po posebnih zakonskih predpisih moč poravnave, sklenjene pred rednim sodi* ščem;
13. razsodi razsodnikov in razsodi razsodišč [§§ 672. do 695. civilnega pravdnega postopnika], če jih ni moči pri razsodišču višje stopnje izpodbijati s pravnim sredstvom,, kakor tudi pred njimi sklenjene poravnave;
14. izvršni notarski zapisi, navedeni v zakonu o jasnih notarjih.
b) Listine in spisi, ki jih izdajajo inozemska oblastva.
(‘) Na podstavi listin in spisov, ki jih izdajajo inozemska oblastva in ki so izvršni po zakonskih predpisih dotične inozemske države, je moči dovoliti v naši državi Izvršbo ali poedina izvršilna dejanja samo takrat in toliko, kadar in kolikor je vzajemnost zajamčena z državnimi pogodbami ali vladnimi izjavami, razglašenimi v »Službenih novinah«.
(») Za opravljanje izvršb ali poedinih izvršilnih dejanj na podstavi inozemskih izvršilnih naslovov veljajo predpisi tega zakona, kolikor ni določeno z državnimi pogodbami kaj drugega.
§ 4.
Predlogu za dovolitev izvršbe, oprtemu na sodbo ali njej enako odločbo inozemskega sodišča ali Inozemskega oblastva ali na poravnavo, sklenjeno pred njima, je ugoditi, če obstoje poleg pogojev, omenjenih v § 3,, še nastopni pogoji:
1. da je bilo moči po predpisih o pristojnosti, ki veljajo v naši državi, postopati v pravni stvari v dotični inozemski državi;
2. da sta bila poziv ali odredba, s katerima se je začelo postopanje pred inozemskim sodiščem ali inozemskih oblastvom, vročena v lastne roke osebi, zoper katero je treba opraviti izvršbo, bodisi v dotični inozemski državi, bodisi s pravno pomočjo v kakšni drugi inozem-•ki ali v naši državi;
3. da ni zoper odločbo po priloženem potrdilu Inozemskega sodišča ali drugega inozemskega oblastva in po pravu, ki velja za to sodišče ali za to oblastvo, pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo.
§ 5.
Najsi obstoje pogoji, omenjeni v §§ 3. in 4-, ni dovoliti izvršbe ali kakšnega izvršilnega dejanja v nastopnih primerih:
1, če se oseba, zoper katero je treba opraviti izvršbo, nt mogla udeležiti postopanja, ki se je vodilo pred inozemskim sodiščem ali inozemskim oblastvom, zaradi ne-rednosti, ki se je pripetila v tem postopanju;
2. če bi bilo treba z izvršbo Izpiliti dejanje, ki je pp zakonih naše države nedopustno ali ki se po zakonih naše države ne more izsiliti;
3. če se tiče izvršilni naslov osebnega stanja [stati,i-. saj našega državljana ter bi bilo treba opraviti izvršbo zoper njega; in
4. če bi bilo pripoznnti z izvršbo ali z izvršilnim dejanjem tško pravno razmerje ali ostvariti tak zahtevek, ki mu v naši državi po njenih zakonih iz ozirov javnega reda ali nravnosti ni pripoznana veljavnost ali iztožnost.
Dovolitev izvršbe.
§6.
Sodišče dovoli izvršbo na predlog stranke, ki ji pristoji zahtevek [zahtevajoči upnik]. O upravičenčevem predlogu [predlogu zahtevajočega upnika] za dovolitev izvršbe odloči sodišče brez ustne razprave in ne da bi zaslišalo nasprotnika [zavezanca], kolikor ni določeno z zakonom kaj drugega.
§7-
(‘) Kolikor ni določeno v tem zakonu kaj drugega, je pristojno, dovoliti izvršbo na podstavi naslovov, izdanih od domačih oblastev:
1. če se opira predlog na katerega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 1., 2. in 4., ali na poravnavo, sklenjeno o zasebnopravnih zahtevkih pred rednimi sodišči v civilnih stvareh [§ 2., št. 6.], ono sodišče, pred katerim je tekla pravda na prvi stopnji, ali pa ono sodišče, ki se je bavilo z nesporno stvarjo na prvi stopnji;
2. če se opira predlog na sodno odpoved, omenjeno v § 2., št. 3., ono sodišče, pri katerem se poda odpoved ali predlog, da se nalčži prevzem ali predaja rubokupne-ga predmeta; če pa se predlog opira na izvensodno odpoved, ono okrajno sodišče, v čigar območju je rabokupni predmet;
3. če se opira predlog na enega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 8., konkurzno sodišče ali poravnalno sodišče;
4. v vseh drugih primerih izvršilno sodišče [§§ 21. do 23.]; če pa je treba na podstavi izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 5., 9. do 14., ali na podstavi poravnave, sklenjene o zasebnopravnih zahtevkih pred domačim kazenskim sodiščem [§ 2., št. 7.], ali na podstavi odločbe domačega sodišča, s katero je izrečena v kazenski stvari denarna kazen [§ 2., št. 6.], poseči z izvršbo na imovino, ki je v inozemstvu, je pristojno ono okrajno sodišče, v čigar območju ima svoj sedež oblastvo ali javni organ, ki je izdalo [izdal] izvršilni naslov ali v čigar območju se je izrekel razsod razsodnikov ali razsodišča ali se je sklenila poravnava.
(’) V primerih, omenjenih pod št. 1. in 3., se sme predlagati dovolitev izvršbe tudi pri izvršilnem sodišču; vendar pa se mora priložiti v takih primerih predlogu odpravek izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o njega izvršnosL.
§ 8.
(‘) Za dovolitev izvršbe ali poedinih izvršilnih dejanj na podstavi naslovov, izdanih od inozemskih oblastev, je pristojno okrožno sodišče, v čigar ornočju Ima aa* vezanec občo podsodnost; če pa je nima v naši državi, ono okrožno sodišče, v čigar območju je okrajno sodišče, omenjeno v § 22., in v primeru § 23. to okrožno sodišče-
(s) Predlog, da se dovOli izvršba ali poedino izvršilno dejanje, smejo podati zahtevajoči upnik ali inozemsko sodišče ali za to pristojno inozemsko oblastvo ali pristojni inozemski javni organ.
(’) Preden odloči sodtšče o takem predlogu, sme za-ntevati potrebna pojasnila od inozemskega sodišča ali inozemskega oblastva, ki-je izdalo izvršilni naslov ali ki je zahtevalo dovolitev izvršbe.
§ 9.
(*) Če se ugodi predlogu, podanemu po § 8., dasi tudi ni pogojev, ki so potrebni za dovolitev izvršbe na podstavi inozemskih izvršilnih naslovov [§§ 3. do 5.], sme zglasiti oni, zoper katerega je izvršba dovoljena, oporek zoper dovolitev izvršbe; vendar pa to ne poseza v njegovo pravico, vložiti rekurz zoper odločbo o dovolitvi izvršbe. Rok za ta rekurz znaša petnajst dni; zanj ne velja omejitev § 622., prvega odstavka, civilnega pravdnega po-stopnika.
(J) Oporek je zglasiti pri sodišču, ki je po § 8. na prvi stopnji dovolilo izvršbo. Oporeki, razen onih, ki se opirajo na to, da se ne vrši vzajemnost, ali na katerega izmed razlogov, omenjenih v § 5., št. 2. do 4., se morajo priglasiti v petnajstih dneh, odkar je bil vročen sklep o dovolitvi izvršbe. O oporekih odloča sodišče po Ustni razpravi s sodbo. Za to sodbo ne velja omejitev dopustnosti revizije po § 596., tretjem odstavku, civilnega Pravdnega postopnika.
(3) Sodišče sme odrediti na predlog onega, ki je Oglasil oporek, da se izvršba odlčži.
§ 10.
Določb §§ 3. do 5., 8. in 9. ni uporabljati, kolikor je določeno z državnimi pogodbami [konvencijami] kaj drugega.
§ 11-
(‘) Če je poklicano za dovolitev izvršbe izvršilno sodišče, pa ima v primeru § 22., št. 4., oni, zoper katerega Daj se opravi izvršba, občno podsodnost v spornih stvareh pri več domačih sodiščih, ali če bi bilo treba opraviti zaradi lege imovine, na katero je poseči z izvršbo, ali z-ato, ker se istočasno zahteva več načinov izvršbe, izvršilna dejanja za začetek izvršbe v več sodnih območjih, 1« zahtevajočemu upniku na izvolji, zaprositi za dovolitev izvršbe katerokoli izmed sodišč, pristojnih za postopanje kot izvršilno sodišče.
(*) Sodišče, ki mu je došel strankin predlog ali uradno zaprosilo, da se dovdli izvršba, ki pa ni pristojno 28 to, pošlje dotični spis po službeni dolžnosti pristojnemu sodišču.
§ 12.
(l)	Izvršba se sme dovoliti samo, če so označeni v zvrsilnem naslovu ne le upravičenec in zavezanec, am-Pak tudi predmet, vrsta, obseg in čas dolžne dajatve ali s oritve ali dolžne opustitve.
(*) Izvršba se ne sme dovoliti, preden dospe terjatev iu preden izteče rok, ki je določen v izvršilnem naslovu a dolžno dajatev ali storitev. Če dan dospelosti ali ko-Dec roka, določenega v izvršilnem naslovu za dolžno da-t ifV sl°ritev, ni določen ne s koledarskim dnem ne ^a'o, da bi bil začetek roka koledarski določen, ali če je ^av snu v smislu izvršilnega naslova izvršnost zahtevka
ega, da nastopi kakšna činjenica, ki jo mora upravi-
čenec dokazati, ako ni sodišču uradno znana, zlasti če je izvršnost zavisna od upravičenčeve predhodne dajatve ali storitve, mora dokazati zahtevajoči upnik z javnimi ali javno overovljenimi listinami, da je nastopila činjenica, ki je odločilna za dospelost ali izvršnost dajatve ali storitve.
(3)	Če se je dalo potrdilo o izvršnosti proti zakonu, ali pomotoma, mora sodišče, ki je izdalo potrdilo, po službeni dolžnosti ali na predlog kakšnega udeleženca s sklepom razveljaviti to potrdilo. Sklep se vroči vsem udeležencem. Če gre za enega izmed izvršilnih naslovov* omenjenih v § 2., št. 9. in 10., se mora predlagati razveljavitev potrdila pri oblastvu, od katerega izvira to potrdilo.
(•) S predlogom za razveljavitev potrdila se sme spojiti predlog za ustavitev [§ 88.] ali za odložitev izvršbe [§ 41.]; če se taki predlogi ne podado izvršilnemu sodišču, se odstopijo v rešitev temu sodišču,
§ 13.
Da bi se dovolila izvršba glede zahtevka, ki ga mora izpolniti dolžnik po izvršilnem naslovu samo proti istočasni povratni dajatvi ali storitvi, ni treba dokaza, da se je povratna dajatev ali storitev že izvršila ali da je njena izpolnitev zavarovana.
§ 14.
V korist drugi osebi, ne pa oni, ki je označena v Izvršilnem naslovu za upravičenca, ali zoper drugo osebo, ne pa zoper ono, ki je označena v izvršilnem naslovu za zavezanca, se sme opraviti izvršba samo, če se dokaže z javnimi ali javno overovljenimi listinami, da je prešel zahtevek, pripoznan v izvršilnem naslovu, ali prešla v njem ugotovljena obveznost od osebe, navedene v tein izvršilnem naslovu, na zahtevajočega upnika ali na onega, zoper katerega se izvršba zahteva.
§ 15.
Ce ni moči predložiti dokaznih listin, omenjenih v §§ 12. in 14., mora izposlovati zahtevajoči upnik, preden se izvršba dovoli ali nadaljuje, sodno sodbo, s katero se ugotovi, da je nastopila činjenica, omenjena v § 12., ali da je nastopil prehod zahtevka ali obveznosti, omenjen v § 14.
§ 16-
Č) Na podstavi izvršilnega naslova, ki se glasi zoper javno trgovsko ali komanditno družbo, se sme dovoliti izvršba neposredno na iinovino poedinega družbenika, ki je osebno odgovoren, če se dokaže z izpiskom iz trgovinskega vpisnika, da oni, zoper katerega se izvršba zahteva, še pripada družbi kot osebno odgovoren družbenik.
(*) Če se zahteva na podstavi takega izvršilnega naslova šele po prestanku družbe izvršba zoper kakšnega izmed prejšnjih družbenikov ali če se zahteva, dokler družba še obstoji, izvršba zoper kakšnega osebno odgovornega družbenika, ki je že prej prestal biti član družbe, prav tako če se zahteva izvršba na imovino trgovske ali komanditne družbe, in sicer na podstavi izvršilnega naslova, izposlovanega v družbenih stvareh zoper kakšnega osebno odgovornega družbenika, mora zaslišati sodišče, preden odloči o predlogu za dovolitev izvršbe, o vprašanju odgovornosti zavezanca ali one osebe, ki imajo pravico, zastopati družbo.
S 17.
H O,gre zavezancu pravica, izbrati med več dajatvami ali storitvami, sme upravičenec, ko je brezuspešno iztekel rok, določen za dajatev ali storitev, predlagati izvršbo, da doseže eno teh dajatev ali storitev. Upravičenec mora v tem predlogu označiti dajatev ali storitev, ki jo je izbral.
Zavezanec pa sme vendarle uporabljati svojo pravico izbora, dokler upravičenec celoma ali deloma ne prejme dajatve ali storitve, ki jo je izbral v svojem predlogu za dovolitev izvršbe
S 18.
Na podstavi odločbe, s katero je prisojenih več za-htevkov, izmed katerih je vsak poedini nezavisen od drugega, se sme dovoliti, če se je vložilo pravno sredstvo, ovirajoče izvršbo, samo glede nekaterih teh zahtevkov, izvršba glede ostalili zahtevkov, čim postane odločba o teh zahtevkih pravnomočna.
§ to.
Dopustno je, uporabljati več izvršilnih sredstev, toda sodišče sme omejiti dovolitev na eno ali na nekaj predlaganih izvršilnih sredstev, če izhaja očividno že iz samega predloga za dovolitev izvršbe, da zadošča za popolno poplačilo zahtevajočega upnika že eno ali nekaj predlaganih izvršilnih sredstev.
§ 20.
(*) Zoper samoupravna telesa kakor tudi zoper ustanove, ki jih je proglasilo pristojno oblastvo za javne in občekoristne, se sme dovoliti izvršba za izterjavo denarne terjatve, kolikor ne gre za ostvaritev pogodbene zastavne pravice, samo glede takih sestavnih delov imovi-ne samoupravnega telesa ali omenjene ustanove, ki se smejo uporabiti v poplačilo upnika brez škode za neposredne javne koristi.
(s) Državna upravna oblastva so poklicana, podati sodišču izjavo o tem, kateri imovinski predmeti se mo-rajo iz razlogov, omenjenih v odstavku (*), izvzeti od izvršbe.
(•') Natančnejše predpise o tem, na katera samoupravna telesa in na katere ustanove se nanašajo predpisi tega paragrafa, potem katero upravno oblastvo je pri •stojno, proglasiti kakšno ustanovo za javno in občekorist-no, kakor tudi o tem, kateri deli imovine se ne smejo uporabiti za poplačilo upnikov in katero oblastvo je pristojno, podati izjavo o tem, izda / uredbo minister pravde po sporazumu s pristojnimi ministri.
Opravljanje izvršbe.
§21
Kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega, je pristojno za opravljanje izvršbe, prav tako pa tudi za razpravljanje in odločanje o vseli sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopanjem in zaradi njega, okrajno sodišče [izvršilno sodišče].
§ 22.
Kolikor ne določa ta zakon kaj drugega, postopa kot Izvršilno sodišče:
1. če je treba poseči z izvršbo na nepremičnino, ki je v naši državi in ki je vpisana v javni knjigi, ali na pravico, vknjiženo na taki nepremičnini, ono sodišče, ki vodi javno knjigo o tej nepremičnini;
2. če je treba poseči z izvušbo na nepremičnino, ki je v naši državi, toda ui vpisana v javni knjigi, ali na druge stvari, ki jih pripoznava državljansko pravo za nepremičnine, kakor tudi na mline na ladjah ali na druge zgradbe, postavljene na ladjah, ono okrajno sodišče, v čigar območju je stvar, in sicer pri mlinih na ladjah in pri drugih zgradbah, postavljenih na ladjah, ono okrajno sodišče, v čigar območju so te stvari ob času, ko se začne opravljati izvršba;
8.	če je treba poseči z izvršbo na ladje morske ali rečne plovitve ali na zrakoplove, ono okrajno sodišče, v čigar območju je ladja ati zrakoplov ob času, ko se začne opravljati izvršba, ali ono okrajno sodišče, v čigar območju se vodi vpisnik ladij ali zrakoplov;
4. če je treba poseči z izvršbo na terjatev, ki ni zavarovana z vpisom v javni knjigi, ono okrajno sodišče, kjer ima zavezanec občo podsodnost v spornih stvareh, če pa take podsodnosti nima v naši državi, ono okrajno sodišče, v čigar območju je domovališče, sledež ali bivališče zavezančevega dolžnika; če pa ta nima v naši državi dotnovališča, sedeža ali bivališča ali, če je to neznano, ono okrajno sodišče, v čigar območju je zastava, dana za to terjatev;
5. v vseli ostalih primerih ono okrajno sodišče, v čigar območju so ob času, ko se začne opravljati izvršba, one stvari, na katere je treba poseči z izvršbo, ali, če takih stvari ni, ono okrajno sodišče, v čigar območju je opraviti prvo izvršilno dejanje.
§ 23.
Če vodi javno knjigo o nepremičnini, na katero je treba poseči z izvršbo, okrožno sodišče in je zaradi tega to okrožno sodišče izvršilno sodišče [§ 22., št. 1.], sme prenesti okrožno sodišče, ako se mu zdi to primerno, po službeni dolžnosti ali na predlog opravo nekaterih delov izvršilnega postopanja, zlasti pa tudi vse poslovanje glede prisilne uprave, na okrajno sodišče, v čigar območju je nepremičnina ali njen večji del. Zoper tak sklep ni rekurza.
§ 24.
{‘) Če sodišče, ki je dovolilo izvršbo [§§ (1. do 8], ni obenem izvršilno sodišče, mora zaprositi po službeni dolžnosti pristojno izvršilno sodišče, naj opravi izvršbo.
(2)	Če izvršilno sodišče še ni znano, sme sodišče, ki dovoli izvršbo, na predlog zahtevajočega upnika vendarle sestaviti zaprosilo, ne da bi označilo izvršilno sodišče; zaprosilo si? preda v takem primeru neposredno upniku samemu, da ga preda onemu sodišču, ki bo po okoluo-stih pristojno, opraviti izvršbo. Tak6 zaprošeno izvršilno sodišče priobči sodišču, ki je dovolilo izvršbo, da je zaprosilo prejelo.
(•■) Če se glede na meje območij več okrajnih sodiš« ne ve, katero sodišče naj bi bilo pristojno, opraviti izvršbo, določi sodišče, ki dovoli izvršbo, na predlog ali P° službeni dolžnosti, katero sodišče bodi izvršilno sodišče. Zoper ta sklep ni rekurza.
§ 25.
f) Če poseza upnik z več izvršbami ločeno zoper istega dolžnika ob istem času pri istem izvršilnem sodišču in so izvršilna sredstva, ki so bila dovoljena, iatovcst-
na ali taka, da je moči opraviti te izvršbe obenem, sme odrediti izvršilno sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti spojitev teli izvršb, ako je tako odredita primerna zaradi tega, da se uprosti izvršilno postopanje ali da se bolje vnovčijo predmeti izvršbe ali da se zmanjšajo izvršilni stroški.
(•') Ce se opravlja v korist zahtevajočemu upniku zoper istega dolžnika ob istem času izvršba pri več sodiščih v območju istega okrožnega sodišča, sme prenesti okrožno sodišče — če pa niso sodišča v območju istega okrožnega, toda so v območju istega apelaeijskega sodišča, apelacijsko sodišče, ako to zahteva sodišče, ki je dovolilo izvršbo, ali eno izmed sodišč, ki so pristojna, opraviti izvršbo, ali na predlog zahtevajočega upnika ali na zavezančev predlog — celokupno opravo izvršbe, ali opravo določenih njenih delov na eno izmed izvršilnih sodišč, ako se pokaže taka odredba za primerno iz razlogov, omenjenih v odstavku (')• Predlog, da se prenesi oprava celokupne izvršbe ali določenih njenih delov na eno izmed pristojnih izvršilnih sodišč, ne ovira izvršilnega postopanja.
(') Zoper odločbe, izdane po določbah odstavkov (‘) in (-), ni rekurza.
§26.
(') Sodišče opravlja izvršbo ali neposredno ali pa po posebnih izvršilnih organih, ki postopajo pri teni po nalogu in pod nadzorom sodišči
(5) Kot izvršilni organi postopajo ali posebni izvršilni uradniki ali sodni izvršitelji, postavljeni pri poedinih Sodiščih, ali uradniki sodne pisarne ali sodni služitelji.
("J Kjer niso postavljeni posebni izvršilni uradniki, se sme poveriti opravljanje važnih ali težkih izvršilnih dejanj javnim notarjem.
§ 27.
C) Dovoljena izvršba se opravi po službeni dolžtio-sli, če ni določeno s tem zakonom kaj drugega.
(’) Opravljanje izvršbe se smatra za začeto, čim prispe od sodišča, ki je dovolilo izvršbo, k izvršilnemu sodišču zaprosilo za opravo izvršbe; če pa je sodišče, ki je Pristojno za dovolitev izvršbe, obenem izvršilno sodišče, etm prispe k organu, ki je določen, opraviti izvršbo, na-iog za opravo prvega izvršilnega dejanja
§ 28.
(’) Izvršba se ne sme opraviti v večjem obsegu, ne-S° je treba za ostvaritev'zahtevka, označenega v izvršilnem dovolilu.
(“) Ob izvršbi za izterjavo denarnih terjatev je vzeti v poštev tudi stroške, ki verjetno narastejo, dokler se npnik ne poplača.
§ 29.
C) Ob nedeljah, ob državnih in ob dolžnikovih verskih praznikih kakor tudi ponoči se smejo opravljati iz-višilna dejanja samo, če je izvršbo nevarno odlagati.
O Upravičilo, da se sme opraviti izvršba ob nede-jah ali ob praznikih ali ponoči, mora izdati sodnik pismeno. Upravičilo se mora zavezancu na njegovo zahtevanje pokazati.
(a) Zoper odredbo, s katero se da ali odreče tako upravičilo, ni rekurza.
§ 30.
Čl / ^ ^ zRradbah kraljevskega doma In v stanovanju ana kraljevskega doma se smejo opravljati izvršilna
dejanja samo s posredovanjem dvornega maršalata, v stanovanju oseb, ki uživajo eksteritorialnost, pa samo s posredovanjem ministrstva za zunanje posle.
('-’) V vojaških zgradbah ali v zgradbah, ki jih je zasedla vojska [mornarica ali orožništvo], se smejo opraviti izvršilna dejanja šele, ko je bil o tem obveščen poveljnik zgradbe, in samo vpričo osebe, ki jo on določi.
(®) Zoper vojaške osebe ali osebe, ki služijo pri orožništvu, finančni kontroli ali straži javne varnosti, se sme začeti, dokler izvršujejo službo, opravljanje izvršbe šele, ko je bil njih neposredni starešina o tem obveščen.
§ 31.
C) Kolikor je to potrebno za opravo izvršbe, sme izvršilni organ preiskati zavezančevo stanovanje kakor tudi obleko, ki jo ima zavezanec na sebi, toda kolikor mogoče obzirno glede njegove osebe. Vse osebe, prizadete pri izvršilnem dejanju, smejo prisostvovati njega opravljanju.
(-’) Ce ni prisoten ne zavezanec ne odrasla oseba, ki spada k njegovi rodbini ali ki jo je postavil zavezanec za nadziranje, mora prisotvovati predstavnik občine ali dve zanesljivi odrasli osebi, da sta priči pri izvršilnih dejanjih, omenjenih v odstavku (’).
(*) Izvršilni organ sme odstraniti osebe, ki motijo izvršilno dejanje ali se nedostojno obnašajo.
(4)	Ce se kdorkoli upre kakšnemu izvršilnemu dejanju, sme sodni izvršilni organ neposredno zahtevati pomoč varnostnega organa po obstoječih predpisih; ob izvršbi zoper osebe, ki služijo pri vojski ali mornarici ali pri orožništvu, pa je zahtevati pomoč od zavezauče-vega neposrednega vojaškega starešine.
§ 32.
Na imovino ustanove, ki služi javnemu prometu ih je pod nadzorom dri,.;ve ali samoupravnega oblastva, se smejo opravljati izvršilna dejanja, ki bi utegnila'ovirati vzdrževanje javnega prometa, samo sporazumno z nadzornim oblastvom in samo z utesnitvijo, ki jo smatra oblastvo za potrebno v prid javnemu prometu.
§ 33.
Minister pravde predpiše pravilnik o dolžnostih izvršilnih organov kakor tudi o njih upravičenosti, da smejo prejemati denar ali druge dajatve, izdajati pobotnice in predajati prejeti denar ali druge dajatve zahtevajočemu upniku.
Zavczančevi ugovori in oporoki tretjih oseh. h) Zavezanfevi ugovori zoper zahtevale.
§ 34.
C) Zoper zahtevek, zaradi katerega je izvršba dosoljena, se smejo zglasiti med izvršilnim postopanjem samo taki ugovori, kateri se opirajo na činjenice, ki razveljavljajo ali ovirajo ta zahtevek in ki so nastopile, ko je že nastal izvršilni naslov, na čigar podstavi je bila izvršba dovoljena. Ce pa je ta izvršilni naslov kakšna sodna odločba, se sme ugoditi takemu ugovoru tudi takrat, kadar so nastopile činjenice zgoraj omenjenega značaja sicer pred nastankom izvršilnega naslova, toda šele ob času, ko jih zvezanec ni mogel več uspešno uporabiti v predhodnem sodnem postopanju.
(!) Ti ugovori se morajo uveljavljati s tožbo pri sodišču, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo; vendar pa to ne poseza v zavezančevo pravico, uporabiti rekurz zoper dovolitev izvršbe. Ugovori zoper izvršilni naslov iz § 2., št. 9. in 10., se morajo zglasiti pri oblastvu, ki je izdalo izvršilni naslov.
(’) Zavezanec mora zglasiti istočasno vse svoje ugovore, ki jih je mogel navesti ob času, ko Je vložil tožbo, ali ob času, ko je zglasil ugovore pri drugem oblastvu, ker se sicer ne jemljejo v poštev.
») Zavesajtčnvi mruvori zoper dovolitev izvršbe.
§ 35.
(l)	Zavezanec, ki trdi:
1. da niso nastopile činjenice, ki so odločilne za dospelost ali izvršnost zahtevka [§ 12., odstavek (*)], ali da ni nastopilo pravno nasledstvo [§ 14.], ali
2. da ni bil osebno odgovoren družbenik trgovske družbe, zoper katero je izposlovan izvršilni naslov, ali da mu pristoje ugovori osebno zoper zahtevajočega upnika [§ 16.], ali
.3. da se je zahtevajoči upnik povsem odpovedal izvršbi ali vsaj da še ni iztekel čas, za katerega se je odpovedal izvršbi,
mora uveljavljati vse ugovore zoper dovolitev izvršbe s tožbo, če jih ne more podati z rekurzom.
(3) Za to tožbo je pristojno sodišče, omenjeno v § 34., odstavku (3), in tudi nanjo je uporabljati smiselno določbe § 34., poslednjega odstavka.
e) Oporeki tretje osebe zoper izvršbo.
§ 36.
0) Zoper izvršbo sme zglasiti oporek tudi tretja oseba iz razloga, ker ima do predmeta izvršbe ali do njegovega dela ali do pritikline one nepremičnine, na katero se opravlja izvršba, tako pravico, ki zaradi nje izvršba ni dopustna.
(3) Taki oporeki se morajo uveljavljati s tožbo; s to tožbo smeta biti skupno tožena zahtevajoči upnik in zavezanec, ki imata v tem primeru sosporniški položaj.
(3)	Za tako tožbo je pristojno ono sodišče, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo, ali pa izvršilno sodišče, kakor se pač vloži tožba, preden se je izvršba začela, ali pa pozneje.
§ 37..
C« se mora vložiti tožba, omenjena v §§ 34., 35. in
36., po gornjih določbah pri okrajnem sodišču, je to sodišče pristojno za razpravo in odločbo, najsi bi sicer spadala sporna stvar v stvarno pristojnost zbornega sodišča.
Ustavitev, utesnitev in odložitev izvršbe.
§ 38.
(*) Sodišče mora ustaviti in obenem razveljaviti vsa že opravljena dejanja v nastopnih primerih:
1. Če je bilo v primerih, omenjenih v §§ 34., 35. in
36., ugovorom ali oporekom pravnomočno ugodeno;
2. če se izreče izvršilni naslov s pravnomočno odločbo za neveljavnega ali sicer za neučinljivega ali če se razveljavi;
3. če se opravlja izvršba na stvari, pravice ali terjatve. ki so po obstoječih predpisih vobče izvzete od izvršbe ali so izvzete vsaj od posebne izvršbe^
4. če se opravlja izvršba na podstavi sodb ali poravnav, sklenjenih brez udeležbe zakonitega zastopnika, na tako maloletnikovo imovino, na katero se ne razteza njegovo svobodno razpolaganje;
5. če se izreče izvršba, ki se opravlja zoper samoupravna telesa ali zoper javno in občekoristno ustanovo, po § 20. za nedopustno;
6- če se izreče izvršba s pravnomočno odločbo iz drugega razloga za nedopustno;
7. če je zahtevajoči upnik umaknil predlog za dovolitev izvršbe ali če je sploh odstopil od dovoljene izvršbe ali vsaj za čas, ki še ni iztekel, ali če je odstopil od nadaljevanja izvršbe;
8. če je opravil zavezanec v primeru § 17., ko je bila izvršba že dovoljena, ižvrševaje svojo pravico izbora, drugo dajatev ali storitev, ne pa one, na katero meri izvršba;
9. če ni pričakovati, da bi se dobilo z nadaljevanjem ali opravljanjem izvršbe več, kot znašajo izvršilni stroški;
10.	če je potrdilo o izvršnosti pravnomočno razveljavljeno [§ 12., odstavek (*)].
(-’) V primerih, omenjenih pod st. 2., 7. in 8., ustavi sodišče izvršbo samo na predlog; v ostalih primerih pa sme ustaviti sodišče izvršbo tudi po službeni dolžnosti; toda v primerih, omenjenih pod št. 3. in 4., mora sodišče zaslišati stranke, preden ustavi izvršbo po službeni dolžnosti, razen če se je izdala pravnomočna odločba o nedopustnosti izvršbe. Ce se opravlja izvršba na denarne terjatve, ki jih ima zavezanec zoper državo ali zoper fond, ki je pod javno upravo, se smatra za predlog, da bi se ustavila izvršba, ono uradno naznanilo, s katerim se javlja izvršilnemu sodišču, da je izvršba po obstoječih predpisih nedopustna.
(3)	Ce se zahteva s tožbo, da se izreci izvršilni naslov za neveljavnega ali neučinljivega ali da se razveljavi, ali če se vloži katera izmed tožb, omenjenih v §§ 34., 35. in 36., se sme spojiti s tožbo tudi predlog za ustavitev izvršbe.
§39.
(‘) Ce je bilo zahtevajočemu upniku zadoščeno, ko je že nastal izvršilni naslov [§ 34., odstavek (*), prvi stavek], ali ob času, ko se ni mogel zavezanec uspešno sklicevati na to v pravdnem postopanju [§ 34., odstavek (‘), drugi stavek], ali če se je dovolil zavezancu odlog ali se je odpovedal izvršbi povsem ali vsaj za čas, ki še ni iztekel, sme predlagati zavezanec ustavitev izvršbe, ne da bi predhodno vložil tožbo po § 34. ali 35. Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati zahtevajočega upnika; Če pa dokaže zavezanec svoje trditve z nesumnimi listinami, sme odločiti sodišče o predlogu tudi brez zaslišanja zahtevajočega upnika.
(2)	Ce je no posledku zaslišanja zahtevajočega upnika odločba o ustavitvi zavisna od ugotovitve spornih činjenic, mora napotiti sodišče zavezanca z ugovori na pravdno pot.
§ 40.
J1) Ce nastopijo razlogi za ustavitev, omenjeni v §§ 38. in 39., samo glede nekaterih stvari, na katere
opravlja izvršba, ali samo glede dela izvršnega zahtevka, odredi sodišče namesto ustavitve sorazmerno utesnitev izvršbe.
(*) Razen v teh primerih utesni sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti izvršbo, ki je bila opravljena v večjem obsegu, kot je bilo potrebno, da bi bil zalito-
vajoči upnik popolnoma poplačan. Preden sodišče odloči, mora zaslišati zahtevajočega upnika.
§ 41.
(*) Izvršba se šme na predlog odložiti:
1. če se vloži tožba, da se izreci izvršilni naslov zn neveljavnega ali za neučinljivega ali da se razveljavi izvršilni naslov, ki je bila na njega podstavi izvršba dovoljena;
2. če se zahteva glede katerega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § ‘2., obnova postopanja ali postavitev v prejšnji stan ali če sc zahteva s tožbo, da so razveljavi razsod razsodnikov ali razsodišča [§ 2., št. 13.];
3. če se zahteva po § 38., št- 3. do 5., 7. in 9., ali po § 39. ustavitev izvršbe;
4. če se opravlja izvršba zaradi zahtevka, ki je za-visen od istočasne dajatve ali storitve zahtevajočega up nika [§ 13.], in zahtevajoči upnik ni opravil povratne dajatve ali storitve, ki jo je dolžan opraviti, ter je tudi ni voljan opraviti ali zavarovati;
5. če se vloži katera izmed tožb, omenjenih v §§ 34,, 33. in 86:, ali če se vloži iz drugih razlogov tožba, da *e izreci izvršba za nedopustno [§ 38., št. 6.], ali če se zglase ugovori zoper zahtevek po § 34., odstavku (2), drugem stavku;
6. če se dovoli po predpisih državljanskega zakonika sklic zapuščinskih upnikov;
7. Če se izpodbija sklep, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, z rekurzom;
8. če se vloži pritožba zoper način, kf^io se je postopalo ob opravljanju izvršbe [§ 61.], in ni moči takoj zaslišati strank ali drugih udeležencev, katerih zaslišanja je treba zato, da se odloči o pritožbi.
(’) Odložitev se sme odrediti tudi v primerih § 12., odstavka (*), in sicer ali na zahtevanje sodišča ali obla-®tva, ki mu je odločiti o razveljavitvi potrdila, ali pa na Predlog kakšnega udeleženca.
§ 42.
0) Odložitev izvršbe se ne sme dovoliti, če je moči izvršbo začeti ali nadaljevati, ne da bi pretila od tega onemu, ki zahteva odložitev, taevarnost nenadomestne ali težko nadomestne škode.
(*) Ce bi spravila odložitev izvršbe v nevarnost poplačilo zahtevajočega upnika, naveže sodišče odložitev na Jo, da dš zavezanec varščino. Ce nastopijo šele potem, ko je odložitev dovoljena, take okolnosti, s katerimi je ornenjona nevarnost verjetno izkazana, sme naložiti sodišče na predlog onemu, na čigar prošnjo jc bila izvršba odložena, naj dd v določenem roku varščino, ker bi se sicer izvršba nadaljevala.
(*) Ce so odložitev dovoli, mora sodišče označiti, dokdaj naj se izvršba odloži.
(4)	Kolikor ni določeno za izvestne primere kaj drugega, se sme nadaljevati odloženo izvršilno postopanje samo na predlog.
§ 43.
(’) Razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj
dovoliti sodišče, ko odloži izvršbo, samo, če bi se 8 *em’ d® bi ostala ta dejanja v veljavi, težko rtadomestna škoda onemu, ki predlaga odložitev, in če . ,f i S tega varščino za popolno plačilo zahtevka, za-aai katerega se opravlja izvršba.
(5)	Ce nastanejo razlogi za odložitev izvršbe samo glede nekaterih stvari, ki so predmet izvršbe, ali samo glede dela zahtevka, za katerega se opravlja izvršba, se nadaljuje izvršba glede ostalih stvari ali glede onega dela zahtevka, na katerega se ne nanaša razlog odložitve.
§ 44.
(>) Z določbami <S§ 38. do 43. se ne izključuje uporabljanje posebnih dolčb o ustavitvi, utesnitvi ali odložitvi izvršbe ali nekaterih izvršilnih dejanj, obseženih v tem zakonu pri poedinih načinih izvršbe.
(J) Ce ni določeno za izvestne primere kaj drugega, se mora predlagati ustavitev, utesnitev ali odložitev izvršbe kakor tudi nadaljevanje odloženega izvršilnega postopanja pri onem sodišču, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo, ali pa pri izvršilnem sodišču, kakor se pač poda tak predlog, preden še je začela opravljati izvršba ali pa pozneje.
(3)	Kolikor ni predpisano za poedine primere kaj drugega ali kolikor ni že pravnomočno odločeno o ustavitvi ali utesnitvi, se mora izvesti o predlogih za ustavitev ali utesnitev, ki jih ni podal zahtevajoči upnik sam, ustna razprava s strankami.
Nasprotna izvršba.
§ 43.
C) Ce je na podstavi izvršilnega naslova, ki je
pravnomočno razveljavljen ali izrečen za neveljavnega ali za neučinljivega [§ 38., št. 2.] ali je celoma ali deloma izpromenjen, izvršba opravljena ali če je zavezanec mod izvršilnim postopanjem sam zadostil zahtevku it izvršilnega naslova, sme predlagati zavezanec pri izvršilnem sodišču, naj se mu dovoli nasprotno izvršba zato, da mu povrue prejšnji zahtevajoči upnik ono, kar mu je bilo dano ua podstavi omenjenega izvršilnega naslova. Sodišče odloči o takem predlogu na podstavi predhodne ustne razprave. Ce se ne nanaša zahtevanje nasprotne izvršbe na denar ali nadomestne stvari, ni ugoditi predlogu za dovolitev nasprotne izvršbe, ako so nastale glede predmetov, ki jih je pov rniti, lake bistvene stvarne ali pravne izpremembe, da je zahtevana povrnitev nemogoča. Kolikor sodišče ugodi predlogu, naloži prejšnjemu zahtevajočemu upniku, naj povrne v petnajstih dneh onemu, ki zahteva nasprotno izvršbo, ono. kar jo prejel na podstavi omenjeuega izvršilnega naslova. Sodišče sme po potrebi ta rok skrajšati, ali podaljšati, Ce izteče ta rok brez uspeha, dovoli sodišče uasproiuo izvršbo na predlog onega, ki jo zahteva.
(*) Glode povračila stroškov prejšnje izvršbe, .'prisojenih nasprotniku onega, ki zahteva nasprotno izvršbo, jo uporabljati smiselno predpise § 133., odstavka ('), civilnega pravdnega postopnika.
Kazodetna prisega.
§ 46.
(‘) Ce se opravlja izvršba zaradi izročitve ali dajatve kakšnih atvari in teh ni najti pri zavezancu, mora izjaviti zavezanec na predlog zahtevajočega upnika pod prisego, kje so te stvari, ali da jih nima in da tudi n«
ve, kje so.
(*) Ce je ostala izvršba zaradi plačila denarne terjatve brezuspešnav ker se pri zavezancu niso našle stvari, ua katere bi bilo moči poseči z izvršbo, ali ker ao *•
našle samo take stvari, ki očividno ne zadoščajo za plačilo glede ua svojo neznatno vrednost ali zato, ker se jih že drže zastavne pravice drugih upnikov, ali če je ostala zgoraj omenjena izvršba brezuspešna zato, ker so se našle sarfio take stvari, ki jih zahtevajo druge osebe zase, mora predložiti zavezanec sodišču na predlog zahtevajočega upnika seznamek svoje imovine; v tem seznamku mora označiti, kje so poedine stvari njegove imovine, glede svojih terjatev pa označiti njih podstavo in dokazila. Na ta seznamek mora zavezanec priseči, da so njegove navedbe resuične in popolne in da ni zatajil nič bistvenega svoje imovine.
(s) Izvršilno sodišče sme sprejeti v prisego tudi druge okolnosti, po katerih je moči v poedinem primeru najti stvari, ki jih je treba izročiti ali na katere bi bilo poseči z izvršbo.
(4)	Preden se odredi oprava prisege, mora sodišče zaslišati zavezanca. Prisega se sme opraviti šele, ko postane sklep, s katerim se odreja oprava prisege, pravnomočen.
(3) Državno pravobranilstvo sme predlagati opravo razodetne prisege tudi takrat, kadar je ostala administrativna izvršba zaradi izterjave davkov ali drugih javnih davščin brezuspešna. Predlog za opravo razodetne prisege se poda v takem primeru okrajnemu sodišču, v čigar območju se je brezuspešno opravljala administrativna izvršba.
§ 47.
(') Sodišče mora razglasiti na sodni deski narok, določen za opravo prisege.
(-) Prisega se opravlja javno.
(3) Če zavezanec ne pride na določeni narok ali če noče predložiti seznamka imovine ali noče priseči, odredi izvršilno sodišče, da ga prisili do teh dejanj, njega pripor, ako zahtevajoči upnik to predlaga. Pripor, ki ga je treba izvršiti po določbah §§ 813. do 318., prestane, čim zavezanec napove imovino in opravi prisego. Pripor ne sme trajati vsega skupaj nad šest mesecev.
(4) Priprti zavezanec sme izjaviti ob vsakem Času sodišču, pri katerem je v priporu, da hoče napovedati imovino in opraviti prisego. Tako izjavo je sprejeti brez nadaljnjega postopanja
§ 48.
(•) Kdor je opravil razodetno prisego ali kdor je že prebil šestmesečni pripor, se sme na čigarkoli predlog iznova prisiliti, da napove imovino in da opravi prisego, če se verjetno izkaže, da se je med tem stanje stvari tako izpremenilo, da sedaj ima dotične stvari ali da ve, kje so, ali da ima sedaj kaj imovine.
(2)	Vendar pa ni treba verjetno izkazati take izpre-membe v stanju stvari, če je minilo več kot tri leta od dne, ko je kdo opravil razodetno prisego ali prebil šestmesečni pripor.
Zavezancev« smrt.
§ 49.
Če zavezanec umre, ko je bila izvršba dovoljena, se sme začeti ali nadaljevati izvršba glede zapuščinske imovine brez ponovne dovolitve, čim kdo poda oglasitev za dediča ali čim se postavi zapuščinski skrbnik. Če se še ni podala oglasitev za dediča ali še ni postavljen zapuščinski skrbnik, mora predlagati zahtevajoči upnik, naj postavi sodišče začasnega zapuščinskega skrbnika.
Tak predlog se sme podati pri (sodišču, ki je pristojno za zapuščinsko razpravo, ali pa pri sodišču, ki je pristojno za dovolitev izvršbe.
Postopanje.
§ 50.
C) Predlog za dovolitev izvršbe mora oVsezati poleg navedb in prilog, ki so predpisane za posebne primere:
1.	točno označbo zahtevajočega upnika kakor tudi onega, zoper katerega je treba postopati z izvršbo, potem vse navedbe, ki so pot ~ebne zato, da se more ugotoviti, kalero sodišče je pristojno za izvršbo;
določno označbo zahtevka, zaradi katerega se opravlja izvršba, kakor tudi točno označbo izvršilnega naslova, na katerega se zahtevek opira; če pa gre za denarne terjatve, tudi njih znesek in pripadke, ki se zahtevajo;
3.	označbo izvršilnih sredstev, ki jih je treba upo-. ibiti; če pa se opravlja izvršba na imovino, posamič ali po vrsti, označbo imovinskih predmetov, na katere je treba poseči z izvršbo, kakor tudi kraja, kjer so ti predmeti; potem vse navedbe, v poedinem primeru važno za odredbe, katere mora izdati sodišče, ki dovoli izvršbo, ali izvršilno sodišče zato, da se izvršba opravi.
(-’) Če se opira predlog za dovolitev izvršbe na katerega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 5. in 9., ali na odločbo rednega sodišča v kazenskih stvareh o denarni kazni [§ 2., št. 6.], mora pridodati zahtevajoči upnik predlogu potrdilo oblastva, ki je izdalo dotični izvršilni naslov, o tem, da zoper odločbo ali odredbo ni pravnega sredstva, ki bi ovrlo izvršnost naslova. Če gre za razsode razsodnikov ali razsodišča, je treba priložiti pogodbo na razsodnike in potrdilo teh razsodnikov ali tega razsodišča, da je postal razsod izvršen.
§ 51.
(‘) Kjer ni določeno v tem zakonu kaj drugega, izreka sodišče v izvršilnem postopanju svoje odločbe in izdaja svoje odredbe brez predhodne ustne razprave; če pa se vrši ustna razprava, ni javna. Razpravni zapisnik sme voditi sodnik sam, kolikor ne določa zakon kaj drugega. Zapisnik mora obsezati imena strank in drugih udeležencev, ki so prišli na razpravo, potem kratke navedbe o teku in vsebini razprave, o predlogih, podanih na razpravi, če niso bili umaknjeni do konca razprave, in o odločbah in odredbah sodišča, razglašenih na razpravi. Udeležencem, ki so prisostvovali razpravi, je dovoljeno, zahtevati za ohranitev svojih pravic, da naj se ugotove z zapisnikom nekatere točke ali nekatere izjave, ki so jih podali oni ali drugi na razpravi; razpravni zapisnik mora podpisati sodnik in pa še zapisnikar, če je bil le-ta prisoten.
(s) Če je predpisano z zakonom zasliševanje strank ali drugih udeležencev, ni to vezano na predpise civilnega pravdnega postopnika, ki veljajo za ustno razpravo. Zasliševanje se vrši ustno ali s pismeno izjavo, če j® treba zaslišati več oseb, se smejo zaslišati poedinci brez prisotnosti ostalih. O ustnem zasliševanju ni treba sestavljati posebnega zapisnika, ampak zadošča kratka zaznamba na spisu o poslcdku zaslišanja. Prav tako nt treba dajati vsakomur, ki ga je treba zaslišati, prilike, da bi se izrekel o izjavah, ki so jih podale ostale zaslišane osebe. ’
(3)	Sodišče sme pribaviti pojasnila, ki jih potrebuje, tudi brez posredovanja strank ali drugih udeležencev, ter izvršiti v ta namen vse potrebne poizvedbe, pa tudi odrediti, držeč se predpisov civilnega pravdnega postop-nika, vse, česar je treba, da se kaj verjetno izkaže ali dokaže
§ 52.
(l)	Ce se odredi ustna razprava ali zaslišanje strank ali drugih udeležencev, sme sodišče začeti razpravo ali jo nadaljevati in izdati odločbo, če tudi osebe, redno povabljene, niso prišle na razpravo ali na zaslišanje; vendar pa mora vpoštevati sodišče pri tem vse pismene izjave izostalih strank in drugih udeležencev, ki prispejo do konca naroka.
(-') Ce se odredi razprava ali zaslišanje o predlogu, je smatrati, kolikor ne določa zakon kaj drugega, da se strinjajo s predlogom one osebe, ki niso prišle, dasiravno so bile redno povabljene, ter se tudi niso pismeno izjavile, V vabilu mora navesti sodišče glavno vsebino predloga in pravne posledice, ki so združene z izostankom.
(’) Gornje določbe veljajo tudi, če se zamude roki, določeni za pismeno izjavo strank ali drugih udeležencev.
g 53.
(l)	Ce je bil določen za podajanje predlogov, opazk ali ugovorov narok, ne smejo podajati osebe, ki niso Prišle na narok, najsi so bile redno povabljene, nakladno teh predlogov, opazk ali ugovorov. Prav to velja iudi, če zamude narok, na katerem je bilo moči zglasiti oporek.
(*) O preložitvi naroka, določenega za ustno razpravo, za zaslišanje strank ali drugih udeležencev, za Podajanje predlogov, opazk, zglašanje ugovorov ali oporeka ni treba obveščati oseb, ki niso prišle na ta narok, Pa tudi da so bile nanj redno povabljene.
§ 54.
0) Kolikor ni odrejeno kaj drugega, se roki, določeni s tem zakonom, ne smejo podaljševati.
Postavitev v prejšnji stan zbog zamude roka ali naroka v izvršilnem postopanju ni dopustna. To ne velja za pravde, ki nastanejo med pravdnim postopanjem ali zaradi njega in ki jih je razpravljati po predpisih civilnega pravdnega postopnika
§ 55.
Sodne odločbe v izvršilnem postopanju samem se izrekajo s sklepom, razen v primeru, omenjenem v § 9., odstavku ('-).
§ 56.
Sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, mora zlasti obsezati:
1. ime, domovališče in opravilo zahtevajočega upnika in zavezanca;
2. zahtevek, čigar izvršba se zahteva, s točno označbo njegove vsebine, predmeta kakor tudi vseh pripadkov; ce pa gre za terjatve, ki se obrestujejo, je treba označiti tudi obrestno mero in dan, od katerega so obresti zaostale;
3. označbo izvršilnih sredstev, ki jih je treba uporabiti;
4. ob izvršbi na imovino posamezno ali po vrsti označbo imoviuskih predmetov, na katere je treba poseči z izvršbo; in
5. označbo izvršilnega sodišča.
(') Zoper sklepe, izdane v izvršilnem postopanju, je dopusten rekurz, razen v primerih, kjer zakon sploh izrečno izključuje vsako pravno sredstvo ali ne dopušča posebuega pravnega sredstva.
(2)	Kolikor ni določeno s tem zakonm kaj drugega, znaša rok za rekurz 03em dni.
(s) Posebnega pravnega sredstva ni zoper sklepe, s katerimi se določa ali prelaga narok ali s katerimi se zavrača predlog, da se narok preloži. Prav tako tudi ni posebnega pravnega sredstva zoper sklepe, s katerimi se odreja zaslišanje strank ali drugih udeležencev v izvršilnem postopanju, kakor tudi ne zoper naloge, dane izvršilnim organom za opravljanje poedinih izvršilnih dejanj.
§ 58.
Kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega, se smejo izvesti sklepi v samem izvršilnem postopanju tudi, preden izteče rok za rekurz; rekurz prepreči izvedbo izpodbijanega sklepa samo v primerih, izrečno omenjenih v tem zakonu.
§ 59.
(‘) Izvršilni organ mora sestaviti o vsakem opravljenem izvršilnem dejanju kratek zapisnik.
(s) V zapisniku mora označiti kraj, dan in uro opravljenega dejanja, imena prisotnih udeležencev, predmet dejanja kakor tudi na kratko popisati ono, kar se je pripetilo ob opravljanju dejanja. Zapisnik podpišejo izvršilni organ in udeleženci.
§ 60.
Izvršilnemu organu, ki ni opravil izvršilnega dejanja tako, kakor mu je bilo naloženo, mora dati sodišče po službeni dolžnosti navodila, ki so potrebna, da se odstrani storjeni pogrešek in pravilno opravi izvršilno dejanje.
§ 61.
Kdor misli, da je v svoji pravici oškodovan s postopanjem ob opravi izvršbe, zlasti pa s postopanjem izvršilnega organa ob kakšnem uradnem dejanju ali s tem, da mu je bilo izvršilno dejanje odrečeno ali da se je zakesnilo, sme zahtevati pomoč pri izvršilnem sodišču ali pri onem sodišču,«ki je izvršilnemu organu poverilo to dejanje.
§ 62.
(') V vseh primerih, kjer se morajo vršiti obvestitve z oklicem [ediktom], se mora nabiti oklic na sodni deski in uvrstiti enkrat ali večkrat v novine, ki so določene za uradne razglase dotičnega sodišča.
(s) Sodišče smo odrediti na predlog ali po službeni dolžnosti:
1. da se objavi oklic tudi v drugih domačih ali inozemskih novinah;
2. da objava v novinah izostani, zlasti kadar se tiče izvršba predmetov manjše vrednosti, in da se razglasi oklic namesto v novinah v občini, kjer so predmeti izvršbe, tako, kakor je običajno v tem kraju.
(:<) Stranke in drugi udeleženci smejo zahtevati, da se razglasi oklic na njihove stroške ne samo tako, kakor je odredilo sodišče, ampak tudi na kakšen drugi uačiti izmed onih, omenjenih v odstavku (') in (-).
— oso —
0) Če je glede na znatni denarni znesek ali na verjetno daljšo hrambo denarja ali iz drugih razlogov ko-ristuo, naložiti na obresti donosni prebitek prisilne uprave ali izkupiček za prodane stvari, položen med izvršilnim postopanjem, ali drugo gotovino, odredi sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti, česar je treba v tem pogledu. Natančnejše določbe o nalaganju denarja se predpišejo s sodnim poslovuikom.
(*) Ne država ne godni uradniki ne odgovarjajo za škodo, ki utegne nastati iz tega, ker je sodišče opustilo odrediti po službeni dolžnosti, da se naloži plodonosno denar, položen med izvršilnim postopanjem.
§ 64.
V izvršilnem postopanju ne morejo stranke s sporazumom izpremeniti pristojnosti sodišč, določene s tem zakonom.
Izvršilni stroški.
g 65.
P) Zahtevajoči upnik mora predhodno sam založiti izvršilne stroške.
p) Kolikor ni določeno za gotove primere kaj drugega, mora povrniti zavezanec zahtevajočemu upuiku na njegovo zahtevo vse stroške, provzročene z izvršilnim postopanjem, kolikor jih je bilo treba za primerno ostvaritev njegovega zahtevka. O tem, kateri stroški so bili potrebni, odloči sodišče, skrbno vpoštevaje vse okol-nosti poedinega primera.
(3)	Pravica do povračila izvršilnih stroškov, ki niso že pravnomočno prisojeni, prestane, če se ni zahtevala odmera teh stroškov pri sodišču najkesneje v enem mesecu. odkar je bila izvršba opravljena ali ustavljena,
§ 66.
Če se izvršilno postopanje ustavi iz katerega izmed razlogov, omenjenih v §§ 34., 35. in 38., št. 2., ali če se je moralo ustaviti postopanje iz drugoga razloga, ki je bil zahtevajočemu upniku že znan, ko je predlagal, da se mu dovfili izvršba, ali ko se je izvršba začela, nima zahtevajoči upnik pravice zahtevati, da bi se mu povrnili vsi stroški, ki so narasli do ustavile izvršbe,
§ 67.
Ko sodišče odmerja stroške, ki bodo v dotični izvršbi verjetno poslednji, mora vpoštevati po službeni dolžnosti tudi one izdatke, ki utegnejo nastati z izterjavo izvršilnih stroškov. Taki izdatki se ne odmerjajo, če se zahtevajo pozneje.
Uporabljanje predpisov civilnega pravdnega postopnika.
§ 68.
0) Kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega, veljajo tudi v izvršilnem postopanju samem obči predpisi civilnega pravdnega postopnika, ki se uanašajo na po stopanje, na stranke, na u6tno razpravo, na dokazovanje, na sodne sklepe in na rekurz.
. (*) Določbe civilnega pravdnega postopnika o častnih sodnikih [§ 5., drugi odstavek, civilnega pravdnega
postopnika] ne veljajo za izvršilno postopanje sdmo, kakor tudi ne za razpravljanje in odločanje o sporih, omenjenih v § 21., odstavku (*).
(’) V izvršilnem postopanju samem ni treba, da so stranke in drugi udeleženci zastopani po advokatu.
(*) Kolikor ne določa ta zakon kaj drugega, se smejo podajati predlogi v izvršilnem postopanju samo ustno na sodni zapisnik ali pa z vlogo, ki ji, razen rekurza, ni treba, da bi jo podpisal odvokat. S sklepom se vroči nasprotniku prepis zapisnika, sestavljenega o ustnem predlogu, samo tedaj, če obsega zapisnik bistvene podatke za presojo, ali je sklep zakonit in ako se ti podatki ne morejo razbrati iz sklepa samega.
Drugi oddelek.
Izvršba zaradi poplačila denarnih terjatev.
PRVO POGLAVJE.
Izvršba na nepremično imovino.
Prvi razdelek.
Utesnitve.
§ 60.
Za poplačilo denarne terjatve, ki brez pripadkov ne presega zneska tisoč dinarjev, ali za poplačilo več takih terjatev istega upnika, ki skupaj ne presegajo omenjenega zneska, se sme dovoliti prisilna uprava ali prisilna dražba na nepremičnine samo, če upnik verjetno izkaže, da izvršba na dolžnikovo nepremično imovino ni privedla njegove terjatve do popolnega poplačila, ali če upnik verjetno izkaže, da nima dolžuik nobene premično imo-vine ali da ima samo premično imovino, iz katere se oči« vidno ne bodo mogle poplačati upnikove terjatve.
Drugi razdelek.
Osnova prisilne zastavne pravice.
Dovolitev in izvršitev.
§ 70.
V korist izvršni denarni terjatvi so sme osnovati na predlog zahtevajočega upnika zastavna pravica [prisilna zastavna pravica) na zavezaudevem zemljišču ali na deležu zemljišča, ki pripada zavezancu.
a)	Glede zemljišč, vpisanih v javni knjigi.
§ 71.
(•) Če je zemljišče vpisano v Javni knjigi, se osnuj« prisilna zastavna pravica z vknjižbo zastavne pravice. Z* dovolitev vknjižbe in za vknjižbo sdmo veljajo določbe zakona o zemljiških knjigah z dostavkom:
1.	da je pristojno za dovolitev vknjižbo, če gre z« katerega izmed naslovov, omenjenih v § 7., odstavku (*)< St. 1. in 3., sodišče, ki je navedeno v teb določbah, sic<>r pa v vseh drugih primerih ono sodišče, pri katerem. «« vodi javna knjiga, v katero je treba vknjižiti zastavim, pravico;
2.	da znaša rok za rekurz petnajst dni.
(*) Ko sodišče vknjiži zastavno pravico, mora terjatev izrečno označiti za izvršno. Učinek te vknjižbe je ta, da je dopustno poseči z izvršbo zaradi poplačila izvršne terjatve na dotično zemljišče ali na delež zemljišča neposredno zoper vsakogar, ki je pridobil to zemljišče ali njegov delež pozneje.
§ 72.
(*) Če gre terjatev, za katero je bila pridobljena zastavna pravica na podstavi pogodbe, preden je postala terjatev izvršna, se dovoli na predlog zahtevajočega up nika zaznamba izvršnosti te terjatve v javni knjigi.
(*) Glede dovolitve in zaznambe same veljajo določbe zakona o zemljiških knjigah z razločki, navedenimi v § 71., odstavku (*); učinek te zaznambe je ta, da postane terjatev izvršna neposredno zoper vsakogar, ki pridobi dotično zemljišče ali delež zemljišča pozneje.
b)	Glede zemljišč, nevpisanih v javni knjigi.
§ 73.
(‘) Če zemljišče ni vpisano v javni knjigi, se pridobi prisilna zastavna pravica tako, da opravi izvršilno sodišče zastavni popis na podstavi izvršilne dovolitve.
(;) V takem primeru mora predložiti zahtevajoči Upnik sodišču poleg predloga za izvršilno dovolitev tudi katastrski izpisek, ki se nanaša na to zemljišče.
(*) Zastavni popis se sme dovoliti samo za denarni Znesek, določen po številkah; nasprotno pa ni treba tudi Pripadkov navajati po številkah.
§ 74.
Zastavni popis se sme opraviti samo, če in kolikor Je zemljišče v zavezančevi posesti ali soposesti; če to izvršilnemu sodišču niti nk znano, niti se ne izkaže verjetno s predloženimi listinami, mora zaslišati sodišče, Preden odredi zastavni popis, zavezanca o tem, je-li ali koliko je v posesti dotičnega zemljišča.
§ 75.
(l)	O odrejenem popisu se mora obvestiti zavezanec, ki se mu obenem naznani kraj in čas popisovanja.
(') Zastavni popis se vrši na licu mesta tako, da vpiše izvršilni organ v zapisnik sestavne dele zemljišča, na katerem se zahteva prisilna zastavna pravica; pri tem označi njih vrsto, velikost jn meje kakor tudi številke katastrskih parcel, iz katerih je zemljišče sestavljeno.
(*) Izvršilni organ mora označiti v zapisniku posestnika in soposestnike, Če jih je kaj, kakor tudi upnike in njih zastopnike ter navesti njih domovališče.
(*) Nadalje mora v zapisniku izrečno navesti, da je popisal zemljišče ali delež zemljišča, ki pripada zavezancu, v korist izvršni terjatvi upnika, ki se mora označiti i imenom. Terjatev je navesti v zapisniku z označbo izvršilnega naslova kot izvršno tako glede glavnice kakor tudi glede pripadkov.
(®) Če se najde ob popisovanju listina, na katero se opira zavezančeva lastninska pravica, ali listina, s katero se dokazuje ta pravica, mora označiti izvršilni organ na listini, da je bil rubež opravljen, če potem zastavna pra vica na dotičnem zemljišču prestane, zaznami izvršilno sodišče na predlog na tej listini, da je zastavna pravica Prestala.
(•) O izvršenem zastavnem popisu obvesti izvršilno sodišče s sklepom upnika in zavezanca.
§ 76.
Dokler se pravilnost in točnost že opravljenega zastavnega popisa uspešno ne izpodbije, se ne opravlja z novim popisom rubež istega zemljišča v korist drugi terjatvi istega ali drugega upnika, za katero se zahteva pozneje osnova prisilne zastavne pravice na istem zemljišču, ampal^ ta poznejši rubež se opravi samo z zaznambo v že obstoječem zastavnem zapisniku. V zaznambi se označi upnik, na čigar predlog se opravlja poznejši rubež, in se navede njegova izvršna terjatev tako, kakor je to predpisano v § 75.
§ 77.
Sodišče mora razglasiti vsak zastavni popis ali rubež, opravljen z zaznambo na rubežnem zapisniku, v občini, v katere okolišu je zemljišče, in sicer na način, ki je običajen v njej. Razglas se razen tega nabije na sodni deski izvršilnega sodišča.
Utesuitev prisilne zastavne pravice.
§ 78.
(1) Če je dobil zahtevajoči upnik za isto terjatev že s samo osnovo prisilne zastavne pravice ali z njo v zvezi s prej pridobljeno zastavno pravico [§ 72.] večjo varnost, kot se zahteva po predpisih državljanskega zakonika o nalaganju sirotinskega denarja, sme odrediti izvršilno sodišče na zavezancev predlog s sklepom, da je prisilno zastavno pravico razveljaviti ali utesniti, poslednje, če se drži prisilna zastavna pravica več zemljišč ali več zemljiških deležev, zlasti tudi tako, da se utesni prisilna zastavna pravica na eno zemljišče ali na en delež ali na nekoliko deležev zemljišča, vendar pa v vsakem primeru tako, da ustreza preostala varnost predpisom državljanskega zakonika o nalaganju sirotinskega denarja in da ostanejo pri tem popolnoma nedotaknjene prejšnje zastavne pravice, pridobljene na podstavi pogodbe.
(2) Zavezanec mora dokazati činjenice, na katere se opira njegov predlog.
(a) Sklep, s katerim se odreja zgoraj omenjena razveljavitev ali utesnitev, se sme izvesti šele, ko postane pravnomočen.
Tretji razdelek.
Prisilna uprava.
Uporabnost prisilne uprave.
§ 79.
(‘) Izvršba s prisilno upravo se dovoli zato, da se poravnajo denarne terjatve iz donosov zavezančevih zemljišč ali zemljiških deležev.
(’) Če je pristojno za dovolitev prisilne uprave sodišče, ki bi moralo postopati (udi kot izvršilno sodišče, sme to sodišče zavrniti predlog za dovolitev prisilne uprave, ako je bila prisilna uprava v poslednjem letu že uslav-ljena zato. ker sploh ali za daY| časa ni pričakovati donosov, ki bi zadoščali za poplačilo zahtevajočega upnika.
Uvedba prisilne uprave, a) Glede zemljišč, vpisanih v javni knjigi.
§ 80.
(‘) Glede zemljišč, ki so vpisana v javni knjigi, odredi sodišče, ki dovoli prisilno upravo, če je samo izvršilno sodišče, po službeni dolžnosti, da se zaznami prisilna uprava v javni knjigi; če pa ni samo izvršilno sodišče, zaprosi po službeni dolžnosti izvršilno sodišče, naj odredi to zaznambo in izvede prisilno upravo. V zaznambi je označiti ime zahtevajočega upnika in terjatev, ki jo je treba poravnati z izvršbo.
(-’) Učinek te zaznambe je ta, da se sme izvesti prisilna uprava zoper vsakogar, ki pridobi zemljišče pozneje.
§ 81.
(‘) Cim dovoli izvršilno sodišče prisilno upravo ali čim jo je zaprošeno izvesti, mora imenovali s sklepom upravitelja ter obvestiti zavezanca, da mu je prepovedano, razpolagati z donosi, na katere se nanaša izvršba, in se vtikati v upraviteljevo poslovanje brez njegove privolitve.
(-) Ta sklep mora vročiti sodišče zahtevajočemu upniku, zavezancu, upravitelju in davčnemu oblastvu, v čigar območju leži zemljišče.
(') Obenem odredi izvršilno sodišče, naj preda izvršilni organ zemljišče upravitelju, da ga le-ta upravlja in da pobira donose.
(*) Če se dovoli prisilna uprava zoper zavezanca kot solastnika kakšnega zemljišča glede deleža, ki pripada njemu, mora vročiti sodišče sklep ne samo osebam in oblastveni, omenjenim v odstavku (*), ampak tudi ostalim solastnikom. V tem primeru se preda zemljišče upravitelju samo toliko, kolikor ima zavezanec na njem posestno pravico.
§82.
j1) Če je izvršilno sodišče, preden je upravitelj postavljen, obveščeno o tem, da je prisilna uprava dovoljena še drugemu upniku, mora naložiti upravitelju, naj vodi upravo tudi v korist temu drugemu upniku.
Če se dovoli upniku prisilna uprava zemljišča, za katero je postavljen upravitelj že na predlog drugega upnika, ne postavi izvršilno sodišče novega upravitelja, ampak odredi s sklepom že postavljenemu upravitelju, naj vodi upravo tudi v korist temu drugemu upniku. Ta sklep se vroči ne samo novemu upniku, osebam in obla-stvom, omenjenim v § 81., odstavku (2), ampak tudi vsakemu upniku, ki je do takrat izposloval prisilno upravo tega zemljišča.
§ 83.
Če se prisilna uprava po stanju javne knjige ne da izvesti, mora izvršilno sodišče, kakršne so pač okolnosti poedinega primera, po službeni dolžnosti ali ustaviti postopanje ali pa odrediti zahtevajočemu upniku, naj dokaže v roku, določenem po izprevidnosti sodišča, da so opaženi zadržki odstranjeni. Če izteče ta rok brez uspeha, se ustavi postopanje po službeni dolžnosti.
b)	Glede zemljišč, nevpisanih v javni knjigi.
.§ 84.
(*) če se je dovolila prisilna uprava glede zemljišča, ki ni vpisano v javni knjigi, mora zaprositi sodišče, ki
dovoli prisilno upravo, izvršilno sodišče, naj opravi zastavni popis in naj zaznami dovoljeno prisilno upravo v zapisniku o zastavnem popisu [§§ 73. do 77.]; če pa je sodišče, ki dovoli prisilno upravo, obenem izvršilno sodišče, opravi to sodišče samo zastavni popis in zaznambo.
(-) V vsem drugem je postopati po §§ 81. in 82.
(') Ko se je upravitelju predalo zemljišče, se sme izvesti dovoljena prisilna uprava zoper vsakogar, ki pridobi to zemljišče pozneje.
Učinek uvedbe prisilne uprave.
§ 85.
(') Ko se je v javni knjigi zaznamita prisilna uprava ali se je predalo upravitelju zemljišče, ki ni vpisano v javni knjigi, je dopustno poseči z izvršbo, dokler ni prisilna uprava pravnomočno ustavljena, na donose zemljišča samo po prisilni upravi; vendar pa to ne posega v pravice, ki so bile prej pridobljene do donosov.
Čim se je začela prisilna uprava tako, kakor je omenjeno v odstavku ('), se ne sme uvesti posebna prisilna uprava na istem zemljišču v korist drugim terjatvam, preden je prisilna uprava pravnomočno ustavljena. Vsi upniki, ki se jim dovoli v tem času prisilna uprava tega zemljišča, pristopijo s tem k že uvedeni prisilni upravi ter jo morajo sprejeti v onem stanju, v katerem je ob času, ko pristopijo k njej. Od tega časa imajo upniki, ki so pristopili, iste pravice, kakor bi se bila uvedla prisilna uprava na njih predlog.
§ 86.
(‘) Za prvenstvo zahtevajočega upnika glede pravice do poplačila je odločilen pri zemljiških vpisanih v javni knjigi, čas, ko je prispelo zaprosilo za izvršitev zaznambe k sodišču, ki vodi javno knjigo, če pa je to sodišče samo pristojno za dovolitev prisilne uprave, oni čas, ko se mu poda predlog, da se dovoli prisilna uprava. Zahtevajoči upnik, v čigar korist je zaznamba vpisana, ima glede poplačila svoje terjatve s pripadki vred iz donosov dotičnega zemljišča prvenstvo pred vsemi onimi osebami, ki pridobe knjižne pravice ali izposlujejo prisilno upravo šele pozneje.
(2)	Če gre za zemljišča, ki niso vpisana v javni knjigi, se določa to prvenstvo po času, ko prispe k izvršilnemu sodišču zaprosilo za izvedbo prisilne uprave; če pa je izvršilno sodišče samo pristojno za dovolitev prisilne uprave, po času, ko prispe k njemu predlog, da se dovoji prisilna uprava. Če prispe k izvršilnemu sodišču na isti dan zaprosilo za izvedbo prisilne uprave istega zemljišča v korist več upnikom ali če prispe na isti dan več predlogov upnikov za dovolitev prisilne uprave k izvršilnemu sodišču, ki je pristojno tudi za dovolitev, imajo vsi ti upniki glede svoje pravice do poplačila isti vrstni red.
(:i) Če se dovoli med prisilno upravo prisilna dražba dotičnega zemljišča, gre zahtevajočemu upniku, ki mu je dovoljena prisilna uprava, pravica, da se poplača iz kupnine [§ 178.] po vrstnem redu svoje pravice do poplačila, če prav ni zavarovan z zastavno pravico na tein zemljišču in tudi ni pristopil k dražbenemu postopanju.
Zavezančevo stanovanje.
§ 87.
C) Če stanuje zavezanec ob času, ko se dovoli prisilna uprava, na zemljišču ali v hiši, postavljeni pod pri*
silno upravo, mu mora dopustiti izvršilno sodišče uporabljanje prostorov, ki so neizogibno potrebni za njegovo stanovanje in za stanovanje njegove rodbine, ki živi skupno z njim. Če zavezanec ovira upravo, mu sme izvršilno sodišče na predlog odvzeti te prostore.
(-’) Bolniki in porodnice se ne smejo prisiliti, da za-puste stanovanje, dokler ga ne morejo zapustiti brez nevarnosti za zdravje.
Postavitev upravitelja.
§ 88.
(l)	Izvršilno sodišče postavi upravitelja praviloma iz seznamka oseb, ki ga sestavlja okrožno sodišče. Za upravitelja postavi sodišče onega, ki je za to najprimernejši glede na kraj in vrsto zemljišča, ki ga je treba upravljati, pa tudi glede na ostale okolnosti poedinega primera.
(a)	Sodni poslovnik predpisuje, kako se sestavljajo in dopolnjujejo ti seznamki, kakor tudi to, kdaj se sme postaviti za upravitelja kdo, ki ga ni v seznamku upraviteljev.
(3) Izvršilno sodišče izda upravitelju dekret o postavitvi ter sprejme od njega slovesno obljubo, da bo vestno opravljal svojo dolžnost.
(4) Če je upravitelj postavljen, pa nista bila zahtevajoči upnik in zavezanec o tem predhodno zaslišana, 'Smeta predlagati v petnajstih dneh, odkar se obvestita o tem, izvršilnemu sodišču drugega upravitelja, pri čemer morata navesti razloge za to. če ni nevarno odlagati, mora zaslišati sodišče, preden odloči o takem predlogu, upravitelja in predlagateljevega nasprotnika
Upraviteljevo področje.
§ 89.
(‘) Upravitelju se mora predati vse, česar je treba, da je moči upravljati zemljišče redno in koristno. Poslovne oblasti in pravice, ki gredo upravitelju po tem zakonu, zadobe inoč s tem, da se zemljišče preda upravitelju.
(3)	Upravitelj je upravičen, namesto zavezanca pobi-pati vse donose zemljišča, ki ga upravlja, ter izdajati o tem pobotnice in vobče opravljati vse pravne posle in vsa pravna dejanja kakor tudi vlagati vse tožbe, ki so potrebne, da se izvede prisilna uprava.
(') Izvršilno sodišče mora dati upravitelju na predlog navodila za poslovanje in prisilno upravljanje. Tako upravitelj sam kakor tudi vsak upnik, ki je prizadet pri prisilni upravi, sme zlasti predlagati, naj označi izvršilno sodišče znesek in dospelost vseh onih davkov in drugih javnih davščin kakor tudi redna plačila in izdat-ke, ki jih sme poravnavati upravitelj neposredno iz upravnih donosov.
§ 90.
(‘) Za posle, ki ne spadajo k običajnemu gospodarstvu, kakor tudi za vse druge posle posebne važnosti mora izposlovati upravitelj pristanek izvršilnega sodišča.
(s) Če ni nevarno odlagati, zasliši sodišče, preden a tak pristanek, kakor tudi preden izda odločbo po §89., odstavku (3), au pQ g 92^ odstavku (’), o tem zahtevajočega upnika, zavezanca in upravitelja.
(•’) Če so poverili upravo upravitelju, postavljenemu ** uPruvo kakšnega deleža zemljišča, tudi ostali solastni-
ki, mora zaslišati sodišče, preden odobri dela in posle, ki niso v mejah običajnega gospodarstva, kakor tudi druge posle posebne važnosti, o upraviteljevem predlogu tudi solastnike, na katere se ne nanaša prisilna uprava.
§ 91.
(•) Izvršilno sodišče mora pozvati na upraviteljev predlog ali na predlog zahtevajočega upnika osebe, katere dolgujejo take dajatve, ki spadajo med donose zemljišča, naj opravljajo zaostale dajatve kakor tudi one dajatve, ki dospevajo do ustavitve prisilne uprave, upravitelju.
(2)	Ko se je izdal tak poziv, se ne smejo te dajatve več pravnoveljavno opravljati zavezancu. Tudi dajatve, opravljene zavezancu pred tem, so neveljavne, če se dokaže, da je bilo tej osebi ob času dajatve znano, da je prisilna uprava dovoljena ali da je bilo zemljišče že predano upravitelju.
§ 92.
(‘) Dovolitev prisilne uprave ne vpliva na najemne in zakupne pogodbe, ki obstoje glede zemljišča, postavljenega pod upravo. Toda upravitelj sme ob pogojih, ki sicer veljajo, take pogodbe odpovedati, tožili, da se mu predaj zemljišče, in skleniti nove najemne pogodbe za dobo, ki je običajna v tem kraju. Za oddajo celotnega zemljišča ali njegovih delov v zakup mora izposlovati upravitelj odobritev izvršilnega sodišča.
(-’) Če se to predlaga, sme dovoliti sodišče upravitelju, da odda na javni dražbi najboljšemu ponudniku v zakup poedine ali vse donose zemljišča.
Nadziranje upraviteljevega poslovanja.
§ 93.
(') Izvršilno sodišče mora nadzirati upraviteljevo poslovanje ter si prizadevati po službeni dolžnosti, da se odstranijo opaženi nedostatki in nepravilnosti poslovanja.
(-) Izvršilno sodišče odloči, ko je po potrebi zaslišalo upravitelja in one osebe, za katere je odločba važna, o ugovorih, ki jih zglase zavezanec ali solastniki upravljanega zemljišča ali prizadeti upniki zoper dopustnost ali primernost poedinih upravnih ukrepov, kakor tudi o opazkah, navedenih zoper upraviteljevo postopanje. Upravitelj mora zadostiti odredbam, ki jih izda sodišče v tem pogledu.
(') Izvršilno sodišče sine po službeni dolžnosti ali na predlog razrešiti upravitelja dolžnosti in postaviti drugega upravitelja [§ 88.].
Nagrada upravitelj u.
§ 94.
(') Upravitelj ima pravico do povračila upravnih izdatkov kakor tudi do nagrade, ki se mu odmeri po obsegu, težavnosti in skrbnosti njegovega poslovanja. Znesek nagrade kakor tudi izdatke, ki jih je treba povrniti, določi izvršilno sodišče na upraviteljev predlog ob priliki, ko odloča po izteku poedinih računskih dob o upravnih računih.
(2)	Upravitelj si ne sme nikoli sam izplačevati svoje nagrade in tudi ne sme pridrževati na račun svojih zahtevkov preko izdatkov, plačanih v gotovini, ničesar od
denarja, ki ga prejme ali izterja. Vendar pa sme dovoli* ti izvršilno sodišče upravitelju, jemati iz donosov primerne predjeme.
Polaganje računov.	j
§ 95.
(') Ce ne odredi izvršilno sodišče kaj drugega, mora polagati upravitelj račune vsako leto ob času, ki mu ga je označilo izvršilno sodišče ob postavitvi, razen tega pa po končani upravi. Ce gre za upravo, ki traja manj kot leto dni, se položi račun samo, ko je uprava končana.
(3)	Račun se polaga s teni, da se predloži pismeno se tavljen račun, opremljen s potrebnimi prilogami. Pri upravah manjšega obsega se sme polagati račun tudi tako, da pokaže upravitelj sodišču svoje zapisne in računske knjige s prilogami ter poda na sodni zapisnik potrebna pojasnila. Sprejemanje računov na zapisnik se sme poveriti tudi sodni pisarni.
(') Upravitelja, ki odlaša položiti račun, prisili sodišče do tega ali z denarnimi kaznimi zbog nereda [§ 268. civilnega pravdnega postopnika] ali pa z odbitki od nagrade. Razen tega sine odrediti sodišče, ako je to primerno, kakšnemu sodnemu organu ali računskemu izvedencu, naj sestavi račun ob upraviteljevih stroških in na njegovo nevarnost.
§ 96.
(') Za pregled položenega računa in za razpravo o nagradi in o povračilu izdatkov, ki ju zahteva upravitelj, določi izvršilno sodišče narok najdlje na mesec dni. Na ta narok povabi sodišče razen upravitelja tudi zavezan ca in zahtevajočega upnika, v primeru § 90., odstavka (:1), pa tudi solastnike. Te osebe smejo med tem pri izvršilnem sodišču vpogledati račune ter podati sodišču svoje opazke pismeno ali ustno na sodni zapisnik. Glede onih povabljenih oseb. ki ali niso prišle na narok ali niso do konca naroka podale svojih opazk, se smatra, da pripo-znavajo račun za pravilen. Opazke oseb, ki niso prišle na narok, vzame sodišče v poštev samo toliko, kolikor se mu zdi to potrebno, da pribavi o nedostatkih računa, navedenih v teh opazkah, po službeni dolžnosti pojasnilo ali da jih po službeni dolžnosti popravi. V vabilu na narok mora opozoriti sodišče na omenjeno pravno posledico.
(n Izvršilno sodišče odloči s sklepom o računu in o podanih opazkah. Osebe, ki niso prišle na narok, dasi so bile redno povabljene, in tudi niso o pravem času podale svojih opazk, nimajo pravice do rekurza zoper ta sklep.
UJ Računov ni dopustno izpodbijati s tožbo.
§ 97.
(1)	Izvršilno sodišče prisili upravitelja s kaznimi zbog nereda ali z odbitki od nagrade ali z zadržbo nagrade, da izvrši naloge, ki mu jih je dalo v rešitvi o računu.
(*) Povračila, ki so upravitelju pravnomočno naložena s sodno odločbo, se izterjajo tako, da se vštejejo v njegovo nagrado ali v vsoto, ki mu gre kot povračilo njegovih izdatkov, če pa bi se to sploh ne moglo storiti ali ne storiti popolnoma, se izterjajo z izvršbo na njegov imovino. Izvršilno sodišče odredi to izvršbo po službeni dolžnosti.
Neposredno poravnanje iz upravnih donosov.
§ 98.
(*) Upravitelj mora poravnavati brez nadaljnega postopanja iz donosov izdatke, združene z upravo in z običajnim gospodarskim ukoriščanjem upravljanega zemljišča.
Med te izdatke spadajo:
1. davki in druge javne davščine, ki se morajo plačevati od zemljišča in ki so zaostali v poslednjih treh letih pred dovolitvijo prisilne uprave ali ki dospevajo v času, dokler traja uprava, in sicer obenem z zamudnimi obrestmi za poslednja tri leta;
2. plačila za zavarovanje zemljišča, njega pritikline in zalog, prevzetih v prisilno upravo;
3. plača [dnevna mezda], hranarina in ostali prejemki oseb, zaposlenih pri kmetijstvu ali gozdarstvu, kakor tudi oseb, uporabljanih za nadziranje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, in sicer kolikor dospevajo, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali od poslednjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave; če pa se nanaša prisilna uprava tudi na obrtna podjetja, spojena z gozdarstvom ali kmetijstvom, v isti meri tudi plače in ostali prejemki oseb, zaposlenih v teh podjetjih;
4. stroški za prisilno upravo in stroški za vzdrževanje in potrebno izboljševanje zemljišča;
5. obresti, rente in preživnine kakor tudi druga plačila ali druge dajatve, ki se ponavljajo — vsa ta plačila in vse te dajatve, kolikor dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostale v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprave in če izvirajo iz neizpodbija-nih terjatev ali pravic, zavarovanih na tem zemljišču, potem odplačila glavnice, ki se morajo opraviti na podstavi neizpodbijane pogodbe, sklenjene pred dovolitvijo prisilne uprave, in sicer ali v anuitetah [amortizacijska odplačila] ali pa v enakih obrokih, ki dospevajo v razdobjih največ enega leta.
(•*) Neposredno poravnavuti izdatke, omenjene pod št. 5., je dopustno samo toliko, kolikor gre dotični pravici neizpodbitno prvenstvo pred pravico zahtevajočega upnika do poplačila.
§ 99.
(*) Izdatki, potrebni za vzdrževanje in običajno gospodarsko ukoriščanje zemljišča, vštevši tudi plačila, omenjena v § 98., št. 3. in 4., se morajo poravnati pred davki in drugimi javnimi davščinami [tj 98., št. 1.].
(J) Za plačila in dajatve, omenjene v § 98., št. 5., je odločilen vrstni red, ki gre pravici do plačil ali dajatev po stanju javne knjige ali po vsebini zapisnika o zastavnem popisu.
Razdelitev donosnega prebitka.
§ 100.
0) Donosni prebitek, ki preostane po odbitku neposredno poravnanih izdatkov [§ 98.], inora položiti upravitelj pri sodišču, če ni to odredilo, kako naj se drugače uporabljajo ali koristno nalagajo ti denarni zneski.
(’) Donosni prebitek, ki preostane, ko so bili poravnani vsi upravni stroški in izdatki, razdeli sodišče pra-viloma, ko odloči o vsakem poedinem upravnem računu. Vendar pa sme odrediti sodišče iz razloga primernosti . na predlog ali po službeni dolžnosti razdelitev, še dokler teče poedina računska doba; če pa ne bi bilo na škodo
upnikom, sme odrediti razdelitev šele takrat, ko izteče ve? računskih dob.
(*) Sodišče določi narok za razpravo o razdelitvi; na ta narok povabi zavezanca, zahtevajočega upnika, davčno oblstvo kakor tudi vse one osebe, ki imajo po sodnih spisih denarne terjatve ali kakšno pravico do denarnih plačil, ki so vknjižena na zemljišču ali na pravicah, vknjiženih na njem.
(*) Sodišče mora pribaviti po službeni dolžnosti iz javpe knjige ali iz zapisnikov o zastavnem popisu zemljišča izpiske, ki so potrebni za razo ra vp o razdelitvi.
§ 101.
) Iz donosnega prebitka, preostalega za razdelitev, se morajo poravnati po nastopnem redu:
V upravni stroški, kolikor niso že poravnani po §§ 0$. in 99., upraviteljeva nagrada in njegovi izdatki v gotovini, kolikor niso pokriti s predjeini po § 94.;
2. imovinsko-prenosne pristojbine in V9e javne davščine, ki se plačujejo od zemljišča ter niso starejše nego trj leta od dne, ko je bila prisilna uprava dovoljena, potem davki in javne davščine, kar jih je omenjenih v § 98., št. 1., in sicer s triletnimi zamudnimi obrestmi Vred, kolikor niso že poravnani po § 98.;
3. obresti, rente in preživnine kakor tudi druga plačila in druge dajatve, ki se ponavljajo, če izvirajo iz terjatev ali pravic, zavarovanih z zastavo na zemljišču, ter dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostale od poslednjega leta, preden se je dovolila prisilna uprava, vštevši tudi odplačila glavnice, omenjena v § 98., št. 5., kolikor niso ta plačila in te dajatve že poravnane Po § 98., in sicer po vrstnem redu, pristoječem pravicam, iz katerih izvirajo poedina plačila, toda samo takrat, kadar gre dotičniin terjatvam ali pravicam vrstni red pred terjatvijo zahtevajočega upnika;
4. terjatve zahtevajočega upnika in upnikov, ki so pristopili k prisilni upravi, kakor tudi obresti za tri leta In še neporavnani pravdni in izvršilni stroški, nadalje stroški za dovolitev prisilne uprave in stroški, ki jih je imel poedini upnik s pristopom k postopanju — vse to po vrstnem redu, ki jim gre po § 86.; vendar pa to ne posega v vrstni red, ki se opira na prej pridobljeno zastavno pravico;
5. davki in druge javne davščine, ki so starejši od Ireh let ter niso zavarovani z zastavo;
6. plačila, omenjena pod št. 3., ki dospevajo v Času, dokler traja pčisilua uprava, ali so zaostala od poslednjega leta pred njeno dovolitvijo ter stoje po vrstnem redu zadaj za pravico do poplačila, katera gre zahtevajočemu upniku.
(*) Terjatve, ki jim gre isti vrstni red, ki pa se ne morejo popolnoma poravnati, se poravnajo v razmerju svojih celokupnih zneskov.
(5)	Prebitek, ki preostane, ko so vse zgoraj navedene terjatve poravnane, se preda zavezancu.
§ 102.
(*) Upraviteljevim zahtevkom za nagrado in povračilo izdatkov v gotovini, potem zahtevkom, omenjenim v 8 101., št. 2. in 3., se ugodi samo, če se prijavijo; terjatvam, v katerih korist je dovoljena prisilna uprava, pa se Ugodi po službeni dolžnosti.
.	(*) Prijava se mora podati najdalje na naroku, dolo-
*Wm»xu za razdelitev; sicer »e ji ne ugodi. Podati se sme
tudi pismeno. V prijavi se mora navesti zahtevani znesek, ki bi ga bilo izplačati iz donosnega prebitka.
(3)	V vabilu, s katerim se kličejo upniki na razdelitveni narok, se morajo opozoriti upniki, katerih zahtevke je treba priiaviti, na pravne posledice, če opuste to prijavo.
§ 103.
(>) Na naroku je razpravljati o terjatvah, ki so bile prijavljene, nadalje o onih, ki jim je po službeni dolžnosti ugoditi ob razdelitvi, prav tako pa tudi o vrstnem redu in načinu, po katerem naj se poplačajo.
(*) V vsem drugem se uporabljajo smiselno tudi tukaj §§ 175. in 194. do 19&
Ustavitev prisilne poravnave.
§104.
(*) Prisilno upravo ustavi sodišče po službeni dolžnosti, če se poravnajo terjatve in pripadki, za katerih izterjavo je bila prisilna uprava dovoljena.
(2) Izvršilno sodišče sme ustaviti na predlog ali po službeni dolžnosti prisilno upravo, če bi zahtevalo nadaljevanje prisilne uprave posebne stroške, ki se ne dado plačati iz donosov zemljišča, in če zahtevajoči upnik noče dati potrebnega predjema, ali če po okolnostih poedine-ga primera sploh ali vsaj za dalje časa ni moči pričakovati donosov, ki bi 9e mogli uporabiti za poplačilo zahtevajočega upnika. Preden se ustavi prisilna uprava po službeni dolžnosti, mora sodišče zaslišati stranke.
§ 105.
(*) Sodišče mora obvestiti o ustavitvi prisilne uprave upravitelja, zavezanca, zahtevajočega upnika, davčno oblastvo in solastnike zemljišča, če jih je kaj.
(2)	Cim postane sklep o ustavitvi prisilne uprave pravnomočen, dobi zavezanec pravico, svobodno razpolagati z zemljiščem in donosi. Izvršilno sodišče odredi po službeni dolžnosti izbris zaznambe o prisilni upravi v javni knjigi ali v zapisniku o zastavnem popisu [§ 84., odstavek (>)]. Nadalje obvesti vse one osebe, ki jim je bilo po § 91. naloženo, opravljati upravitelju dajatve, In odredi upravitelju, naj preda zemljišče zavezancu in naj položi sodišču končni račun.
K ja rekurz ni dopusten.
§ 106.
Rekurz ni dopusten zoper sklepe:
1. ki so bili izdani po §§ 81. in 82.;
2. s katerimi se obveščajo po § 91., odstavku (*)* tretje osebe o dovolitvi prisilne uprave in o postavitvi upravitelja;
3. s katerimi se določajo stanovanjski prostori, ki se prepuščajo zavezancu [§ 87.];
4. s katerimi se dajo upravitelju navodila, kako naj vodi prisilno upravo [§ 89.], in upravičilo za izdatke, omenjene v § 98.;
5. s katerimi se odreja, da je odstraniti nedostatke in nepravilnosti v upraviteljevem poslovanju [§ 93., odstavek (*)];
6. s katerimi se razrešuje dosedanji upravitelj dolžnosti ter se postavlja drug upravitelj [§ 93., odstavek
(*)]; in
7. s katerimi se določa čas, ko se bo vršila razdelitev donosnega prebitka f§ 100., odstavek (*)], če ni čas daljši od pol leta.
Četrti razdelel Prisilna dražba [prisilna javna prodaja].
Dovolitev dražbe.
§ 107.
(*) Predlogo, da se dovoli izvršba z dražbo zemljišča ali dela zemljišča, mora priložili upnik:
1. uradno potrdilo, da je zemljišče ali delež zemljišča zavezančeva lastnina ali, če zemljišče ni vpisano v javni knjigi, da je v njegovi posesti ali soposesti, in
2. uradno potrdilo o stvarnih pravicah in bremenih, potem o rabokupni kakor tudi o rešilnokupni in predkupni pravici, ki so vpisane v javni knjigi.
(2) Za potrdila, omenjena pod št. 1. in 2., služijo: če gre za zemljišča, vpisana v javni knjigi, uradni izvlečki iz javne knjige, ki so izdani po poslednjem knjižnem stanju in na katerih je označen dan izdaje; če pa gre za zemljišča, ki niso vpisana v javni knjigi, listine, s katerimi je verjetno izkazano, da je zavezanec v posesti ali soposesti teh zemljišč, kakor tudi overovljeni prepisi zapisnikov o zastavnih popisih. Če zahtevajoči upnik ne more z listinami verjetno izkazati zavezančeve posesti, mora zaslišati sodišče na predlog, preden odloči o predlogu za dovolitev dražbe, zavezanca o vprašanju posesti.
(') Obenem s predlogom, da se dovoli izvršba z dražbo, sme predložiti zahtevajoči upnik še listine, s katerimi se verjetno izkazuje vrednost zemljišča, kakor tudi načrt pogojev za prisilno dražbo [dražbene pogoje].
I	§	108.
O dovoljeni dražbi obvesti sodišče zahtevajočega upnika in zavezanca kakor tudi vse one osebe, v katerih korist obstoje po spisih, ki so pri sodišču, zastavne pravice do izterjave po 86., odstavku (5), nadalje one osebe, v katerih korist je vpisana rešilnokupna pravica glede tega zemljišča. Poslednje osebe pozove sodišče, naj vrše svojo pravico v enem mesecu, odkar so bile obveščene o dovolitvi dražbe, ker bi se sicer po izteku tega roka njih pravica več ne upoštevala.
Zaznamba dovolitve prisilne dražbe.
§ 109.
(‘) Čim dovoli sodišče prisilno dražbo glede zemljišča, ki je vpisano v javni knjigi, odredi po službeni dolžnosti, če se pri njem vodi javna knjiga o tem zemljišču, da je zaznamiti dovolitev dražbe v javni knjigi [zaznamba dovolitve prisilne dražbe]; drugače pa zaprosi ono sodišče, pri katerem se vodi javna knjiga, naj odredi to zaznambo. V zaznambi je navesti ime zahtevajočega upnika in izvršno terjatev.
(!) Če se po stanju javne knjige prisilna dražba ne da izvesti, je postopati po določbi § 83.
(3) Glede zemljišča, ki ni vpisano v javni knjigi, odredi sodišče, čim dovoli prisilno dražbo, če je samo izvršilno sodišče, po službeni dolžnosti zastavni popis, pri čemer so mora držati določb §§ 74. do 77.; če pa ni strmo izvršilno sodišče, zaprosi izvršilno sodišče, naj to stori. Pri takem sodišču se zaznami dovolitev prisilne dražbe v zapisniku o zastavnem popisu.
S 110.
(') Zaznamba dovolitve prisilne dražbe ima ta učinek, da se sme izvesti dražba zoger vsakogar, ki pridobi
to zemljišče pozneje, ln da gre upniku, v čigar korist se je zgodila ta zaznamba, glede poplačila njegove izvršne terjatve in pripadkov iz tega zemljišča pravica pred vsakomer, ki pridobi kakšno knjižno pravico na zemljišču ali izposluje prisilno dražbo tega zemljišča šele pozneje.
(2) Za vrstni red pravice do poplačila, ki gre zahtevajočemu upniku, je odločilen čas, ko je prispelo zaprosilo za zaznambo k sodišču, pri katerem se vodi javna knjiga, ali, če je to sodišče samo pristojno za dovolitev dražbe, čas, ko mu je bil podan predlog, da se dražba dovoli.
(’) Glede zemljišč, ki niso vpisana v javni knjigi, se določa ta vrstni red po času, ko prispe zaprosilo za opravo zastavnega popisa k izvršilnemu sodišču; če pa je izvršilno sodišče samo pristojno za dovolitev prisilne dražbe, po času, ko prispe k njemu predlog za dovolitev prisilne dražbe.
Kdaj dovoljuje dražbo izvršilno sodišče.
§ Ul-
(') Upnik, m čigar izvršno terjatev jo že pravnomočno osnovana zastavna pravica na zemljišču, sme podati predlog za dovolitev dražbe neposredno pri izvršilnem sodišču.
(*) Glede zemljišč, ki niso vpisana v javni knjigi, je zaznamiti dovolitev dražbe v zapisniku o prejšnjem zastavnem popisu [§§ 73. in naslednji].
Pristop.
§ H2.
(') Ko se je v javni knjigi zaznamila dovolitev dražbe in dokler se to družbeno postopanje ne ustavi, se ne sme uvesti v korist drugim izvršnim terjatvam posebno dražbeno postopanje glede istega zemljišča.
(s) Če pa gre za zemljišča, ki niso vpisana v javni knjigi, je odločilen za to čas, ko se opravi zastavni popis, ali čas, ko se je dovolitev dražbo že zaznamila v zapisnik o prejšnjem popisu [§ 111., odstavek (s)].
(’) Vsi upniki, ki se jim dovoli med družbenim postopanjem dražba istega zemljišča, pristopijo s tem k uvedenemu postopanju ter ga morajo sprejeti v onem stanju, v katerem je ob času njih pristopa; od tega časa imajo vse pravice, kakor bi se bilo uvedlo postopanje na njih predlog.
(4)	Izvršilno sodišče obvesti takega upnika, da in h kateremu postopanju je pristopil, kakor tudi zave»anca in vse upnike, na katerih predlog se je uvedlo postopanje ali ki so že prej pristopili k postopanju
Ugotavljanje vrednosti zemljšča in
ustanavljanje dražbenih pogojev.
§ 113
(') Da se ugotovi vrednost zemljišča, ki ga je treba prodati, pozove sodišče enega ali dva izvedenca, da ja zasliši o vrednosti zemljišča, ali pa odredi cenitev na licu mesta ob udeležbi enega ali več izvedencev, vendar to poslednje samo tokrat, kadar je to po okolnostih p edinega primera prikladnejše, da se zanesljivo ugotovi vrednost zemljišča ali njegove pritikline, in ne bi bilo to združeno z nerazmernimi stroški. Sodišče pa morasto storiti, če gre za zemljišče ali pritiklino zemljišča večjo
vrednosti. UDenem s cenitvijo zemljišča se popiše in oceni tudi njegova pritiklina.
(2)	Ko se ugotavlja vrednost, je treba označiti, koliko vrednost ima zemljišče, če ostanejo v veljavi služnosti, preužitki [ohranjene preživnine] ali druga realna bremena, ki se drže zemljišča, in koliko vrednost ima zemljišče brez vseh teh bremen; razen tega je treba oceniti ta bremena sama zase in označiti v zapisniku tudi denarne zneske glavnice, ki ustreza njih vrednosti.
(а) Cenitev na licu mesta se poveri kakšnemu izvršilnemu organu. Vendar pa se sodni služitelji ne smejo uporabljati za taka dejanja.
(*) O odrejeni cenitvi je obvestiti zavezanca in zahtevajočega upnika, ki se jima obenem naznani kraj in čas cenitve.
(5)	Minister pravde izda z uredbo natančnejše predpise o tem, katera zemljišča in katere pritikline je srna trati, da imajo večjo vrednost, potem o postavljauju in izbiranju izvedencev kakor tudi o njih nagrajanju in naposled o načelih, po katerih se mora vršiti cenitev. S to uredbo se predpiše tudi to, koliko je dopustno pri zgradbah ugotoviti njih vrednost namesto s cenitvijo na podstavi donosov, odločilnih za odmero davka, ali na podstavi letnega davka.
(б) Če je bilo zemljišče že ocenjeno ob kakšnem prejšnjem dražbenem postopanju ali v konkurznem postopanju in ni minilo od takrat več nego leto dni ter ni nastopila važna izprememba v kakovosti ali obsegu zemljišča ali njegove pritikline, sme vzeti sodišče za vrednost zemljišča vrednost, ki je bila ugotovljena že v prejšnjem postopanju. Sodišče sme opustiti cenitev tudi takrat, kadar gre za zemljišča manjše vrednosti in je predložil zahtevajoči upnik listine, s katerimi je vrednost zemljišča verjetno izkazana, ter smatra sodišče te listine za zanesljive in pripravne, da se na njih podstavi ugotovi vrednost. V enem in drugem primeru mora zaslišati sodišče, preden izda svojo odločbo, zavezanca in zahtevajočega upnika; če pa je podal tak predlog eden izmed njiju, predlagateljevega nasprotnika.
(7)	Če gre za zemljišča, ki niso vpisana v javni knjigi, in je treba opraviti zastavni popis [§ 109., odsta-vek (>)], se opravi pri tej priliki tudi cenitev.
(9) V vsakem primeru ugotovi sodišče vrednost po svobodnem prepričanju na podstavi mnenj ali predloženih listin in drugih navedenih podatkov [§ 368. civilnega pravdnega postopnika].
§ H4.
(‘) Če ni bil že predlogu za dovolitev dražbe priložen načrt družbenih pogojev [§ 107., odstavek (3)], pozove izvršilno sodišče, ko prispe zapisnik o opravljeni cenitvi zemljišča ali ko se kako drugače ugotovi vrednost zemljišča, zahtevajočega upnika, naj predloži v določenem roku tak načrt ali pa naj se izjavi o tem na sodni zapisnik, ker bi se sicer dražbeno postopanje ustavilo.
O Izvršilno sodišče odredi obenem po službeni dolžnosti in na predlog vse potrebne dopolnitve ali poprave zapisnikov o popisu in jenitvi zemljišča.
(*) Glede zemljišč, ki niso vpisana v javni knjigi, pozove izvršilno sodišče poleg tega z oklicem vse one osebe, katere zahtevajo stvarne pravice na zemljišču, ki se naj proda na dražbi, naj prijavijo v določenem roku sodišču svoje pravice in zahtevke, ker bi se vzeli sicer v ražbenem postopanju ■' poštev samo toliko, kolikor so razvidni iz izvršilnih spisov,
C) Če ustrezajo dražbeni pogoji, ki jih je predložil zahtevajoči upnik, zakonskim določbam o dražbenih pogojih, jih odobri izvršilno sodišče brez predhodne ustne razprave, če pa se predlagajo v njih po zakonu dopustni odstopki od zakonskih določb o dražbenih pogojih [§§
116.,	118., 119., 120., 123.], določi sodišče narok za ustanovitev dražbenih pogojev. Na narok povabi sodišče zavezanca, zahtevajočega upnika kakor tudi vse one osebe, v katerih korist obstoje po spisih, ki so pri sodišču, na zemljišču stvarne pravice in stvarna bremena.
(5) Osebam, ki se jim vabilo verjetno ne bo moglo vročiti o pravem času, postavi sodišče skrbnika, ki se mu vroči vabilo. Ista oseba sme biti postavljena za skrbnika tudi več udeležencem, ako si njih koristi ne nasprotujejo. Postavitve za skrbnika ni treba razglašati z oklicem. Skrbnik zastopa osebo, za katero je postavljen, dokler ta oseba ne pride sama ali ne naznani sodniku drugega zastopnika ali dokler ne zahtevajo koristi te osebe nadaljnjega zastopanja.
(6) Na naroku za razpravo o predlaganih dražbenih pogojih smejo podajati vse povabljene osebe predloge o izpremembi predlaganih dražbenih pogojev. Sodišče ustanovi po posledku razprave dražbene pogoje, pazeč pri tem na določbe §§ 116. do 123., 148., 162. do 164.
(T) Če se predlaga na naroku za ustanovitev dražbenih pogojev ustavitev ali odložitev družbenega postopanja, je dopustno pristopiti k razpravi o dražbenih pogojili šele, ko se ta predlog zavrne. Vpoštevaje vse razmere, odloči sodišče, ali bo počakalo z odločbo o dražbenih pogojih, dokler ne postane sklep o zavrnitvi omenjenega predloga pravnomočen.
Dražbeni pogoji.
§ 115.
Dražbeni pogoji morajo obsegati:
1. točno označbo zemljišča s kratko navedbo pritiklin, ki se naj prodajo z njim vred; če pa se prodajajo deleži zemljišča, tudi njih označbo z ulomkom;
2. določbe o načinu dajatev in o višini jamčeviue, ki jo morajo dati ponudniki [kavcija, §§ 116. in 117.];
3. označbo služnosti, preužitkov in drugih realnih bremen, ki ne spadajo med hipoteke 'in ki jih mora prevzeti najboljši ponudnik, kateremu se zemljišče domakue [zdražitelj], brez zaračuna na kupnino [največji ponudek § 118.];
4 označbo najmanjšega sprejemljivega ponudba [§ 119-1;
5. določbe o tem, kako se plačaj kupnina [§§ 120. in 121.];
6. označbo časa, ko preidejo nevarnosti in koristi na kupca [§ 122., odstavek (*)];
7. določbe o času in pogojih, ob katerih je predati zemljišče kupcu ter vpisati njegovo lastninsko pravico v javni knjigi [§ 122., odstavek (2)];
8. če so predlaga dražba zemljišča po katastrskih parcelah, natančnejše določbe o tem [§ 123.].
Ja m če v i n a.
§116. '*
(’) Če ne odredi sodišče na predlog kaj drugega, znaša jamčevina, ki jo morajo položiti ponudniki, vsaj deseti del ugotovljene vrednosti zemljišča in njegove pritikline,
(2) Ja inčev in a se polaga v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki so po obstoječih posebnih predpisih prikladni za nalaganje sirotinskega denarja, in sicer po k ur zn i vrednosti na dan položitve, toda nikoli ne po ceni, ki bi bila večja od nominalne vrednosti.
(3) V družbenih pogojih se srne upravičiti sodnik, ki bo vodil dražbeni narok, da sme oprostiti od položitve jarnčevine zahtevajočega upnika in upnike, katerih terjatve so zavarovane z zastavo, kolikor bi bile njih terjatve po vrstnem redu pokrite z najmanjšim sprejemljivim ponudkom.
(4) Država kot ponudnik je oproščena dajanja jam-čevine.
§ 117.
C) .Tarnčevina, ki jo je dal ponudnik, čigar ponudba ia bila sprejeta, ostane pri sodišču, dokler se ne izpolnijo vse obveznosti po dražbenih pogojih ali dokler se domik dotičnega zemljišča pravnomočno ne odreče.
(*) Najboljšemu ponudniku, ki je bil po § 116., odstavku (“), oproščen položitve jarnčevine, prepove sodišče takoj, čim se dražba konča, vsako odsvojitev, obremenitev in zastavitev njegove terjatve, ki služi za jam-čevino; ta prepoved se zaznami po službeni dolžnosti obenem v javni knjigi pri tej terjatvi. Vpisi, ki se izvrše glede te terjatve po tej zaznambi, ne ovirajo, da se uporabi terjatev za poplačilo vseh zahtevkov, ki bi nastali iz prisilne dražbe zoper najboljšega ponudnika.
(*) Ostalim ponudnikom se vrne položena jamčevina po koncu družbenega naroka, kar se mora zaznamiti v družbenem zapisniku. To zaznambo podpišejo ponudniki ki so prejeli svojo jamčevino nazaj.
(4) Najboljši ponudnik sme dati ob vsakem času namesto dane jarnčevine drugo dopustno varščino v isti višini.
(5) Jamčevina najboljšega ponudnika služi kot zastava za vse obveznosti, ki nastanejo zoper njega iz dražbe.
Prevzem bremen.
§ 118.
•
Če ne odredi sodišče na predlog in z upravičenčevim pristankom kaj drugega, mora prevzeti kupec brez zaračuna na kupnino služnosti, preužitke in druga realna bremena, ki jim gre prvenstvo pred vsemi zastavnimi pravicami in pred pravico do poplačila iz § 86. kakor tudi pred pravico do poplačila, ki gre zahtevajočim upnikom. Služnosti, preužitke [pridržane preživnine] in druga realna bremena, ki imajo vrstni red za omenjenimi pravicami, mora prevzeti kupec samo po odbitku od kupnine, in sicer samo toliko, kolikor so po svojem vrstnem redu pokriti z razdelno maso [§ 178.]. Če je več zahtevajočih upnikov, mora prevzeti kupec brez zaračuna na kupnino samo one 'služnosti, preužitke in druga realna bremena, ki jim gre prvenstvo pred onim zahtevajočim upnikom, čigar vrstni red je izmed vseh zahtevajočih upnikov najboljši. Za ^knjižene rabokupne pravice ostanejo v veljavi predpisi državljanskega zakonika. Rešilno-kupno pravico, ki je ni uporabil upravičenec o pravem ČMU. mora sod>5če po službeni dolžnosti izbrisati v javni knjigi, ne du bi šla upravičencu pravica do odškodnine.
Najmanjši sprejemljivi ponudek.
§ 119.
(') Na dražbi se ne smejo sprejeti taki ponudki, ki ne dosezajo pri hišah polovice, pri kmetijskih posestvih in Zemljiščih pa ne dveh tretjin ugotovljene vrednosti [najmanjši sprejemljivi ponudek]. Toda ua predlog upnika, čigar terjatev je zavarovana z zastavo, ali na zave-zančev predlog sme določiti sodišče, ako pristane na to zahtevajoči upnik, za najmanjši sprejemljivi ponudek tudi večji znesek.
(*') V dražbenih pogojih se mora označiti najmanjši sprejemljivi ponudek s številkami in besedami
Plačilo kupnin p.
§ 120.
(1) Kupec mora položiti četrtino kupnine v petnajstih dneh, odkar mu je bilo zemljišče pravnomočno domak-njeno. Nadaljnjega polaganja gotovine je oproščen kupec toliko, kolikor pristanejo upniki, katerih terjatve, zavarovane z zastavo, se bodo verjetno poravnale iz kupnine, da prevzame kupec dotične dolgove, ali kolikor mora prevzeti kupec po določbah tega zakona [§ 118.)] ali po diažbenih pogojih terjatve, služnosti, preužitke in druga realna bremena, kar jih je zavarovanih z zastavo, v za-račun njih vrednosti na kupnino; ob tem izračunavanju ni vpoštevati zaostalih rent, potem zaostalih preživnin in drugih plačil ali dajatev, ki se ponavljajo, zaostalih obresti od terjatev, ki jih je prevzeti, niti pravdnih niti izvršilnih stroškov.
(2) Preostali del kupnine mora položiti kupec pri sodišču v gotovini v dveh enakih obrokih v dveh mesecih, odkar je bilo zemljišče pravnomočno domaknjeno. Gotovina. položena pri sodišču za jamčevino, se sme uporabiti za dopolnitev poslednjega obroka kupnine, če je izpolnil kupec vse ostale obveznosti iz dražbenih pogojev.
(’) Od kupnine, ki preostane po odbitku prevzetih terjatev in vrednosti prevzetih bremen, mora plačevati kupec obresti, in sicer od dne, ko mu je bilo zemljišče domaknjeno, dokler kupnine ne plača.
(4)	Pristojbine, ki se morajo plačati za prenos zemljišča, se ne smejo vračunavati v kupnino.
C) S pristankom zahtevajočega upnika in upnikov, zavarovanih z zastavo, sme ustanoviti sodnik, če se to predlaga, v dražbenih pogojih druge določbe o plačilu kupnine.
Odpovedovanje prevzetih terjatev.
§ 121.
Kolikor ni dogovorjen krajši odpovedni rok, sme odpovedati kupec terjatve, zavarovane z zastavo, ki jih je prevzel v zaračun na kupnino, poluletno, ne glede na dogovorjene plačilne roke, samo takrat, kadar znašajo dogovorjene obresti in druga dogovorjena periodična plačila ol terjatve, izvzemši odplačevanje glavnice, skupaj več kot šest odstotkov na leto; vendar pa se sme koristiti kupec tudi s krajšimi dogovorjenimi odpovednimi roki.
Prehod nevarnosti. Predaja zemljišča.
§ 122.
(l)	Nevarnost prodanega zemljišča preide na kupe« z onim dnem, ko mu je bilo zemljišče domaknjeno. O*
tega dne ima pravico do vseh plodov in donosov od zemljišča. Vendar pa mora nositi od tega dne tudi vsa bremena, spojena z lastnino zemljišča, kolikor niso prestala zaradi dražbe, kakor tudi vse davke in druge javne davščine, ki se plačujejo od zemljišča, ter mora plačevati od istega dne tudi obresti od terjatev, ki so prevzete v za-račun na kupnino.
(-’) Kupni se preda zemljišče s prodanimi pritiklinami vred in njegova lastninska pravica se vknjiži šele, ko se izpolnijo vsi dražbeni pogoji. Zemljišče je predati, če je to potrebno, po določbah § 303.
Prodaja po parcelah.
§ 123.-
(l) Zemljišča, ki sestavljajo v zemljiški knjigi eno telo [bitje], je prodati praviloma kot celoto.
(-') Vendar pa sme predlagati zahtevajoči upnik v načrtu družbenih pogojev dražbo takega telesa po parcelah ali po skupinah parcel. V takem primeru mora točno označiti parcele ali njih skupine, ki jih je treba prodati vsako zase.
(“) Tak predlog smej podati tudi vsak u.pnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali ki mu gre pravica do poplačila, kakor tudi zavezanec, toda najdlje na naroku, določenem za ustanovitev dražbenih pogojev. Narok za ustanovitev dražbenih pogojev se mora določiti, čiru je tak predlog podan.
(*) če sodišče usvoji predlog, se mora ugotoviti vrednost vsake parcele ali vsake skupine, ki jo je treba prosti vsako zase, kakor tudi najmanjši sprejemljivi ponu-dek za vsako poedino izmed njih.
Začasna uprava.
§ 124.
(1) Dokler se zemljišče, prodano na dražbi, ne preda kupcu, sme predlagati zahtevajoči upnik in vsak upnik, ^igar terjatev je zavarovana z zastavo, izvršilnemu sodišču, naj odredi začasno upravo.
(2) Tudi kupec srne predlagati tako upravo že na družbenem naroku, pa tudi pozneje, če redno izpolnjuje družbene pogoje.
§ 125.
Na začasno upravo se uporabljajo določbe o prisilni upravi z nastopnimi izpremembami:
1. sodišče sme postaviti tudi kupca za upravitelja, če ni v poedinem primeru glede njegove osebe ali iz drugih važnih razlogov nobenega pomisleka zoper njegovo postavitev;
2. vpliv na upravo, ki gre po določbah o prisilni upravi zahtevajočemu upniku, gre v istem obsegu tudi upni-ku, ki je predlagal začasno upravo, nadalje kupcu, če ni sam upravitelj, toda temu samo dotlej, dokler redno iz-P°bljuje družbene pogoje;
3. uprava se konča, čim se pravnomočno ustavi postopanje o prisilni dražbi ali čim se zemljišče preda kup-°u; ko odredi sodišče, da se zemljišče predaj kupcu, izda
enejn potrebne odredbe po § 105.;
,	4- iz donosov se plačujejo samo upravni stroški, potem
y/' a1ki, omenjeni v § 98., št. 1. do 3., kolikor dospevajo ° času uprave; donosni prebitek pa se mora položiti Pri sodišču, ki ga vroči kupcu, ko ta izpolni vse dražbene Pogoje; če se domik zemljišča prej pravnomočno razve- j
| ijavi ali če izgubi učinek zaradi tega, ker se je dovolila ! ponovna dražba [§ 162.]), ali zaradi tega, ker je sodišče sprejelo nadponudbo [§ 157.], pripadejo donosi razdelni masi.
5.	namesto kupca sme postaviti sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti drugega upravitelja, če ne izpolni kupec o pravem času dražbenih pogojev aji če je iz drugih važnih razlogov umestno, kupcu odvzeti upravo.
§ 126.
Če se domik zemljišča pravnpmočno razveljavi ali če izgubi učinek zaradi tega, ker se je dovolila ponovna dražba, ali zaradi tega, ker je sprejelo sodišče nadponudbo, traja uprava, odrejena po § 124., dokler se ne preda zemljišče novemu kupcu. Prejšnjemu kupcu se v, takih primerih odvzame uprava. Namesto njega še sme postaviti novi kupec za upravitelja, če on to zahteva In če nt zoper to pomislekov, omenjenih v § 125., št. 1.
§ 127.
C) Prisilna uprava, uvedena pred dražbenim narokom, preide z dnem, ko se zemljišče domakne, sama po sebi v upravo na korist kupcu. O domiku obvesti sodišče dosedanjega upravitelja po službeni dolžnosti. Namesto njega sme postaviti sodišče kupca za upravitelja, če on to zahteva in če ni zoper to pomisleka [§125., št. 1.].
(a) Donosi, ki dospevajo v času do domik5 zemljišča, se razdele po določbah §§ 100. do 103. Ce se dražbeno postopanje ustavi, preden'je končano, preide začasna uprava sama po sebi iznova v prisilno upravo in donosi se razdele, kakor niti ne bi bilo začasne uprave.
Predhodna ugotovitev bremenskega stanja.
§ 128.
(*) Vsak upnik, čigar terjatvi, zavarovani z zastavo, gre prvenstvo pred pravico do poplačila ali pred zastavno pravico zahtevajočega upnika, sme predlagati v osmih dneh, ko se obvesti o dovolitvi prisilne uprave, pri izvr-Sdnenv sodišču, naj se predhodno ugotove terjatve in bremena, ki jim gre prvenstvo pred terjatvijo zahtevajočega upnika [predhodna ugotovitev bremenskega stanja].
P) Za to ugotovitev določi sodišče, ko izvede cenitev ali kako drugače ugotovi vrednost zemljišča, na čim krajši narok ter povabi nanj osebe, označene v § 114., odstavku (4). Ta narok se ne sme preložiti.
§ 129.
Predhodna ugotovitev stanja se zgodi po poslednjem stanju zemljiške knjige in po uradnih priobčilih in spisih, ki so pred sodiščem, o bremenih zemljišča in o zahtevkih in pravicah, ki jih bo verjetno vzeti v poštev ob razdelitvi kupnine. Kdor trdi, da so omenjeni podatki, ki so bistveni za ugotovitev bremenskega stanja, netočni, zlasti pa kdor izpodbija višino ali vrstni red zahtevkov in bremen, ki bi jih bilo vpoštevati ob ugotovitvi bremenskega stanja, ta mora svojo trditev sodišču verjetno izkazati najdlje v petih dneh po naroku za ugotovitev bremenskega stanja, ker se ugotovi sicer bremensko stanje po vsebini omenjenih spisov, in sicer po nučelih § 130.
?! m
(’) Kolikor ne izhaja iz po »led k a ustne razprave ali iz spisov, ki so pred sodiščem, kaj drugega, se smatrajo ob predhodni ugoto vitvi bremenskega stanja pogojne terjatve za nepogojne, rokovne terjatve pa za dospele; glede zahtevkov za plačila ali dajatve, ki se ponavljajo, se računi glavnica, ki ustreza sedanji vrednosti pravice do plačil ali do dajatev. Kolikor ne izhaja iz posledica ustne razprave ali iz spisov, ki so pred sodiščem, kaj drugega, se prištejejo k obrestnim terjatvam obresti, zaostale za eno leto; ob isti omejitvi se računi tudi glede pravice do plačil ali do dajatev, ki se ponavljajo, enoletni zaostanek dospelih plačil ali dajatev. Vkupne hipoteke se računijo po razmerju, označenem v § 185., odstavku (3); toda ob računanju po predpisih tega paragrafa je vzeti za podstavo, Če se prodado na dražbi vsa zemljišča, obremenjena s hipoteko, namesto ostankov razdelnih mas ugotovljene cenilne vrednosti, če pa se prodado na dražbi samo nekatera izmed zemljišč, ki jamčijo vkupno, davčne cenitve vseh zemljišč, ki jamčijo vkupno. Za to potrebne podatke si mora pribaviti sodišče po službeni dolžnosti.
(2)	Terjatve nedoločene višine se postavijo z označenim najvišjim zneskom; predznamljene terjatve se vzamejo v poštev samo, če ni še iztekel rok za opravičbo ali če se je že uvedla pravda za opravičbo.
(:1) Bremena in pravice, ki jih mora prevzeti zdraži-telj brež zaračuna na kupnino ali ki se morajo izbrisati po končanem dražbenem postopanju, ne da bi šla upravičencu prit vica do odškodnine j§ 118.], se ne vračunavajo ob predhodni ugotovitvi bremenskega 'stanja.
§ 181.
(1) Sklep, s katerim se predhodno ugotovi bremensko stanje, se mora vročiti v osmih dneh po naroku s pismenim odpravkom predlagatelju in vsem ostalim osebam, povabljenim na narok. Ta ugotovitev mora služiti za podstavo, na kateri se presodi, ali je oporek dopusten zaradi tega, ker nedostaja kritja za zahtevke, zavarovane z zastavo [§§ 152. do 155.]; za poznejšo razdelitev kupnine ni obvezna.
(=) Zoper ugotovitev sme vložiti rekurz vsaka izmed oseb, povabljenih na narok.
(s) Ko izvršilno sodišče predloži rekurz, mora priobčiti sodišču druge stopnje, na kateri dan je določen družbeni narok. Odločba o rekurzu mora prispeti k izvršilnemu sodišču najkasneje tretji dan pred določenim dražbe-nim narokom; zoper odločbo o rekurzu ni dopusten nadaljnji rekurz.
§ 182.
(') Zavezanec kakor tudi ostale osebe, ki so prišle na narok, odgovarjajo, če navedejo na razpravi kaj ueres-ničnega, zahtevajočemu upniku za škodo, ki mu je nastala iz tega; poleg tega sme odrediti sodišče zoper te osebe kazni zbog objesti [§ 268. civilnega pravdnega zakonika].
(2) Zahtevajoči upnik sme podati predlog za povračilo škode pri izvršilnem sodišču, ko je dražbeno postopanje končano; sodišče ugotovi povračilo po svobodnem prepričanju [§ 369. civilnega pravdnega postopnika]. Ko postane ta sklep pravnomočen, sme predlagati zahtevajoči upnik pri izvršilnem sodišču dovolitev izvršbe zoper onega, ki je dolžan dati to povračilo.
Določanje in objavljanje družbenega naroka.
§ 133.
(*) Ko se s sklepom ugotovi vrednost zemljišča in ustanove dražbeni pogoji, določi sodišče z oklicem [§ 62.] dražbeni narok tako, da mine od dne, ko se oklic prvikrat objavi v novinah, določenih za uradne razglase sodišča, do dne družbenega naroka eden do dveh mesecev. V primeri § 62., št. 2., se računi ta presledek od dne, ko se je oklic nabil na sodni deski. Od dne, ko se je dražba dovolila, do dne dražbenega naroka pa mora biti presledek treh mesecev. To poslednje ne velja za primere ponovljene dražbe [§§ 148. in 149.] in ponovne dražbe [§ 162.].
(2)	Dražbeni narok se ne sme opravljati, preden postaneta dovolitev prisilne dražbe in ustanovitev družbenih pogojev pravnomočni.
§ 134.
Dražbeni oklic mora obsezati:
1. točno označbo zemljišča s kratko označbo pritikline, ki naj se proda z njim, poleni navedbo ugotovljene vrednosti zemljišča in pritikline, če pa se prodajajo deleži zemljišča, njih označbo z ulomkom; če gre za zemljišča, ki niso vpisana v javni knjigi, pa se označi tudi po imenu sedanji posestnik zemljišča;
2. če se prodajajo posamič ali po skupinah poediue parcele, ki sestavljajo v zemljiški knjigi eno zemljiško telo, tudi označbo parcele ali skupin, ki naj se prodado posebe, in njih ugotovljene vrednosti;
3. dan, uro in kraj dražbe;
4. označbo najmanjšega sprejemljivega ponudka kakor tudi znesek jamčevine in iz česa mora sestajati jam-čevina;
o.	priobčilo, da je moči dražbeno pogoje in listine, ki se nanašajo na zemljišče, vpogleda ti pri izvršilnem sodišču ;
6. poziv, naj prijavi vsakdo, ki ima na zemljišču pravico, zaradi katere dražba ne bi bila dopustna, svojo pravico sodišču najdlje na dražbenem naroku, in sicer preden se začne dražba, ker bi se sicer ta pravica glede do-tičnega zemljišča ne mogla več uveljavljati na škodo poštenega kupca;
7. priobčilo, da se bodo obveščale izmed oseb, za katere na zemljišču že obstoje pravice ali bremena ali za katere se med družbenim postopanjem osnujejo take pravice ali taka bremena, s posebno vročitvijo o nadaljnjih dogodkih dražbenega postopanja samo one osebe, ki stanujejo v območju izvršilnega sodišča ali ki naznanijo sodišču pooblaščenca za vročitve, ki stanuje na sedežu sodišča, in da se bodo obveščale vse druge osebe odslej z nabitkom na sodni deski. Davčno oblastvo pa mora biti v vsakem primeru obveščeno s posebno vročitvijo.
§ 135.
(') Po en odpravek dražbenega oklica vroči sodišče zavezancu, zahtevajočemu upniku in vsem osebam, katere imajo po spisih, ki so pri sodišču, na zemljišču ali na pravicah, ki se drže tega zemljišča, stvarne pravice, stvarna bremena ali predkupne pravice.
(“') Če je na zemljišču v knjižena zastavna pravica v korist zastavnicam ali dednim obveznicam, ki se gla^e 1,.a' prinoiSinikat ali se prenašajo z indosamentom ter j®1 P
izdalo podjetje, ki je pod posebnim državnim nadzorom, se vroči odpravek oklica, določen za podjetje, pristojnemu nadzornemu organu.
(“) bazen tega se vroči po en odpravek davčnemu ob-lastvu, če pa se prodajajo zemljišča države, samoupravnega telesa ali ustanove, ki je pod upravo države, ali družbe ali društva, ki je pod nadzorom posebnega državnega poverjenika [komisarja], tudi nadzornemu upravnemu oblastvu ali pristojnemu nadzornemu organu; če pa se prodajajo zemljišča javne in občekoristne ustanove, tudi upravnemu oblastvu, omenjenemu v tj 20.
(4)	Obenem mora pozvati sodišče upnike, ki imajo na tem zemljišču z zastavo zavarovane terjatve, naj se izjavijo najdlje osem dni pred dražbe ni m narokom, ali zahtevajo poravnavo svojih terjatev s plačilom v gotovini, ali pa pristajajo na to, da prevzame dolg kupec in da se hkrati dosedanji dolžnik oprosti tega dolga. Obenem se jim priobči tudi to, da se smatra oni, ki ne zahteva naj-kesneje osem dni pred družbenim narokom plačila v gotovini, da pristaja na to, da kupec prevzame dolg in da se njegov prejšnji dolžnik oprosti dolga. Takega poziva ni pošiljati onemu upniku, za čigar terjatev je vknjižena vkupna hipoteka ali ki ima pogojno terjatev.
(•’) Če je zastavna pravica vknjižena za terjatve, ki bi utegnile nastati iz otvorjenega kredita ali iz naslova prevzetega poslovodstva ali iz naslova jamčenja ali iz naslova povračila škode [kreditna ali kavcijska hipoteka], se mora poleg tega upnik še pozvati, naj prijavi najkesueje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe, koliko znašajo terjatve, ki so nastale zoper zavezanca iz zgoraj omenjenih pravnih razmerij.
(“) Omenjene prijave se podado izvršilnemu sodišču pismeno ali pa ustno na zapisnik.
(7) Dražbeni oklic se vroči po predpisih, ki veljajo Ba vročanje tožb.
(8) Ko sodišče vroča dražbeni oklic davčnemu obla-stvu, ga mora pozvati, naj se glede davkov in drugih javnih davščin, zavarovanih z zastavo, izjavi po določbah odstavka (') tega paragrafa in naj prijavi najkesneje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe dotlej zaostale davke in druge javne davščine, ki se morajo plačevati od aetnljišča in še niso zavarovane z zastavo, ker bi se sicer, ne glede na prvenstvo, ki jim gre, poravnale šele, ko bo zahtevajoči upnik iz razdelile mase popolnoma poplačan.
(“) Za osebe, ki jim družbenega oklica verjetno ne ho mogoče vročiti o pravem času ali ki se jim je brez uspeha poskusila opraviti vročitev, se postavi skrbnik, ki mu vroči odpravek.
0°) Dan, uro in kraj družbenega naroka je treba razglasiti v občini, v kateri leži zemljišče, na način, ki je običajen v njej.
(u)	Izvršilno sodišče odredi po službeni dolžnosti, da jo dražbeni narok zaznamiti v javni knjigi. Osebam, v katerih korist se je zahtevala pred izvršitvijo te zaznambe vknjižba stvarnih pravic ali bremen ali predkupne ! piavice, se vroči, če še niso bile obveščene o dražbi, po 1 en odpravek družbenega oklica obenem s pozivom po od- !
stavkih I4) in (-)
§ 136.
Najkesneje petnajst dni pred dražbenim narokom se mora uveriti sodišče s presojo listin, služečih za dokaz emu, da je bil oklic razglašen in vročen, o tem, ali so so avirsile vse odredbe, izdane glede razglasitve in vročitve zbenega oklica, če opazi sodišče nedostatek, mora od- I ’	je	treba,	da	je	uioči	opraviti	brez	zadržka	1
dražbo na naroku, določenem zanjo; zlasti pa mora postaviti skrbnika, kjer je to potrebno.
§ 137.
(*) Zavezanec mara dovoliti v času med razglasitvijo in dnem dražbe osebam, ki se hočejo udeležiti dražbe, da si zemljišče ogledajo.
(2)	Na predlog odredi sodišče za ogled določene dni in ure, vpoštevaje pri tem, kolikor je mogoče, zavezan-čeve osebne in pridobitne razmere in potrebe neoviranega gospodarstva. Čas za ogled se priobči vsem onim osebam, ki pridejo k sodišču vpogledovat dražbene pogoje in ostale listine [§ 134., št. 5.].
Dražbeni u a r o k.
S 138.
j1) Dražbeni narok je javen ter se opravlja praviloma v sodnem poslopju. Iz važnih razlogov se sme opraviti dražba na predlog v kraju, kjer leži zemljišče. Na naroku se mora j razgrniti poleg dražbeni h pogojev na vpogled še vse listine, ki se nanašajo na dražbene postopanje, zlasti pa zapisniki o popisih in cenitvah ali listine, na katerih podstavi se je ugotovila vrednost zemljišča, kakor tudi listine, ki služijo za dokaz o izvršenih razglasih in vročitvah.
(2)	Narok in dražbo vodi sodnik. Upravičen je, izdati vse odredbe, ki so potrebne zato, da se vzdrži mir in red in da se preprečijo nedopustni dogovori, zastraševanja in vse druge ovire za podajanje ponudb, ter izvršiti te odredbe tudi šiloma, po potrebi s pripomočjo varnostnih organov. Sodnik odloča o vseli ugovorih in predlogih, ki jih podado poediini udeleženci med dražbo; vendar pa to ne poseza v njih pravico, zglasiti pozneje opo-rek zoper domik zemljišča, prodanega na dražbi
§ 139.
(l)	Na dražbenem naroku se mora sodnik, ko je oklical stvar, najprej uveriti na podstavi spisov, ali je po §
133.,	odstavku ("), dopustno, pristopiti k dražbi in ali ui katerega Izmed nedostatkov, navedenih v § 143., ki preprečujejo domik in ki se morajo vpoštevati po službeni dolžnosti. Ce spozna, da obstoji kakšen tak zadržek, in ga ni moči takoj odstraniti, izda potrebno odločbo. Če pa takega zadržka ni, prečita dražbene pogoje, ako to zahteva kakšna stranka. Nato priobči sodnik:
1. koliki so davki in druge javne davščine s pripadki vred, katerih plačilo v gotovini se zahteva;
2. izjave upnikov, podane glede poravnave nj'h terjatev ali glede tega, da vzame dolg kupec 18 136 ' odstavek (•)];
3. kolike so terjatve na podlagi kreditnega ali kavcijskega razmerja, ki so jih prijavili upniki po g 135., odstavku (5).
(-’) Potem da sodnik, če se to zahteva, potrebna pojasnila o d-ražbenih pogojih, nadalje o tem, kolike so terjatve, zavarovane na zemljišču z zastavo, kolika so bremena, ki jih mora prevzeti kupec, kakor tudi o drugih okolnostih, ki se nanašajo na zemljišče in so razvidne iz spisov. Naposled priobči sodnik red, v katerem se bo prodajalo več zemljišč istega zavezanca* na istem naroka ali se bo dražilo več deležev istega zemljišča.
* V izvirniku pumotouia: vorovuika (upnika).
(’) Zavezancu ni dopuščeno, niti v svojem niti v tujem imenu podajati ponudb. Prav to velja za sodnika, ki vodi dražbeni narok, za zapisnikarja in izklicatelja.
(-’) Ponudbe kakšnega zastopnika se sinejo dopustiti, če je njegova pooblastitev za zastopanje dokazana z javnimi listinami ali javno overovljenim pooblastilom. Te listine se morajo priložiti spisom. Sodnik sme dovoliti, če se mu predloži	ta dokaz	pred začetkom	dražbe,
iz važnih razlogov na	predlog,	da	se priobči	poobla-
stilčevo ime šele, ko se dražba konča.
(■') Vsak ponudnik	je vezan	na	svojo ponudbo, dokler se ne poda večja	ponudba.
§ 141.
, . (*) Sodnik mora pozvati na podajanje ponudb šele, ko izteče pol ure od časa, določenega	za	začetek naroka.
(“)	Dražba	se nadaljuje,	dokler	se	podajajo večje
ponudbe. Če to zahteva eden ali več ponudnikov, sme dovoliti	sodnik	kratek čas za	premislek.
(3)	Dražbo	je končati, če	se tudi	po	drugem pozivu
v petih minutah ne poda večja ponudba. Na to mora sodnik prisotne osebe izrečno opozoriti.
(*) Pred koncem dražbe mora sodnik še enkrat razločno. naznaniti poslednjo ponudbo, nato pa izreči dražbo .n končano.
Dornik.
§ 142.
P) Ko je dražba končana, pojasni sodnik onim osebam, ki so podale ponudbe, kakor tudi vsem prisotnim osebam, ki jih je bilo treba obvestiti o dražbenem naroku, iz kakšnih razlogov je moči zglasiti o po rek zoper domik. Nato jih vpraša, ali hoče kdo izmed njih in iz kakšnega razloga zglasiti oporek zoper domik.
(2)	Ko se odloča o domiku, ni vpoštevati izjav, ki se podado, ko je zapisnik o dražbenem naroku že sklenjen, kakor tudi ne pridržkov, nedoločnih izjav in takih oporekov, kateri se opirajo na okolnosti, ki ne posezajo v pravico onega, ki zglasi oporek.
§ 143.
(') Oporek' zoper domik najboljšemu ponudniku se sme opirati samo na nastopne razloge:
1. da je bil presledek med dnem, ko je bil dražbeni oklic prvikrat razglašen, in dnem, ko se je opravil dražbeni narok, krajši od enega meseca [§ 133., odst. (•)];
2. da ni obsezal oklic o dražbenem naroku onega, kar je predpisano za to, ali da ni bil razglašen ta oklic na predpisani način;
3. da niso bile obveščene o dražbenem naroku vse one osebe, kd bi jih moralo sodišče obvestiti;
4. da se ,je postopanje o prisilni dražbi nadaljevalo, dasi je bil izrečen sklep o njega ustavitvi;
5. da se niso vpoštevale pri dražbi določbe §§ 140. in 141. ali da je bil kakšen ponudnik neopravičeno zavrnjen od podajanja ponudb;
6. da se pogoji, ob katerih je bila podana najboljša ponudba, ne skladajo z ustanovljenimi družbenimi pogoji ali da se po teh pogojih ni smela dopustiti ponudba, za katero se zahteva domik;'
7. da najboljši ponudnik nima sposobnosti, sklepati pogodb ali pridobiti zemljišča, ki je prodano, ali da je podal najboljšo ponudbo zastopnik, čigar pooblastitev ai
bila dokazana po zakonu, kakor je treba [§ 140., odstavek (’)]; in
8.	da največja ponudba ne zadošča, da bi se z njo popolnoma poravnala z žastavo zavarovana terjatev s pripadki vred onega upnika, ki zglasi oporek, in ki ji gre prvenstvo pred terjatvijo zahtevajočega upnika.
(-’) Oporeki, ki se opirajo na razloge, omenjene v odstavku (’), št. 5. do 8., se morajo zglasiti ustno na dražbenem naroku samem [§ 142.J. Ostali oporeki se smejo podati tudi pismeno. Pismenim oporekom je dopustno ugoditi samo, če prispe vloga k sodišču najdlje dva dni pred dražbenim narokom. Nedostatki, omenjeni v št. 4., 6. in 7. odstavka ('), se morajo vpoštevati tudi po službeni dolžnosti, ostali pa se smejo vpoštevati samo, če so bili navedeni o pravem času z oporekom.	*
(3)	Činjenice, na katere se opira oparek* mora sodišče po službeni dolžnosti pretresti in ugotoviti.
§ 144.
0) Če ni nobenega oporeka in če ni nobenega nedo-statka, omenjenega v §§ 133., odstavku (3), in 143., št.' 4.,
6.	in 7., domakne sodnik že na dražbenem naroku s sklepom zemljišče najboljšemu ponudniku, čigar ponudbo spozna za sprejemljivo. Ta sklep mora razglasiti sodnik na naroku samem in poleg tega vročiti po en odpravek v osmih dneh po dražbenem naroku zavezancu, zahtevajočemu upniku in najboljšemu ponudniku; v odpravku označi sodišče ob kratkem prodano zemljišče in njegovo pritiklino, nadalje kupčevo ime, ceno, za katero, in pogoje, ob katerih je bilo zemljišče domaknjeno.
(2) Domik je razglasiti v osmih dneh po dražbenem naroku na sodni deski ter ga zaznamlti v javni knjigi. Posledica te zaznambe je ta, da ustvarjajo poznejši vpisi v javni knjigi pravice zoper dosedanjega lastnika samo, če se izreče domik za neučinljivega. V razglasu mm-a sodišče navesti, kolik je bil največji doseženi pouudek, rok za prijavo nadponudbe [§ 157.J in njen najmanjši znesek.
(3) Vsakdo, ki ga je moralo sodišče obvestiti o dražbenem naroku, sme predlagati, da se uvrsti zgoraj omenjeni razglas ob njegovih stroških v novine, določene za uradne razglase sodišča.
§ 145.
(*) O zglašenih ugovorih odloči sodišče praviloma s sklepom na dražbenem naroku samem.
(-') Če sodnik zaradi ugovora odreče dom mr a odločiti, ko je zaslišal vse prisotne osebe, ki jih niral obvestiti o dražbenem naroku, vpoštevaje kakovost uveljavljenih nedostatkov, o tem: ali bo dražbo, ko po potrebi odstrani uveljavljale uedostatke, takoj nadaljeval ali pa bo določil nov dražbeni narok. Kolikor temu ne nasprotuje razlog oporeka, ki ga je spoznalo sodišče za upravičenega, so v prvem primeru ponudniki, ki so se udeležili končane dražbe, vezani na svoje prejšnje 1>°' nudbe, kolikor niso izgubile svoje veljavnosti zbog večjih ponudb.
(3)	Če ni moči odločiti o zglašenem oporekli na dražbenem naroku samem* vroči sodišče po en odpravek sklepa, s~Traterrhi je odločilo o oporeku, v osmih dneh po dražbenem naroku najboljšemu ponudniku, zahtevajočemu upniku, zavezancu kakor tudi vsem osebam, k1 imajo v dotičnem primeru pravico, vložiti rekurz [§ 147-1-
(') Določbe g 144., odstavkov (2) in (“), veljajo tud tukaj.
(*) Sodišče odreče s sklepom	domik,	če se je -/.glasil
Upravičen oporek ali če spozna	sodišče	samo,	da-si	se
zoper to ni zglasil ugovor, da očividno obstoji kateri izmed nedostavkov, omenjenih v	§ 143.,	št. 4.,	6. in	7.,
ali nedostatek, omenjen v § 133.,	odstavku (’).
(s) Zaradi nedostatka, omenjenega v § 143., št. 3., ni odrekati domika, če so osebe, ki niso bile povabljene, vendarle prišle na dražbeni narok, ali če so poslale nanj zastopnika. Oporeka iz razloga, ker vobče ni bila položena jamčevina ali kor ni bila položena zadostna jamčevina, kakor tudi oporeka iz razloga, ker ponudnikov zastopnik liima upravičila za zastopanje ali ker nima pooblastila, ni jemati v poštev, če so odstranijo ti nedostatki, še preden se odloči o odmiku, na ta način, da se jamčevina naknadno položi ali dopolni ali da se naknadno predlože listine, omenjene v § 140., odstavku (’).
(:1) V javni knjigi jo zaznambi, da je bil domik odročen. Ce pa višje sodišče po rekurzp podeli dondk, učinkuje zaznamba tega domika od časa, ko se je zaznambo, da je bil domik odročen.
§ 147.
(') Sklep o domiku je moči izpodbijati z rekurzom samo iz katerega izmed razlogov, omenjenih v §§ 133., odstavku (’), in 143., ali iz razloga, da se domik ne sklada z vsebino zapisnika o dražbenem naroku ali z Vsebino drugih spisov, ki jih mora vpoštevati sodišče ob domiku po zakonu, ali da se nanaša največji ponudek na drugo zemljišče. Toda iz razlogov, omenjenih v § 138., Št. 1. do 3., 5. in 8., smejo vložiti rekurz samo one osebe, ki so zglasile brez uspeha te ugovore o pravem času po določbi § 143., odstavka (’)•
(’) Osebe, ki niso bile povabljene na narok, kakor jo bilo treba, in tudi niso prišle na narok, smejo izpodbijati v vsakem primeru domik z rekurzom iz vseh razlogov, omenjenih v odstavku (‘), prvem stavku.
(®) Oni, ki ga je sodišče označilo za kupca, sme izpodbijati domik tudi takrat, kadar mu je sodišče do-nieknilo zemljišče, dasi je bilo treba odreči domik, prav tako pa tudi takrat, kadar mu ga je bilo treba domekniti °b drugih pogojih, ne pa ob onih, ki so navedeni v odpravku sklepa o domiku.
(*) Rekurz zoper to, da je bil domik od,rečen, se sme opirati samo na to, da se odrek ne sklada z vsebino zapisnika o dražbenem naroku ali z vsebino drugih spisov, ki bi jih bilo moralo soidšče po določbah tega zakona vpo-stevati ob odločbi o domiku. ali na to, da ni bilo uobe-nega zakonskega razloga za to, da se domik odreče [§ 146.]; kdor pa jo na dražbenem naroku ugovarjal zoper domik, nima pravice do takega rekurza.
(®) Po en odpravek sklepa o rekurzu se vroči najboljšemu ponudniku, zahtevajočemu upniku in zavezaucu, in sioer tudi takrat, kadar niso vložili rekurza sami.
(") Sodišče pne stopnje mora izdati po službeni dolžnosti odredbe, ki bi bile glede na odločbo o rekurzu s« potrebne.
§ 148.
(l)	Zemljišče se ne sme domekniti, če ni bila podana ba dražbenem naroku ponudba, ki doseza najmanjši »Prejemljivi ponudek [§ 119.].
.	j*)	Ce	je	bil domik pravnomočno odrečen zato, ker
• bil podan najmanjši sprejemljivi ponudek, določi so-isoo ponoven dražbeni narok, ako predlaga to zahteva-
joči upnik v enem meseou po brezuspešno opravljenem družbenem naroku. Preden določi sodišče pouovou draž-beni narok, sme odrediti v takem primeru cenitev zemljišča, če cenitve že ni bilo, in določiti po potrebi narok za izpromembo dražbenih pogojev, zlasti glede na po-sledek cenitve.
(’) Določbe §S 183., odstavka (“j, in 134. veljajo tudd tukaj.
§ 149.
(’) Ce je donuk pravnomočno odrečen iz drugega razloga, ne pa iz onega, ki je omenjeu v § 148., ter ni nedostatkov, zaradi katerih je ponovitev dražbe nedopustna, določi sodišče po službeni dolžnosti dražbeni narok nanovo. Tiidi za razglasitev tega dražbenega naroka veljajo določbe § 134.
(-) Na tem ponovnem naroku je opraviti dražbo na podstavi dražbenih pogojev, ustanovljenih za prejšnji dražbeni narok.
§ 150.
Ko postane sklep, s katerim se domik odreka, prav-uomočen, se vrne najboljšemu ponudniku položena jamčevina; če pa jo bil najboljši pouudnik oproščen položitve jamčevine [§ 116., odstavek (*], se razveljavi prepoved in se izbriše zaznamba prepovedi, omenjena v § 117., odstavku (•).
§ 151.
(’) Pravic, ki jih je pridobil kupec s pravnomočnim domikom, ni moči izpodbijati zaradi tega, ker je bil po pravnomočnem domiku razveljavljen izvršilni naslov, na katerega se opira dovolitev dražbenega postopanja.
(’) Kupec nima pravice, zahtevati jamčenja zaraii tega, ker so bili v dražbenih pogojih ali sodnih spis>h, priobčenih pred dražbo, podatki o prodanem zemljišču ali njegovi pritiklini nepravilni.
Posebne določbe o oporeku zaradi n e d o -statuega kritja za zahtevke, zavarovane z zastavo.
§ 152.
(‘) Iz razloga, omenjenega v § 143., št. 8, sme /g’a-siti oporek vsak upnik, čigar terjatvi, zavarovani z zastavo, gre prvenstvo pred pravico do poplačila ali pred zastavno pravico zahtevajočega upnika, če se je izvedla predhodna ugotovitev bremenskega stanja na podstavi predloga, podanega po § 128.
(*) Če se vodi dražbeuo postopanje v korist več zahtevajočim upnikom, smejo zglasiti oporek samo oni upniki, katerih terjatve, zavarovane z zastavo, so pred zahtevajočim upnikom, ki ima najboljši vrstni red.
(*) Pri ponovni dražbi [§ 162.] ni dopusten oporek zaradi nedostatnega kritja za zavarovane zahtevke.
§ 153.
(*) Ko se izračunava, ali ima terjatev upnika, k! zglaša oporek zoper domik, popolno kritje v na j več je ra ponudku, je vzeti za podstavo predhodno ugotovitev bremenskega stanja [§§ 129. in 169., odstavek (»)]. Pri tem je treba še vpoštevati davke in ostale javne davščine s pripadki vred, prijavljene za dražbeni narok [§ 135., odstavek (*)], kakor tudi izpremembe, ki so morda nastale naknadno ter so vpisane v javni knjigi.
(;) O opor eku, zglašenem po § 143., it. 8., je odločiti V vsakem primeru takoj na družbenem naroku.
(3)	Odločbe o domiku ni moči izpodbijati ne iz razloga, da se je vzel tak domik v poštev, ne iz razloga, da se ni vzel v poštev.
§ 154.
Oporek se sme ovreči tako, da se izjavi najboljši ponudnik ali oni, ki je ponudil na dražbenem naroku za njim največ, da prevzame zemljišče za največji po-nudek, povečan za znesek, še nedostajajoč za popolno kritje upnika, ki je zglasil oporek zoper domik. Če po-dasta taki ponudbi oba, so domakne zemljišče onemu, ki je ponudil največ.
§ 155.
Če se zaradi oporeka domik odreče, se ustavi draž-oeno postopanje po službeni dolžnosti, čim postane sklep o odreku domika pravnomočen. Zahtevajoči upnik nima v takem primeru pravice do povračila stroškov za draŽ-beno postopanje; več zahtevajočih upnikov trpi stroške postopanja po razmerju svojih terjatev.
Zapisnik o dražbenem naroku.
§ 156.
C1) V zapisnik o dražbenem naroku je treba zlasti sprejeti:
1. imena sodnika, zapisnikarja in onih prisotnih oseb, ki jih je moralo sodišče obvestiti o dražbenem naroku;
2. čas, ko se je začel narok, nadalje čas, ko je sodnik pozval prisotne osebe, naj podajajo ponudbe, kakor tudi čas, ko je bila dražba končana [§ 141., odstavek (*)];
3. imena ponudnikov in jamčevino, ki jo je položil vsak izmed njih;
4. vse ponudbe, ki so bile podane po naroku;
5. odločbo, razglašeno na naroku, o podelitvi ali o odreku domika;
6. če so se zglasili oporoki zoper domik, imena oseb, ki so jih zglasile, razloge, navedene za te oporeke, nadalje dokaze kakur tudi vobče ono stanje stvari, ki izhaja iz izjav udeležencev;
7. da je bila jamčevina ponudnikom vrnjena.
Zapisnik morajo podpisati vse one osebe, ki so se
udeležile dražbe aii ki so na uaroku ugovarjale zoper domik kot ponudniki. Če kdo odreče podpis, je to za-znamiti v dodatku zapisnika ter navesti razlog, zakaj se je podpis odrekel.
(=) Kupec mora podpisati tudi dražbeue pogoje.
Večja ponudba po domiku [nad p o n u d b a].
§ 157.
0) Če ponudba, za katero je bilo zemljišče domaknjeno, ne doseza treh četrtin ugotovljene vrednosti zemljišča in njegove pritikline, se sme dražba ovreči z večjo ponudbo [nadponudbo].
(*) Tako ponudbo je vzeti v poštev, če ni oni, ki jo podal, po zakonskih predpisih izključen, podajati ponudim na dražbenem naroku, in če izjavi, da je voljan plačati tako ceno, ki najmanj za četrtino preseza kupnino, za katero je bilo zemljišče domaknjeno, kakor tudi to, da
hoče izpolniti dražbene pogoje, ustanovljene za prejšnjo dražbo.
§ 158.
(l)	Nadponudba se mora podati pri izvršilnem sodišču v petnajstih dneh od dne, ko je domik razglašen [§ 144., odstavek (*)].
(:) Kdor poda nadponudbo, mora obenem dokazati, da je položil četrtino cene, ki jo je ponudil, pri sodišču v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki so po obstoječih posebnih predpisih prikladni za nalaganje sirotinskega denarja.
§ 159.
(1) Sodišče mora obvestiti kupca o vsaki nadponudbi. Kupec more nadponudbe ovreči s tem, da zviša v treh dneh, odkar je bil obveščen o poslednji pravočasno podani nadponudbi, na znesek najboljše nadponudbe kupnino, za katero mu je bilo zemljišče domaknjeno.
(2) Izjavo o tem mora podati kupec izvršilnemu sodišču pismeno ali pa na sodni zapisnik; ta izjava se ne sme umekniti, čim je vloga prispela k sodišču ali čim je bil zapisnik o tej izjavi sklenjen.
S 160.
(*) Ko je iztekel rok, določen za kupčevo izjavo, odloči sodišče o nadponudbah. Ce je kupec zvišat svojo kupnino po prejšnjem paragrafu, zavrne sodišče vse nadponudbe; sioer pa sprejme izmed ngdponudb ono, ki je največja. Med enakimi uadponudbami gre prvenstvo oni, ki je bila sodišču prej predana.
(a) 0 tej'odločbi obvesti sodišče kupca, zahtevajočega upnika in vse osebe, ki so podale nadponudbe, kakor tudi vse one osebe, ki so vložile rekurz zoper domik, izrečen na dražbenem naroku. Vsaka omenjenih oseb sme izpodbijati to odločbo z rekurzom. Rekurz zoper domik se smatra za umaknjenega, če ni izpodbijal oni, ki ga je vložil zoper domik, tudi sklepa, s katerim je bila nadponudba sprejeta.
§ 161.
(*) Čim postane sklep, s katerim je bila nadponudba sprejeta, pravnomočen, razveljavi sodišče po službeni dolžnosti prejšnji domik zemljišča ter domakne zemljišče onemu, čigar nadponudba je bila sprejeta. Po en odpravek tega sklepa vroči sodišče v osmih dneh od dne, ko postane sklep, s katerim je bila nadponudba sprejeta, pravnomočen, onemu, čigar nadponudba je bba sprejeta, zavezancu, zahtevajočemu upniku in prejšnjemu kupcu. V istem roku razglasi sodišče novi domik na sodni deski ter ga tudi zaznami v javni knjigi. Ta zaznamba ima pravni učinek zaznambe domika [§ 144., odstavek (*)].
(a) Oni, čigar nadponuba je bila sprejeta, se smatra za kupca zemljišča od dne domika, ko je bil o vržen zaradi nadponudbe; zategadelj ima vse dolžnosti; od tega dne pa ima tudi pravioo do vseh koristi, ki gredo kupcu od dne domika po določbah tega zakona in po dražbenih pogojih.
(3) Sodišče vrne jamčevino in obroke kupnine, ki jih je položil zdražitelj, in sioer z naraslimi obrestmi vred, potem denar in vrednostne papirje, ki »o jih P°" ložile osebe, katerih nadponudbe niso bile sprejete, iu ki se hranijo pri sodišču; glede hipotekmih terjatev, ki služijo za jamčevino, je postopati po § 150.
(*) Začasna uprava, ki se že vodi na korist prejšnjemu kupcu, preide od dne domika v upravo na korist novemu kupcu [§ 126.]. Ce je bilo zemljišče že predano prejšnjemu kupcu, odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnosti začasno upravo.
Ponovna dražba.
§ 162.
(*) Ce kupec o pravem času in redno ne poravna kupnine, se odredi na predlog ponovna dražba zemljišča ob kupčevih stroških in na njegovo nevarnost. Tak predlog smejo podati zahtevajoči upnik, vsak upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo na zemljišču, davčno oblastvo in zavezanec.
(2) Ponovna dražba se vrši po določbah, ki veljajo za prvo dražbo, in po družbenih pogojih, ustanovljenih zanjo, toda s to izpremembo,.da mora vpoštevati sodišče na ponovni dražbi tudi take ponudbe, ki dosezajo polovico vrednosti zemljišča in njegove pritikline, ugotovljene za prvo dražbo.
(3) Ponovne dražbe ni treba vršiti, če položi kupec, ki se je zamudil s plačilom kupnine, zaostale roke kupnine z obrestmi vred kakor tudi zneske za povračilo škode, preden izteče rok za rekurz zoper dovolitev ponovne dražbe.
(4) O ponovnem dražbenem naroku mora obvestiti sodišče tudi one osebe, ki so pridobile stvarne pravice ali stvarna bremena ali v katerih korist so vpisane na zemljišču predkupne ali rešilnokupne pravice.
(5) Čim postane dovolitev ponovne dražbe pravnomočna, izgubi prejšnja dražba svojo moč.
§ 163.
P) Če se doseže na ponovni dražbi cena, ki je nižja od cene, dosežene na prejšnji dražbi, je kupec, ki se je zamudil s plačilom kupnine, odgovoren z jamčevino, položenimi obroki kupnine in ostalo svojo imovin V a nastalo razliko, za stroške ponovne dražbe kakor tudi za vse druge škode, provzročene z njegovo zamudo.
(3)	Izvršilno sodišče ugotovi s sklepom po službeni dolžnosti znesek omenjene razlike kakor tudi znesek stroškov za ponovno dražbo.
(a) Ko postane ta sklep pravnomočen, izterja sodišče na podstavi sklepa samega omenjene zneske z izvršbo na imovino zamudnega kupca, kolikor se ne dado poravnati iz jamčevine in položenih obrokov kupnine. Izvršbo smejo predlagati pri izvršilnem sodišču zahtevajoči upnik kakor tudi vse ostale osebe, ki so glede poplačila svojih zahtevkov navezane na kupnino. Ta izvršba se opravi v korist razdelni masi; tej masi pripade tudi razlika med oeno, doseženo na ponovni dražbi, in ceno, doseženo na prejšnji dražbi.
(*) Zamudni kupec nima pravice do zneska, za katerega preseza kupnina, dosežena na ponovni dražbi, kupnino, doseženo na prejšnji dražbi.
O plodovih in donosih zemljišča, če se domik ovrže.
§ 164.
(‘) Če se domik pravnomočno razveljavi ali če izgubi u*nnek zaradi ponovne dražbe ali zato, ker je bila nad-Ponudba sprejeta, mora vrniti kupec vse plodove in onose, dobljene od zemljišča. Vendar pa sme v ome-
njenih primerih, razen če je izgubil domik učinek zaradi ponovne dražbe, odbiti zneske, ki jih je plačal med tem za poravnavo davkov in drugih javnih davščin, potem zneske, potrošene zato, da bi dobil plodove, in donose od zemljišča, prav tako pa tudi obresti od položenih obrokov kupnine, ki se računijo od dne vsake poedine položitve.
(-) Izvršilno sodišče mora naložiti kupcu na predlog katere izmed oseb, omenjenih v § 162., odstavku (’), s sklepom, naj vrne pobrane plodove in donose, ter izdati potrebne odredbe, da se plodovi vnovčijo. Preden izda sodišče omenjeni sklep,' mora zaslišati prejšnjega aupca. Ko postane ta sklep pravnomočen, sme predlagati zahtevajoči upnik kakor tudi vsaka oseba, ki je glede poplačila svojih zahtevkov navezana na kupnino, izvršilnemu sodišču izvršbo na imovino prejšnjega kupca, da se izterja odškodnina za plodove in donose, ki jih mora kupec vrniti. Ta izvršba se opravi v korist razdelni masi.
Ustavitev in odložitev dražbenega postopanja.
§ 165.
Razen v primerih, omenjenih v §§ 38., 39., 114. in
155.,	se ustavi dražbeno postopanje s sklepom še v nastopnih primerih:
1. če poda kdo drugi, dajoč obenem primemo varščino, sodišču ponudbo, da je voljan, prevzeti zemljišče za ceno, ki preseza ugotovljeno vrednost najmanj za četrtino, in če izjavi obenem, da je voljan, trpeti vse stroške, ki bi jih moral sicer trpeti zavezanec, kakor tudi da je voljan, brez zaračuna na svojo ponujeno ceno prevzeti vsa bremena, vzeta ob ugotovitvi vrednosti v poštev kot bremena, ki bi jih moral prevzeti kupec brez zaračuna na kupnino; tako ponudbo sme vpoštevati sodišče samo, če pristnejo nanjo vse osebe, ki so glede poplačila svojih zahtevkov navezane na kupnino in ki so prišle na razpravo o tej ponudbi, katerih terjatve pa niso s ponujeno ceno nedvomno docela pokrite; preden odloči sodišče o ponudbi, mora zaslišati zavezanca, vendar pa njegov ugovor zoper odobritev take ponudbe ne ovira sodišča, da jo sprejme;
2. če odkupi kakšen zastavni upnik terjatev, zaradi katere je bila dražba dovoljena, in povrne obenem stroške, ki bi jih moral trpeti zavezanec, ter predlaga ustavitev družbenega postopanja; tak predlog sine podati tudi kakšen zahtevajoči uipnik, če odkupi terjatve ostalih zahtevajočih upnikov in obenem povrne stroške, ki bi jih moral sicer trpeti zavezanec;
3. če odstopi zahtevajoči upnik pred začetkom dražbe od nadaljevanja družbenega postopanja; v takem primeru se ne smo predlagati zaradi iste terjatve nadaljevanje dražbenega postopanja, preden izteče pol leta, odkar se je izdal sklep, s katerim je bilo dražbeno izstopanje ustavljeno;
4. če ponudi zavezanec pred začetkom dražbe vsem zahtevajočim upnikom popolno poplačilo njih izvršnih terjatev s pripadki vred kakor tudi dosedanjih stroškov dražbenega postopanja ter preda potrebne zneske sodniku, ki vodi dražbeni narok, ali pa jih položi pri sodišču ter predlaga ustavitev izvršbe; če stroški dražbenega postopanja še niso odmerjeni, mora položiti zavezanec za njih kritje kot varščino znesek, ki ga določi sodnik;
5. če ni predlagal v primeru § 148. zahtevajoči upnik v enem mesecu po brezuspešnem, opravljenem družbenem
naroku ponovnega dražbenega naroka in, če je to pred-lagal, ako se tudi na drugem dražbenem naroku ni podal najmanjši sprejemljivi ponudek [§ 119.]. Za kmetijska posestva ali zemljišča ni moči v takem primeru predlagati, da se dovoli novo dražbeno postopanje, preden izteče pol leta od drugega dražbenega naroka.
§ 166.
0) Na zavezancev predlog sme odrediti izvršilno sodišče s sklepom v korist izvršni terjatvi zahtevajočega upnika namesto dražbenega postopanja prisilno upravo zemljišča, glede katerega je dražbeno postopanje dovoljeno, ter sme odložiti dovoljeno dražbeno postopanje, če zadoščajo povprečni čisti letni donosi od tega zemljišča, ua se z njimi pokriva odplačevanje glavnice v anuitetah ali v drugih obrokih s tekočimi obrestmi vred, ki ;ta jih dogovorila upnik in dolžnik, ko sta ustanovila dol-„ovno razmerje, ali pozneje.
(>) Prav to se sme odrediti na zavezancev predlog tudi takrat, kadar sicer ni bilo dogovorjeno poplačilo izvršne terjatve v obrokih, toda se more ta terjatev s pripadki vred poplačati iz verjetnih čistih douosov, ki bi se nabrali v enem letu, odkar se dovoli uprava ngmesto dražbenega postopanja.
§ 167.
(l)	Predlog, omenjen v § 165., št. 1., se mora podati najkesneje osem dni pred dražbenim uarokom, predlogi, omenjeni v § 165., št. 2. do 4., pa najkesneje na draž-benem naroku, in sicer preden pozove sodnik na podajanje ponudb. Predlog za odložitev postopanja po § 166. mora podati zavezanec v petnajstih dneh, odkar je bil obveščen o dovolitvi dražbenega postopanja.
(’) Predlogi za ustavitev postopanja iz razloga, navedenega v § 165., št. 1., ki se ne podado najkesneje osem dni pred določenim dražbenim narokom, se zavrnejo brez zaslišanja.
(s) Na ustno razpravo o predlogu za ustavitev postopanja, podanem po § 165., št, 1. ali 2., ali za odložitev postopanja po § 166. mora povabiti sodišče predlagatelja, zavezanca in zahtevajočega upnika kakor tudi vse osebe, ki so glede pop'ačila svojih zahtevkov navezane na kup nino in v katerih pravice bi posezala odločba o takem predlogu. Ce se poda predlog za ustavitev postopanja po § 165., št. 2., šele na dražbenem naroku, je dopustno razpravljati o tem predlogu že na tem naroku, ako so prisotni: predlagatelj, zahtevajoči upnik iD zavezanec; ako pa vse te osebe niso prisotue, mora sodišče preložiti dražbeni narok, dokler se ne odloči o tem predlogu n* naroku, posebej določenem za to. Stroške, ki so nastali zaradi razprave o predlogih, omenjenih v § 165., št. 1. in 2., in § 166., ali zaradi potrebnih poizvedb, trpi predlagatelj.
(*) O predlogih, omenjenih v 8 165., št. 3. in 4., odloči sodišče brez ustne razprave.
g 168.
f1) Ce se poda predlog, da se prevzemi zemljišče [§ 165., št. 1.], in če spozna sodišče, da zadošča varščina, ki jo da predlagatelj, se odloži dražbeno postopanje glede Tega zemljišča. Če se predlagatelj zamudi s plačilom, ko je prevzem odobren, nadaljuje sodišče odloženo dražbeno postopanje na predlog ali po službeni dolžnosti: v takem primeru pripade položena varščina razdelni masi; toda
to ne poseza v zahtevke, ki bi nastali iz odobrenega prevzema zoper predlagatelja. Glede izterjave cene, za katero je predlagatelj prevzel zemljišče, in obresti od nje je uporabljati smiselno § 163., odstavka (’) in (*).
(!) Ko je prevzem pravnomočno odobren in prevzemna cena s pripadki vred plačana, mora sodišče dražbeno postopanje ustaviti.
§ 169.
(l)	Če se odredi ustavitev ali odložitev iz razlogov, Ki se ne nanašajo na vse upnike, zahtevajoče dražbeno postopanje [§§ 38., 39., 41., 114., 165., št. 3. in 5., 166.] se nadaljuje to postopanje po službeni dolžnosti v korist i>stalim zahtevajočim upnikom.
(*) Ce ne obseza opravljena ugotovitev bremenskega stanja zaradi izstopa kakšnega zahtevajočega upnika več vseh terjatev in bremen, ki jim gre prvenstvo pred zahtevajočim upnikom, kateri je sedaj v najboljšem vrstnem redu, mora ugotoviti izvršilno sodišče po službeni dolžnosti pred dražbenim narokom postavke, ki sedaj ne-dostajajo. Ta dopolnitev se izvrši s sklepom po določbah §§ 129. in 130. na podstavi zaslišanja zavezanca, zahtevajočega upnika in onih oseb, katerih zahtevki in pravice niso bili vzeti v poštev ob prejšnji ugotovitvi bremen. Zoper ta sklep ni rekurza. Toda zahtevajoči upnik sme izpodbijati z rekurzom odrek domika, če se opira na oporek, zglašen po § 148., št. 8., ter je bremensko slanje previsoko izračunjeuo zato, ker so bile ob tej dopolnitvi prekršene določbe §§ 129. in 130.
§ 170.
(') O ustavitvi ali odložitvi dražbenega postopanje obvesti sodišče zavezanca, zahtevajočega upuika, davčno oblastvo, kakor tudi vse osebe, ki se morajo po § 134., št. 7., s posebuo vročitvijo obvestiti o določeuem draž-beuem naroku. Zahtevajočega upnika, v čigar korist se je dovolitev prisilne dražbe zaznamila v javni knjigi [§ 109.], mora sodišče v zgoraj ozuačeuem obvestilu obenem opozoriti na pravico, ki mu gre po § 171., odstavku (l), kakor tudi na rok, v katerem mora vršiti to pravico.
(*) Ko izteče rok petnajstih dni, odkar je bilo dražbeno postopanje pravnomočno ustavljeno, odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnosti izbris vseh zaznamb v javni knjigi ali v zastavnem popisu [§§ 109., odstavek (•’), iu 111., odstavek (*)]» ki *c nanašajo ua dražbeuo postopanje. O pravnomočni ustavitvi obvesti sodišče tudi upravitelja, postavljeuega za začasno upravo.
(’) Ce dražbeuo postopanje ni bilo ustavljeno glede vseh zahtevajočih upnikov, se izbrišejo samo one zaznambe, ki se tičejo zahtevajočega upnika, glede katerega je bilo postopanje ustavljeno.
§ 171.
0) Vsak upnik, v Čigar korist se je v javni knjigi zaznamila dovolitev prisilne dražbe [§ 109.], sme predlagati v roku, označenem v § 170., odstavku (s), pri iz* vršilnem sodišču, naj se v vrstnem redu zaznambo vknjiži v korist njegovi izvršni terjatvi iu njenim pri* padkom prisilna zastavna pravica na dotičncm zemlji* šču. Za dovolitev vknjižbe in za vknjižbo sšmo veljajo predpisi zakona o zemljiških knjigah z izpremembo, navedeno v § 71., odstavku ('). Tej vknjižbi zastavne prn*
vice ni na poti, da je zavezanec med tem zemljišče odsvojil ali obremenil.
(2)	Toda predlogu, podanemu po odstavku (*), ni dopustno ugoditi, če je bilo družbeno postopanje ustavljeno zaradi tega, ker izvršilno postopanje glede dotič-ne terjatve vobče ni dopustno ali ker je bil izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen ali izrečen za neučin-ljivega ali ker je bil zahtevek, zaradi katerega se opravlja izvršba, poravnan ali je bilo pravnomočno izrečeno, da ta zahtevek ne gre zahtevajočemu upniku.
Razdelitev kupnine.
§ 172.
{') Sodišče določi po službeni dolžnosti najkesneje po popolnem plačilu kupnine, toda ne, preden postane domik pravnomočen, narok za razpravo o razdelitvi kupnine.
(2)	Sodišče povabi na ta narok zavezanca, zahtevajočega upnika, davčno oblastvo in vse one osebe, ki imajo po spisih, kateri so pri sodišču, stvarne pravice ali stvarna bremena na prodanem zemljišču ali na pravicah, ki ga obremenjajo; kupcu pa priobči sodišče določeni narok s pripombo, da se ga sme udeležiti.
(;t) Sodišče razglasi poleg tega narok na sodni deski. Med dnem, ko je bil narok razglašen, in dnem naroka mora biti presledek najmanj petnajstih dni.
§ 173.
Osebam, ki so glede poplačila svojih zahtevkov navezane na kupnino, naloži sodišče v vabilu na narok, naj prijavijo pred narokom ali na naroku samem svoje zahtevke v glavnici, obrestih, plačilih ali dajatvah, ki se ponavljajo, kakor tudi v drugih postranskih pristojbinah in naj predlože najkesneje na naroku v izvirniku ali v overovljenem prepisu vse listine, ki dokazujejo njih zahtevke in že niso pri sodišču, ker bi se sicer vpošte-vali njih zahtevki ob razdelitvi kupnine samo toliko, kolikoir izhaja iz javne knjige ali iz zastavnih popisov ali iz drugih zvršilnih spisov, da ti zahtevki obstoje in da so za poplačilo pripravni.
§ 174.
(*) Glede služnosti, preužitkov in drugih realnih bremen, nadalje glede vknjiženih rabokupnih pravic kakor tudi glede ostalih pravic in bremen, ki jih kupec ni dolžan prevzeti, mora označiti upravičenec znesek odškodnine, ki jo zahteva zato, ker niso prevzete te pravice in ta bremena; glede terjatev, zavarovanih z zastavo, ki utegnejo nastati iz otvorjenega kredita ali iz prevzetega poslovodstva ali iz naslova jamčenja ali iz naslova povračila škode, pa mora označiti upravičenec znesek, za katerega zahteva poplačilo, če ni bil ta znesek že prej prijavljen 135., odstavek (*)].
(2) Če prodano zemljišče ni vpisano v javni knjigi, morajo označiti zastavni upniki vrstni red zastavne pravice in čas, od katerega obstoji po njih trditvi zastavna pravica za njih terjatev.
(3) Kdor je voljan, za določeni znesek glavnice opustiti svoj zavarovani zahtevek do plačevanja rent ali drugih plačil ali do dajatev, ki se ponavljajo, mora ta znesek označiti.
(4) Ko se opravi razdelitveni narok, ni dopustno, dopolniti prijave.
C1) Na naroku je razpravljati o zahtevkih, ki se morajo vpoštevati ob razdelitvi kupnine, kakor tudi o vrstnem redu njih poravnave.
(2) Zavezanec, ki je prišel na narok, mora dati vsa pojasnila, ki jih zahteva od njega sodišče ali kakšen udeleženec in ki so potrebna, da se pretrese pravilnost in vrstni red zahtevkov, ki jih je treba poravnati iz kupnine.
(3) Vsak upravičenec, ki je prišel na narok in čigar zahtevek bi moral priti na vrsto ob razdelitvi kupnine, če bi izpodbijani zahtevek odpadel, sme ugovarjati zoper to, da se vpoštevajo prijavljeni zahtevki ali oni, ki izhajajo iz javnih knjig ali iz zastavnih popisov ali iz drugih izvršilnih spisov, potem zoper višino zneskov, ki se zahtevajo kot glavnica in pripadki, kakor tudi zoper vrstni red, ki se zahteva za poedine zahtevke. Ob istem pogoju smejo ugovarjati tudi podzastavni upniki; zavezanec pa sme ugovarjati samo zoper tak zahtevek, glede katerega vobče ni nobenega izvršilnega naslova. Zahtevkov, ki jih ne bi bilo moči poravnati iz kupnine niti takrat, kadar bi izpodbijani zahtevki z boljšim vrstnim redom odpadli, ni jemati v razpravo.
(*) Če se zglasi kakšen ugovor, mora poskusiti sodnik, ki vodi razpravo, da doseže sporazum med udeleženci, katerih se tiče ugovor. Če se sporazum ne doseže, je treba pojasniti vse okolnosti, ki utegnejo biti odločilne za odločbo, z zaslišanjem prisotnih oseb, ki jih zadeva dotični ugovor.
(5)	V zapisnik o naroku mora sprejeti sodišče bistveno vsebino izjav udeležencev, ki so važno za razdelitev.
(e) Po posledku te razprave odloči sodnik s sklepom o razdelitvi, in sicer na podstavi prijav in spisov o dražbenem postopanju kakor tudi izvlečkov iz javne knjige, dopolnjenih po knjižnem stanju do dne, ko se je zaznamil domik zemljišča, ali po zastavnih zapisnikih, vpoštevaje pri tem določbe §§ 176. do 197. Če pa se v poedinem primeru upravičene osebe, ki se jih tiče razdelitev, sporazumejo, se izvrši razdelitev po tem sporazumu.
§ 176.
(‘) Razdelilo maso sestavljajo:
1. kupnina ali nadponudba [§ 157.] ali znesek, položen za zvišbo kupnine [§ 159.];
2. donosi začasne uprave [tj 125., št. 4.];
3. jamčevina, položena od kupca, ki se je zamudil s plačilom kupnine, kakor tudi obroki kupnine, ki jih je položil, kolikor spadajo po določbah tega zakona ali po dražbenih pogojih v razdelno maso, prav tako pa tudi drugi zneski, ki jih je poravnal tak kupec z obrestmi vred [§ 163.];
4. zneski, ki jih mora vrniti kupec po § 164., kakor tudi vsi ostali zneski, ki spadajo po določbah tega zakona v razdelno maso.
(2)	Obresti, dobljenih od položenih obrokov kupnine, kakor tudi onih, ki jih mora kupec plačevati od kupnine, dokler je ne poravna, ni jemati v razdelno maso. Ti zneski sestavljajo posebno maso, ki se razdeli med upnike, navezane glede poplačila svojih zahtevkov na kupnino, kot odškodnina za obresti, ki jim gredo za čas od dne domika do dne poplačila. Ta posebna masa se razdeli med upnike po razmerju zneskov, ki so jim pripadli ob razdelitvi mase.
iz razdelne mase se morajo poravnati prvenstveno po nastopnem redu:
1. neporavnani izdatki in predjemi, označeni v §
98.,	št. 4., če se je vodila prisilna uprava ob času draž-benega postopanja v korist osebam, navezanim glede poplačila svojih zahtevkov na razdelno maso;
2. davki in druge javne davščine, kar jih je zaostalo v poslednjih treh letih pred domikom, ki se plačujejo od zemljišča, kolikor jim gre zakonska zastavna pravica ali zakonska prvenstvena pravica, z obrestmi vred, ki niso zaostale dalje kot tri leta, če so prijavljeni ti davki in te javne davščine po S 135., odstavku (8);
3. plače, ki so zaostale v poslednjem polletju pred domikom za služabništvo in dninarje, ki so bili zaposleni v gozdarstvu ali v kmetijstvu, če je billo prodano zemljišče namenjeno takemu gospodarstvu;
4. v poslednjem polletju pred domikom zaostale terjatve urada za zavarovanje oseb, omenjenih v št. 3., ki jih mora plačati lastnik zemljišča, kakor tudi prispevki, ki jih morajo dati te osebe same, če so ti prispevki že odtegnjeni od njih plače, pa niso bili predani uradu za zavarovanje delavcev.
§ 178.
Iz zneska, ki preostane, ko se poravnajo terjatve, omenjene v § 177., se poravnajo terjatve, zavarovane z zastavo na zemljišču, vštevši v to tudi davke in druge javne davščine, zavarovane z zastavo, potem terjatve zahtevajočega upnika, ki niso zavarovane z zastavo, kakor tudi nezavarovane terjatve, za katerih poplačilo je bila dovoljena pred dražbenim postopanjem prisilna uprava f§ 86., odstavek O1)], nadalje zneski, ki morajo služiti kot kritje za služnosti, preužitke in druga realna bremena, ki jih prevzame kupec v zaračun njih vrednosti na kupnino [§ 118.]), kakor tudi zahtevki odškodnine za vknjiženo rabokupno pravico in za druge pravice in druga bremena, ki jih kupec po dražbenih pogojih in po posledku dražbe ni dolžan prevzeti; vsi ti zahtevki se poravnajo po vrstnem redu, ki jim gre po vpisu v javni knjigi aii po zastavnem popisu ali po drugih dokazanih pravnih naslovih, na katere se opira dotična nravica.
§ 170.
j1) Isti vrstni red, ki gre glavnici katere izmed terjatev, omenjenih v §§ 177., št. 2. do 4., in 178., gre tudi obrestim od te glavnice, ki se dolgujejo na podstavi pogodbe ali zakona ter niso zaostale dalje nego tri leta pred domikom, kakor tudi sodno določenim pravdnim in izvršilnim stroškom, ki so nastali iz uveljavljanja katerega izmed omenjenih zahtevkov.
(2) Poedina plačila iz rent ali preživnine ali druga plačila ali druge dajatve, ki se ponavljajo in ki niso zaostali© dalje nego tri leta pred domikom, imajo isti vrstni red kakor pravica sama, ki je vir tem plačilom ali dajatvam.
(s) Isti vrstni red kakor glavnica imajo tudi zahtevki, izvirajoči iz pogodbe, ki je bila sklenjena za primer, da se predčasno izplača kakšna terjatev, zavarovana z zastavno pravico.
(4)	Če razdelna masa ne zadošča, se poravnajo omenjeni pripadki pred glavnico.
j1) Če kaj preostane iz razdelne mase, ko se poravnajo zahtevki, omenjeni v §§ 177. do 179., se morajo poravnati:
1. zaostali davki in druge javne davščine, ki se morajo plačevati od zemljišča in ki so zaostali dalje od treh let, kolikor jim gre po obstoječih predpisih zakonska zastavna pravica;
2. zahtevki, omenjeni v št. 1., obresti, rente, preživnine in druga plačila ali druge dajatve, ki se ponavljajo in ki se dolgujejo na podstavi pogodbe ali zakona, če so zaostale dalje od treh let, kolikor jim gre zastavna pravica, in sicer po vrstnem redu glavnice ali pravice same, katera jo vir tem plačilom ali dajatvam, ki se ponavljajo.
(-) Prebitek razdelne mase, ki preostane, ko se poravnajo vsi omenjeni zahtevki, dodeli sodišče zavezancu.
§ 181.
Če razdelna masa ne zadošča, je poravnati zahtevke, ki jim gre isti vrstni red, s pripadki vred po razmerju njih celokupnih zneskov.
§ 182.
(‘) Če se ne odredi na predlog in s pristankom udeležencev kaj drugega, se poravnajo z zastavo zavarovane rente, preživnine kakor tudi druga plačila ali dajatve, ki se ponavljajo tako, da se poravnajo predvsem plačila ali dajatve, ki so zaostale do dne domika, potem pa se naloži na obresti tolika glavnica, kolikršne je treba, da se poravnajo z njenimi obrestmi plačila ali dajatve, ki dospevajo po dnevu domika.
(-) Glavnico, ki postane prosta, ker je prestala pravica sama do plačil ali dajatev, omenjenih v odstavku (*), dodeli sodišče, ako je to mogoče, že vnaprej onim upravičencem, katerih terjatve niso popolnoma poravnane iz razdelne mase, in sicer po vrstnem redu njih zahtevkov, če oa takih upravičencev ni, zavezancu.
§ 183.
(*) Z zastavo zavarovane terjatve pod razveznim pogojem se poravnajo tako, da dodeli sodišče v gotovini znesek, ki odpada po §§ 177. do 181. na dotično terjatev. Toda upnik mora dati varščino zato, da povrne ono, kar je prejel, če bi se pogoj izpolnil.
(2) £e upnik odreče to varščino, naloži sodišče znesek, ki jo potreben za poravnavo te terjatve, na obresti za ves čas, dokler ni gotovo, da se pogoj ne bo izpolnil-Obresti, ki teko v tem času, dodeli sodišče pogojno upravičenemu upniku kot nadomestek za obresti, ki mu gredo po pogodbi. Če pa je terjatev brezobrestna, se dodele tudi obresti upravičencem, ki niso popolnoma poplačani iz razdelne mase, in sicer po vrstnem redu njih zahtevkov, če pa takih upravičencev ni, zavezancu. Smatrati je, da upnik odreka varščino, najdalj© na P°' sledpjem razdelitvenem naroku ali če ne položi varščine, ki jo je ponudil o pravem času, preden postane sklep o razdelitvi pravnomočen.
(“) V obeh primerih mora vpoštevati sodišče tako, kakor je predpisano v § 182., odstavku (2), ob razdelit''1 to, da je moči pogoj izpolniti.
(*) S terjatvami, glede katerih je vpisana v javni knjigi zaznamba spora ali zaznamba tožbe, vložene z.a-
radi izbrisa, je postopati kakor s terjatvami pod raz-veznim pogojem.
§ 184.
(') Zneske, ki odpadejo iz razdeilne mase na terjatve pod odložljivim pogojem, zavarovane z zastavo, naloži sodišče, ko se poravnajo pripadki, ki gredo upniku po §§ 179. in 180., na obresti, dokler ne nastopi pogoj.
(2)	Obresti se morajo dodeliti pogojno upravičenemu upniku, če pa mu ne gre pravica do obresti, osebam, omenjenim v § 183., odstavku (2). Za uporabo glavnice, ki postane prosta, ko je gotovo, da se pogoj ne bo izpolnil, veljajo določbe § 182., odstavka (2).
§ 185.
(‘) Terjatve, ki so zavarovane s skupno hipoteko, se poravnajo iz razdelne mase v gotovini.
Če se prodado na dražbi vsa zemljišča, ki jamčijo za terjatev nerazdelno, prispeva razdelila masa vsakega poedinega zemljišča k plačilu terjatve, zavarovane s skupno hipoteko, samo ono vsoto, ki je proti tej terjatvi z njenimi pripadki vred v istem razmerju, v katerem je ostanek razdelne mase vsakega poedinega zemljišča proti seštevku ostankov vseli razdelnih mas. Ta ostanek sp dobi, če se odbije znesek enih terjatev, ki jim gre vrstni red pred terjatvijo,, zavarovano s skupno hipoteko.
(a) Če zahteva upnik, čigar terjatev je zavarovana s skupno hipoteko, plačilo v drugem razmerju, smejo zahtevati upravičenci, katerih terjatve stoje po vrstnem redu za terjatvijo tega upnika in ki dobe zaradi tega manj, kot bi dobili, če bi se poplačal upnik po določbi odstavka (2) iz vseh zemljišč, prodanih na dražbi, da se jim izplačaj iz poedinili razdelnih mas oni znesek, ki bi pripadel, ko bi se izvršila razdelitev po določbi odstavka (-’), na terjatev, zavarovano s skupno hipoteko, kolikor jo to potrebno, da se pokrije omenjeni manjek.
(1)	Če se ne prodado na dražbi vsa zemljišča, ki jamčijo nerazdelno, je vzeti zato, da se ugotovi povra-čilo, pripadajoče upravičencem, ki prihajajo za upnikom, zavarovanim s skupno hipoteko, za računsko podstavo namesto poedinili razdelnih mas vrednost poedi-11 iti zemljišč, obremenjenih s skupno hipoteko, in sicer po davčni cenitvi. Natančnejše določbe o ugotavljanju vrednosti na tej podstavi se predpišejo s sodnim poslovnikom. Pravica omenjenih upravičencev do povračila se vknjiži v tem primeru v njih korist na neprodanih zemljiščih, in sicer z onim vrstnim redom, ki gre celoma ali deloma poravnani terjatvi onega upnika, ki je bil zavarovan s skupno hipoteko. To skupno hipoteko na neprodanih zemljiščih mora sodišče obenem po službeni dolžnosti izbrisati. To vknjižbo odredi sodišče na predlo«.
§ 186.
C) Vse ostale terjatve, zavarovane z zastavo, vštev-
semkaj tudi z zastavo zavarovane davke in druge javne davščine, se poravnajo tako, da se prevzamejo v za račun na kupnino, če se ne zahteva najkesneje osem oni pred dražbenim narokom, da jih je poravnati s plačilom v gotovini [§ 135., odstavek (*)]. Upniki, ki so zadevali o pravem času plačilo v gotovini, smejo na razdelitvenem naroku odstopiti od lega zahtevanja ter pristati na to, da prevzame dolg kupec in da se prejšnji dolžnik oprosti dolga.
(-) Glede terjatev, ki jih je kupec prevzel v zaračun
kupnino, se poravnajo v gotovini iz razdelne mase
samo obresti, ki so zaostale do dne domika, kakor tudi ostali pripadki [§§ 179. in 180.].
(3)	Če se zahteva v gotovini plačilo brezobrestne terjatve z določenim rokom, ki ji plačilni rok še ni iztekel, odbije sodišče zakonske obresti za čas od dne poslednjega razdelitvenega naroka do dne, ko terjale« dospe, ter ostanek takoj izplača.
(*) Če prevzame kupec v zaračun na kupnino brezobrestno terjatev z dofločenim rokom, ki ji plačilni rok še ni iztekel, mora plačati zakonite obresti za čas od dne, ko mu je bilo zemljišče domaknjeno, do dne, ko terjatev dospe.
(°) Obresti, omenjene v odstavkih (2) in (3)), dodeli sodišče upravičencem, označenim v § 183., odstavku (2>.
§ 187.
C) Če je vknjižena na zemljišču zastavna pravica za terjatve, ki utegnejo nastati iz otvorjenega kredita ali iz prevzetega poslovodstva ali iz naslova jamčenja ali iz naslov povračila škode, se poravnajo one upnikove terjatve v glavnici in pripadkih, ki so že nastale do poslednjega razdelitvenega naroka, in sicer ali v gotovini ali z njih prevzemom v zaračun na kupnino prav tako, kakor je to določeno za druge terjatve, zavarovane z zastavo.
(2) Tudi oni del zavarovanega 'največjega zneska, ki ni izčrpan s poplačilom terjatev, že uastalih do poslednjega razdelitvenega naroka, se poravna iz razdelne mase, in sicer tako, da se dodeli upniku ustrezni znesek v gotovini; toda ta znesek se mora naložiti na obresti. Položena glavnica služi za to, da se poravnajo iz nje upnikovi zahtevki, ki nastanejo potem; obresti pa se dodele onim upravičencem, ki niso docela poplačani iz razdelne mase, in sicer po vrstnem redu njih zahtevkov, če pa takih upravičencev ni, zavezancu samemu. Tem upravičencem gre po vrstnem redu njih terjatev tudi oni znesek položene glavnice, ki postane prost, ko prestane kreditno ali kavcijsko razmerje [§ 182., odstavek (*)].
§ 188.
(‘) Upoštevaje ugotovljeno vrednost ali posledek cenitve [§ 114.],določi sodišče,kolik znesek naj se zaračuni za služnosti in realna bremena, ki jim je trajanje neomejeno in ki jih mora prevzeti kupec po dražbenih pogojih in po posledku dražbe v zaračun njih vrednosti na kupnino. Če gre za služnosti in za taka realna bremena, zaradi katerih ima upravičenec pravico, zahtevati plačila ali dajatve, ki se ponavljajo, je ta znesek enak oni glavnici, ki omogočuje, poravnati iz obresti glavnice dajatve, dospevajoče od dne domika, ali njih denarno vrednost. Znesek, odpadajoč na breme, ki ga je kupec prevzel, se da kupcu.
(2)	Glede služnosti in realnih bremen, ki jim je trajanje omejeno in ki jih prevzame kupec v zaračun njih vrednosti na kupnino, se naloži na obresti ona glavnica, ki je potrebna za njih kritje. Obresti te glavnice gredo kupcu, dokler traja služnost ali realno breme. Z glavnico, ki služi za kritje, je postopali po določbi § 182., odstavka (2).
§ 189.
(*) Z vknjiženimi preužitki je postopati tako kakor z realnimi bremeni, zaradi katerih ima upravičenec pravico, zahtevati plačila ali dajatve, ki se ponavljajo in ki jim je trajanje omejeno.
(2)	Kupec mora dajati upravičencu v naravi in v denarju toliko, kolikor mu gre na podstavi preužitka. Če
glavnica, ki odpada iz razdelne mase na ta preužitek, ne zadošča, da bi bilo moči dajatve ali njih denarno vrednost popolnoma poravnati iz njenih obresti, sme jemali kupec iz glavnice toliko, kolikor je treba, da se morejo v celoti vzdrževati dajatve, izvirajoče iz pre-užitkov.
(3)	S privolitvijo oseb, ki jim gre preužitek, kakor tudi onih oseb, ki so navezane na glavnico, določeno za kritje preužitkov, sme odrediti sodišče, da se vplačaj, kjer obstoje blagajne za preskrbovanje v starosti, glavnica za kritje v tako blagajno na korist osebam, ki jim gre preužitek.
§ 190.
(') One služnosti in ona realna bremena, razen preužitkov, ki jih ni moči popolnoma pokriti iz razdelne mase, se morajo razveljaviti. Na njih mesto stopi zahteve c odškodnine za služnost ali realno breme, ki nista prevzeti. Višino odškodnine določi sodišče. Odškodnina se poravna v gotovini po vrstnem redu, ki gre razveljavljeni pravici, kolikor zadošča za to razdelna masa.
(!) Prav to velja tudi glede zahtevkov odškodnine, če se odpove vknjižena rabokupna pogodba, ki ni bila prevzeta [§ 118.].
§ 191.
Predznambe [prenotacije], vpisane v javnih knjigah, se vzamejo v poštev samo takrat, kadar se dokaže naj-kesneje na poslednjeip razdelitvenem naroku, da teče postopanje za opravičbo predznambe, ali kadar ob tem času še ni iztekel rok, ki je določen za to, da se uvede to postopanje.
Sklep o razdelitvi.
§ 192.
(«) V sklepu o razdelitvi kupnine mora navesti sodišče predvsem celokupni znesek razdelne mase, potem zneske gotovine, ki se- dodeljujejo poedinim upravičencem ali se polagajo zanje, nadalje po številkah zneske bremen in dolgov s pripadki, ki jih je kupec prevzel v za račun njih vrednosti na kupnino, kakor tudi zneske za kritje teh prevzetih bremen in dolgov; vse to je treba navesti po vrstnem redu onih pravic in zahtevkov, ki jih je poravnati ali zavarovati na omenjeni način, obenem pa je pripomniti, do kolike višine so poedini zahtevki poravnani v glavnici in pripadkih.
(2) Potem mora navesti sodišče v sklepu o razdelitvi, kako naj se uporabljajo obresti zneskov, naloženih na obresti, kako je postopati z zneski, ki postanejo prosti, kakšno varščino mora dati upravičenec, čigar terjatev pod razveznim pogojem se poravnava v gotovini [§ 183., odstavek (*)]; nadalje mora navesti sodišče, katerim upravičencem, v katerem vrstnem redu in v kolikem znesku gre povračilo po S 185., odstavkih (2) in (•’); če pa iz razdelne mase še kaj preostane, mora navesti sodišče, da gre ta preostanek zavezancu.
(3) Naposled mora odrediti sodišče v sklepu o razdelitvi, česar je treba glede posebne razdelne mase, omenjene v § 176., odstavku (2).
(*) Sklep vroči sodišče všem osebam, ki jih je moralo povabiti na razdelitveni narok [(172., odstavek (*’)].
§ 193.
o© ne ve, kdo je sedanji upravičenec kakšne hipotekarne terjatve, ali če je bivališče hipotekarnega
upnika neznano ter obstoje poleg tega po predpisih
zakona o zemljiških knjigah pogoji, da se uvede postopanje za amortizacijo te hipotekarne teriatve, označi sodišče v sklepu o razdelitvi tudi one zahtevke, ki jih je poravnati, če se amortizacija dovoli, iz zneska, odpadajočega iz razdelne mase na amortizirano terjatev.
(2) Amortizacijo sme zahtevati ne samo kupec, ampak tudi vsak upnik, ki ima po sklepu o razdelitvi pravico, biti poplačan iz zneska, ki postane prost z amortizacijo. Ta znesek se mora naložiti na obresti, dokler traja postopanje za amortizcijo. Obresti tega zneska se dodele osebam, katerim gre pravica do zneska, ki postane prost z amortizacijo. Te obresti se jim dado na račun obresti glavnic njih zahtevkov, in sicer po vrstnem redu teh zahtevkov.
§ 194.
(!) Ce je odločba o kakšnem ugovoru, zglašenem po § 175., zavisna od poizvedbe* in ugotovitve spornih čiuje-nic, napoti sodišče s sklepom o razdelitvi na pravdo onega udeleženca, ki je ugovarjal, drugače pa odloči o takem ugovoru takoj s sklepom o razdelitvi. Z zahtevkom, glede katerega je udeleženec zaradi ugovora napoten na pravdo, postopa sodišče začasno tako, kakor bi ta zahtevek ne bil izpodbijan niti kar se tiče njegovega obstoja niti zneska niti vrstnega reda,
(2) Kdor je zaradi ugovora napoten na pravdo, mora dokazati v enem mesecu, odkar mu je bil vročen sklep o razdelitvi, da je pravdo začel. Če tega ne stori, izvede sodišče na predlog vsakega izmed upravičencev, ki se jih tiče ugovor, sklep o razdelitvi, ne glede na zglašeni ugovor. Na to mora sodišče udeležence v sklepu o razdelitvi izrečno opozoriti.
(3) Gornje določbe se uporabljajo tudi takrat, kadar se mora uvesti zaradi odločbe o ugovoru postopanje pri kakšnem upravnem oblastvu.
(') Niti zato, ker se je zamudil rok za vložitev tožbe, niti zato, ker je sklep o razdelitvi že izveden, ne izgubi oni, ki je ugovarjal, pravice, uveljavljati s tožbo svojo močnejšo pravico zoper one osebe, ki jim je bilo na podstavi sklepa o razdelitvi zadoščeno.
§ 195.
(‘) Odločati o ugovoru, zaradi katerega je bil udeleženec napoten na pravdo, je pristojno izvršilno sodišče.
(2)	Več oseb, ki so ugovarjale zoper isto terjatev, sme skupno vložiti tožbo kot sosporniki.
(•') Sodba, izrečena v sporu o ugovorih, ki so bili zglašeni na razdelitvenem naroku, velja tako v korist vsem upnikom in upravičencem, ki se jih tiče razdelitev, kakor tudi zoper nje vse, prav tako pa v korist zavezancu in zoper njega [§ 115. civilnega pravdnega po* stopnika].
§ 196.
(') V sodbi, s katero je ugovoru ugodeno, mora odrediti sodišče po službeni dolžnosti na podstavi sklepa o razdelitvi in spisov razdelitvenega postopanja, katerim upnikom in v kolikem znesku je vsakemu izmed njih izplačati sporni del razdelne mase.
(2)	Če pa bi se pojavile glede omenjene odredbe težkoče, izreče sodišče v sodbi, da se mora uvesti novo razdelitveno postopanje. Ko postane sodba pravnomočna, odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnost; novo raz-
n——	•
* V izvirniku: izvodenja namesto: uvidenja.
delitveno postopanje, ki se omeji na oni del razdelne mase, na katerega se nanaša ugovor.
(*) Določbe odstavkov (*) in (*) je uporabljati smiselno tudi na odločbo o rekurzu, vloženem zoper sklep o razdelitvi kupnine.
§ 197.
(1) Če se že s sklepom o razdelitvi ugodi ugovoru, zglajenemu zoper to, da se je kakšna terjatev, zavarovana z zastavo, zaračunila na kupnino, ali če se ugodi takemu ugovoru z odločbo o rekurzu zoper sklep o razdelitvi ali pa s sodbo, izrečeno o takem ugovoru, mora naložiti izvršilno sodišče kupcu takoj, čim zadobi sklep o razdelitvi ali odločba o rekurzu ali sodba pravno moč, naj položi v petnajstih dneh pri sodišču oni ostanek kupnine, ki ustreza znesku terjatve, zavarovane z zastavo, s prlpadki vred, in katera terjatev se po odločbi o ugovoru ali po odločbi o rekurzu ali po sodbi ne zaračunava, kakor tudi zakonite obresti od tega ostanka od dne, ko mu je bilo zemljišče domaknjeno.
(2) Na podstavi tega naloga opravi sodišče, ko izteče gornji rok, na predlog izvršbo na kupčevo iinovino, da se izterja omenjeni ostanek kupnine. Predlog, ki se mora podati izvršilnemu sodišču, sme podati vsaka oseba, ki jo je moralo sodišče povabiti na razdelitveni narok.
(a) Z vplačanim ostankom kupnine je postopati po določbah § 190., odstavka (2).
Izvedba razdelitve.
§ 198.
(*) Ko postane sklep o razdelitvi pravnomočen, preda sodišču proti pobotnici poedinim upravičencem zneske, ki se morajo plačati v gotovini, če ne teče glede njih pravda ali če je brez uspeha iztekel rok, določen za vložitev tožbe.
(2)	Glede zneskov, ki se morajo naložiti po odredbi sodišča na obresti, izda izvršilno sodišče potrebne odredbe, če niso določile sporazumno o tem kaj drugega osebe, ki so jim ti zneski ali njih obresti namenjeni [§ 08.].
(“) Kolikor se sklep o razdelitvi ne da izvesti zato, ker teče kakšna pravda, mora hraniti sodišče dotični znesek do pravnomočne odločbe.
Vknjižbe in izbrisi v javni knjigi.
§ 199.
(*) Kupec, ki dokaže, da je o pravem času in redno izpolnil vse dražbene pogoje, sme zahtevati pri izvršilnem sodišču, še preden se odloči o razdelitvi kupnine, ^vknjižiti nanj v javni knjigi lastninsko pravico na zemljišču, ki mu je domaknjeno, potem da je prenesti nanj knjižne pravice, ki so združene z lastnino na tem zemljišču, in da je izbrisati zaznambe dražbe, domika in vse druge zaznambe v javni knjigi, ki se nanašajo na dražbeno postopanje.
(s) Preden ugodi sodišče omenjenemu zahtevanju, »me zaslišati zahtevajočega upnika in ostale osebe, ki niajo stvarne pravice na zemljišču, ali nekatere izmed 88 mu zdi to potrebno, da se stvar razjasni; to . lšanje 8e izvrši ob kupčevih stroških. Namesto zasli-anja sme odrediti sodišče obvestitev omenjenih oseb o ®m, da je kupčevemu zahtevanju ugodeno, če se mu zdi primerneje za zaščito pravic teh gaub, če
ugodi zahtevanju, mora odredili obenem, česar je treba, da se vknjižba izvede.
(3)	Šele ko postane sklep p razdelitvi pravnomočen, sme odrediti izvršilno sodišče na kupčev predlog, da je v javni knjigi izbrisati bremena in pravice na prodanem zemljišču, ki jih kupec ni prevzel. Kupec sme spojiti s tem predlogom zahtevanje, omenjeno v odstavku (l).
Rekurz.
§ 200.
(‘) Rekurz ni dopusten zoper sklep:
1. s katerim se obveščajo o dovolitvi prisilne dražbe zastavni upniki ali osebe, katerim v korist se je zaznamba pravica do poplačila po § 86., ali osebe, katerim v korist se je vknjižila rešilnokupna pravica [§ 108.];
2. s katerim se je odredila zaznamba v javni knjigi, da je prisilna dražba dovoljena [§ 109.};
3. s katerim se odreja popis in cenitev zemljišča in njegove pritikline [§§109. in 113.];
4. s katerim se odreja, da ni iznova ugotavljati vrednosti zemljišča [§ 113., odstavek (*)];
5. s katerim se nalaga zahtevajočemu upniku, naj predloži načrt družbenih pogojev ali naj se o tem izjavi na sodni zapisnik [§ 114.];
6. s katerim se odreja začhsna uprava [§ 124.];
7. s katerim se pozivljejo izvedenci zato, da ugotove vrednost v postopanju za razdelitev kupnine; in
8. s katerim se odreja zaradi pravnomočne ustavitve ali zaradi izvedbe dražbenega postopanja izbris zaznamb, ki se nanašajo na to postopanje [§ 170., odstavek (*), in § 199., odstavek (•)].
(*) Poseben rekurz ni dopusten zoper sklep, s katerim se določa število izvedencev ali se postavljajo izvedenci za cenitev zemljišča, kakor tudi ne zoper sklepe, izdane in razglašene na dražbenem ali na razdelitvenem naroku.
(3) Zavezanec in osebe, upravičene za rekurz, no smejo, če so bile redno povabljene na razdelitveni narok, izpodbijati z rekurzom sklepa o razdelitvi iz razlogov, omenjenih v § 175., odstavku (*), če niso navedle teh razlogov na razdelitvenem naroku z ugovorom.
(4) Zoper odločbo o rekurzu, vloženem zoper sklep o razdelitvi, je dopusten nadaljnji rekurz tudi takrat, kadar je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Peti razdelek.
Posebne določbe o izvršbi na predmete rudniške lastnine.
§ 201.
(') Če se poseza na delež rudnika z izvršbo po prisilni upravi, sme postaviti izvršilno sodišče za upravitelja skupnega pooblaščenca, ki so ga postavili deležniki rudokopstva.
(’) Ce je v poedinem primeru glede na osebo tega pooblaščenca kaj pomislekov zoper njegovo postavitev, zasliši sodišče, preden odloči o njegovi postavitvi, vse deležnike rudokopstva.
(») Upravitelj, ki ga je postavilo izvršilno sodišče, upravlja rudokopstvo kot pooblaščenec vseh deležnikov, in pooblastilo, ki so ga dali dosedanjemu skupnemu pooblaščencu, izgubi veljavnost, dokler traja prisilna
(*) Izvršilno sodišče obvesti po službeni dolžnosti pristojno rudarsko oblastvo prve stopnje, da je postavilo prisilnega upravitelja.
§ 202.
Med izdatke, ki jih mora poravnavati upravitelj po § 98. neposredno iz donosov, spadajo zlasti še:
1. plačila za okrožne rove, za okrožne naprave, pristojbine za sesaljke kakor tudi druga letna plačila za odstopljene rudniške služnosti, nadalje letne dajatve lastniku zemljiške površine, in sicer glede enih in drugih tako one, ki dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, kakor tudi one, ki so zaostale v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprave;
2. prispevki za zavarovanje osebja, zaposlenega v rudniku, ki jih plačuje imetnik rudnika, kolikor dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprave;
3. plače [dnevne mezde] kakor tudi ostali prejemki osebja, zaposlenega v rudniku, kolikor dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne,uprave.
§ 203.
(*) Predlogu za dovolitev prisilne dražbe mora priložiti zahtevajoči upnik poleg listin, omenjenih v § 107., še prepise listin o podeljeni pravici za kopanje rud, overovljene od rudarskega oblastva ali drugače javno overovljene, potem koncesijo za pomožne rove ali okrožne rove v rudniku ali overovljene izpiske iz knjige rudarskega oblastva o koncesijah.
(*) V dražbenem oklicu mora označiti sodišče ime rudnika ali ime in velikost polja, rude, katerih kopanje je odobreno, kakor tudi železniško ali plovitveno postajo, ki je rudniku najbližja.
(3)	Rudniške služnosti, dovoljene s pogodbami, ki jih je odobrilo rudarsko oblastvo, kakor tudi rudniške služnosti, ki jih je ustanovilo rudarsko oblastvo samo s svojo odločbo, mora prevzeti kupec brez zaračuna njih vrednosti na kupnino, in sicer ne glede na to, kakšen vrstni red jim gre.
§ 204.
Določbe § 119. o najmanjšem sprejemljivem ponud-ku se uporabljajo tudi na dražbo predmetov rudniške lastnine, toda s to izpremembo, da se dopuščajo tudi take ponudbe, ki dosezajo samo tretjino ugotovljene vrednosti dražbenega predmeta.
§ 205.
(*) če je predmet dražbenega postopanja rudnik, ki ni reč v obratu in se tudi ne da več obratovati, mora biti začetna [izklicna] cena znesek terjatve, za katere plačilo se opravlja izvršba.
(2)	Določbe o najmanjšem sprejemljivem ponudku [§ 119.], o predhodni ugotovitvi bremenskega stanja [§§ 128. do 132.] in o oporeku zaradi nedostatnega kritja terjatev, zavarovanih z zastavo [143., št. 8.], se v tem primeru ne uporabljajo.
C) V dražbenem oklicu je treba opozoriti na to, da se proda dražbeni predmet tudi pod ugotovljeno vrednostjo ali pod izklicno ceno
§ 206
(') Ob razdelitvi kupnine, dosežene z dražbo rudnika ali drugega predmeta rudniške lastnine, se morajo po-
plačati iz razdelne mase pred terjatvami, omenjenimi v § 177., v nastopnem redu:
1. plače [dnevne mezde] in ostali prejemki osebja, zaposlenega v prodanem rudniku, kar jih je zaostalo v poslednjem letu pred domikom;
2. terjatve uradov za zavarovanje delavcev [bratovskih skladnie] glede prispevkov, ki jih mora dajati imetnik rudnika, kakor tudi glede onih prispevkov, ki jih dajo rudarski delavci sami, kolikor so bili ti prispevki odtegnjeni od plače rudarskih delavcev, toda niso bili predani uradu za zavarovanje delavcev;
3. letne dajatve, zaostale v poslednjem letu pred domikom, za odstopljene rudniške služnosti kakor tudi zaostale letne dajatve lastniku zemljiške površine.
(-) Zgoraj omenjene terjatve in davščine, ki so zaostale dalje od enega leta, se poravnajo iz razdelne mas© skupno s terjatvami, omenjenimi v § 180., št. 2.
§ 207.
Razen sklepa o dovolitvi izvršbe se smejo vročiti postavljenemu pooblaščencu, ki mu je poverjena uprava rudnika, vsi sklepi, vsa obvestila in vsi pozivi, ki jih je vročiti imetnikom rudniškega podjetja ali deležnikom rudokopstva.
DRUGO POGLAVJE.
Izvršba na premično imovino.
Prvi razdelek.
Izvršba na premične telesne stvari
1.	Obče določbe.
§ 208. .
Izvršba na premične telesne stvari se zgodi z rubežem in prodajo. Vendar pa sme predlagati zahtevajoči upnik izvršbo samo z rubežem. V tem primeru se odredi prodaja šele na poseben predlog.
§ 209.
Poleg stvari, omenjenih v § 20., ne smejo biti predmet izvršbe:
1. obleka, posteljnina, perilo, pohištvo, posebne peči in štedilniki, kolikor je vse to neizogibno potrebno zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu;
2. živež in kurivo, ki sta za štiri tedne potrebna zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu;
3. Če je zavezancu kmetijstvo glavni vir za vzdrževanje samega sebe in njegove rodbine [kmet]: ©d plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena rovnica, ena kosa, dva vola ali bivola ali dva vprežna konja ali dva osla, ena krava ali bivolica s teletom ali bivolčetom do enega leta, deset ovac ali pet svinj ali pet koz in toliko živeža ali krme in stelje, kolikor je tega treba zanj, za njegovo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega pridelka ali krme; to velja tudi za ©n° kmete, ki nimajo lastne zemlje za obdelovanje, »mpalc obdelujejo tujo zemljo;
4. če zavezanec ni kmet: po njegovem izboru ena molzna krava ali bivolica ali tri ovce ali tri koze, če so te živali potrebne za prehrano zavezancu in članom njegove rodbine, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu, kakor tudi krma, ki je do nove krme potrebna za vzdrževanje teh živali, in stelja, ki je potrebna za isti čas;
5. podpora v gotovini, živežu, obleki ali drugih stvareh, ki se dajo zavezancu, da se mu omili beda;
6. če je zavezanec javen uslužbenec, duhovnik, učitelj, advokat, zdravnik ali oseba, ki opravlja znanstven ali umetniški poklic, vsi predmeti, ki so taki osebi potrebni za opravljanje javne službe, zvanja ali znanstvenega ali umetniškega poklica, kakor tudi spodobna obleka, pri vojaških osebah ali orožnikih pa predmeti, ki so jim potrebni za opravljanje te službe;
7. priprave, posode in blagovne zaloge, ki so neizogibno potrebne za poslovanje lekarn; s tem se ne izključuje, da se postavi lekarna sama z vsemi svojimi pripravami, posodami in blagovnimi zalogami pod prisilno upravo;
8. orodje in drugi predmeti, ki so zavezancu neizogibno potrebni za opravljanje njegovega rokodelstva, malega obrta ali kakšnega pridobivanja v obliki ročnega dela, brez katerih ne bi mogel pridobivati za najnujnejše vzdrževanje samega sebe in rodbine, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; semkaj spadajo tudi ribiške ladje z opremo kakor tudi orodje, potrebno za ribji lov; pri babicah pa predmeti, potrebni za osebno opravljanje tega zvanja.
9. pri osebah, katerih denarni prejemki so po zakonu celoma ali deloma izvzeti od izvršbe, oni delni znesek gotovine, najdene pri njih, ki ustreza dohodku za čas od rubeža do prvega plačilnega roka teh prejemkov;
10. seme, potrebno za obdelovanje zavezančevega zemljišča, po njegovi velikosti in vrsti kulture;
11. umetni udje [proteze], naočniki in drugi pripomočki, potrebni zaradi telesnih hib, kolikor jih je treba za osebno rabo zavezancu in članom njegove rodbine;
12. predmeti, ki služijo za opravljanje službe božje in za opravjanje verskih obredov pripoznanih ver, kakor tudi relikvije, nadalje stvari, ki so potrebne v prostorih, določenih za opravljanje verskih obredov;
13. zavezancev poročni prstan, dolžnikova osebna pisma in njega osebni spisi kakor tudi rodbinske slike, razen okvirov;
14. predmeti, neposredno namenjeni za pogreb za-vezančev in članov njegove rodbine;
15. redi in drugi znaki odlikovanja.
§ 210.
(') Od izvršbe so izvzeti predmeti, ki služijo neposredno za opravljanje poštne, telegrafske ali telefonske službe.
(“) Na pošiljke, oddane na pošto, in na denar, ki se pošlje po pošti ali telegrafski, ni dopustno posezati z izvršbo, preden se predado onemu, ki ie upravičen za sprejem.
§ 211.
Na pritiklino zemljišč in rudnikov, na opremo ladij, splavov, brodov in zrakoplovov ni dopustno, ločeno od glavne stvari, posezati z izvršbo. Predmeti, omenjeni v S 209., št. 3., so izvzeti od izvršbe, tudi če sestavljajo dol Pritikline zemljišča, na katero se upravlja izvršba.
§ 212.
(‘) Stvari, ki jili ni pri zavezancu ali pri upniku samem, ampak so pri tretji osebi, se smejo zarubiti samo takrat, kadar jih je ta tretja oseba voljna oddati.
(-’) Druga oseba, pri kateri ni stvari, na katero naj bi se opravila izvršba, se ne sme protiviti rubežu, češ, da ji gre na stvari zastavna ali druga prvenstvena pravica. Toda tretja oseba sme uveljavljati s tožbo svoj zahtevek do prvenstvenega plačila iz kupnine, še preden dospe njena terjatev, za katero obstoji zastavna ali druga prvenstvena pravica. Tožbo mora vložiti tretja oseba pri izvršilnem sodišču, če se je izvršba že začela opravljati. Če se vloži tožba obenem zoper zahtevajočega upnika in zoper zavezanca, mora postopati sodišče s tožencema kot s sospornikoma. Če se stvar proda v izvršilnem postopanju, preden se še pravnomočno odloči o vloženi tožbi, sme odrediti izvršilno sodišče, ako tožilec verjetno izkaže svojo pravico, na njegov predlog, da je hraniti izkupiček za prodano stvar pri sodišču, dokler se stvar pravnomočno ne reši.
§ 213.
(*) Rubež se opravi tako, da zaznami izvršilni organ ob kratkem in popiše posamič v zapisniku vse one telesne stvari, na katere se nanaša rubež [rubežni zapisnik].
(2) V zapisnik mora postaviti izvršilni organ, da sp popisane stvari zarubljene v korist izvršni terjatvi, ter navesti upnikovo ime. Terjatev mora označiti izvršilni organ po glavnici, pripadkih in izvršilnem naslovu. Rubež se sme opraviti samo za denarni znesek, določen po številkah. Zneska pripadkov ni treba označevati s številkami. V rubežnem zapisniku se mora navesti tudi domovališče zahtevajočega upnika in njegovega zastopnika. Poleg lega mora označiti izvršilni organ v zapisniku približno vrednost poedinih zarubljenih stvari.
(3) Če prijavijo tretje osebe ob rubežu pravice na popisanih stvareh, zaradi katerih bi bila oprava rubeža nedopustna, ali če prijavijo pravice, ki bi se morale vpoštevati ob razdelitvi kupnine, je to zaznamiti v zapisniku ter priobčiti zahtevajočemu upniku in zavezancu, ako nista prisostvovala rubežu.
(4) Sklep, s katerim je rubež dovoljen, se vroči zavezancu šele takrat, ko začne izvršilni organ rubiti. O opravljenem rubežu se obvestita zahtevajoči upnik in zavezanec, če nista prisostvovala rubežu in tudi nista bila zastopana.
§ 214.
(') Zarubljeni denar, zarubljene dragocenosti fn vrednostne papirje preda izvršilni organ, kolikor ni določeno s pravilnikom o dolžnostih izvršilnih organov [§ 33.] kaj drugega, sodišču, ostale stvari pa hranitelju, če predlaga to poslednje zahtevajoči upnik. Ta predlog se sme spojiti s predlogom za dovolitev rubeža. Če zahtevajoči upnik tega ni predlagal, pusti izvršilni organ zarubljene stva i pri dolžniku, ko je na njih vidno označil, da so zarubljene.
(2)	Če je treba predali stvari hranitelju, ga mora sodišče določili. Vendar pa sme sodišče upravičiti tudi izvršilnega organa, da on postavi hranitelja; ta hramba se vrši na nevarnost zahtevajočega upnika. Zahtevajoči upnik trpi stroške za hrambo. Če je več zahtevajočih
upnikov, trpe te stroške po razmerju svojih terjatev. Ce zavezanec na to pristane, sme biti hranitelj zahtevajoči upnik sam, če pa jih je več, eden izmed njih. V rubež-nem zapisniku je treba hranitelja označiti in poleg tega žaznamiti, da je bila hramba odrejena.
(*) Če je hranitelj določen brez sporazuma z zavezancem in zahtevajočim upnikom, ju mora sodišče obvestiti, kdo je postavljen za hranitelja. Eden in drugi sme, navajaje za to razloge, ob vsakem času predlagati izvršilnemu sodišču, naj se postavi za hranitelja kdo drugi.
§ 215.
(<) Z rubežem pridobi zahtevajoči upnik za svojo izvršno terjatev zastavno pravico na stvareh, označenih in popisanih v rubežnem zapisniku.
(*) Ce se je predlagala izvršba samo z rubežem, prestane zastavna pravica, ako se ni podal predlog za dovolitev prodaje najdalje v enem letu od dne rubežnega popisa ali od dne zaznambe v rubežnem zapisniku
f§ 216.].
(s) Če se opravi rubež obenem v korist več upnikom, stoje tako pridobljene zastavne pravice v istem vrstnem redu in vsak teh upnikov ima položaj zahtevajočega upnika.
§ 216.
Rubež že kdaj zarubljenih stvari se opravi z za znumbo v dotičnem rubežnem zapisniku. V zaznambi je treba navesti ime novega zahtevajočega upnika in njegovega zastopnika, njiju dornovališče in terjatev, ki se zaradi nje izterjave opravlja izvršba.
§ 217.
(’) Zahtevajoči upnik sme zahtevati, da se z rubežem počakaj, dokler se on ne javi sodišču, ali da se opravi rubež vpričo njega.
(3)	V prvem primeru je počakati z opravo rubeža, dokler zahtevajoči upnik tega ne zahteva, toda najdalje tri mesece od dne, ko je bila izvršba dovoljena. Po izteku tega roka je smatrati, da je zahtevajoči upnik odstopil od predloga za dovolitev izvršbe.
(a) V. drugem primeru priobči sodišče zahtevajočemu upniku, kateremu izvršilnemu organu je naložen rubež in kdaj se bo opravil. Če zahtevajoči upnik ali njegov zastopnik ne pride ob določenem času in na določeni kraj, kjer naj se opravi rubež, se mora rubež vendarle opraviti.
§ 218.
Vsak opravljeni rubež se vpiše v poseben vpisnik
[vpisnik rubežev]. V tem se zaznamijo, kolikor je to
mogoče, tudi zastavne pravice, pridobljene z administra-
tivno izvršbo na premične telesne stvari, ki so sodno zarubljene. Minister pravde izda z uredbo natančnejše
predpise o obliki in voditvi tega vpisnika.
§ 219.
Če je pri zahtevajočem upniku samem kakšna zave-zančeva premična telesna stvar, do katere gre zahtevajočemu upniku zastavna pravica ali pridržbena pravica tudi za kakšno drugo terjatev, se sme ugoditi takemu
predlogu samo, če pokriva vrednost stvari tudi to drugo
terjatev«
§ 220.
C) Cim izvršilno sodišče odobri rubež, odredi po siužbeni dolžnosti prodajo zarubljenih stvari, razen če se je predlagala izvršba samo z rubežem.
(“) Prodaja se izvede v korist vsem upnikom, za katerih terjatve so bile dotične stvari zarubljene [§ 216.].
(a) Ko je prodaja dovoljena, se ne srne dovoliti, dokler traja prodajno postopanje, v korist drugim terjatvam posebno prodajno postopanje glede iste stvari. Vsi upniki, ki se jim dovoli med prodajnim postopanjem prodaja iste stvari, pristopijo s tem k, uvedenemu postopanju ter ga morajo sprejeti v onem stanju, v katerem je ob času njih pristopa; od tega časa imajo vse pravice, kakor bi se bilo uvedlo prodajno postopanje na njih predlog.
§ 221.
Prodaja se ne sme izvesti, preden postane dovolitev rubeža pravnomočna, razen če bi se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela, da se izvedi prodaja prej, ali bi bilo to potrebno zaradi tega, ker so zarubljene take stvari, ki se utegnejo po svoji kakovosti ob daljši hrambi pokvariti, ali če preti nevarnost, da bi stvari znatno izgubile v vrednosti, ko bi se prodaja odložila, ter da zahtevajoči upnik varščino za povračilo škode, ki bi nastala zavezancu iz zgodnje prodaje.
§ 222
Prodaja vrednostnih papirjev, ki so v korist državi ali javnemu fondu vinkulirani ali se hranijo zanju kot kavcija, se sme dovoliti šele, ko je dotično obvezno razmerje prestalo in ko se administrativno ugotove pravice
do povračila. Ko se to ugotovi, obvesti sodišče o tem one osebe, ki so pridobile zastavne pravice na teh papirjih.
§ 223.
(‘) Zarubljeni vrednostni papirji, ki imajo borzno ceno, se prodado pod roko s posredovanjem borznega mešetarja, kjer pa tega ni, s posredovanjem kakšne banke, pri čemer se je treba po možnosti držati obstoječih borznih cen.
(s) Druge stvari, ki so v kraju, kjer obstoji zanje borzna ali tržna cena, se prodado s posredovanjem trgovinskih mešetarjev, Če pa takih ni, jih proda pod roko izvršilni organ. Tudi tukaj se je treba po možnosti držati obstoječih borznih ali tržnih cen. Če so za take stvari borzne ali tržne cene v drugem kraju, se smejo poslati na predlog in ko se zasliši zavezanec, v ta drugi kraj zaradi prodaje pod roko. Pošljejo se ob zavezan-čevih stroških in na njegovo nevarnost.
(a) Izvršilno sodišče sme odrediti na predlog zahtevajočega upnika, ko je zaslišalo zavezanca, da je poslati zarubljene stvari omenjene vrste zaradi prodaje v drug kraj, tudi takrat, kadar se morejo v tem drugem kraju bolje prodati.
(*) Če dovoli sodišče prodajo pod roko, določi ceno, pod katero ni dopustno kaj prodati, kakor tudi rok, v katerem se mora prodaja izvesti.
(*) Ce se glasi vrednostni papir na ime, upraviči sodišče s sklepom, s katerim se dovoljuje prodaja, i*vr* šilnega organa, da sme izposlovati prepis papirja na kupčevo ime in podati pravnoveljavno vse potrebne izjave namesto zavezanca. Toda izvršilne sodišče *****
pridržati pravico, podati te izjave, za3e ali za sodišče, ki je zaprošeno za sodelovanje pri prodaji.
(“) Prodaja pod roko ima za poštenega pridubitelja isti pravni učinek, kakršnega ima dražba.
§ 224.
(*) Zarubljene stvari, ki ne spadajo med vrste, omenjene v § 223., se morajo prodati na javni dražbi.
(a) Tudi stvari, za katere je odrejena po § 223. prodaja pod roko, se morajo prodati na dražbi, če se niso mogle prodati pod roko v določenem roku [§ 223., odstavek (*)].
(-1) Dragocenosti mora oceniti pred dražbo izvedenec. Tudi za druge stvari, katerih cenitev se da težko opraviti na dražbeneui naroku samem, odredi sodišče, da jih oceni pred dražbo izvedenec.
(4)	V vseh drugih primerih se odredi predhodna cenitev samo na zhatevanje in ob stroških kakšnega upnika; povračilo teh stroškov sme zahtevati upnik samo toliko, kolikor ni zaradi tega več treba stroškov za poziv izvedenca k dražbi, ki bi se morala opraviti pozneje. Ko se cenijo stvari iz platine, zlata ali srebra, mora označiti izvedenec tudi kovinsko vrednost.
§ 225.
(4)	Kraj, dan in uro dražbe določi izvršilni organ, če ni že tega določilo sodišče.
(*) Dražba se razglasi z oklicem [§ 62.].
(■’) V oklicu je treba naznaniti kraj, dan in uro dražbe, stvari,, ki jih je prodati; nadalje je treba označiti stvari po njih vrsti in navesti, kje se lahko ogledajo pred dražbo.
(4)	Po en odpravek dražbenega oklica vroči sodišče zahtevajočim upnikom [§ 220., odstavek (■')] in zavezancu.
§ 22b.
Med rubežem in dražbo mora biti presledek najmanj tren tednov. Ta presledek se sme skrajšati iz razlogov, iz katerih se sme dovoliti po § 221. dražba, preden postane dovolitev rubeža pravnomočna, ali če bi nastali z daljšo hrambo zarubljenih stvari nerazmerni stroški.
§ 227.
Izvršilni organ, ki mu je poverjeno, opraviti dražbo, se mora o pravem času uveriti, ali je bil sklep o dražbi vročen udeležencem in ali je bila dražba redno razglašena; če opazi v označenem pogledu nedostatek, mora to naznaniti izvršilnemu sodišču, sodišče pa odredi, česar je treba [§ 136.].
§ 228.
0) Dražba se opravi v kraju, kjer so zarubljene stvari, razen če sta se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela o drugem kraju ali če odredi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika ali na zavezancev predlog, da se naj pošljejo te stvari na dražbo v drug kraj, da se doseže večja kupnina. To velja storiti zlasti takrat, kadar se prodajajo stvari velike vrednosti, potem stvari iz platine, zlata ali srebra ali druge dragocenosti ali umetniški izdelki, zbirke in temu podobno.
(*) Če se takrat, ko se naj opravi dražba, zarubljene utvari ne morejo najti, se naloži zahtevajočemu upniku, na4 hfcanani v petnajstih dneh izvršilnemu organu, kje eo
te stvari. Ce zahtevajoči upnik tega ne stori, se dražbeno
postopanje ustavi. Predpis § 165., št. 3., velja tudi tukaj. Sklepa o ustavitvi ni treba vročiti in se ne more izpodbijati z rekurzom; vse to se mora v omenjenem nalogu navesti.
(3) Minister pravde sme osnovati posebne ustanove za opravljanje dražb zarubljenih premičnih telesnih stvari v posebnih javnih prostorih.
§ 229.
(‘) Dražbo mora opraviti izvršilni organ.
(a) Ce stvari, ki jih je treba prodati, niso že ocenjene, se mora pozvati na dražbo zaradi cenitve izvedenec, po potrebi pa tudi več izvedencev.
(•■*) Stvari, ki jih je treba prodati na dražbi, se prodajajo posamezno; če pa je treba prodati večjo količino istovetnih stvari, se smejo prodajati tudi v skupinah.
(4) Vrednost, ugotovljeno s cenitvijo, je označiti kot izklicno dražbeno ceno.
(“) Izvršilni organ, ki vodi dražbo, mora najprej označiti izklicno dražbeno ceno in potem najmanjši dopustni ponudek [§ 230., odstavek (*)], glede stvari iz platine, zlata ali srebra pa tudi kovinsko vrednost.
(•) Dražba se sme vršiti tudi brez izklicatelja.
(7) Ponudniki ne polagajo jamčevine.
§ 230.
(4)	Dražba glede poedinih stvari ali poedinih skupin stvari [§ 229., odstavek (■’)], se konča, če tudi po drugem pozivu na ponudbo ni bila podana večja ponudba.
(*) Ce nihče ne ponudi izklicne dražbene cene, se sprejmejo tudi manjše ponudbe; vendar pa se ne smejo sprejemati ponudbe, ki ne dosezajo niti ene tretjine cenilne vrednosti.
(3) Na predlog zahtevajočega upnika, podan pred dražbenim narokom, sme določiti sodišče s pristankom [§ 52.] vseh ostalih upnikov, ki morajo biti obveščeni o dražbenem naroku [§ 225.], za najmanjši sprejemljivi ponudek tudi tak znesek, ki preseza tretjino cenilne vrednosti.
(4) Stvari iz platine, zlata ali srebra se ne smejo prodajati pod kovinsko vrednostjo.
(•’) Določbe §§ 140., odstavkov (*) in (*), in 141., * odstavkov (2) in (4), je uporabljati tudi na dražbo premičnih stvari.
(“) Domaknjena stvar se preda kupcu samo, če takoj položi kupnino v gotovini. Kupec mora stvar takoj prevzeti ter ni upravičen zahtevati jamčenje zaradi kakšnih nedostatkov prodane stvari.
(7) Ce kupec ne položi kupnine do konca dražbe, se mora ta stvar takoj iznova prodajati. Prvemu kupcu se ne sme dopustiti, da bi bil ponudnik na ponovni dražbi. Odgovoren je za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške ponovljene dražbe; nima pa pravice do prebitka, ki bi se dosegel s ponovno dražbo. Glede izterjave te razlike velja določba § 163., odstavkov (’) in (a).
§ 231.
(l)	Ce je predmet dražbe več stvari, se dražba sklene, čim se doseže zadosten znesek za poplačilo terjatev, zaradi katerih se opravlja izvršba s prodajo, in vseh pripadkov kakor tudi izvršilnih stroškov.
(») V dražbeni zapisnik se vpišejo izklicne prodajne cene, imena kupcev in najboljši ponudki. Določbe
L
§ 156., št. 1. in 2., se uporabljajo smiselno tudi na ta zapisnik.
§ 232.
(‘) Tudi glede stvari, ki ne spadajo med stvari, omenjene v § 223., in za katere tudi ni predloga po § 233., sme odrediti sodišče na predlog zahtevajočega upnika in ko je zaslišalo zavezanca, ali na predlog zavezanca samega, da se naj vnovčijo stvari drugače, ne pa z dražbo; toda to sine odrediti sodišče samo, če je to oči-vidno koristno za vse udeležence. V takem primeru se morajo dotične stvari oceniti, če še niso ocenjene, in na podstavi cenitve mora določiti sodišče najmanjši sprejemljivi ponudek.
(s) Zavezanca ni treba zaslišati, ako se naj vnovčijo stvari, ki se utegnejo zaradi odložitve prodaje pokvariti ali utegnejo sicer zaradi tega znatno izgubiti na vrednosti.
(3)	Sodišče postopa na predlog ali po službeni dolžnosti po odstavku j1) tudi glede onih stvari, za katere ni bila podana na dražbi niti taka ponudba, ki bi dosegla najmanjšo sprejemljivo eeno [§ 230.]. Vendar pa ob taki vnovčitvi ni dopustno, kaj vnovčiti pod tretjino ugotovljene vrednosti, glede stvari iz platine, zlata ali srebra pa ne pod kovinsko vrednostjo, če je ta večja od tretjine cenilne vrednosti
§ 233.
(l)	Če izjavi kdo najkesneje osem dni pred dražbe-nim narokom, ko je obenem dal varščino v višini četrtine cenilne vrednosti, da je voljan prevzeti vse zarubljene stvari ali njih znaten del za ceno, ki preseza cenilno vrednost najmanj za četrtino, in da hoče poravnati poleg tega ne samo cenilne stroške, ampak tudi vse druge do takrat nastale izvršilne stroške, ki bi jih moral drugače trpeti zavezanec, in da tega ne vračuni v ponujeno ceno, sme ugoditi sodišče, ko je zaslišalo zavezanca, takemu predlogu, ako pristanejo na to zahtevajoči upnik in vse one osebe, ki jim gre zastavna pravica na teh stvareh in katerih terjatve niso nedvomno popolnoma pokrite s ponujeno ceno.
(’) Če stvari še niso ocenjene, mora ugotoviti sodišče z izvedenci njih vrednost, preden odloči o takem predlogu.
(a) y vsem drugem je uporabljati smiselno določbe § 168.
(*) Določba § 223., odstavka ("), velja tudi tukaj.
§ 234.
(1) Glede odstopa od izvršbe kakor tudi glede ustavitve in odložitve dražbenega postopanja je uporabljati smiselno določbe § 165., št. 3. in 4., § 167., odstavka (*), kakor tudi § 169., odstavka (‘).
(2) Če se po § 169. nadaljuje dražbeno postopanje, se poplačajo iz dosežene kupnine tudi oni upniki, zoper katere učinkuje ustavitev ali odložitev, kolikor jim gre zastavna pravica [§ 236., drugi in tretji stavek].
(-1) O ustavitvi ali odložitvi dražbenega postopanja mora obvestiti sodišče samo zavezanca in zahtevajočega upnika.
4.	Uporaba dosežene kupnine [razdelitev],
§ 235.
(*) Če se opravlja izvršba v korist samo enemu upniku in gre po rubežnih spisih samo njemu ali njemu
na prvem mestu zastavna pravica na zarubljenih stvareh, se mu preda, ne da bi se določil razdelitveni narok, po službeni dolžnosti znesek, ki preostane od kupnine, ko se odbijejo cenitveni in dražbeni stroški, kolikor je potreben za poplačilo njegove terjatve s pripadki vred. Obresti, kolikor gredo upniku kot pripadki in niso že zastarane, se izračunijo do dne, ko se zarubljena stvar proda.
(2) Znesek, ki preostane po poplačilu zahtevajočega upnika, se preda zavezancu, razen če je pridobil do tega zneska kdo drugi zastavno pravico.
(*) Če zahteva zahtevajoči upnik povračilo izvršilnih stroškov, ki še niso sodno odmerjeni, mora predali se-znarnek teh stroškov izvršilnemu organu najkesneje pred koncem dražbenega naroka, ker sicer prestane pravica do povračila teh stroškov. V zapisniku o družbenem naroku je zaznambi, da je bil seznamek stroškov predan.
§ 236.
Če ne gre po rubežnih spisih zastavna pravica na zarubljenih stvareh samo zahtevajočemu upniku in tudi ni njegova zastavna pravica na prvem mestu, ali če se je opravila dražba v korist več zahtevajočim upnikom, določi sodišče po službeni dolžnosti narok za razdelitev kupnine ali zarubljenega denarja. Na ta narok povabi sodišče zavezanca in vse upnike, ki jim gre po rubežnih spisih zastavna pravica [§ 215., odstavek (*)] in ki še niso poplačani. Sodišče pozove obenem upnike, naj prijavijo najkesneje na naroku svoje terjatve z obrestmi, stroški in drugimi postranskimi terjatvami vred ter naj predlože v izvirniku ali v overovljenem prepisu listine, s katerimi dokažejo svoj zahtevek, če niso te listine že pri sodišču, ker bi se vzeli sicer njih zahtevki v poštev ob razdelitvi samo toliko, kolikor je bila v njih korist dovoljena izvršba in ni bilo prodajno postopanje glede njih naknadno ustavljeno.
§ 237.
(') Izvršilno sodišče postopa ob razdelitvi kupnine po določbah §§ 175., 192., 194. do 196. in 198.
(2) V razdelno maso spadajo poleg kupnine in zneskov, omenjenih v § 230., poslednjem odstavku, še obresti od kupnine.
(3) Iz razdelne mase se poravnajo predvsem cenilni in dražbeni stroški, za njimi pa pravočasno prijavljene terjatve, zavarovane z zastavo, kakor tudi terjatve, za katerih izterjavo je bila dražba dovoljena. Njih znesek se ugotovi na podstavi prijav in tem priloženih dokazov kakor tudi sodnih sklepov o dovolitvi izvršbe.
(4) Kolikor ni treba po obstoječih posebnih predpisih prvenstveno poravnati carine, trošarine ali drugih javnih davščin ali denarnih kazni ali terjatev, za katere obstoji kakšna zakonita ali pogodbena zastavna pravica, se poravnajo terjatve, ki se za njih plačilo opravlja l7‘~ vršba, po vrstnem redu, ustanovljenem s sodnim rubežem.
(5) Glede poravnave obresti, plačil in dajatev, ki »© ponavljajo, pravdnih in izvršilnih stroškov je uporabljati smiselno določb© §§ 179. do 182.
§238.
H Čim postane sklep o razdelitvi pravnomočen> odredi sodišče po službeni dolžnosti izplačilo dotičnim UJ*~ niikom, kolikor ni treba glede poodrnib upnikov počaka® po g 194. na kpnpc pravda.
(•) če se zdi sodišču prhnemo, zTasn pa Se ni 'b®o
ugovorov na razdelitvenem naroku, sine izdati omenjene odredbe že v samem sklepu o razdelitvi, s pridržkom, da se izvedejo te odredbe, ko postane sklep pravnomočen
§ 239.
Določbee §§ 285. do 238. je uporabljati smiselno tudi na uporabo kupnine, dosežene s prodajo pod roko, potem na uporabo zarubljene gotovine kakor tudi cene, položene po § 233. Zahtevajoči upnik mora zahtevati v teh primerih povračilo stroškov v roku, predpisanem v § 65., odstavku (■’). Pred i®tekoin tega roka se ne sme zavezancu nič predati od dosežene kupnine ali od zarubljenega denarja ali od cene, ki jo je položil prevzemnik.
5.	R ek u r z.
§ 240.
Rekurz ni dopusten zoper sklep, s katerim se odreja hramba zarubljenih stvari [§ 214., odstavek C1)], njih cenitev pred družbenim narokom [§ 224.], nadalje zoper sklep, s katerim se odreja, da je poslati zarubljene stvari v drug kraj [§§ 223., odstavka (-') in (“), 228., odstavek C1), in 232., odstavek (’)]. Prav tako ni dopusten rekurz zoper sklep, s katerim se postavlja hranitelj [§ 214., odstavek (*.n kakor tudi lie zoper sklep, s katerim se določa dražbeni narok.
Drugi razdelek.
Izvršba na denarne terjatve.
Omejitev izvršb«.
§ 241.
Od izvršbe so povsem izvzeti:
1. miloščine in podpore, ki se dajajo siromašnim osebam, za katere sfcrbe občine, in podpore iz zadužbin [ustanov] ali javnih fondov, ki se dajajo osebam v siro-tinski oskrbi, kakor tudi zahtevki, ki gredo zavezancu kot članu društva za podpiranje bolnikov ali kot članu pogrebnega društva;
2. zahtevek za odškodnino, ki gre zavezancu iz Pogodbe o zavarovanju zgradbe ali pritikline zemljišča, če se mora uporabiti ta odškodnina po dotičnih pravilih za to, da se zopet postavi ali popravi poškodovana zgradba ali dopolni pritiklina zemljišča;
3. pristojbine, ki se dajajo neposredno duhovnikom ver, priznanih z zakonom, za opravljanje obrednih dejanj;
4. plače in ostali prejemki moštva pri vojski in vojni mornarici kakor tudi plače in podpore, ki jih imajo invalidi.
§ 242.
0) Do zneska šest tisoč dinarjev na leto so izvzeti od izvršbe:
!• pokojnine, častne plače, štipendije in druge preživnine, ki jih prejema zavezanec iz javnih fondov ali od družb, toda eno in drugo ne iz službenega razmerja, potem 'iz zadužbine ali iz zavoda za podpiranje vdov in sirot ali iz podobne ustanove;
2.	zahtevki in preživnine [rente] na podstavi zavaro-yaln© pogodbe, če zavezanec ni sposoben za pridobivanje;
st. Senam© rente, Id jih prevzema zavezanec kot odškodnino za njemu prizadeto telesno poškodbo.
(2) Če gre zavezancu več zahtevkov, omenjenih v odstavku 0), je izvršba na te zahtevke dopustna, kolikor preseza njih celokupni znesek šest tisoč dinarjev na leto. Sodišče, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo, če pa se je izvršba že začela opravljati, izvršilno sodišče, dotoči na predlog, na katerega teh prejemkov naj odpade del. na katerega je dopustno poseči z izvršbo.
§ 243.
Na zaslužek, ki gire obsojencu za delo ob času, ko prestaja kazen, je dopustno poseči z izvršbo samo za plačilo preživnine, ki gre upniku po zakonu, toda z omejitvijo, da ostane zavezancu vendarle polovica zaslužka.
§ 244.
i
Na predjeme in obročna plačila, ki jih mora dajati država ali samoupravno telo po nabavni, gradbeni ali podobni pogodbi, dokler druga stranka še ni izpolnila pogodbe ali dokler se še hi opravila kolavdacija, če je taka določena, sme poseči z izvršbo samo država ali dotično samoupravno telo, in sicer samo zaradi povratnih terjatev, ki nastanejo iz razmerja, iz katerega izvira omenjena plačilna dolžnost.
8 245.
(') Zoper aktivne ali upokojene civilne državne in vojaške uslužbence kakor tudi njih rodbine, ki uživajo rodbinske pokojnine, je dopustno poseči z izvršbo na tretjino plače in ostalih prejemkov v denarju ali naravi ali pokojnine ali odpravnine, toda z omejitvijo, da ostane zavezancu vendarle 6.(XX) dinarjev na leto. Če pa preseza za-vezančeva plača [pokojnina, odpravnina] z ostalimi prejemki vred znesek šest tisoč dinarjev na leto, ni izvzet la presežek od izvršbe, najsi bi bil večji od tretjine plače [pokojnine, odpravnine].
(2)	Prav to velja tudi za nameščence v drugi javni službi, kakršna je služba v občinski ali drugi samoupravi, ali v službi verske samouprave, istotako za duhovništvo ver, pripoznanih z zakonom.
(:!) Ko se ugotavlja tretjina, na katero je dopustno po odstavku (l) poseči z izvršbo, se morajo vpoštevati pri posvetnih ali samostanskih duhovnikih razen stalne plače še dohodki nadarbin [prebendj kakor tudi pristojbine, omenjene v tj 241., št. 3.; toda te poslednje je treba raču-niti po njih srednjem letnem znesku.
(') Določbe odstavkov (l) in (3) je uporabljati smiselno tudi na častne plače in na častne pogojni ne. ki jih dajo država ali samoupravna telesa zaslužnim osebam.
§ 246.
(*) Ko se ugotavlja oni del plače ali pokojnine, na katerega je dopustno poseči z izvršbo, ni jemati v račun onega, kar dobivajo osebe, omenjene v § 245., na podstavi javne službe v denarju ali v naravi za poravnanje stroškov, povzročenih z njih javno službo. Na ono, kar prejme rodbina take osebe kot pogrebnino ob njeni smrti, je dopustno poseči z izvršbo samo zaradi plačila pogrebnih stroškov; na to, kar prejme kot podporo ob smrti take osebe, pa sploh ni dopustno posezati z izvršbo.
(-) Prejemki v naravi, vštevši semkaj tudi službeno stanovanje, kolikor niso izvzeti od izvršbe po določbah
odstavka (l), se računijo po vrednosti, ki je ugotovljena zanje z zakonom ali z uradno odredbo; če pa take ugotovitve ni, po cenah, običajnih v kraju prejemanja.
§ 247.
(*) Zoper osebe, ki so trajno nameščene v zasebni službi, je dopustno poseči z izvršbo na enaki del oelo-kupnih službenih prejemkov, kakor zoper osebe, omenjene v § 245.
(2)	Službeno razmerje se smatra za trajno, če mora trajati po zakonu, pogodbi ali običaju vsaj leto dni; Če službeno razmerje ni tako določeno, se smatra za trajno, ako je potreben za prestanek odpovedni rok najmanj treh mesecev.
(») Prav to velja tudi glede osebne pokojnine, rodbinske pokojnine [oskrbnine] in pa odpravnine, ki jo da-jajo zasebni delodavci svojim nameščencem, njih vdovam ali njih otrokom, potem glede osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in vzgojnine, ki jo dajajo zavodi ali družbe svojim članom ali njih rodbinam.
§ 248.
Od zaslužka [dnevne mezde], ki ga [jo] prejema zavezanec na podstavi službe, katera ne spada po svojem značaju med službe, omenjene v §§ 245. in 247., je dopustno poseči z izvršbo na tretjino, toda z omejitvijo, da ostane dolžniku vendarle dvajset dinarjev na dan.
§ 249.
•Ko se ugotavlja oni del, ki j# po §§ 247. in 248. izvzet od izvršbe, je vračuniti v prejemke ali v zaslužek tudi vse ono, kar dobiva zavezanec kot kakšno drugo inovinsko korist, toda ne v denarju. Pri tem ni razlikovati, ali se določajo prejemki ali zaslužek po času ali po številu izdelanih kosov. Ko se ugotavlja znesek, ki ga je treba smatrati za prejemke ali za zaslužek, je odbiti vrednost uporabljenega materiala in znesek drugih plačanih stroškov. Prejemki v naravi, vštevši semkaj tudi službeno stanovanje, se računijo po cenah, običajnih v kraju prejemanja.
§ 250.
Ce gre zavezancu več stalnih prejemkov, omenjenih v §§ 245. in 247., ali če mu gredo poleg njih tudi pre-' jemki, omenjeni v § 242., se računi žnesek, izvzet od izvršbe, od celokupne vsote vseh prejemkov.
8 251.
(1) Ce se poseže z izvršbo na eno izmed terjatev, omenjenih v §§ 245. do 248., zaradi plačila preživnine, katera gre upniku po zakonu, ostane izvzeta od izvršbe polovica onega dela dohodku-’, ki je sicer izvzet od izvršbe.
(2) Ce se poseže zaradi plačila preživnine, katera gre upniku po zakonu, z izvršbo na katerega izmed dohodkov, omenjenih v § 242., so izvzeti ti dohodki od izvršbe samo do zneska treh tisoč dinarjev na leto. Določba § 242., odstavka (2), velja tudi tukaj.
§ 252.
C1) Ta zakon ne poseza v posebne zakonske predpise, s katerimi se določa administrativno izterjavanje izvestnih terjatev,
(2)	Če je treba poravnati iz plače ali iz pokojnine ali odpravnine oseb, omenjenih v §§ 245. in 247., obenem davek ali druge javne davščine ali druge terjatve, ki se h: er j ujejo administrativno in ki jim gre zakonska pravica prvenstvenega poplačila, in terjatve, ki se iztrjujejo z izvršbo po določbah tega zakona, je poravnati iz dela celotne zavezančeve plače [pokojnine, odpravnine], podložnega izvršbi, najprej prve terjatve in šele za njimi naslednje terjatve.
§ 253.
(’) Uporabljanja predpisov §§ 241. do 252. ni moči izključiti ali omejiti z dogovorom med dolžnikom in upnikom.
(2)	Vsako pravno razpolaganje, ki nasprotuje določbam odstavka ('), nima pravnega učinka.
Rubež.
§ 254.
(’) Izvršba na dolžnikovo denarno terjatev se zgodi z rubežem, s’ katerim pridobi zahtevajoči upnik na njej zastavno pravico. Kolikor se ne uporablja določba § 256., se zgodi rubež tako, da prepove sodišče, ki dovoli izvršbo, tretji osebi, zoper katero obstoji ta terjatev [zavezan-čev dolžnik], plačati zavezancu [plačilna prepoved]. Obenem prepove sodišče zavezancu samemu, kakorkoli razpolagati s terjatvijo in zastavo, dano za njeno zavarovanje; zlasti pa prepove zavezancu, od svojega dolžnika izterjati to terjatev.
(2)	Pri tem priobči sodišče tako zavezančevemu dolžniku kakor tudi zavezancu, da je pridobil zahtevajoči upnik na doti čili terjatvi zastavno pravico. Plačilna prepo-. ved se vroči po predpisih o vročanju tožb.
(s) S tem, da je plačilna prepoved vročena zavezančevemu dolžniku, se smatra rubež za opravljen.
C) Zavezančev dolžnik ima pravico do rekurza zoper to prepoved.
§ 255.
O Če se poseže z izvršbo na denarno terjatev, ki gre zavezancu zoper državo ali zoper samoupravno telo ali zoper fond, ki je pod javno upravo, se vroči plačilna prepoved onemu oblastvu, ki je poklicano, odrediti plačilo te terjatve. Na predlog zahtevajočega upnika se vroč5 plačilna prepoved tudi onemu oblastvu, ki je poklicano plačati to terjatev zavezancu [blagajni, računovodstvu ali podobno]. Označiti to oblastvo mora zahtevajoči, upnik-Ali in ob kakšnih pogojih sme to oblastvo na podstavi njemu vročene prepovedi začasno ustaviti dolžniku izplačilo dospelih zneskov, določajo posebni predpisi, ki obstoje o tem.
(2)	S tem, da je plačilna prepoved vročena oblastvu, ki je poklicano, odrediti plačilo, se smatra rubež za opravljen.
O) Če misli oblastvo, ki je poklicano, odrediti plačilo, da nasprotuje izvršba na dotično terjatev obstoječim zakonskim predpisom, sme, ko prejme prepoved, ali obvestiti sodišče, da izvršba ni dopustna (§ 38., odstavek
(2), drugi stavek), ali plačilno prepoved izpodbijati z re-kurzom; sme pa ukreniti tudi eno in drugo.
(*) Minister pravde predpiše sporazumno .* ministrom za finance, kako je treba postopati, če se poseza z izvršbo na javne obveznice (obligacije), ki se glas« na ime ali so vinkulirane za določen namen,	•<
(*) Terjatve iz menic ali iz čekov, razen onih, ki se glase na prinosnika, ali iz drugih papirjev, ki se prenašajo z indosamentom, potem iz trgovinskih nakaznic in trgovinskih obveznic ali vložnih knjižic bank, hranilnic in hranilnih zadrug kakor tudi terjatve iz polic o zavarovanju življenja, ki se glase na imetnika ali prinosnika, se zarubijo tako, da odvzame izvršilni organ zavezancu dotični papir ter ga preda sodišču. Tudi o tem rubežu mora sestaviti izvršilni organ zapisnik.
(’) Rubež take terjatve v korist drugim upnikom, ki zahtevajo to pozneje, se opravi tako, kakor to določa § 216.
§ 257.
(*) Prezentacije, protestiranja, notifikacije in druga dejanja, kar jih je treba za ohranitev ali izvrševanje pravic iz papirjev, omenjenih v § 256., opravlja, dokler je papir pri sodišču, namesto zavezanca izvršilni organ po up.ravičitvi izvršilnega sodišča.
(*) Če je nevarno odlagati, sme upravičiti izvršilno sodišče izvršilnega organa, da izterja dospelo terjatev iz takega papirja, ki je pri sodišču. Zastavna pravica, ki jo je pridobil zahtevajoči upnik na terjatvi iz takega papirja, se, razteza tudi na plačani znesek te terjatve.
(3)	Če je treba iztožiti terjatev, da se s tem prekine zastaranje ali da se odvrne druga škoda, postavi izvršilno sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti skrbnika.
§ 258.
Ročna zastava, dana za zarubljeno terjatev, se vzame na predlog zahtevajočega upnika v hrambo (§ 214.). Ta predlog se sme podati obenem s predlogom, da se dovoli rubež terjatve ali pa, če je rubež že dovoljen, posebej izvršilnemu sodišču.
§ 259.
(‘) Zastavna pravica, pridobljena z rubežem plače ali drugih tekočih prejemkov, se razteza tudi na prejemke, ki dospevajo po rubežu; zastavna pravica, pridobljena <na terjatvi, ki se obrestuje, pa se razteza tudi na obresti, ki dospevajo po rubežu.
(s) Rubež prejemkov iz službenega razmerja se razteza tudi na oni dohodek, ki ga dobiva zavezanec zaradi tega, ker so se zvišali njegovi prejemki, ali zaradi tega, ker je preveden na drug položaj ali ker je prestopil v drugo stroko ali ker je upokojen; vendar pa to ne velja, če zavezanec izpremeni službodavca.
§ 260.
0) Če izposluje več upnikov ob raznem času rubež iste terjatve iz enega izmed papirjev, omenjenih v § 256., •te odločilen za presojo vrstnega reda zastavnih pravic oni oas, ko je vzel izvršilni organ papir v hrambo ali ko se te z.aznamil poznejši rubež v zapisniku o že prej opravljenem rubežu.
(’) V vseh drugih primerih se ravna vrstni red zastavnih pravic po času, ko se plačilne prepovedi, izdane v korist poedinim upnikom, vroče zavezančevemu dolžniku. če pa gre za terjatve proti državi, samoupravnemu ,e esu ali fondu, ki je pod javno upravo, je odločilen Čas, jo se vroče prepovedi oblastvu, ki je poklicano, odrediti dotiono plačilo.
(*) če vzame izvršilni organ ob istem času v hrambo papir jej omenjene v odstavku ('), v korist več upnikom
t ali če se vroči na isti dan zavezančevemu dolžniku več plačilnih prepovedi, imajo tako pridobljene zastavne pravice isti vrstni red. Če zarubljena terjatev ne zadošča, da bi se poravnale iz nje vse terjatve, za katere se je istočasno .pridobila zastavna pravica, je poravnati te terjatve s pripadki vred po razmerju njih celokupnih zneskov.
§ 261.
(’) Izvršilno sodišče naloži na predlog zahtevaječe-ga upnika zavezančevemu dolžniku, naj $e izjavi v petnajstih dneh o tem:
1. ali in koliko pripoznava zarubljeno terjatev in ali jo je voljan plačati;
2. ali je zavisna njegova dolžnost, plačati to terjatev, od povratnih dajatev ali storitev, in če je, od katerih;
3. ali in katere zahtevke zglašajo druge osebe do zarubljene terjatve;
4. ali se drži zarubljene terjatve zastavna pravica v korist drugim upnikom, in če se jih drži, katerih terjatev se drži;
5. ali je zarubljena terjatev že iztožena, in če je, kateri upnik in pri katerem sodišču jo je iztožil.
C) Če spoji zahtevajoči upnik tak predlog s predlogom za dovolitev izvršbe, naloži sodišče, ki dovoli rubež, ko izda plačilno prepoved zavezančevemu dolžniku, temu tudi to, da se mora v petnajstih dneh izjaviti o točkah pod št. 1. do 5.
(3)	Zavezančev dolžnik je odgovoren zahtevajočemu upniku, ki je podal predlog za izjavo o terjatvi, za škodo, ki mu jo je prizadejal s tem, da se ni izjavil ali da se e izjavil vedoma na neresničen ali na neprpoten način. Ko mu sodišče vroči nalog za izjavo, ga mora opozoriti na to.
(’) Zavezančev dolžnik se sme izjav iti v vlogi, predani izvršilnemu sodišču, ali pa ustno na zapisnik pri istem sodišču ali pri sodišču svojega bivališča, in le to pošlje ta zapisnik izvršilnemu sodišču. Izvršilno sodišče mora obvestiti, ko prispe k njemu izjava, o tem zahtevajočega upnika s pripombo, da jo.sme vpogtedafi.
(*) Stroške za izjavo trpi začasno zahtevajoči upnik; če pa je več zahtevajočih upnikov, trpe te stroške vsi po razmerju svojih izvršnih terjatev, ki se za njih izterjavo opravlja izvršba.
§ 262.
Določb § 261. ni uporabljati ob izvršbi tis ♦ ki gredo zavezancu zoper državo, samoupravno te,o ali fond. ki je pod javno upravo.
§ 263.
(*) Za rubež terjatve, ki je v njeno korist vpisna zastavna pravica v javni knjigi, je treba, da se na lej terjatvi vknjiži zastavna pravica. Če v korist ter atvi. ki se zaradi nje izterjave opravlja izvršba, na podstavi pogodbe že obstoji v javni knjigi zastavna pravica na terjatvi, vpisani v knjigi, zadošča za rubež te terjatve, da se v javni knjigi zaznami izvršnost.
(*) Predlog, da se dovdli rubež terjatve, vpisane v javni knjigi, obseza tudi predlog, da se dovoli vknjižba zastavne pravice. Sodišče, ki dovoli rubež, odredi obenem, česar je treba, da se v javni knjigi vknjiži zastavna pravica; ob vknjižbi zastavne pravice mora sodišče označiti, da je ta vknjižba dovoljena zaradi izvršbe dotične denarne terjatve^
(*) Če je izposlovalo več upnfkov rubež iste terjatve, zavarovane z vknjižbo, se uporabljajo glede vrstnega reda predpisi zakona o zemljiških knjigah.
(*) Sodišče, ki dovoli vknjižbo zastavne pravice ali zaznambo izvrsnosti, izda obenem zavezancu in njegovemu dolžniku prepoved po § 254.
Prenos.
§ 264.
(') Sodišče prenese zarubljeno terjatev toliko, kolikor je na njej pridobljena zastavna pravica, na zahtevajočega upnika ali v izterjavo ali pa namesto plačila.
(2) Predlog, da se terjatev prenesi, se sme spojiti s predlogom, da se rubež dovoli, sme se pa tudi posebej podati izvršilnemu sodišču; toda o predlogu, da se terjatev prenesi, odloči v vsakem primeru izvršilno sodišče.
(>) Sodišče, ki je izdalo zavezančevemu dolžniku nalog po § 261., mora počakati z odločbo o predlogu, da se terjatev prenesi, dokler ne izteče rok za izjavo zavezance vega dolžnika. Preden se izda odločba, mora zaslišati sodišče ostale upnike, ki posezajo z izvršbo na isto terjatev, in mora, če je to mogoče brez znatne zamude, zaslišati zavezanca in vse ostale osebe, ki si laste po izjavi zavezančevega dolžnika pravico do zarubljene terjatve.
§ 265.
j1) Če se opira zarubljena terjatev na papir, ki se prenaša z indosamentom, ali če je njeno uveljavljanje sicer vezano na posest papirja o terjatvi, se sme prenesti taka terjatev samo v celokupnem znesku. Če pa je ta znesek večji od zneska one terjatve, ki se zaradi nje izterjave opravlja izvršba, se sme prenesti taka terjatev samo, ako da zahtevajoči upnik varščino za to, da povrne prebitek. Prav to velja, če ni zarubljena terjatev iz drugih razlogov razdelna glede prenosa ali uveljavljenja.
(-') Prav tako mora dati zahtevajoči upnik, če zahteva prenos zarubljene terjatve, ki je deloma izvzeta od izvršbe ali ki je že zarubljena v korist drugim upnikom, varščino za to, da bo predal od te poravnane terjatve zavezancu oni del, ki je izvzet od izvršbe, ali da bo predal zastavnim upnikom, ki so pred njim, znesek, ki jim gre.
(3) Če zahteva prenos zarubljene terjatve več zahtevajočih upnikov ter ponudijo vsi enako zadostno varščino, gre prvenstvo onemu, zaradi čigar poplačila je bila ta terjatev prej zarubljena, sicer pa onemu, ki ponudi boljšo varščino. Če ponudi varščino samo en upnik, se prenese terjatev nanj, ne glede na vrstni red, ki gre njegovi zastavni pravici,
§ 266.
0) Prenos se zgodi s tem, da se vroči sklep, s katerim se dovoljuje prenos, zavezančevemu dolžniku; če pa gre za terjatve, ki se prenašajo z indosamentom ali katerih uveljavljanje je sicer vezano na posest tega papirja, se zgodi prenos tako, da se preda papir, opremljen s potrebno pismeno izjavo o prenosu, zahtevajočemu upniku, na katerega je terjatev prenesena. Izjavo o prenosu poda izvršilno sodišče ali pa po njegovem nalogu izvršilni organ.
(=) Določbe §§ 255. in 260., odstavka (*), veljajo glede tam navedenih terjatev tudi za vročanje sklepov o prenosu terjatev.
(3)	Kolikor je terjatev prenesena na kakšnega upnika v izterjavo ali namesto plačila, je ni dopustno prenesti iznova na kakšnega drugega upnika.
§ 267.
(*) Zavezanec mora dati zahtevajočemu upniku, na katerega je zarubljena terjatev prenesena, pojasnila, ki mu jih je treba, da more uveljavljati terjatev, ter mu mora predati listine, ki obstoje o njej. če je prenos omejen samo na del zarubljene terjatve, mora dati zahtevajoči upnik, ako se to zahteva, varščino, da bo ob svojem času vrnil listine, ki se nanašajo na vso terjatev.
(2) Zavezanec se mora na predlog zahtevajočega upnika prisiliti z izvršbo [§§ 601. in 302.), da preda dotične listine. Predlog se mora podati pri izvršilnem sodišču. Od drugih oseb sme zahtevati zahtevajoči upnik predajo listin samo s tožbo.
(3) Da jo prenos izveden, je treba zaznamiti na listinah, predanih upniku.
§ 268.
(*) Če zahtevajo razen zahtevajočega upnika še druge osebe terjatev, preneseno bodisi v izterjavo, bodisi namesto plačila, sme položiti zavezancev dolžnik v korist vsem tem osebam pri izvršilnem sodišču dospeli znesek tega dolga. Zavezancev dolžnik pa mora to storiti, če to zahteva upnik, na katerega je terjatev celoma ali deloma prenesena. O takem zahtevanju odloči izvršilno sodišče, ko je zaslišalo zavezančevega dolžnika.
(2)	Če je uvedena zoper zavezančevega dolžnika pravda zaradi plačila terjatve, sme predlagati dolžnik, ko je položil pri izvršilnem sodišču dospeli znesek tega dolga, pri pravdnem sodišču, naj ga oprosti tožbe.
Prenos v izterjavo,
§ 269.
j1) S prenosom v izterjavo se upraviči zahtevajoči upnik, zahtevati v zavezančevem imenu od zavezančevega dolžnika plačilo zneska, označenega v sklepu, s katerim se prenos terjatve dovoljuje, kolikor prenesena terjatev pravno obstoji in kolikor je že dospela, potem pro-vzročiti z opominom ali z odpovedjo njeno dospelost, opravljati vsa dejanja, ki so potrebna za ohranitev in uveljavitev pravice iz terjatve, kakor: prozen taci je, protestiranja, notifikacije ali podobno, prejemati plačila, opravljena na račun terjatve, namesto zavezanca iztožiti terjatev in opravljati izvršbo zaradi njene izterjave, če ni poravnana o pravem času ali ni poravnana tako, kakor je treba, kakor tudi ukoriščati zastavo, dano za terjatev. Vendar pa se s sklepom o prenosu ne upraviči zahtevajoči upnik, skleniti na zavezancev račun poravnavo ali odpustiti zavezančevemu dolžniku dolg ali poveriti razsodnikom odločbo o tem, ali terjatev pravno obstoji.
(2)	Zoper tožbo, ki jo je vložil zahtevajoči upnik na podstavi prenosa, se ne smejo zglašati ugovori, ki jih ima zavezančev dolžnik iz pravnega razmerja, obstoječega med njim in zahtevajočim upnikom.
(2)	Odstop prenesene terjatve, ki ga stori zavezanec po njenem prenosu, nima pravnega učinka na pravice, ki jih je pridobil zahtevajoči upnik s prenosom.
§ 270.
(l)	Prenos v izterjavo terjatve, ki je vpisana v javni knjigi, se mora zaznamiti v njej po službeni dolžnosti-
(*) V takem primeru gre zahtevajočemu upniku razen pravic, omenjenih v § 269., še pravica, izposlovati zaznambo odpovedi in hipotekarne tožbe v javni knjigi' ter podati namesto zavezanca vse izjave, ki jih je treba zato, da se izbriše za to terjatev vknjižena zastavna pravica; toda izjave o izbrisu imajo pravni učinek samo, če jih izvršilno sodišče odobri.
§ 271.
(i)	C© je obveznost zavezančevega dolžnika za plačilo zavisna od tega, da se predado kot povratna dajatev kakšne stvari, pa so te stvari v zavezančevi imovini, je zavezanec dolžan, na predlog zahtevajočega upnika, na katerega je terjatev prenesena v izterjavo, izbočiti te stvari, da se morejo predati zavezančevemu dolžniku.
(’) Zahtevajoči upnik sme izposlovati to predajo z izvršbo [§§ 301. in 302.], če je obveznost, opraviti povratno dajatev, ustanovljena s sodbo, izrečeno zoper zavezanoevega dolžnika ali zoper zavezanca samega, ali če je omenjena obveznost drugače ugotovljena z listinami, ki imajo dokazno moč.
(3)	Predlog, da se dovoli taka izvršba, se mora podati sodišču, ki je odločilo na prvi stopnji o predlogu, da se terjatev prenesi. PTeden sodišče odloči o takem predlogu, mora zaslišati zavezanca.
§ 272.
(*) Zahtevajoči upnik, ki iztožuje preneseno terjatev, mora obvestiti zavezanca po sodišču o začeti pravdi, če je zavezančevo bivališče znano in je v naši državi.
(’) Vsak upnik, v čigar korist je prenesena terjatev tudi zarubljena, sme pristopiti ob svojih stroških k pravdi kot postranski intervenient. Odločba, izrečena v pravdi o iztoževani terjatvi, velja za vse upnike, v katerih korist je terjatev zarubljena, kakor tudi zoper nje.
(3)	Ce se upnik, na katerega je terjatev prenesena, zamudi z njeno izterjavo ali opusti obvestiti zavezanca o začeti pravdi, je odgovoren za škodo, ki se je s tem prizadela zavezancu kakor tudi ostalim upnikom, ki po-sezajo na to terjatev.
(*) Ce se upnik, na katerega je terjatev prenesena, zamudi z izterjavo terjatve, sme predlagati vsak upnik, ki poseza z izvršbo nanjo, izvršilnemu sodišču, naj razveljavi prenos terjatve na zamudnega upnika in naj postavi skrbnika za izterjavo zarubljene terjatve. Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati upnika, ha katerega je terjatev prenesena.
§ 273.
0) Upnik se sme odpovedati pravicam, pridobljenim s prenosom v izterjavo. To ne poseza ne v njegov izvršni zahtevek ne v zastavno pravico, ki jo je pridobil za svojo terjatev na zavezančevi terjatvi.
(“) Odpoved se mora naznaniti izvršilnemu sodišču, to sodišče pa obvesti o tem zavezanca, zavezančevega dolžnika in ostale zastavne upnike. Odpoved zaznami sodišče na listinah, ki jih mora upnik v ta namen vrniti. Ce gre za terjatev, vpisano v javni knjigi, odredi sodi-šče po službeni dolžnosti, da se zaznamba o prenosu Izbriši.
(*) Upnik, ki se je odpovedal, trpi vse stroške, ki so hastali s nrenosom in iztoževanjom prenesene terjatve.
(‘) Ce zavezancev dolžnik plača, prestane terjatev zahtevajočega upnika, in sicer do višine plačanega zneska.
('-) Prejeti presežek mora položiti zahtevajoči upnik pri sodišču ali pa ga predati neposredno zastavnim upnikom, ki imajo pravico do tega, ali zavezancu, in sicer temu, kolikor mu gre del zato, ker je prenesena terjatev deloma izvzeta od izvršbe, ali zato, ker nihče drugi ne zahteva presežka. Ce zahtevajoči upnik položi ali preda presežek, se mu vrne položena varščina.
(3)	Izvršilno sodišče odredi na predlog že z onim sklepom, s katerim dovoljuje prenos zarubljene terjatve, kako naj se uporabi presežek, ki preostane, ko se je poplačal zahtevajoči upnik. Sodišče, ki mu je tak predlog posebej podan, mora zaslišati, preden odloči o njem, vse udeležence.
§ 275.
(') Zavezančev dolžnik se oprosti svoje obveznosti toliko, kolikor je poplačan zahtevajoči upnik, na katerega je terjatev prenesena.
(-’) Plačilna potrdila, ki jih da zahtevajoči upnik zavezančevemu dolžniku, veljajo, kakor bi jih bil dal zavezanec sam.
Izterjava po skrbniku.
§ 276.
(‘) Ce se terjatev ne more prenesti v izterjavo zato, ker noče nobeden zahtevajočih upnikov dati varščine, predpisane po § 265., ali če se mora že dovoljeni prenos razveljaviti zato, ker se ni dala varščina, ki je bila naložena po § 267., postavi izvršilno sodišče na predlog skrbnika, da izterja zarubljeno terjatev.
(-) Sodišče postavi na predlog ali po službeni dolžnosti skrbnika, da izterja zarubljeno terjatev, tudi takrat, kadar je terjatev v deblih zneskih prenesena na več upnikov in se ti ne morejo zediniti o tem, kdo bodi skupni pooblaščenec
§ 277.
(‘) Skrbniku, ki ga je postavilo sodišče za izterjavo zarubljene terjatve [§§ 257., 272., 276.], gredo vse pravice, ki so pripoznane z zakonom zahtevajočemu upniku, na katerega je terjatev prenesena v izterjavo [§§ 269.,
271.,	275.]. Izvršilno sodišče mora nadzirati skrbnikovo poslovanje ter odstraniti po službeni dolžnosti ali na upnikov ali zavezančev predlog zapažene zamude ali zapažene druge nedostatke; prav tako pa mera skrbnika prisiliti, da izvrši čiinprej njemu dani nalog.
(-) Skrbnik mora položiti pri sodišču zneske, ki jih je izterjal od zavezančevega dolžnika. Glede postopanja s položenimi zneski veljajo določbe §§ 236. do 238. s pristavkom, da se vnesejo stroški, pripoznani skrbniku v pravdi, ki jo je uvedel zoper zavezančevega dolžnika, v razdelno maso, kakor tudi da se poravnajo stroški, nastali zaradi tega, ker je bil postavljen skrbnik, in zaradi njegovega poslovanja, tako, kakor se poravnavajo stroški družbenega postopanja, pred vsemi drugimi terjatvami.
Prenos namesto plačila.
§ 278.
(*) S prenosom zarubljene terjatve namesto plačila preide terjatev do prenesenega zneska na zahtevajočega upnika, in sicer z učinkom, kako;r bi jo bil zavezanec
sam odstopil proti plačilu. Do tega meška se smatra terjatev zahtevajočega upnika za poravnaTo. To ne poseza v zavezancev« odgovornost za preneseno terjatev po predpisih državljanskega zakonika.
(-) Če se prenese terjatev, zavarovana z vknjižbo v javni knjigi, namesto plačila, prenese sodišče na podstavi pravnomočnega sklepa o prenosu in po tem prenosu po službeni dolžnosti zavezančeve pravice z vknjižbo na zahtevajočega upnika. Obenem s tem prenosom odredi sodišče, da se izbriši zastavna pravica, vpisana v javni knjigi v korist zahtevajočemu upniku [§ 263., odstavek C)]. Pravni učinek tega izbrisa se razteza tudi na pod zastavne pravice, ki so jih pridobile med tem druge osebe na zastavni pravici zahtevajočega upnika. Sodišče prenese po službeni dolžnosti te podzastavne pravice kot zastavne pravice na terjatev, zavarovano z zastavo, ki jo je pridobil zahtevajoči upnik s tem, da je bila zavezančeva terjatev prenesena nanj namesto plačila.
Drugačen način, vnovčevati zarubljene denarne terjatve.
§ 279.
(*) Izvršilno sodišče odredi na predlog upnika, v čigar korist je terjatev zarubljena, namesto prenosa drugačen način vnovčit ve:
1. če je združena izterjava zarubljene terjatve s tež-kočami zato, ker je terjatev zavisna od zavezančeve povratne dajatve ali storitve, ki se ne dd ostvariti niti z izvršbo po § 271.;
2. Če je dospelost zarubljene terjatve zavisna od odpovedi, do katere Ima pravico zavezančev dolžnik, ali če je s pogodbo določeni odpovedni rok, do katerega ima zavezanec pravico, daljši od pol leta, ali če dospe terjatev iz kakšnega drugega razloga šele, ko izteče pol leta po rubežu;
3. če se pokažejo činjenice, omenjene v št. 1. in 2., šele, ko je bila terjatev že prenesena, ali če je ostal poizkus izterjave, storjen po prenosu, brez uspeha, toda ne zato, ker zavezančev dolžnik ne more plačati ali ker je s pravnomočno sodno sodbo ugotovljeno, da terjatev pravno obstoji, ali ker se je zahtevajoči upnik, ki je upravičen za izterjavo, odpovedal izterjavi [§ 273., odstavek C)].
(-') Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati ostale upnike, ki so pridobili zastavno pravico na tej terjatvi, pa tudi zavezanca, če je to mogoče brez znatne zamude. Če se predlogu ugodi, rajveljavi sodišče že izdani sklep o prenosu. O tem mora obvestiti sodišče zavezančevega dolžnika ali vse ostale udeležence
§ 280.
Na izvedbo prodaje zarubljene terjatve je uporabljati smiselno določbe o prodaji premičnih telesnih stvari [§§ 220. do 230., 234. in 240.]. Pri tem služi nominalna vrednost terjatve za izklicno dražbeno ceno. Idstine, ki obstoje o terjatvi, mora predati izvršilni organ kupcu, čim le-ta položi kupnino. Če je treba pismene izjave o prenosu, je postopati po § 266. Z doseženo kupnino je postopati po predpisih §§ 235. do 238.
§ 281.
Prodaja terjatve na javni dražbi se ne sme dovoliti:
1.	če obstoji za terjatev ročna, zastava, ki daje zadostno kritje*
2. če gre za terjatev, ki pripada zavezancu zoper zahtevajočega upnika samega ter se dš pobotati z zahtevkom, v čigar korist se opravlja izvršba;	‘
3. če je predmet terjatve prejemanje letnih rent ali plačil ali preživnin ali drugih plačil ali dajatev, ki se ponavljajo;
4. če gre za terjatev iz vložne knjižice kakšne banke, hranilnice ali hranilne zadruge;
5. če se opira terjatev na katerega izmed papirjev,, omenjenih v § 256., in ima ta papir borzno ceno;
6. če se znesek terjatve ne da točno označiti ali če se ne more verjetno izkazati, da terjatev pravno obstoji;
7. če gre za terjatev, zavarovano z zastavno pravico v javni knjigi.
§ 282.
(1) Prodaja terjatve pod roko se sme dovoliti samo takrat, kadar označi zahtevajoči upnik ali zavezanec izvršilnemu sodišču takega kupca, ki je voljan prevzeti terjatev ob sprejemljivih pogojih.
(2) Če se dovoli zaradi vnovčitve zarubljene terjatve prisilna uprava te terjatve, je postopati po določbah §§ 292. do 294.
Tretji razdelek.
Izvršba na zahtevke, da bi se izročile ali dale telesne
stvari.
§ 283.
Rubež zahtevka, na čigar podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da telesne stvari, se zgodi po določbah §§ 254. do 258. Na uadftljnje postopanje je uporabljati smiselno določbe §§ 260. do 282. z izpremembami, omenjenimi v naslednjih paragrafih.
“j 284.
Zarubljeni zahtevek se ne sme prenesti namesto plačila na zahtevajočega upnika.
§ 285.
(‘) Če je zahtevek, na čigar podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali d A premične telesne stvari, prenesen na zahtevajočega upnika zaradi svoje ostvaritve, mora predati zavezančev dolžnik, ko dospe zahtevek, dotične stvari izvršilnemu organu, ki mu ga označi izvršilno sodišče, če jo treba izročiti ali dati take stvari drugje, ne pa v območju izvršilnega sodišča, določi na zaprosilo izvršilnega sodišča ono okrajno sodišče, v čigar območju je treba izročiti ali dati te stvari, izvršilnega organa, ki mu mora zavezančev dolžnik predati te stvari.
(3) Predane stvari se vnovčijo po določbah o prodaji zarubljenih premičnih telesnih stvari.
(3)	Stvari, predane v kraju, ki ni v območju izvršilnega sodišča, se pošljejo izvršilnemu sodišču, da jih proda in da razdeli kupnino. Ce bi nastali s tem, da s« pošljejo stvari izvršilnemu sodišču, znatni stroški ali če bi bila pošiljatev stvari združena s tožkočami ter bi s* ne mogla pričakovati od tega posebna korist, ali če to drugače ne bi bilo možno ali primemo, proda te stvari in razdeli kupnino okrajno sodišče, v čigar območju w bile predane, na predlog ali po službeni dolžnoeti. O t®10 se mora takoj obvestiti izvršilno sodišče.
0) Izvršne denarne terjatve zahtevajočega, upnika in izvršne terjatve ostalih upnikov, ki so pridobili za-stavDO pravico na zarubljenem zahtevku, se poravnajo iz kupnine po določbah §§ 235. in 238.
§ 286.
(*) Če se prenese na zahtevajočega upnika zaradi ostvaritve zavezančev zahtevek, po katerem sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu preda določeno zemljišče, mora predati zavezančev dolžnik, čim dospe zarubljeni zahtevek, zemljišče upravitelju, ki ga postavi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika. Če zemljišče ne leži v območju izvršilnega sodišča, postavi upravitelja na zaprosilo izvršilnega sodišča ono okrajno sodišče, v čigar območju leži zemljišče.
(3)	Zahtevajoči upnik sme poseči, da dobi poplačilo iz zemljišča, predanega upravitelju, na to zemljišče z izvršbo po prisilni upravi ali s prisilno dražbo, in sicer po predpisih, ki obstoje o tem [§§ 79. do 207.]. če hoče poseči nanje z izvršbo po prisilni upravi, mora predlagati zahtevajoči upnik ali upravitelj, da se vpiši zavezanec za lastnika; vendar pa ta vpis ni potreben, če se opravlja izvršba s prisilno dražbo. Za dovolitev in iz vedbo te izvršbe je pristojno okrajno sodišče, v čigar območju je stvar.
(3)	Če ne zahteva zahtevajoči upnik prisilne uprave ali prisilne dražbe v enem mesecu, odkar je bilo zemljišče predano upravitelju, mora sodišče po službeni dolžnosti ustaviti nadaljnjo izvršbo.
§ 287.
Določba § 268. velja tudi za zahtevke, da bi se izročile ali dale telesne stvari. Če se stvari, ki jih je treba izročiti ali dati, ne morejo hraniti pri sodišču, mora zahtevati zavezančev dolžnik pri izvršilnem sodišču, naj postavi hranitelja ali upravitelja, ki mu mora zavezančev dolžnik predati stvari.
Četrtj razdelek.
Izvršba na druge imovinske pravire.
Kube ž.
§ 288.
0) Rubež zavezančevih imovinskih pravic, ki ne »padajo ne med denarne terjatve ne med zahtevke, na katerih podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da premične telesne stvari, se zgodi, razen v primerih, kjer se morajo uporabljati določbe o izvršbi ua zemljišča [§§ 201. do 207.], tako, da prepove sodišče, ki dovoli izvršbo, na predlog zahtevajočega upnika zavezancu vsako razpolaganje s temi pravicami. Če je na podstavi take pravice kakšna druga oseb zavezana, opraviti kakšne dajatve, se smatra rubež za opravljenega šele takrat, ko se je tej drugi osebi vro-jjjla prepoved, da zavezancu ne sme opraviti dajatve. Tudi zastavni popis pravice, na katero se poseza z izvršbo [§ 213.], se sme odrediti, če je to po značaju zarubljene pravice možno in primerno.
(’) Kako naj se vnovči zarubljena pravica, določi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika, ko je zaslišalo zavezanca in ostale upnike, v katerih korist je biU pravic® zarubljena,
(:l) Pravica patenta ali pravica vzorca [modela] se zarubi z vpisom zastavne pravice v vpisnik patentov ali v vpisnik vzorcev [§§ 28., 48. zakona o zaščiti industrijske svojine]. Če sodišče dovoli rubež, zaprosi upravo za zaščito industrijske svojine, naj izvede ta vpis. Določbe §§ 71., odstavka (’), in 72. veljajo tudi tukaj. V tein primeru ni izdati prepovedi, omenjene v odstavku (*).
(*) Pravica iz prijave patenta ali iz prijave vzorca se zarubi na način, omenjen v odstavku ('),samoda mora obvestiti sodišče o dovoljenem rubežu tudi upravo za zaščito industrijske svojine. Z vnovčitvijo zarubljene pravice iz patenta ali iz prijave vzorca mora sodišče počakati, dokler se pravnomočno ne dodeli pravica patenta ali pravica vzorca.
Pravice, Izvzete od izvršbe.
§ 289.
Na pravice iz preužitka, čigar iehie koristi v denrrju alt v naravi, vštevši v to tudi stanovanje, ne presezajo zneska treh tisoč šest sto diparjev, ni dopustno nosezaii z izvršbo, če so ti prejemki neizgibno potrebni za za' e-<anca in člane njegove rodbine, ki žive z njim v sk ipi.em hišnem gospodarstvu.
V n o v č e v a n j e.
} 290.
(1) Sodišče sme dovoliti, da se prooaao pravice, ki se smejo odsvojiti, na javni dražbi, samo takrat, '<auar se ne dado vnovčiti drugače ali pa se morejo vnovčiti samo z nerazmerno velikimi stroški.
(2) Prodaja se izvede po določbah, ki veljajo glede prodaje zarubljenih premičnih telesnih stva-i jt-g 220. do 234.J, razdelitev kupnine pa po določbah 235. do 238.
§ 291.
P) Če je zavezanec na podstavi zarubljene pravice upravičen, zahtevati izročitev imovine ali n^eno razdelitev in izločitev onega deleža, ki gre njemu sme upravičiti izvršilno sodišče zahtevajočega upnika na nj gov predlog, da uveljavlja to pravico v za rezancev eni in. mu in zahteva v ta namen po predpisih državljanskega prava razdelitev, da opravlja potrebne odpovedi kakor tudi da podaja v zavezančevem imenu veljavno, vse druge iz a ve, ki so potrebne za izvrševanje in okoriščanje zarubljene pravice. Na podstavi te upravičitve sme zahtevajoči upnik iztoževati zarubljeno pravico in poedme zahtevke, ki izvirajo iz nje [§ 269.].
(-’) Tako dobljena imovina se uporabi za poplačilo zahtevajočega upnika. Izvršba se zgodi na enega izmed načinov izvršbe, ki so za poedine sestavne dele te i no-vine po njih značaju dopustni po tem zakonu. Tudi za dovolitev te izvršbe je pristojno izvršilno sodišče.
§ 292.
(*) Če gre za pravice, ki jim je predmet, da se dajo zavezancu občasno plodovi, ali ki dopuščajo kakšno drugo ukoriščanje premičnih ali nepremičnih stvari, in se da to ukoriščanje vnovčiti v korist zahtevajočemu upniku, potem če gre za obrtne ali industrijske privilegije, lovske ali ribiške pravice, rudosledne ali podobne pravice, sme dovoliti izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika prisilno upravo take pravice.
(=) Na to prisilno upravo je uporabljati zmiselno določbe o prisilni upravi zemljišč z razločki, omenjenimi v §§ ‘293. in 294.
(3)	O dovolitvi prisilne uprave rudoslednik pravic obvesti sodišče tudi pristojno rudarsko oblastvo prve stopnje.
(’) Če dovodi sodišče prisilno upravo nad pravico patenta ali pravico vzorca, odredi po službeni dolžnosti, <la je zaznamiti dovolitev prisilne uprave v vpisniku patentov ali v vpisniku vzorcev, ter zaprosi upravo za zaščito industrijske svojine, naj izvede to zaznambo.
§ 293.
(l)	Če obseza izvrševanje zarubljene pravice tudi uporabljanje ali okoriščanje določene premične ali nepremične telesne stvari, gredo pravice, ki jih ima sicer po §§ 81. do 105. izvršilno sodišče, onemu okrajnemu sodišču, v čigar območju so dotične stvari, in če so te stvari premične, okrajnemu sodišču, v čigar območju so ob času, ko se dovoli prisilna uprava.
(s) Če izvrševanje zarubljene pravice ne obseza uporabljanja ali okoriščanja premičnih alli nepremičnih telesnih stvari, upraviči izvršilno sodišče, namesto predaje stvari, upravitelja [§ 81.]), da sme izvrševati zarubljeno pravico.
§ 294.
(1)	če gre zavezancu zarubljena pravica samo proti plačevanju določene rabokupnine ali proti drugi periodični dajatvi, spadajo tudi te dajatve med izdatke, ki jih mora poravnavati upravitelj neposredno iz upravnih donosov.
(*) Preden odobri sodišče katerega izmed poslov, omenjenih v § 90., odstavku (‘), mora zaslišati lastnika stvari, na katero se nanaša zarubljena pravica; lastnik je tudi upravičen, zahtevati po § 93., da naj se odstranijo nedostatki in nepravilnosti upraviteljevega poslovanja.
§ 295.
(l)	Namesto prisilne uprave sme odrediti sodišče na predlog, da se oddaj zarubljena pravica v zakup, kadar je to primernejše, zlasti pa, kadar se more s tem izogniti znatnim upravnim stroškom.
(-') Zarubljena pravica se sme oddati v zakup tudi na dražbi. Pri tem postopa sodišče po določbah o dražbi zarubljenih premičnih telesnih stvari. Zakupnina, ki se mora položiti pri sodišču, se razdeli po določbah o razdelitvi donosov iz prisilne uprave.
Posebne določbe o izvršbi na obrtna, industrijska, trgovinska in podobna podjetja
§ 296.
(') Na obrtna, industrijska, trgovinska in podobna pbdjetja je dopustno posezati na predlog z izvršbo po prisilni upravi [§ 292.] ali po oddaji v zakup f§ 295.]. Ne eno ne drugo se ne sme dovoliti glede rokodelskih in takih koncesioniranih obrtov, za katere se zahteva posebna usposobljenost, če vodi dotični obrt lastnik obrta sam ali z največ štirimi pomočniki.
(s) Če mora preiti zaradi prisilne uprave voditev dotičnega obrta ali dotičnega podjetja na upravitelja kot zavezančevega namestnika ter je po obstoječih predpisih treba odobritve upravnega oblastva, da sme voditi tak
obrt ali tako podjetje namestnik, mora predložiti sodišče svoj sklep, s katerim postavlja upravitelja, v odobritev pristojnemu upravnemu oblastvu, preden ga vroči udeležencem.
(3)	Isto velja za sklep, s katerim se oddaja obrt (trgovina) v zakup, kolikor je po obstoječih predpisih treba, da pristojno upravno oblastvo odobri oddajo kakega brta v zakup.
§ 297.
(‘) Če gre za podjetja, katerih firma je vpisana v trgovinskem vpisniku, je treba zaznamiti v trgovinski vpisnik ter razglasiti dovolitev prisilne uprave in upraviteljevo ime. Izvršilno sodišče odredi po službeni dolžnosti, da se to vpiši v trgovinski vpisnik. Pravni učinek tega razglasa se presoja po predpisih trgovinskega zakonika.
(■) Upravitelj mora dati svoj podpis osebno pred trgovinskim sodiščem ali pa ga javno overovljenega predložiti temu sodišču.
(a) Izvršilno sodišče sme odrediti tudi glede drugih podjetij na predlog ali po službeni dolžnosti, da se razglasi v novinah ali na drug prikladen način dovolitev prisilne uprave in postavitev upravitelja.
§ 298.
0)	Upravitelj, ki ga izvršilni organ uvede v podjetje, je upravičen, opravljati vse posle in vsa pravna dejanja, ki jih zahteva po navadi redna voditev podjetja take vrste.
(-) Upravitelj je zlasti upravičen, preklicati p rok uro ali trgovinsko pooblastilo, ki ju je dal zavezanec za voditev podjetja, postavljenega pod prisilno upravo. Tudi je upravičen, sprejemati vse poštne pošiljke, ki so označene za vrednostne pošiljke in so naslovljene na podjetje.
(3)	Koliko preidejo na upravitelja obrtne pravico in dolžnosti, ki jih ima zavezanec sam kot imetnik podjetja, določajo predpisi zakona o obrtih (trgovinah).
§ 299,
Če se poseza z izvršbo po prisilni upravi na obrtna [rokodelska], industrijska, trgovinska in podobna podjetja, mora poravnavati upravitelj neposredno in brez nadaljnjega postopanja iz upravnih donosov [dnevno mezde], zneske za prehrano in ostale službene prejemke osebja, zaposlenega v dotičnem podjetju, kolikor dospe-vajo ti prejemki v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali v poslednjem letu, preden je bila prisilna uprava dovoljena.
Rekurz
§ 300.
Rekurz ni dopusten zoper sklep:
1. s katerim se zavezancu, ko je bil rubež dovoljen, prepoveduje, razpolagati z zarubljeno pravico in z zastavo, dano za zavarovanje te pravioe [§§ 254. in 288.]-
2. s katerim se nalaga zavezančevemu dolžniku, naj se izjavi po določbi § 261.;
3. s katerim se nalaga zahtevajočemu upniku p® določbah §§ 265. in 267., naj da varščino, kolikor ne gre za višino varščine;
4. s katerim se postavlja po določbah §§ 257., 272. in 276. skrbnik za izterjavo zarubljene stvari;
5. s katerim se odloča po § 285., da je stvari prodati, kakor tudi da razdeli kupnino ono okrajno sodišče, v čigar območju so bile stvari predane izvršilnemu organu;
6. s katerim se odreja po §§ 296. in 297. zaznamba in razglasitev dovoljene prisilne uprave; in
7. s katerim se odreja hramba izročenih stvari ali s katerim se postavlja hranitelj [§ 239.].
Tretji oddelek.
Izvršba v ostvaritev nedenarnih zahtevkov.
1.	Izročitev ali dajatev premičnih telesnih stvari.
§ 301.
(‘) Če je zavezanec po izvršilnem naslovu dolžan, izročiti ali dati določene premične telesne stvari ali premične telesne stvari določene vrste in so te stvari pri njem, mu mora odvzeti izvršilni organ po nalogu izvršilnega sodišča te stvari, ter jih proti prejemnemu potrdilu predati zahtevajočemu upniku.
(-') Ta določba velja tudi takrat, kadar mora predati zavezanec vrednostne papirje ali določeno količino nadomestnih stvari.
§ 302.
(1) Na isti način je dopustno postopati z izvršbo, če so stvari, ki jih mora zavezanec izročiti ali dati, pri osebi, ki jih je voljna izročiti.
(2) Če jih druga oseba noče izročiti, sme predlagati zahtevajoči upnik pri izvršilnem sodišču, naj se prenese nanj zavezancev zahtevek, da mu ta druga oseba izroči te stvari. Tudi tukaj je uporabljati smiselno določbe o prenosu denarnih terjatev v izterjavo [§§ 269. in naslednja]
2.	Predaja ali izpraznitev zemljišč, predmetov rudniške lastnine ali ladij.
§ 303.
(‘) Če naj se preda ali izprazni zemljišče ali njegov del ali pa predmet rudniške lastnine ali ladja, mora odstraniti izvršilni organ z njih osebe in premične stvari, kolikor je to potrebno, potem pa predati predmet izvršbe v posest zahtevajočemu upniku, če je predati z zemljiščem tudi njegovo pritiklino, se morajo uporabljati določbe § 301.
(s) Premične stvari, ki jih je treba odstraniti, ki pa same niso predmet izvršbe, mora predati izvršilni organ zavezancu ali, če ta ni prisoten, njegovemu pooblaščencu ali odrasli osebi, ki spada k njegovi rodbini ali služi pri njeni. Če ni nobene izmed oseb, upravičenih za prevzem stvari, jih mora predati izvršilni organ ob zavezančevih stroških v hrambo .komu drugemu. O tem obvesti sodišče one osebe, o katerih ve, da so v njih korist te stvari zarubljene, ali da iz drugega razloga uveljavljajo pravico do teh stvari, če ne zahteva zavezanec v roku, ki mu ga določi sodišče po razmerah, da naj se mu predado stvari, *di če se zamudi s plačilom stroškov za hrambo teh stvari ter nihče ne uveljavlja pravice do njih, odredi izvršilno sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti prodajo teh stvari na zavezancev račun. Toda sodišče mora predhodno zavezancu zapretiti to prodajo.
O1)	Znesek, ki preostane od kupnine, ko se poravnajo ®“o5kii za hrambo in prodajo teh stvari, se položi pri y. korist zavezancu.
3.	Osnova, prenos, utesnitev ali razveljavitev pravice v javni knjigi.
§ 304.
(1)	Izvršba zahtevka, ki meri na to, da se osnuj kakšna pravica z vknjižbo v javni knjigi, ali prenos, utesnitev ali razveljavitev pravice, vknjižene v javni knjigi, se zgodi tako, da se dotični vpis izvede v javni knjigi.
(-’) Zahtevajoči upnik sme zahtevati na podstavi izvršilnega naslova, naj vknjiži sodišče njegovo lastninsko pravico na njemu prisojenem zavezančevem zemljišču ali deležih zemljišča, ali naj prenese sodišče na njegovo [zahtevajočega upnika] ime pravico, ki je že vknjižena v javni knjigi in njemu prisojena, dasi zavezanec sam še ni vpisan za lastnika dotičnega zemljišča ali za upravičenca po dotični vknjiženi pravici. V takem primeru mora izkazati zahtevajoči upnik v predlogu za dovolitev izvršbe tudi predhodnike, kakor to predpisuje zakon o zemljiških knjigah.
(") Če je treba izvesti na podstavi izvršilnega naslova vpis na zavezančevem zemljišču ali na deležu zemljišča, glede katerega zavezanec še ni vknjižen ali predznamJjen za lastnika, ali če je treba z vpisom obremeniti zave-zančeve pravice, ki še niso vknjižene ali predznamljene v njegovo korist, sme zahtevati zahtevajoči upnik, ako dokaže, da je zavezanec pridobil to pravico, obenem z izvršbo, da se vpiši lastninska pravica ali dotična druga knjižna pravica v javni knjigi na zavezančevo ime. •
(4)	Sodišče, ki je pristojno, dovoliti izvršbo, odredi, česar je treba, da se izvedejo predlagani vpisi.
(4)	Zavezančevo izjavo, ki je po predpisih zakona o zemljiških knjigah potrebna, da se morejo izvesti taki vpisi, nadomešča dovolitev izvršbe.
(°) Če je poleg vpisa treba tudi predati zemljišče zahtevajočemu upniku ali ga uvesti v posest pravice, ie postopati po predpisih § 303.
4.	Razdružitev vkupnostl.
§ 305.
(‘) Če je treba izvesti na podstavi izvršilnega naslova fizično razdelitev skupnega zemljišča ali fizično razdelitev zapuščine ali skupne imovine, izvede to sam sodniški uradnik izvršilnega sodišča, ki mora povabiti udeležence, naj prisostvujejo, ter v vsem drugem smiselno uporabljati dotične predpise državljanskega zakonika.
(=) Razen sklepa, s katerim se dokončno določa razdelitev, se vsi drugi sklepi, izdani v izvršilnem postopanju glede razdelitve, ne morejo izpodbijati z re-kurzom.
§ 306.
Če naj se na podstavi izvršilnega naslova proda na dražbi skupno zemljišče, da hi se razdražila skupnost, je uporabljati določbe nespornega postopnika.
5.	Kako so izposlujejo druga dejanja ali opustitve ali dopustitve.
8 307.
Če mora opraviti zavezanec na-podstavi izvršilnega naslova dejanje, ki ga more opraviti tudi kdo drugi, upraviči sodišče, ki je pristojno za dovolitev izvršbe, zahtevajočega upnika na njegov predlog, da da opraviti tw dejanja ftb zaveziačevih aUvoakih.
(*) Zahtevajoči upnik sme obenem predlagati, da se nalSži zavezancu, naj položi vnaprej pri sodišču znesek, potreben za plačilo stroškov, ki nastanejo z opravo tega dejanja. Na podstavi sklepa, s katerim se ugodi temu predlogu, je dopustno poseči z izvršbo na zavezančevo imovino.
§ 308.
(*) Ce je zavezanec dolžan, izvršiti dejanje, ki ga ne more opraviti namesto njega kdo drugi in čigar oprava je zavisna zgolj od zavezančeve volje, prisili izvršilno sodišče, če to predlaga zahtevajoči upnik, zavezanca z denarnimi kaznimi ali s priporom [§ 313., odstavek (*)], izvršiti to dejanje. Preden uporabi sodišče tako prisilno sredstvo, določi zavezancu primeren rok za izvršitev dejanja s pripombo, da se bo izvršila kazen, ki mu jo obenem zapreti, na predlog zahtevajočega upnika, če brezuspešno izteče določeni rok. Ko ta rok brezuspešno izteče, izvrši izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika zoper zavezanca zapreteno kazen ter mu zapreti, določaje vsakokrat nov rok, strožjo kazen. Vendar pa izvrši sodišče vsako tako kazen samo na predlog zahtevajočega upnika.
(2)	Denarna kazen, izrečena v poedini odredbi, ne sme presezati deset tisoč dinarjev; celokupni znesek vseh denarnih kazni, izrečenih zoper zavezanca, pa ne sme presezati sto tisoč dinarjev.
§ 309.
(l)	Če je zavezanec dolžan, kaj opustiti ali pa dopustiti kakšno dejanje, ter postopa zoper to dolžnost, se opravi izvršba tako, da odredi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika z* vsako postopanje, nasprotno omenjeni dolžnosti, denarno kazen ali pripor [§ 313., odstavek (*)]. Denarna kazen in pripor se zvišata ob ponovni uporabi sorazmerno s prejšnjo denarno kaznijo ali prejšnjim priporom. Denarna kazen, izrečena v poedini odredbi, ne sme presezati deset tisoč dinarjev.
(-') Če to predlaga zahtevajoči upnik, sme naložiti izvršilno sodišče s sklepom zavezancu tudi to, da mora dati pri sodišču primerno varščino za škodo, ki utegne nastati, če bi postopal še nadalje zoper svojo dolžnost. Sodišče določi višino in vrsto varščine kakor tudi čas, za katerega naj velja ta varščina. Na podstavi tega sklepa je dopustno poseči z izvršbo na zavezančevo imovino.
§ 310.
(>) Ce je nast&la v primeru § 309. zaradi zavezan-čevega postopanja izprememba, ki nasprotuje pravici zahtevajočega upnika, upraviči izvršilno sodišče zahte-vjočega upnika na njegov predlog, da se prejšnje stanje upostavi ob zavezančevih stroških in na njegovo nevarnost.
(-’) Na podstavi sklepa, s katerim se določajo stroški za upostavitev, je dopustno poseči z izvršbo na zavezančevo imovino.
§ 311.
Če se zavezanec pretivi kakšnemu dejanju, ki ga mora dopustiti po § 310., pridoda sodišče zahtevajočemu upniku na njegov predlog v pomoč izvršilnega organa, da odstrani odpor in zaščiti deti), ki ga je treba izvršiti.
Če ni nevarno odlagati, mora sodišče zaslišati zavezanca, preden izreče odločbo in preden izda odcedne, omenjene v §§ 307. do 311.
§ 313.
(*) Pripor se izvršuje tako, da se pridržuje zavezanec v prostoru, določenem za to, v javni zgradbi. Ta prostor mora biti ločen od onega, ki je določen za izvrševanje kazni, izrečenih po kazenskem zakoniku, in za osebe, zoper katere je odrejen preiskovalni zapor.
(s) Zavezanca pripre izvršilni organ po nalogu izvršilnega sodišča; v nalogu mora bit naveden razlog za odvzem prostosti. Ta nalog se vroči zavezancu, ko se mu odvzame prostost.
(’) S poedino kazensko odredbo se ne sme odrediti pripor daljši od dveh mesecev; celokupno trajanje odrejenih priporov pa ne sme presezati v primerih § 308. šest mesecev in v primerih § 309. enega leta. Ko mine čas pripora, odrejen v kazenski odredbi, izpusti sodišče po službeni dolžnosti zavezanca iz pripora.
§ 314.
(‘) Če se odredi pripor zoper koga, ki je v javni službi, ali zoper nameščenca podjetja, ki služi javnemu prometu, se mora to takoj, ko se dotični osebi odvzame prostost, naznaniti njegovemu neposrednemu starešini.
(’) Če se mora postaviti zavezancu namestnik zaradi vzdrževanja javne varnosti ali čuvanja drugih javnih koristi, se sme odvzeti zavezancu prostost šele, ko se postavi namestnik. Čim je zavezancev starešina obveščen o odrejenem priporu, mora odrediti nemudoma, česar je treba.
§ 315.
(‘) Ce je treba pripreti zavezanca, ki služi pri vojski, vojni mornarnici ali orožništvu, se mora obrniti izvršilno sodišče zaradi izvedbe dotične odredbe na zavezančevega starešino. Minister za vojsko in mornarnico predpiše sporazumno z ministrom pravde, kako je treba postopati v takem primeru.
(a) Da se izvede pripor zoper organa javne varnosti, obmejne straže ali finančne kontrole, se mora izvršilno sodišče prav tako obrniti na zavezančevega starešino.
§ 316.
(■) Zoper mornarja ali drugega nameščenca pomorske ladje se ne sme izvršiti pripor, če je ladja že pripravljena odpluti iu se ne more takoj najti sposoben namestnik osebi, ki jo je treba pripreti.
(a) Zoper osebo, ki je mobilizirana, se ne sme izvršiti odrejeni pripor; če pa je taka oseba že v priporu, s® mora pripor prekiniti.
§ 317.
Pripor se ne sme izvršiti, dokler bi bilo z njim zave-zančevo zdravje izpostavljeno bližnji in znatni nevarnosti. Pripor se razveljavi, če nastopi taka nevarnost, ko se je pripor začel.
§ 318.
(l)	Stroške za izvršitev pripora in stroške za prehrano onega, ki je v priporu, aiora založiti zahtevajoči
Vsak teden jih mora položiti pri sodišču v določenem znesku vnaprej.
(2)	Preden se položi prvo vnaprejšnje plačilo, se ne sme začeti z izvrševanjem pripora. Ce.se vnaprejšnje plačilo ne obnovi najkesneje do poldne poslednjega dne v tednu, za katerega je bilo položeno prejšnje tako plačilo, mora sodišče pripor takoj po službeni dolžnosti razveljaviti. V takem primeru kakor tudi takrat, kadar pristane zahtevajoči upnik na to, da se zavezanec izpusti iz zapora, se smatra, da je zavezanec prebil pripor, ki je bil odrejen, s poslednjo kazensko odredbo. Toda zahtevajoči upnik sme predlagati ponovno, da se zavezanec pripre, če je le-ta ponovno prekršil dolžnost, ki mu je naložena z izvršilnim naslovom. Smatrati pa ni, da je zavezanec prebil pripor, če je bil pripor po pristanku zahtevajočega upnika prekinjen zato, ker so to. nujno zahtevale razmere, samo za malo časa, najdalje za tri dni.
6.	Izposlovanje izjave volje.
§ 319.
(‘) Ce mora izjaviti zavezanec po vsebini izvršilnega naslova določeno voljo, se smatra, da je že izjavil to voljo, čim je postala sodba pravnomočna, če pa gre za drug naslov s tako vsebino, čim da ta naslov pravico, predlagati dovolitev izvršbe.
(2) Ce je obveznost, izjaviti voljo, zavisna od povratne dajatve ali storitve, nastopi pravni učinek, omenjen v odstavku (*), šele, ko zahtevajoči upnik opravi to povratno dajatev ali storitev.
7.	Povračilo izvršilnih stroškov.
§ 320.
(') Dovolitev izvršbe v namen, da se ostvari pravica do izročitve ali prepustitve telesnih stvari ali do dejanj ali opustitev, obseza tudi dovolitev izvršbe zaradi plačila stroškov, ki nastanejo zahtevajočemu upniku z izvršilnim postopanjem.
(“) Zahtevajoči upnik mora označiti po § 50. /e v prvem predlogu za dovolitev izvršbe zavezančevo imovi-no, na katero hoče poseči z izvršbo zaradi plačila izvršilnih stroškov, kakor tudi izvršilna sredstva, ki jih je treba uporabiti,
(3) Stroške, ki jih je treba za izvršitev fizične razdelitve skupnega zemljišča, skupne zapuščine ali druge skupne imovine ali javne dražbe skupnega zemljišča zaradi razdružitve skupnosti, trpe udeleženci sorazmerno. Kdor povzroči posebne stroške, jih mora povrniti onemu udeležencu, kateremu jih je provzročil.
DRUGI DEL.
Zavarovanje.
Prvi oddelek.
Izvršba zaradi predhodne izpolnitve proti varščini in izvršba v zavarovanje.
Prvo poglavje.
Izvršba zaradi predhodne izpolnitve proti varščini. § 321. ^ ^ (l) se zavaruje zahtevek, ki ne meri na plačilo zoatka ia tudi ai grikladee, d* bi m merim
val s predznambo v javni knjigi, sme dovoliti sodišče na predlog izvršbo zaradi predhodne izpolnitve, če se mu zdi to primerno, na podstavi sodbe domačega rednega •sodišča v civilnih pravdnih stvareh, ki še ni pravnomočna ali še ni izvršna zato, ker še ni iztekel rok, določen v sodbi za izpolnitev, ako predlagatelj verjetno izkaže nevarnost, da bi se mogla izvršba obrezuspešiti, če bi se odložila, dokler ne nastopi izvršnost sodbe, in ako da primerno varščino za škodo, ki utegne nastati dolžniku zaradi te izvršbe.
(-’) Preden odloči sodišče o takem predmetu, mora zaslišati obe stranki. Ce se stranki sami ne sporazumeta, določi s.odišče s sklepom, s katerim dovoli izvršbo zaradi predhodne izpolnitve, obenem po svobodnem prepričanju višino in vrsto varščine. Izvajanje izvršbe se ne sme začeti, dokler ni določena varščina položena.
(3)	Predlogu, omenjenemu v odstavku p), ni ugoditi, če dolžmik vo ,,etno izkaže, da mu utegne nastati iz te predhodne izvršbe nenadomestna ali težko nadomestna škoda. Toda sodišče sme naložiti dolžniku v takem -primeru, naj položi primerno varščino, ker bi se predlagana predhodna izvršba dovolila, če ne položi varščine v določenem roku. Predpis odstavka ("), drugega stavka, je uporabljati zmiselno tudi tukaj.
(*) Dovoliti tako izvršbo je pristojno sodišče, omenjeno v § 7., št. 1.	■	■ ■ >
Drugo poglavje.
Izvršlia v zavarovanje.
§ 322.
O Na podstavi takih sodb ali plačilnih nalogov, Izdanih od domačih sodišč v mandatnem, meničnem in čekovnem postopanju, ki se niso pravnomočni ali ki še niso izvršni zato, ker še ni iztekel rok, ki jim je določen za dajatev ali storitev, nadalje na podstavi takih sklepov domačih sodišč, izdanih v nespornem postopanju, ki začasno še niso izvršni, se smejo dovoliti v zavarovanje denarnih terjatev na predlog izvršilna dejanja [§ 325j, če predlagatelj verjetno dokaže nevarnost, da bi se brez tega obrezusipešila ali znatno otežila izterjava terjatve.
(3)	Da je izterjava terjatve otežena, se smatra tudi to, če bi se moral izvršiti dotični izvršilni naslov'v inozemstvu	i
§ 323.
C) Sodišče mora dovoliti v nastopnih primerni na predlog izvršbo v zavarovanje denarnih terjatev, ne da hi zahtevalo, da se verjetno dokaži nevarnost, omenjena v § 322.:
1. na podstavi plačilnih nalogov, omenjenih v § 322., zoper katere se zglase o pravem času ugovori;
2. na podstavi sodb kazenskih sodišč o zasebno-prav-nih zahtevkih, če je dovolila obnova kazenskega postopanja ;
3. na podstavi sodbe, potrjene na drugi stopnji, če se je vložila revizija;
4. na podstavi sodbe, izdane na prvi stopnji na podstavi pripoznave [§ 491. civilnega pravdnega postopnika], zoper katero se je vložil priziv.
(a) V primerih pod št. 3. in 4. odstavka (*) se smo dovoliti izvršba v zavarovanje samo, če položi zahtevajoči upnik varščino za škodo, ki utegne nastati zavezancu iz te i&uittbe j£ 327.]. Določbe g 321., odatavka drugega
in tretjega stavka, se morajo uporabljati smiselno tudi tukaj.
§ 324.
Ce gre za zahtevek preživnine, dovoli sodišče na predlog zaradi zavarovanja nedospelih obrokov take terjatve izvršilna dejanja ne samo v primerih, navedenih v §§ 313. in 314., ampak tudi, če se je moralo zoper dolžnika že kdaj postopati z izvršbo zaradi izterjave že dospelih obrokov za preživnino. Zavarovanje se sme dovoliti vsakokrat samo za znesek onih obrokov, ki dospejo v enem letu.
§ 325.
(*) Da se zavarujejo denarne terjatve, sme dovoliti sodišče samo rubež predmetov premične imovine, nadalje predznambo zastavne pravice na zemljiščih ali na pravicah, vknjiženih na zemljiščih, ali prisilno upravo zemljišča; če pa je bila zarubljena terjatev, ki gre dolžniku zoper drugo osebo, se sme dovoliti prenos zarubljene terjatve v izterjavo, toda samo takrat, kadar bi bila združena z zakesnitvijo njenega uveljavljanja nevarnost, da se terjatev ne bi mogla izterjati ali da bi se izgubila pravica do regresa zoper tretje osebe.
(2) Dovoliti se sme hkrati več omenjenih izvršilnih dejanj, če je to potrebno za zavarovanje.
(3) Zneski, ki odpadajo ob prisilni upravi na terjatev, za katere zavarovanje je bila prisilna uprava dovoljena, kakor tudi zneski, ki se dobe z izterjavo zarubljene terjatve, se hranijo pri sodišču, dokler ne nastopi izvršnost terjatve ali poedinih obrokov preživnine ali dokler se ne razveljavijo izvršilna dejanja, k so bila dovoljena zaradi zavarovanja.
§ 326.
(‘) Dovoliti izvršbo v zavarovanje je pristojno ono sodišče, ki je po § 7., odstavku (*), poklicano, dovoliti izvršbo zaradi izpolnitve. V primerih § 323., št. 1., 3. in 4., in § 324. se sme predlagati dovolitev izvršilnih dejanj tudi pri izvršilnem sodišču; toda v takih primerih se mora priložiti predlogu tudi odpravek odločbe ali odredbe in uradno potrdilo, da se je vložil priziv ali vložila revi zija ali da so se zglasili ugovori.
(2)	V sklepu, s katerim se dovoljuje izvršba v zavarovanje, mora označiti sodišče znesek terjatve, ki jo je treba zavarovati, z njenimi pripadki vred, potem činjeni-co, od katere je zavisna izvršnost zahtevka, kakor tudi čas, za katerega se dovoljuje zavarovanje.
§ 327.
(<) Na zavezancev predlog se mora opustiti izvedba izvršilnih dejanj, dovoljenih v zavarovanje, in razveljaviti izvršilna dejanja, ki so bila že opravljena, v nastopnih primerih:
1. če se verjelro izkaže, da je bila terjatev, v katere korist se je dovolila izvršba v zavarovanje, že poravnana ali zadostno zavarovana ob času te dovolitve;
2. če se verjetno izkaže, da je bila ta terjatev ob času, ko se je podal omenjeni predlog, poravnana ali zadostno zavarovana, zlasti če položi dolžnik pri sodišču v gotovini ali v vrednostnih papirjih znesek terjatve, ki jo je treba zavarovati, z njenimi pripadki vred; če se terjatev obrestuje, se morajo položiti tudi obresti za vas, dokler traja dovoljeno zavarovanje^
3.	če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev, v katere korist je bila izvršba v zavarovanje dovoljena, pravno ne obstoji ali da je že prestala.
(-) V primerih, označenih pod št. 1. in 3., mora trpeti zahtevajoči upnik vse stroške, ki so nastali z dovolitvija, izvedbo in razveljavitvijo izvršilnih dejanj, ter povrniti zavezancu škodo, ki mu je bila prizadeta.
§ 328.
(') Če zavezanec verjetno izkaže, da se je dovolila ali izvedla v zavarovanje denarne terjatve izvršba v večjem obsegu, kot je bilo treba za njeno popolno zavarovanje s pripadki vred, odredi sodišče na njegov predlog razmerno utesnitev izvršilnih dejanj.
(2) Ko mine čas, za katerega je bilo zavarovanje dovoljeno, razveljavi sodišče na zavezancev predlog opravljena izvršilna dejanja, če ni nastopila dotllej iz-vršnost zavarovane terjatve.
(3) Predlog, da se opusti oprava izvršilnih dejanj ali da naj se razveljavijo ali utesne že opravljena izvršilna dejanja, se mora podati ali sodišču, ki jih je dovolilo, ali pa izvršilnemu sodišču, kakor se pač poda ta predlog, preden so se začela opravljati ta izvršilna dejanja, ali pa potem. Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati zahtevajočega upnika.
(') Zahtevajočemu upniku se sme izročiti varščina, ki jo je položil po § 323., odstavku (2), po izteku petnajstih dni od dne, ko je zadobil pravno moč sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu, da se opusti oprava dovoljenih izvršilnih dejanj ali da naj se iz razlogov, omenjenih v § 327., št. 3., razveljavijo že opravljena izvršilna dejanja.
Drugi oddelek.
Začasne odredbe.
Dopustnost.
§ 329.
(') Še preden se uvede kakšna pravda kakor tudi dokler pravda ali izvršilno postopanje teče, sme izdati sodišče na predlog začasne odredbe, da se zavaruje pravica kakšne stranke, in sicer tudi, če bi bil ta zahtevek vezan na rok ali na kakšen pogoj.
(2)	Začasne odredbe niso dopustne, kolikor sme izposlovati stranka, ki je v nevarnosti, v isti namen po določbah §§ 322. do 324. izvršbo v zavarovanje.
V zavarovanje denarnih terjatev.
§ 330.
0) V zavarovanje denarnih terjatev se smejo izdati začasne odredbe, če se verjetno izkaže, da bi brez teh odredb predlagateljev nasprotnik [nasprotnik stranke, ki je V' nevarnosti] obrezuspešil ali znatno otežil izvršbo zaradi izterjave dotične terjatve, zatajil, odstranil ali odsvojil predmete svoje imovine ali kako drugače razpolagal z njimi; taka otežitev se smatra za obstoječo tudi takrat, kadar bi se morala izvršiti sodba v inozemstvu.
(2)	Kolikor so zahtevki in pravice po zakonu izvzeti od izvršbe, ne smejo biti tudi predmet začasnih odredb v zavarovanje denarnih terjatev.
§ 331.
V zavarovanje denarnih terjatev se smejo izdati a** etapne začasne odredbe:
1. hramba [§ 214] in uprava premičnih telesnih stvari, ki pripadajo predlagteljevemu nasprotniku, kakor tudi položitev gotovine pri sodišču;
2. sodna prepoved odsvojitve ali obremenitve premičnih telesnih stvari, in sicer s teni učinkom, da je vsaka odsvojitev ali obremenitev, ki jo je ukrenil zavezanec zoper prepoved, neveljavna, če ni pridobitelj zaščiten s predpisi državljanskega prava, ki se nanašajo na poštenega pridobitelja in ki se morajo tukaj smiselno uporabljati;
3. sodna prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljišč [deležev zemljišč] ali stvarnih pravic, vknjiženih na njih; v zavarovanje denarnih terjatev, omenjenih v § 69., se sme dovoliti prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljišča samo, če predlagatelj verjetno izkaže, da nima njegov nasprotnik druge imovine, zadostne za zavarovanje njegove terjatve;
4 sodna prepoved, ki. se izreče zoper tretjo osebo, in sicer če ima predlagateljev nasprotnik zoper to tretjo osebo denarno terjatev ali če sme zahtevati od te osebe, naj mu izroči ali da druge stvari. Ta prepoved obstoji v tem, da prepove sodišče predlagateljevemu nasprotniku vsako razpolaganje z njegovim zahtevkom na kakršenkoli način in zlasti izterjavo, in da naloži sodišče tretji osebi, da ne sme do nadaljnje sodne odredbe plačati predlagateljevemu nasprotniku zneska, ki mu ga je dolžna, ali mu predati stvari, ki mu pripadajo, in tudi ne glede njih ukreniti kaj drugega, kar utegne obrezuspešiti ali znatno otežiti prihodnjo izvršbo na denarno terjatev ali na stvari, ki jih je treba izročiti ali dati.
V zavarovanje nedenarnih zahtevkov.
§ 332.
V zavarovanje nedenarnih zahtevkov se smejo izdati začasne odredbe samo:
1. če se je bati, da bi brez takega zavarovanja predlagateljev nasprotnik obrezuspešil ali znatno otežil ostva-ritev dotičnega zahtevka, zlasti tako, da bi izpremenil obstoječe stanje stvari; taka otežitev se smatra za obstoječo tudi takrat, kadar bi se morala izvršiti sodba v inozemstvu;
2. če so take začasne odredbe potrebne zato, da se prepreči nasilje ali da se odvrne preteča nenadomestna škoda.
§ 333.
Zavarovalna sredstva, ki jih sme dovoliti sodišče po namenu, katerega je treba doseči v vsakem poedinem primeru, so zlasti:
1. hramba premičnih telesnih stvari [§ 214.], ki so pri predlagateljevem nasprotniku in zoper katere meri predlagateljev zahtevek za izročitev ali dajatev;
2. uprava premičnih stvari, omenjenih pod št. 1., ali uprava nepremičnin in pravic, na katere se nanaša zahtevek, čigar zavarovanje se zahteva;
3. sodna prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljišč ali pravic, vknjiženih v javni knjigi, na katere se nanaša zahtevek, Čigar zavarovanje se zahteva;
4. predlagateljeva upravifcitev, da sme pridržati nasprotnikove stvari, ki so pri njem in na katere se nanaša zahtevek, čigar zavarovanje se zahteva, dokler se pravnomočno ne odloči o tem zahtevku;
5. nalog predlagateljevemu nasprotniku, naj opravi določena dejanja, ki so potrebna, da se ohranijo pre-
mične ali nepremične stvari, omenjene v št. 1. in 2., ali da .se vzdrži sedanje stanje stvari;
6. prepoved predlagateljevemu nasprotniku, da ne sme opraviti določenih škodljivih dejanj ali da ne sme izvršiti določenih ali nikakršnih izprememb na stvareh, omenjenih v št. 1. in 2.;
7. sodna prepoved, ki se izda tretji osebi, in sicer, če ima predlagateljev nasprotnik zoper to tretjo osebo zahtevek za izročitev ali dajatev telesnih stvari, na katere se nanaša zahtevek; ta prepoved obstoji v tem, kar je omenjeno v § 331., št. 4.;
8. določitev preživnine v naravi ali v denarju, ki jo mora dajati začasno zakonski mož svoji ženi in svojim otrokom; dovolitev ločenega stanovanja zanje ali odredba, da se morajo začasno sprejeti v hišno skupnost.
§ 334.
(‘) Upravo, omenjeno v § 333., št. 2., je izvesti glede zemljišča po določbah o prisilni upravi zemljišč, v ostalih primerih pa po določbah §§ 292. do 294. in 296. do 299. Premične telesne stvari, ki jih je treba hraniti ali upravljati, odvzame izvršilni organ predlagateljevemu nasprotniku ter jih preda hranitelju ali upravitelju.
(2) Donosni upravni prebitek, ki preostane, ko se poravnajo vsi stroški in ostali izdatki, kateri se morajo poravnati s temi donosi, preda sodiščg predlagateljevemu nasprotniku, kolikor ne nasprotujejo teinu pravice tretjih oseb; če pa se izpodbija lastnina dotične stvari, jih položi izvršilni organ pri sodišču.
§ 335.
(‘) Ce se odredi predlagateljevemu nasprotniku, raj opravi ali opusti določena dejanja ali določene izpre-membe, je uporabljati za izvedbo teh začasnih odredb smiselno določbe §§ 307. do 318.
(-’) Prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljišč ali pravic, vknjiženih v javni knjigi [§§ 331., št. 3., in 333., št. 3.], zaznami sodišče po službeni dolžnosti v javni knjigi.
(3) Zaznamba prepovedi, izdane po § 331., št. 3., 'ma ta učinek, da se sme pridobiti po tej zaznambi z vpisi v javni knjigi, ki bi se izvedli na podstavi prostovoljnega razpolaganja predlagateljevega nasprotnika, kakšna pravic na tem zemljišču ali na vknjiženi pravici samo tako, da sme zahtevati predlagatelj, tudi ne glede na to pravico, izvršbo na to zemljišče ali na to pravico zaradi plačila svoje izvršne terjatve.
(4) Zaznamba prepovedi, izdane po § 333., št. 3.. ima ta učinek, da se sme pridobiti po tej zaznambi z vpisi v javni knjigi, ki bi se izvedli na podstavi prostovoljnega razpolaganja predlagateljevega nasprotnika v javni knjigi, zoper predlagatelja kakšna pravica na tem zemljišču samo, če se zahtevek, ki je bila v njega zavarovanje prepoved dovoljena, pravnomočno zavrne.
(■'*) Prepoved, omenjena v § 331., št. 4., in v § 333., št. 7., ima učinek zoper tretjo osebo, ki je kaj dolžna predlagateljevemu nasprotniku ali ki mora izročiti ali daji stvari, šele takrat, ko se omenjeni osebi vroči prepoved. Od tega časa je tretja oseba odgovorna za vsako škodo, ki nastane iz tega, ker ni postopala po sodni pre-pove.di. Vendar pa se more tretja oseba oprostiti te odgovornosti s tem, da položi pri sodišču znesek ali stvari, na katere se nanaša prepoved, ali da jih preda hranitelju ali upravitelju, ki ga postavi sodišče na predlog te osebe.
(‘) Zavarovati kakšno pravico s pridrževanjem predlagateljevega nasprotnika samega je dopustno le tako, da se predlagateljev nasprotnik pripre. Pripor se sme odrediti samo, če je predlagateljev nasprotnik ubežen ali če je sumen pobega ter se je obenem po pravici bati, da bi se z njegovim pobegom obrezuspešila ostvaritev predlagateljeve pravice.
(2)	O dopustnosti pridrževanja v priporu in o izvajanju pripora velajo določbe §§ 313. do 318. z nastopnimi razločki :
1. zoper osebo, ki služi pri vojski, vojni mornarici ali orožništvu, se pripor kot začasen ukrep ne sme ne odrediti ne izvesti;
2. pripor zaradi suma pobega se sme izvršiti na prošnjo priprte osebe, kolikor se ne bi s tem obrezuspe-šil ali spravil v nevarnost namen začasne odredbe, tudi s pridrževanjem priprte osebe v njenem stanovanju ali v drugem nejavnem prostoru.
(:1) Stroške takega pripora, ki ga ni treba izvršiti v javnem zaporu, zlasti pa stroške, združene z nadziranjem priprte osebe, mora trpeti priprta oseba sama. Določbe § 318. se uporabljajo na te stroške tako, da se prevede priprta oseba v javni zapor, če se ti stroški ne bi pravočasno založili.
•
Pristojnost.
§ 337.
(') Za dovolitev začasnih odredb, potem za vsa navodila, ki jili je treba za izvedbo dovoljenih začasnih odredb, kakor tpdi za predloge in razprave ob takih začasnih odredbah je pristojno, kolikor ni določeno v tem zakonu kaj drugega, ono sodišče, pri katerem teče ob času, ko se poda prvi predlog, pravda o glavni stvari ali izvršilno postopanje, glede katerega je treba izdati začasno odredbo.
(-) Ce se predlagajo take odredbe, preden se uvede pravni spor ali ko je že pravnomočno končan, toda preden se začne izvršba, je pristojno za omenjene dovolitve, odredbe, predloge in razprave ono okrajno sodišče, v čigar območju ima predlagateljev nasprotnik ob času, ko se poda prvi predlog, občo krajevno podsodnost v spornih stvareh, če pa je nima na ozemlju, za katero velja ta zakon, ono okrajno sodišče, v čigar območju je stvar, glede katere je treba izdati odredbo, ali v čigar območju ima dolžnik predlagateljevega nasprotnika svoje domo-vališče ali bivališče ali v čigar območju je sicer opraviti dejanje, ki služi izvršitvi začasne odredbe.
Predlog za izdajo začasnih odredb.
§ 338.
(') V predlogu za dovolitev začasnih odredO mora predlagatelj točno označiti, kakšno odredbo zahteva, čas, za katerega se predlaga ta odredba, zahtevek, ki mu gre po njegovi trditvi ali ki mu je že prisojen, in pa po resnici razložiti činjfenice, na katere se opira predlog. Ce predlogu niso priložena potrebna potrdila, je treba te činjenice in, če o zahtevku še ni prisojajoče sodbe, tudi ta zahtevek verjetno izkazati, ako sodišče to zahteva’
(2)	Ce gre za denarne terjatve, mora označiti predlagatelj v svojem predlogu tudi znesek, če pa meri zahtevek na drug predmet, njegovo vrednost. Ce predlagatelj izjavi, da je namesto predlagane znčiiiyj<>
zadovoljen s tem, da se položi kot varščina pri sodišču določena denarna vsota, mora označiti tudi to vsoto.
Izdaja začasne odredbe.
§ 339.
C) Ce ni predlagatelj svojega zahtevka zadosti verjetno izkazal na način, omenjen v § 338., sme izdati sodišče začasno odredbo samo, ako se mora povrniti v denarju škoda, ki utegne nastati iz tega za predlagateljevega nasprotnika, in ako položi predlagatelj za povračilo omenjene škode varščino, ki jo določi sodišče po svobodnem prepričanju.
(2)	Vpoštevaje posebne prilike poedinega primera, sme navezati sodišče dovolitev začasne odredbe na položitev varščine, dasi je predlagatelj zadosti verjetno izkazal svoj zahtevek.
(®) V primerih odstavkov (*) in (2) se ne sme začeti izvajanje začasne odredbe, dokler se ne položi pri sodišču določena varščina.
§ 340.
C) Sodišče označi s sklepom, s katerim dovoljuje začasno odredbo, čas, za katerega je ta odredba dovoljena; če pa naloži sodišče, da je pri njem položiti določene stvari ali da je opraviti določena dejanja, mora določiti rok, v katerem mora izvršiti predlagateljev nasprotnik ono, kar mu je naloženo. Ce smatra sodišče, da zadošča po okolnostih poedinega primera za predlagateljevo zavarovanje, ako položi njegov nasprotnik določeno denarno vsoto, označi sodišče v sklepu znesek, ki ga mora le-ta položiti, da se prepreči izvajanje začasne odredbe ali da se razveljavi že izvršena odredba.
(2)	Ce se dovoli začasna odredba, preden dospe zahtevek, zaradi čigar zavarovanja zahteva predlagatelj začasno odredbo, ali vobče, preden se začne pravda ali izvršba, mora določiti sodišče v sklepu, s katerim dovoli začasno odredbo, primeren rok, v katerem mora vložili predlagatelj pri sodišču tožbo ali predlagati dovolitev izvršbe. Ko ta rok brezuspešno izteče, razveljavi sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti dovoljeno začasno odredbo.
8 341.
C) Sodišče sme dovoliti na predlog v korist istemu zahtevku več začasnih odredb, če se mu zdi to po okolnostih poedinega primera potrebno, da se popolnoma doseže namen zavarovanja.
(2)	Ce je možno izdati v poedinem primeru več odredb, je treba dovoliti ono odredbo, ki je najprikladnejša, da se odvrne nevarnost, ki preti po posebnih okolnostih primera; če pa so vse odredbe enako prikladne, je treba dovoliti ono, ki najmanj obremenja predlagateljevega nasprotnika.
§ 342.
(‘) Začasne odredbe se dovoljujejo vedno ob stroških stranke, ki jih predlaga; vendar pa to ne poseza v njeno pravico do povračila teh jstroškov, če bi jih imela v poedinem primeru. To velja zlasti tudi glede stroškov za položitev, hrambo ali upravo stvari, ki so pod prepovedjo.
O Če se dovoli začasna odredba, sme naložiti sodišče predlagatelju, naj mu položi vnaprej denarni zue-sefc, ki je potiebei^ da ise izvode dovoljena odredba, %
takem primeru se ne sme začeti izvajanje odredbe, dokler se ta znesek ne položi.
§ 343.
(') Ce se pravnomočno ugotovi, da pravno ne obstoji zahtevek, za čigar zavarovanje je bila začasna odredba dovoljena, ali če se drugače dokaže, da je dovoljena odredba neopravičena, ali če predlagatelj začasne odredbe zamudi rok, ki je določen za vložitev tožbe ali za zahtevanje izvršbe, mora povrniti predlagatelj začasne odredbe, v čigar korist je bila ta dovoljena, svojemu nasprotniku vsako imovinsko škodo, ki mu je bila provzro-čena z začasno odredbo. Višino povračila ustanovi sodišče s sklepom na podstavi predloga po svobodnem prepričanju ([§ 369. civilnega pravdnega postopnika]. Čim postane la sklep pravnomočen, se sme poseči na njega podstavi z izvršbo na imovino predlagatelja začasne odredbe.
(-’) Če je očividno, da je bila začasna odredba izposlovana iz objesti, izreče sodišče stranki, na katere predlog je bila odredba dovoljena, na predlog njenega nasprotnika poleg povračila škode še denarno kazen radi objesti [tj ‘268. civilnega pravdnega postopnika].
g 344.
Sklep, s katerim se dovoljuje začasna odredba, se vroči predlagateljevemu nasprotniku, nasprotnikovemu dolžniku ali oni osebi, pri kateri so stvari, dejane pod prepoved, in sicer po določbah, ki veljajo za vročanje tožb.
Nedopustnost izvršitve dovoljene začasne odredbe.
g 345.
Izvršitev začasne odredbe, kolikor se ne odloži zato, ker je vložen rekurz, ni dopustna, če je minilo nad mesec dni, odkar je bil sklep o dovolitvi začasne odredbe na naroku razglašen ali predlagatelju vročen.
Oporek.
§ 346.
(') Predlagateljev nasprotnik sme zglasili oporek soper dovoljeno začasno odredbo, razen če mu je bila dana, še preden je bil sklep izdan, možnost, da bi se bil izjavil o predlogu za dovolitev začasne odredbe.
(2) Oporek se mora zglasiti v petnajstih dneh od dne, bo je bil sklep vročen, pri sodišču, ki je na prvi stopnji dovolilo začasno odredbo.
(3) Z oporekom se ne ovre izvršitev dovoljeue odredbe.
§ 347.
.’.vv ^a podstavi zglašenega oporeka razpravlja so-isče o tem, ali in koliko je dovoljena začasna odredba dopustna in primerna, ter odloči na podslavi ustne razprave s sklepom, da je začasno odredbo potrditi, izpre-roeniti ali razveljaviti.
(2)	Sodišče sme navezati potrditev, izpremembo ali juzvoljavitev zučasue odredbe na to, da se da varščina, jo odmeri sodišče po svobodnem prepričanju,
Ustavitev ali utesnitev začasne odredbe.
§ 348.
(') Poleg primerov, omenjenih v §§ 336. in 340., v katerih se mora dovoljena začasna odredba razveljaviti, sme predlagati predlagateljev nasprotnik, da se začasna odredba razveljavi ali utčsni, še v spodaj označenih primerih, celo če je bil oporek zavrnjen:
1. če se je izvedla dovoljena odredba v večjem obsegu, kot je treba, da se predlagatelj začasne odredbe zavaruje;
2. če so se med tem okolnosti, zaradi katerih je bila začasna odredba dovoljena, tako izpremenile, da ta odredba ni več potrebna za zavarovanje stranke, v katere korist je bila dovoljena;
3. če je dal predlagateljev nasprotnik varščino, ki jo je mogel položiti po § 340., odstavku ('), drugem stavku, ali drugo varščino, ki se zdi sodišču zadostna;
4. če je bil predlagateljev zahtevek, ki se je zaradi njegovega zavarovanja dovolila začasna odredba, poravnan, ali če se je pravnomočno ugotovilo, da ta zahtevek pravno ne obstoji ali da je že prestal.
(-’) O takih predlogih odloča s sklepom, če se poda predlog, dokler še. teče pravda o glavni stvari, pravdno sodišče prve stopnje, v vseh drugih primerih pa ono sodišče, pri katerem se je podal predlog za dovolitev začasne odredbe [§ 337.].
(3)	Odločbo o tem izda sodišče na podstavi predhodne ustne razprave.
g 349.
Varščina, ki jo je dal predlagatelj, da se pokrijejo stroški ali zahtevki za povračilo škode fgg 339. in 347.], se vrne stranki šele, ko mine petnajst dni, odkar je postal sklep, s katerim se je razveljavila začasna odredba, pravnomočen. Ce zahteva predlagateljev nasprotnik v tem roku povračilo škode po § 343., se sme vrniti varščina, preden postane odločba o tem zahtevku pravnomočna, samo, ako pristane na to' predlagateljev nasprotnik.
Odredbe glede stvari, vzetih v hrambo.
g 350.
(’) Sodišče, omenjeno v g 348., odstavku (3), sme odrediti na predlog, česar je treba, da se odvrnejo glede stvari, ki so bile vzete v hrambo, znatna zmanjšava vrednosti ali nerazmerni stroški ali druge škode, ali da se doseže kakšna korist. Ce se obe stranki ne strinjata glede* take odredbe, izda sodišče odredbo, vpoštevaje po možnosti lastnikove koristi.
(2)	V posebno nujnih primerih sme izdati sodišče tako odredbo tudi, ne da bi zaslišalo predlagateljevega nasprotnika. To velja zlasti za dejanja, ki so potrebna, da se ohranijo ali da se umrejo izvrševati pravice iz papirjev, označenih v g 256.
Uporabljanje predpisov o izvršbi.
§ 351.
Kolikor ni določeno glede začasnih odredb kaj drugega, se uporabljajo smiselno tudi nanje določbe o izvršilnem) postopanju.
Končna določba.
§ 352.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«; dan, ko zadobi obvezno moč, pa se določi s posebnim zakonom.
V Topoli, dne 9. julija 1930.; št. 68.508
Aleksander 6. r.
Minister pravde:	Predsednik
Dr. M. Srškič s. r.	ministrskega	sveta,
Videl	minister za notranje posle,
in pritisnil državni pečat	častni adjutant
čuvar državnega pečata,	Nj. Vel. kralja,
minister pravde:	divizijski general
Dr. M. Srskie s. r.	P. živkovič s. r.
(M. P.)
Banove uredbe,
149.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Motnik, srez kamniški, bo pobirala, v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11159/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	150-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	150*—,
c) od	100	1	pfva Din	50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
S tem se razveljavlja razglas občine Motnik o pobiranju občinskih trošarin, ki je bil objavljen v »Službenem listu« z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 20. decembra 1930., II. No. 35893.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 11159/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega odfoelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Tunjice, srez Kamnik, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2122/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din	25-—,
č) od	lil	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 17. aprila 1931.
II.	No. 2122/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Fara, srez kočevski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5277/2 v 1. 1931. razen občinskih trošarin, ki so bile razglašene z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. januarja 1931., občinsko trošarino:
od 100 1 vina Din 150-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 5277/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r
Objava.
Občina Žalna, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 992/2 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	75’—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50-—,
c)	od	100	1	piva Din	100-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 2-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. aprila 1931.
II.	No. 992/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Orehbva vas, srez Maribor, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave
II.	No.	11266/1	v letu 1931, naslednje	občinske trošarine:
a)	od	100	1 vina Din 75’—,
b)	od	100	1 vinskega mošta	Din	75*—,
c)	od	hi	stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 11266/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6 s. r.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, jiska U) zalaga: Tiskarn« »Merkur« t Ljubljani; njen predstavnik: QUnar Mikdlek # Ljubljani