NAŠ ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XVIII, ŠT. 187
NOVEMBER 1992
YU ISSN 0351-6180
Pravi ljudje, Slovenci!
Pomagal si bom s tem, kar je napisal veliki Slovenec, ki nikakor ni bil z Vrhnike doma, ampak s Štajerskega, škof Anton Martin Slomšek, pred volitvami pred dobrimi 130 leti z naslovom Hudi časi pa ctobre volitve: Ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da bi vam drugi Postiljali... Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste izvolili, potem pa krepko pristopite in si izvolite može po volji božji, modre in pravične, srčne in resnične, ki bojo pravi, skrbni očetje vaše soseske. Pa to vam Povem, da ne izbirajte jih po njihovih sladkih obljubah, zakaj kdor veliko obljubi, ^alo dopolni. Izberite si svoje može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami do sedaj nosili in dobrega storili.
Tale številka Našega časopisa je res Polna velikih obljub in podob mož ter žena, ^si jih lahko ogleda vsak volivec v vrhniški °bčini, kajti le tako bo seznanjen s tem, kar tfiu bo ponujeno na lističu za Miklavžev fen na prvih volitvah po oni cvetni nedelji, ko smo izvolili, kar danes gledamo, poslušamo in prenašamo.
Tuai Vrhnika, prečuden kraj, in njene krajevne skupnosti so bile v tem mesecu feležne velike pozornosti, ko so se ljudje sem vozili po stari in razdrapani cesti,
kot bi jo bili rešetarji iz Ribnice naredili. Ni bilo škoda dobrih in manj dobrih avtomobilov, ko so teh dvajset kilometrov razdalje od prestolnice do nas trpeli podvozja in končniki.
Bati se je torej, da bomo kaj kmalu pozabljeni, ko bo predvolilnega vročičnega boja konec in ko se bodo politiki vrnili k svojemu, ljudstvo pa k svojemu delu.
Ampak, volitve so. To je zdaj tista prelomnica, ko bo ljudstvo krepko pristopilo in izmed vseh predlaganih kandidatov izbralo najboljše od najboljšega. V uredništvu smo, kakor je bilo že zapisano, trdno odločeni nevtralno vse to zabeležiti, od strank smo le zahtevali, naj se same predstavijo s tem, kar imajo ponuditi volilcem. Potem pa jih bomo ostro opazovali, kaj delajo - da morda čez štiri leta ne ponovimo napake in da si ohranimo koristna dela v spominu tudi za prihodnjič.
Kajti, ob splošni volilni pravici danes še posebej velja napotilo: volite modro, izvolite dobro, kakor si boste sami postlali, tako boste ležali. Malo po svoje povedano: dobri politiki šo darilo, slabi pa šiba.
Z domačim Cankarjem bi zajokali: prvi in drugi bodo Slovenci.
Tone Janežič
Dan TO na Vrhniki
Kot posledica dogodkov na Češkem leta 1968 (Praška pomlad), je bila ustanovljena teritorialna obramba v vseh nekdanjih republikah bivše Jugoslavije.
Posebnost pa je bila in je Slovenija, kjer te TO postala naša redna vojska.
Ob tej priložnosti so bile po Sloveniji fezne svečanosti. Tudi na Vrhniki je v petek, 20. 11. 1992, poveljnik 53. območnega štaba TO Jože Molk povabil vse Pripadnike TO občin Vrhnika in Logatec,
v 530. učni center, kateri so bili med lanskimi dogodki vpoklicani v enote TO. Vsem prisotnim od 950 povabljenih je bil podeljen spominski znak »Logatec - Vrhnika 91«.
Ostalim, ki se iz kakršnih koli razlogov svečanosti niso mogli udeležiti, bo znak podeljen naknadno.
Istočasno so svečano prisegli zaposleni v TO na območju 53. območnega štaba Vrhnike in Logatca. (S. S.)
Volitve 92
Kot vam je znano, so v Republiki Sloveniji razpisane splošne volitve poslancev državnega zbora, članov državnega sveta in volitve predsednika republike. Na volišča bomo šli 6. decembra 1992. Izmed kandidatov, ki so navedeni v seznamih, se bomo odločili za enega, ki mu najbolj zaupamo. Rezultate glasovanja oziroma to, kdo je izvoljen, bo ugotavljala pristojna volilna komisija.
Za volitve predsednika republike bo rezultate ugotavljala republiška volilna komisija. Kot vemo, je na kandidatni listi osem kandidatov, izmed katerih bomo obkrožili enega kandidata, in sicer zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata. Izvoljen bo tisti, ki bo imel več kot 50% glasov. Če pa noben kandidat v tem prvem krogu ne bo izvoljen, bo čez štirinajst dni drugi krog volitev, vendar le med dvema kandidatoma, ki bosta v prvem krogu zbrala največ odstotkov glasov.
Za volitve v državni svet preverja rezultate volitev Okrajna volilna komisija Logatec, kjer je sedež 17. volilne enote (Vrhnika, Logatec, Cerknica). Na kandidatni listi je pet kandidatov, izmed katerih bomo volili enega, ki bo predstavljal občinske interese v državnem svetu.
Volitve poslanca državnega zbora pa vodi volilna komisija 3. volilne enote (sedež Ljubljaria-Center), kjer je občina Vrhnika eden
izmed 11 volilnih okrajev te volilne enote. Na listi je enaindvajset različnih strank s svojimi strankarskimi kandidati. Tako bomo med 21 kandidati volili enega kandidata s tem da bomo obkrožili zaporedno številko pred imenom liste stranke ter obenem priimkom in imenom kandidata te stranke.
O tem, na katero volišče bomo šli volit, nas bo obvestil Zavod za statistiko, s svojimi obvestili, pač tako, kot pri vseh prejšnjih volitvah in referendumih. Če pa obvestila ne bi prejeli zaradi raznih tehničnih problemov, se volitev vseeno lahko udeležite.
Za vse tiste, ki so občani Vrhnike in državljani Republike Slovenije, pa so pomotoma izpuščeni iz volilnega imenika, bo 6. 12. 1992 dežural oddelek za notranje zadeve občine Vrhnika. Tam bo imenovani dobil potrdilo, s katerim bo lahko voiil na tistem volišču, kjer bi moral biti vpisan v volilni imenik. Enako bodo lahko ravnali tudi državljani Republike Slovenije, ki so v tujini in niso vpisani v volilni imenik.
Že v prejšnji številki Našega časopisa so bila objavljena vsa VOLIŠČA v naši občini. Za boljšo preglednost vam volišča še enkrat prikazujemo, vendar pa od prejšnjih volitev ni bistvenih sprememb, tako da so volivci že navajeni na eno in isto mesto - VOLIŠČE.
S. S.
Za volitve v letu 1992 bodo v krajevni skupnosti občine Vrhnika naslednja VOLIŠČA:
I. KS VRHNIKA - CENTER
1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg; 1, 1b, 1c, 5 Kopališka ulica
Lošca
Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca
Mrakova cesta Pot v Močilnik Sušnikova cesta
Tržaška cesta; 1, 2, 2a, 4, 5, 6, 9, 9a, 21, 23, 25, 27 Usnjarska cesta Prečna pot
2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče
Tržaška cesta; 30, 32, 32a, 33 Voljčeva cesta; 13, 17, 21, 21 a, 26
3. volišče: OŠ Ivan Cankar, Lošca 1 Cesta 6. maja; 1, 2, 3, 4
Na Klisu
Voljčeva cesta; 1, 2, 4, 12 Krožna pot; 6
Cesta 6. maja; 5, 7, 7a, 10, 11
Cesta gradenj; 9, 11, 12, 13, 16
Tržaška cesta; 22, 24, 26, 28
Krožna pot; 1, 2, 3, 4, 8a, 8b, 8c
Na zelenici; 1, 2, 3a, 3b, 3c, 4, 5a, 5b, 5c
4. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja; 6, 8, 9
Cesta gradenj; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška; Cankarjev trg; 6, 6a, 9, 10
Stara cesta; 2, 2a, 4, 4a, 6, 8,10,13,15,18,19, 21, 23, 25, 31, 35, 37, 40, 45, 45a, 47, 49, 52 Tržaška cesta; 3, 3a, 7, 8, 8a, 10, 11, 12 Krpanova ulica; II. KS VRHNIKA - BREG
5. volišče: Cankarjev trg 8
Cankarjev trg; 7, 8, 11, 2a, 2b, 3, 3a, 4 Delavsko naselje Jelovškova ulica
Ljubljanska cesta; 1, 2, 3, 4, 9, 16 Partizanski tabor Robova cesta
Sivkina ulica; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21
Na livadi
Ob izviru
Ob progi
Travniška ulica
V zatišju
Na klancu
Stara cesta; 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14,16, 17, 17a, 20 Čuža; 8, 10, 12 Pot na Košace
6. volišče: F-CAR - Opekarska 16 (bivši PAP) Kolodvorska ulica
Ljubljanska cesta; 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 23a, 24, 25, 27, 31
Sivkina ulica; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22
Možinova ulica
Vrtnarija
Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot na Tojnice Rožna dolina II. KS VRHNIKA - VAS
7. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica
Idrijska cesta; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 19
Ob potoku
Dolge njie
Kolesarska pot
Med vrtovi
Ob Beli
Pot k Studencu
Pri lipi; 1, 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24 Prisojna pot
Vas; 9, 11, 15, 17, 25, 27, 29, 35, 39, 40, 41, 43 Kurirska pot
Voljčeva cesta; 3, 3a, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 14
Na klancu; 27
Tičnica
Betajnova
Storžev grič
Idrijska cesta; 30
Tržaška cesta; 50, 51, 52, 55
Notranjska cesta: vse razen (5, 15)
8. volišče: VVO - enota Hrib , Močilnik
Partizanski klanec klanec
Tržaška cesta; 31, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 57
Pavkarjeva pot
Turnovše
Hrib
Voljčeva cesta; 15, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27 Grilcev grič
Idrijska cesta; 21, 23, 25, 27, 29, 42 Notranjska cesta; 5, 15 Gabrče; 4
Na klancu; 22, 24, 26 Petkovškova ulica
Stara cesta; 22, 24, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 48, 50, 50a, 51, 53, 54, 55 Čuža; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15 Pot k Trojici Pri lipi; 2, 6
Vas; 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 36, 38 II. KS BOROVNICA
9. volišče: Gasilski dom Borovnica Obsega:
Ljubljansko cesto: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Mejačevo ulico; 1
Miklavčičevo cesto; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 30 Obrtniško ulico: 1, 2, 3, 4
Ul. Bratov Mivšek: 1,3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19,21,23,25, 27, 29,31 Zalarjevo cesto: 1, 1 a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17
10. volišče: TVD Partizan Borovnica
Cesta Pod goro; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 37, 38, 39a, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 51, 53, 55
Demšarjeva ulica: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17,
18, 19, 20, 21, 23, 25, 29
Ljubljanska cesta; 34, 52, 32
Mejačeva ulica; 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17
Mikuževa ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20
Pot v jele: 7, 7a, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28
Rimska cesta; 51
Ul. bratov Debevc: 1, 2, 3, 5, 7
Ul. bratov Mivšek; 2, 4, 6, 8, 10, 12,14,16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30,
32, 34
volišče: KS Borovnica
Cerkova ulica; 1, 2, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20 Cesta na grič; 2 Mejačeva ulica; 2 Molkov trg; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 12
Paplerjeva ulica; 1, 2, 4, 6, 7, 8,10,12,14,15, 16, 18, 20, 22, 23, 24,
26, 28
Pot v Jele; 1, 3 Ramovševa ulica; 1, 2, 3, 5, 7 Rimska cesta; 1, 3, 35, 37 Švigljeva ulica; 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13
Zalarjeva cesta; 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26,
27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 38, 40, 42 volišče: Osnovna šola Borovnica:
Cesta na grič; 1, 3, 4, 5, 7, 9,11,13,15,17,19, 21, 23, 25, 27, 29, 31,
33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56 Pot na Malence; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17
Pot v jele; 2, 4, 5, 6, 8
Rimska cesta; 2, 4, 6, 8,10, 12,16,18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52
Zalarjeva cesta; 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 52a, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 68, 70
13. volišče: Gasilski dom Breg pri Borovnici Obsega območje naselij Breg in Pako.
14. volišče: Franc ŽITKO: Dol pri Borovnici 78 Obsega območje naselij Dol in Laze.
15. volišče: ŽITO MLIN Bistra
Obsega območje naselja Dol: 23, 24, 25, 25a, 26, 27, 28, 28a, 29, 85.
16. volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici
Obsega območje naselij Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo.
11
12
17.
V.
18.
19.
VI.
20.
VII.
21.
VIII
22-
IX.
23.
volišče: Gostilna na Pokojišču
Obsega območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici. KS VERD
volišče: GASILSKI DOM VERD Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na Barju, Cesta Krirt skega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cest Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Stern nova cesta, Stranska cesta, volišče: Gasilski dom Verd Naselji Mirke in naselje Verd - hišne številke KS DRAGOMER
volišče: GASILSKI DOM DRAGOMER Naselji Dragomer in Lukovica KS LOG
volišče: GASILSKI DOM PRI BREZOVICI Naselje Log
KS DRENOV DRIČ - LESNO BRDO
volišče: GASILSKI DOM DRENOV GRIČ Naselji Drenov grič in Lesno brdo. KS STARA VRHNIKA volišče: ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA Naselje Stara Vrhnika
X KS BEVKE
24. volišče: KULTURNI DOM BEVKE Naselje Bevke KS PODLIPA
volišče: GASILSKI DOM PODLIPA Naselji Podlipa in Smrečje KS LIGOJNA
volišče: BIVŠA ŠOLA LIGOJNA Naselji Mala Ligojna in Velika Ligojna. XIII. KS SINJA GORICA 27. volišče: DOM KS SINJA GORICA Naselje Sinja gorica KS BLATNA BREZOVICA volišče: Gasilski dom Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica KS ZAPLANA
volišče: BIVŠA ŠOLA ZAPLANA Območje naselja Zaplana
XI.
25.
XII
26.
XIV
28.
XV.
29.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET, Tržaška c. 1
razpisuje programe javnih del v občini Vrhnika v letu 1993
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika skladno z 52. in 53. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 5/91) in razpisom Republiškega zavoda za zaposlovanje razpisuje program javnih del v občini Vrhnika v letu 1993.
Pogoji razpisa
Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, obrtniki in zavodi. Navodila za sodelovanje na razpisu
1. Prijavo za razpis pošljite na Izvršni svet Skupščine Vrhnika do 10. januarja 1993.
2. Prijava mora vsebovati:
- naziv javnega dela
- predstavitev programa javnega dela
- potrebno število brezposelnih, vključenih v javna dela,
- zahtevano stopnjo izobrazbe in značilne poklice, posebna znanja in druge zahteve za vključitev v javno delo
- čas trajanja javnega dela
- predviden začetek javnega dela
- potrebna sredstva
3. Pri izvedbi javnega dela zagotovi brezposelnim osebam, vključenim v javna dela:
Republiški zavod za zaposlovanje:
- denarno pomoč v višini do 80 % neto zajamčenega osebnega dohodka mesečno od dneva vključitve v javno delo oz-od dneva, ko se izteče pravica do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, ki jo je brezposelni že pridobil
- kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- kritje stroškov zdravniškega pregleda
- kritje stroškov izobraževanje v skladu s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev
- kritje stroškov prehrane in prevoza na delo. Izvršni svet Skupščine občine:
- stimulativni del nagrade v višini razlike do 70 % osebnega dohodka za enaka oz. podobna dela
- sredstva za izvedbo programa
- pridobitev potrebnih soglasij za začetek javnih del. Izvajalec javnih del:
- strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del in mentorstvo
- varnost pri delu in zaščitna sredstva
- dodatno nezgodno zavarovanje
- evidenca prisotnosti na javnem delu.
Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje:
- izbor brezposelnih oseb, vključenih v izvajanje javnega dela.
4. Izbor programov bo opravil Izvršni svet Skupščine občin« Vrhnika.
Dodatne informacije in pojasnila daje Oddelek za družbenoeko-nomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, tel. 755-121 int. 211' Lukan Ljubica.
TELEFONSKA NAPELJAVA PO NAČRTU
- Mami, plid, pokaku sem se!
- Še se bomo imeli radi, radi, radi...
VOLITVE 92
Vsi tisti, ki 6.12.1992 (na dan volitev) ne bodo doma, bodo lahko predčasno volili na sedežu volilne komisije in sicer v prostorih občine Vrhnika, Tržaška 1. Predčasno glasovanje bo v torek, 1.12., sredo 2.12. in četrtek 3.12.1992 od 7. do 17. ure
Seznam kandidatov za volitve predsednika republike,
ki bodo v nedeljo, 6. decembra 1992
Kandidati so:
1. dr. Stanislav BUSER
rojen: 20.02.1932 stanujoč: Ljubljana, Sp. Rudnik IV/14 poklic: dipl. ing. geologije
delo, ki ga opravlja: poslanec v Skupščini Republike Slovenije
2. Darja LAVTIZAR-BEBLER
rojena: 10.10.1950 stanujoča: Ljubljana, Župančičeva 2 poklic: dipl. pravnica delo, ki ga opravlja: poslanka Socialistične stranke Slovenije v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Republike Slovenije
3. France TOMŠIČ
rojen: 02.08.1936 stanujoč: Kamnik, Perovo16/b poklic: dipl. ing. strojništva delo, ki ga opravlja: poslanec v Skupščini Republike Slovenije in predsednik sindikata Neodvisnost - KNSS
4. Jelko KACIN
rojen: 26.11.1955 stanujoč: Kranj, Zg-Besnica, Sp. Besnica 66a
poklic: dipl. obramboslovec delo, ki ga opravlja: minister za informiranje
5. dr. Alenka ŽAGAR-SLANA
rojena: 23.04.1949 stanujoča: Ljubljana, Komenskega 8 poklic: zdravnica delo, ki ga opravlja:
s-.
Skupščine občine Ljubljana-Center
6. Ivan BIZJAK
rojen: 06,01.1956 stanujoč: Kranj, Preddvor, Zg. Beta 42 a
poklic: dipl. ing. matematike delo, ki ga opravlja: predsednik Zbora občin Skupščine Republike Slovenije
7. Milan KUČAN
rojen: 14.01.1941 stalno prebivališče: Ljubljana, V Murglah 23
poklic: dipl. pravnik delo, ki ga opravlja: predsednik Predsedstva Republike Slovenije
8. dr. Ljubo SIRC
rojen: 19.04.1920 stanujoč: Kranj, Vodopivčeva 11 poklic: dr. ekonomskih znanosti
delo, ki ga opravlja: direktor Centra za preučevanje komunističnih gospodarstev, London
Seznam kandidatov za volitve predstavnikov
lokalnih interesov v državni svet
ŠT. VOLILNE ENOTE: 17-OBMOČJE OBČINE VRHNIKA
Kandidati so:
1. Vladislav PUC, 1941, iz Logatca, Pavši-čeva 2,
poklic: kovinar, samostojni obrtnik predlagatelj: DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ZBOR LOGATEC
2. Marcel ŠTEFANČIČ, 1937, iz Logatca, Partizanska 10
poklic: predm. učitelj - slavist, sekretar km. zadruge
predlagatelj: SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, OBČINSKI ODBOR LOGATEC
3. Branka ALIČ, 1947, iz Vrhnike, Dragomer, V Loki 12
poklic: medicinska sestra, patronažna sestra
predlagatelj: SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
4. Anton ANTIČEVIČ, 1932, iz Logatca, Hrib 5
poklic: inž. lesarstva, izvršni direktor predlagatelj: OBČINSKI ODBOR LDS IN OBMOČNI   ODBORI   SSS, LOGATEC, CERKNICA, VRHNIKA
5. Herman BOLE, 1937, iz Vrhnike, Verd, Sternenova 25
poklic: inž. organizacije dela, pravobranilec predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA
MED PETIMI KANDIDATI BOMO GLASOVALI ZA ENEGA IN SICER TAKO, DA BOMO OBKROŽILI ZAPOREDNO ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM KANDIDATA.
Seznam kandidatov za volitve poslancev državnega zbora
ŠT. VOLILNE ENOTE: 3
ŠT. VOLILNEGA OKRAJA: 2
SEDEŽ:   OBČINA   VRHNIKA,   Tržaška c.
1 61360 VRHNIKA
1. ZELENI SLOVENIJE
kandidat: SMREKAR Andrej, 1969, z Vrhnike, Sušnikova 4, poklic: študent geografije-geologije, študent
2. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA
kandidat: NOVAČAN Stane, 1921, z Vrhnike, Borovnica, Mikuževa 10, poklic: predmetni učitelj, upokojenec
3. ZDRUŽENJE »SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ« SL. - ZDRUŽENJE »SMER« SLOVENIJA
kandidat: HORVAT Marjan, 1952, iz Ljubljane, Bratovševa ploščad 1, poklic: avtomehanik, avtomehanik
4. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA
kandidat: NOVLJAN Igor, 1940, z Vrhnike, Kačurjeva 5, poklic: dipl. geodet, direktor
5. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS
kandidat: MODRIJAN Franjo, 1950, z Vrhnike, Borovnica, Ul. bratov Mivšek 5, poklic: ekonomist, direktor
6. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA - DONS, republikanska stranka Slovenije - REPSS, stranka DEMOS - DEMOS
kandidat: SEKOLONIK Rado, 1958, iz Ljubljane, Podjunska 17,
poklic: dipl. ing. strojništva, samostojni obrtnik
7. LIBERALNA STRANKA - LS
kandidat: LESKOVEC Franc, 1955, iz Ljubljane, Šentjošt 16, poklic: orodjar, obrtnik
8. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE
kandidat: GROM Tomaž, 1928, z Vrhnike, Kopališka 11, poklic: pedagog, upokojenec
9. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS
kandidat: JELINČIČ Zmago, 1948, iz Ljubljane, Tivolska 13, poklic: farmacevt, pomočnik direktorja
10. ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP kandidat: PELOZ Zdenka, 1961, iz Ljubljane,
Marčenkova 15, poklic: absolventka, absolventka
11. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO -GOD
kandidat: MAROLT Anton, 1947, iz Ribnice, Novi pot 3, poklic: kmet, kmet
12. LISTA BORUT POGAČNIK
kandidat: POGAČNIK Borut, 1947, iz Ljubljane, Postojnska 27, poklic: dipl. sociolog, svobodni kult. delavec
13. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA
kandidat: PREMELČ Bojan, 1950, z Vrhnike, Verd - C. Krimskega dreda 74, poklic: kemik, podjetnik
14. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE -SEG
kandidat: VESEL Brane, 1950, iz Cerknice, Sinja gorica 11, poklic: dipl. inž. gozdarstva, vodja službe
15. LDS - LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA
kandidat: JAKIČ Roman, 1967, iz Ljubljane, Petrovičeva 7,
poklic: absolvent F. F., poslanec v skupščini RS
16. KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA
kandidat: JESENOVEC Aleksandra, 1970, z Vrhnike, Dragomer Kotna pot 1, poklic: študentka, študentka
17. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
kandidat: KROPEČ Zlatka, 1959, iz Pesnice, Pesnica 21, poklic: trgovska pomočnica, prodajalka
18. STRANKA NEODVISNIH
kandidat: MILIC Dare, 1949, iz Ljubljane, Grubarjevo nabrežje 20, poklic: novinar, urednik
19. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS
kandidat: ŽAGAR-POTOČNIK Marija, 1953, iz Škofje Loke, Podlubnik 159, poklic: ekonomist, komercialist
20. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
kandidat: SUHADOLC Alojz, 1934, z Vrhnike, Ob potoku 31, poklic: inž. strojništva, član IS SO
21. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA -SLS
kandidat: KRŽIČ Marjan, 1960, z Vrhnike, Borovnica, Pako 31, poklic: dipl. inž. agronomije, direktor
22. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
kandidat: GRANDA Vili, 1962, z Vrhnike, Be-tajnova 23,
poklic: dipl. inž. elektrotehnike, predsednik IS SO
Lista vsebuje 22 strank, ki kandidirajo na Vrhniki, z imeni in priimki predstavnikov-kandidatov posameznih strank. Volili bomo enega kandidata tako, da bomo obkrožili zaporedno številko pred imenom liste ter priimkom in imenom kandidata.
Nudimo vam vse vrste PIZZ - boter, mornarska, kraška, madžarska, calsone, capricissa ter znano družinsko pizzo za štiri osebe. Poleg pizz vam nudimo pri nas malo znano špansko jed zurzuello, ki je pripravljena iz školjk, sira, paradižnikove omake in česna. Na željo gosta pa pripravimo tudi: lasagne, školjke v buzari, pečeno svinjsko kračo, kanelone, morsko ploščo, palačinke ter več vrst sadnih kup.
TIMEOUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNI K
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079
Cl d.o.o
CENTER za INFORMIRANJE, VRHNIKA
Cankarjev trg 8,61360 Vrhnika Tel.: 061/753-325
Podjetje CENTER za INFORMIRANJE, VRHNIKA organizira okroglo mizo s strankarskimi kandidati za državni zbor (svet) iz občine Vrhnika. Okrogla miza bo v sredo. 2.12.92 ob 17 uri in bo potekala v živo na Kanalu 2 kabelskega omrežja Vrhnika. Vabimo vas, da udeležencem postavljate vprašanja v zvezi z njihovimi programi in zastopanjem Vrhnike na republiškem nivoju na tel. 753-325 in sicer 1.12.92 od 8 do 18 ure, 2.12.92 od 8 do 15 ure in med oddajo.
Vabimo vas, da si oddajo ogledate v čim večjem številu.
m
NARODNI DEMOKRATI
STANE NOVAČAN
NAŠ POSLANSKI KANDIDAT
NARODNI DEMOKRATI
ND
NARODNI DEMOKRATI
NARODNI DEMOKRATI
V Vrhniškem volilnem okraju je kandidat za poslanca Državnega zbora tudi g. Stane Novačan, človek, ki je v naših krajih vodil proces demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Kot predsednik koalicije Demos je to svoje poslanstvo opravljal preudarno, pogumno in učinkovito.
Na prvih svobodnih volitvah leta 1990 je g. Novačan kandidiral za Zbor občin slovenske skupščine in v drugem krogu za las izgubil mandat v boju z neodvisnim kandidatom. Danes je vsem jasno, kolikšno škodo je vrhniška občina utrpela zaradi tega. Če bi občino na nacionalni ravni zastopal dejavni, odločni in nepopustljivi g. Novačan, bi ime in interes Vrhnike imela drugačno vlogo in težo v republiški skupščini. Upamo lahko le, da ne bodo tudi pri letošnjih volitvah prevladala ideološko-politična merila in da ne bo namesto Novačana prišel v Državni zbor kandidat, ki bo tam samo številka ali pa še to ne. V Državni zbor naj pride človek, ki si ne prizadeva za politično kariero, temveč
človek, ki ima čas in energijo, da se bo zasedanj udeleževal in na njih tudi plodno sodeloval. Poslanec naj postane kandidat, ki z našimi kraji živi, naše ljudi pozna in je za njihovo blaginjo pripravljen zastaviti ves svoj čas in svojo sposobnost. Tega je zmožen samo tisti, ki je svoje osebne in zasebne življenjske dolžnosti ter naloge že izpolnil, a premore še dovolj življenjske moči, svežine duha in želje koristiti skupnosti. Prav to so značilnosti, s katerimi se lahko ponaša g. Novačan.
Dolgoletni ravnatelj borovniške osnovne šole, danes vitalni in aktivni upokojenec, kandidat NARODNE DEMOKRATSKE STRANKE g. STANE NOVAČAN je na bližnjih volitvah ADUT VRHNIŠKE OBČINE. Rojaki, stran z malodušjem; udeležite se volitev in izberite pravega človeka, izberite slovenstvo, demokracijo in vsestransko blaginjo - VOLITE NARODNEGA DEMOKRATA STANETA NOVAČANA!
NARODNI DEMOKRATI
drobnega gospodarstva. Sem tudi poslanec v zboru Krajevnih skupnosti in član Izvršilnega odbora Obrtne zbornice Ljubljana Vič-Rudnik.
Živim v šentjoštu, sem poročen in oče treh otrok.
Program
FRANC LESKOVEC Šentjošt nad Vrhniko 16 61354 Horjul
Rojen 6.4.1955 v Šentjoštu, kandidat za Državno zborske volitve v 3. volilni enoti - 2. volilni okraj - Občina Vrhnika.
Po poklicu sem orodjar. Deset let sem bil zaposlen v ISKRI, osem let pa vodim samostojno obrt s štirimi zaposlenimi.
V tem mandatu sem član Izvršnega sveta občine Lj. Vič-Rudnik za področje
Liberalna stranka
Menim, da mora poslanec v državnem zboru uveljavljati stališča in interese svojih volilcev.
če mi bodo volilci naklonili svoje zaupanje, se bom zavzemal zlasti za naslednje;
- da se na območju volilnega okraja osnujejo nova delovna mesta zlasti z ustanovitvijo za okolje sprejemljivih gospodarskih obratov;
- za posodobitev cest na območju volilnega okraja,
- za zagotovitev boljših pogojev za šole, zdravstvo, kulturo, turizem,
- za zaščito kmetijstva.
LIBERALNA STRANKA
Naj bo to program vseh, ki žele biti uspešni!
Cilj Liberalne stranke je oblikovati razmere, v katerih bo materialni in siceršnji položaj državljana odvisen predvsem od njega samega, da si ne bodo drugi prilaščali rezultatov njegovega znanja, dela in posesti. Za Liberalno stranko so temeljnega pomena človekove pravice in svoboščine, država pa naj bo racionalna in čim cenejša, kar pomeni, da je treba davščine znižati.
V naši stranki menimo, da bo treba opraviti revizijo zakona o državljanstvu in ne vsiljevati državljanstva tistim, ki se ne počutijo državljane Slovenije.
Prav tako menimo, da je treba primerno velik del družbene lastnine pravično razdeliti med državljane Slovenije.
Opraviti bo treba revizijo vseh divjih privatizacij in če je prišlo do dejanj, ki sodijo pod kazenski zakon, začeti ustrezne postopke.
Liberalna stranka meni, da bo treba dati možnost lokalne samouprave (občina) vsem tistim krajem, ki so lokalno samoupravo nekoč že imeli in državljani ocenjujejo, da lokalno samoupravo potrebujejo. >
Glasovati za Liberalno stranko pomeni glasovati za svoje interese.
VAŠ KANDIDAT
Andrej Smrekar
Dragi državljani, sokrajani, sosedje in prijatelji!
Morda nekaterim moje ime ni znano, a tisti, ki me poznajo vedo povedati, da bom na bližajočih se volitvah kandidiral za poslanca v državni zbor. Zato mi dovolite, da se Vam v naslednjih vrsticah na kratko predstavim in vas hkrati seznanim s poglavitnimi cilji, za katere se zavzema naša stranka - Zeleni Slovenije.
Rodil sem se v Ljubljani, 2. 3. 1969. Po končani osemletki sem obiskoval Srednjo naravoslovno šolo, trenutno pa sem vpisan v tretji letnik Filozofske fakultete, študijska smer geografija-geologija. Po končanem študiju se nameravam zaposliti v pedagoškem poklicu in tudi mlado generacijo opozarjati na potrebo po spoštovanju in ohranjanju naravne dediščine.
Soočenje s kritično stopnjo onesnaženosti v naši občini (regiji) me je vzpodbudilo k tesnejšemu sodelovanju s stranko Zelenih. Skupaj smo pripravili naloge in cilje, za katere Vam obljubljam, da se bom zavzemal z vsem znanjem in izkušnjami, ki jih premore naša stranka. Ker ste s splošnim programom delovanja stranke do neke mere že seznanjeni, dovolite, da poudarim nekatere regionalne probleme, ki po našem mnenju zahtevajo prednostno reševanje:
1. ) Problem deponij
Zeleni odločno nasprotujemo izgradnji deponije na Ljubljanskem barju in predlagamo ponovno ugotovitev primernosti te in drugih lokacij. Hkrati se zavzemamo za sanacijo vseh divjih odlagališč in ureditev stare deponije na Barju.
2. ) Demilitarizacija občine Zeleni zahtevamo odstranitev vseh vojaških objektov iz urbanih središč in preveritev škodljivosti delovanja radarja na Ljubljanskem vrhu.
3. ) Čistilna naprava Zeleni   bomo   še naprej
vzpodbujali čimprejšnje dokončanje centralne čistilne naprave na Vrhniki.
4. ) Problem oskrbe s pitno vodo
Na območju vodnega zajetja na Bregu stoji potencialni onesnaževalec pitne vode (Fe-nolit). Ker vir oskrbuje celotno območje občine, se Zeleni zavzemamo za strožje varnostne ukrepe vodozbirnega območja.
5. ) Problem industrije Zeleni menimo, da je treba
razvoj industrije uskladiti z razvojem urbanih središč (selitev industrije na periferijo) in hkrati z davčno politiko omogočiti razvoj okolju prijaznih tehnologij-
6. ) Razvoj turizma Vrhniška občina (vključno
z logaško in cerkniško) ima po našem mnenju še veliko neiz-
koriščenih možnosti za razvoj sonaravnega, eko-turizma. Zato Zeleni zagovarjamo pospešen razvoj kmečkega turizma, planinstva, pohodni-štva, kolesarstva, ribištva in drugih oblik zdravega življenja.
7. ) Varovanje splošno-ko-ristnih funkcij gozdov
Zeleni se ne moremo zadovoljiti s sedanjim nekontroliranim posegom v gozdove, ki so posledica nedorečene zakonodaje. Prav tako zagovarjamo stališče, ki daje javnemu interesu prednost pred zasebnim. Gozd mora ohraniti rekreacijsko, zaščitno in lovsko-goji-tveno funkcijo.
8. ) Ekološka vzgoja
Za novo kakovost ekološke zavesti bomo Zeleni tudi v prihodnje organizirali čistilne akcije, pripravljali ekološke tabore, naravovarstvena predavanja in druge prireditve, ki bodo osveščale mladino za našo skupno dolžnost ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Pri tem se bomo povezovali in sodelovali z vsemi, ki jim ni vseeno, v kakšnem svetu
Dragi sokrajani
bomo jutri živeli mi in naši otroci.
Spoštovani! Morda se bo nekaterim zdel naš program preskromen. Prav gotovo naša politika ni v celoti strnjena v teh osmih točkah, vendar pa se zavedamo, da so naše možnosti omejene in Vam zato ne obljubljamo goloba na strehi, pač pa trdno zastavljene naloge, ki jih bomo z Vašo pomočjo zagotovo pripeljali do cilja.
Skupaj z Vami se bomo zavzemali za pravično, pošteno in socialno naravnano družbo, ki ne bo poznala beračev na ulicah, smrdljivih industrijskih con, mrtvih rek in hladnega medčloveškega odnosa. Gla-sujmo za življenje!
Vaš ANDREJ SMREKAR
P. S.
Obljubljam Vam tudi da parlamentarna zasedanja zaradi moje odsotnosti ne bodo nes-
■ZeteflF
Spet se nam bliža razgibana jesen, ki bo v naš politični prostor vnesla nova razmerja moči in s tem (zopet) nekoliko spreobrnila ustaljen tok procesov v družbenem življenju.
Razumljiva posledica velikega števila novih strank so številni volilni upravičenci, ki še danes niso povsem prepričani, komu bodo dodelili svoj glas. Negotovost se še stopnjuje zaradi številnih podobnih programskih usmeritev posameznih strank, ki jih tudi se-stavljalci sami le s težavo razlikujejo. Človek se ob tem nehote sprašuje, kako so sploh še mogoča številna nesoglasja ob sprejemanju različnih zakonov in drugih določil. ..
Glede tega bi Zeleni vrhniške občine želeli nekoliko zbistriti razmere. Namen tega pisanja je predvsem v tem, da našim volilcem pokažemo mesto Zelenih v paleti številnih političnih strank in cilje, za katere se že zavzemamo in se bomo tudi v prihodnje.
Ob po(ne)srečenih delitvah na levico in desnico se Zeleni uvrščamo med sredinske stranke in tudi v prihodnje ne kaže pričakovati revolucionarnih sprememb (na hitre spremembe se ljudje le počasi privajamo, če pa so poleg tega še revolucionarne...). Tudi sicer smo pripadniki zelenega gibanja veliko bolj naklonjeni spremembam, ki so evolucijske (razvojne) narave. Pri tem se zavzemamo za postopnost, kajti korenite in hitre spremembe so vselej dopuščale prostor napakam, ki pri naglici vse prepogosto puščajo težko popravljive posledice. Naše vodilo je »bolje dvakrat premisliti in enkrat storiti, kot obratno«. Sicer pa tudi narava problemov ne dopušča površnih in nepremišljenih akcij.
Stanje onesnaženosti v naši občini dobiva (ali bolje rečeno - že ima) alarmantne razsežnosti. Če bi se Argonavti ponovno podali na svojo dolgo pot, Ljubljanice prav gotovo ne bi mogli prepoznati. Reka, ki s svojimi podtalnimi potmi in slikovitimi izviri predstavlja svetovno znamenitost in svojevrstno učilnico v naravi, je že zdavnaj izgubila svojo pravo barvo, ki bi opozarjala, da Slovenci znamo ohranjati bisere, ki nam jih je velikodušno podarila narava. Vemo, kdo in na kakšen način izvaja ta svojevrsten teror nad naravno dediščino; pred lastnimi potomci se bomo morali zagovarjati, ker tega nismo (hoteli?) preprečili. Tudi z odlagališči na Barju iz dneva v dan zastrupljamo(jo) podtalnico, ki v sušnem obdobju napaja naše reke in s tem posredno ogrožamo(jo) življenje v njih. Ljudje' vse pre-
pogosto pozabljamo, da izviramo iz te iste narave in da naše navezanosti in odvisnosti od nje ne moremo in ne smemo prikriti ali zanikati. Ko zastrupljamo njo (naravo), zastrupljamo tudi sebe!
Onesnaženju pa niso izpostavljeni le vodni viri. Čez Vrhniko se ob vetrovnem vremenu širi močan smrad iz vrhniške usnjarne in komunalne deponije, kar vse prej kot blagodejno vpliva na počutje nas samih. Ne smemo tudi pozabiti, da je bilo v našo občino nedavno pripeljano več ton (plastičnih) odpadkov, kljub temu, da uvoznik (podjetje Stenplast) nima ustrezne tehnologije za predelavo le-teh. Afera, ki je odmevala po vsej Sloveniji, nas prikazuje vse prej kot v lepi luči. Medtem ko je problem obravnavala ljubljanska radijska postaja, se odgovornim v občinski vladi ni zdelo vredno stvari natančneje pojasniti, bodisi prek Našega časopisa ali na drug način! Namesto tega nas hočejo nekateri v občinskem glasilo na vsak način prepričati, kako njihovi odpadki niso škodljM in nikakor ne bodo vplivali ni poslabšanje že sicer kritičnih ekoloških razmer. Gospodje, takim pravljicam danes verjame le še skrajno nerazgledan osnovnošolec! Dopuščanje umazane tehnologije v našem prostoru ima natanko enake posledice kot periferni kapitalizem v državah tretjega sveta (selitev ekološko opo-rečne industrije v nerazviti dežele), kar pomeni - bogatenje na račun okolja! Nikakor ne smemo dovoliti, da bi tudi n3s uvrščali mednje, zato moramo poskrbeti za razvoj takih p& nog, ki ne bodo še dodatanO bremenile našega ekosi-stema. Sem pa nikakor m spada usnjarska industrija i prav to je tudi razlog, da se J tako krčevito otepajo tudi v Lenartu.
V tej smeri bodo potekaj prizadevanja Zelenih tuo> v prihodnje, hkrati pa se bornO zavzemali za razjasnitev vse" takih in podobnih, v meglen" molčečnost zavitih problemom ki zadevajo nas in naše zdravje. Danes pa tudi to nekaj stane...
In končno, če vas politika m zanima pretirano, pa vam vendarle ni vseeno, v kakšne!^ okolju boste živeli vi in vA otroci, vas pozivamo, da se 1 decembra udeležite volitev i izberete našega kandidati Samo mi se bomo z vašo pomočjo zavzemali za uresnič1' tev misli francoskega filozof (»Nazaj k naravi!"), ki je i1 veliko pred nami zaslutil p0' gubno odtujevanje človeka m narave.
ANDREJ SMREKA' Zeleni Slovenj
av-> in
Lili-
kih sga Sla-
/TV /TV hboialm dkuokk mi socialni Dr.MOKKA 11 krščanski dkmokkati narodni
Pravi demokrat je samo demokrat
Razlika je očitna
vel' net vel> ;e & jv ^
) pO'
)Z0t* 3 »
a 0°
KAfi enff
Igor Novljan
Kandidat demokratske stranke v vrhniškem volilnem okraju
Igor Novljan je bil rojen 22. 2. 1940 v Grahovem pri Cerknici v učiteljski družini. Po končani osnovni šoli se je družina preselila v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo in leta 1960 dokončal šolanje kot diplomirani geodet.
Do leta 1966 je bil zaposlen na Geodetskem zavodu in Energokemičnem kombinatu Velenje, do oktobra 1979 "pa v Švici v Inženirskem biroju Dr. Matthias.
Je oče dveh otrok: sina, ki je dr. medicine, in hčerke, ki je v tretjem letniku Filozofske fakultete v Ljubljani. Na Vrhniki si je postavil hišo, kjer tudi stanuje.
V Švici je delal na najzahtevnejših objektih in tudi na planiranju prostora ter že leta 1973 postal delničar in tehnični vodja. Dodatno se je usposabljal v St. Gallenu, Zurichu in Darmstadtu.
Oktobra 1979 se je vrnil v Slovenijo ter se zaposlil pri Zavodu za načrtovanje Vrhnika kot vodja enote za stavbna zemljišča.
Od septembra 1984 dalje je direktor firme, ki se je preimenovala v PRIMIS, p. o. Vrhnika in deluje na področju urbanizma, projektive, inženiringa in stavbnih zemljišč. V tem času je firma realizirala nekaj pomembnih nalog kot: poskrbela za sanacijo vodoo-skrbe v občini Vrhnika - II. faza, pričela graditi čistilno napavo - I. faza, sedem stanovanjskih objektov ter veliko drugih del s področja infrastrukture.
Na področju urejanja prostora je bil izdelan Prostorski del dolgoročnega plana občine Vrhnika, Srednjeročni plan 1985-1990 in drugi urbanistični dokumenti. Firma nikdar ni izkazovala izgube kljub velikim gospodarskim in političnim spremembam.
Do vstopa v Demokratsko stranko ni bil nikoli član nobene stranke.
Na svojem strokovnem področju se posveča predvsem komunalnemu gospodarstvu ter urejanju prostora.
V letu 1989 je bil član nadzornega odbora SKB Ljubljana in član kontrolne komisije bivše Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava.
Družbeno je aktiven tudi kot predsednik Športne zveze Vrhnika, dejaven je v klubu Manager. Kljub precejšnji angažiranosti pa najde tudi čas za petje v vrhniškem pevskem zboru Ivan Cankar.
Demokrati smo stranka poštenih, sposobnih in podjetnih ljudi, ki so se združili v Demokratski stranki, ker verjamemo v svobodo posameznika, demokracijo in učinkovito gospodarstvo.
Program Demokratske stranke je zapisala naša preteklost, v prihodnost pa ga bodo pisala naša dejanja in uspehi.
Bili smo med prvimi, ki so terjali svobodne volitve in demokracijo. Bili smo med prvimi, ki smo zahtevali samostojno slovensko državo. Odločno smo prispevali k mednarodnemu priznanju Slovenije.
Demokrati verjamemo v ustvarjalno moč posameznika. Njegovo delo je temelj družbene blaginje. Zato poskrbimo za delovna mesta.
Demokrati hočemo d(žavo, ki naj služi razvoju posameznika in celotnega naroda in ki nas s svojimi institucijami ne bo dušila, temveč bo svojemu državljanu omogočila boljše življenje, zato POCENI DRŽAVA.
Demokrati se zavzemamo za izgradnjo cestnega križa, ki bo združeval čim več slovenskih krajev. Slovenija ne sme postati samo prehodna država, temveč učinkovito povezana gospodarska, kulturna in turistična dežela, priključena na mednarodno cestno železniško in telekomunikacijsko omrežje, ZATO CESTE.
Samostojne države nam ni nihče podaril, niti nam je nihče ne more vzeti. Toda Slovenci bomo lahko enakopravno živeli in preživeli med velikimi narodi samo, če bomo s svojo državo znali ravnati kot dobri gospodarji. Zato svobodna Slovenija ni, ne sme in ne more postati poligon medstrankarskih razprtij, ki trosi in razmetava družbeno bogastvo.
Hočemo odločno prispevati k izgradnji učinkovite, mednarodno priznane in gospodarsko uspešne države za slovensko prihodnost.
DEMOKRATI
demokratska stranka
Ples demokratov v Močilniku
Na Martinovo soboto, 14. novembra, je vrhniški odbor Demokratske stranke v gostišču MoČilnik organiziral ples demokratov. V prijetnem vzdušju plesne glasbe ansambla Lira ter dveh »starih rokerjev« dua Tomo in Benč sta se predstavila predsedniški kandidat Demokratske stranke g. Jelko Kacin ter kandidat za državni zbor v vrhniškem volilnem okraju g. Igor Novljan.
Kacin je v kratkem nagovoru prikazal tri glavne točke svojega in strankinega programa. V primeru svoje izvolitve in strankinega uspeha na volitvah v državni zbor in državni svet bodo demokrati vse svoje sile zastavili v boju proti naraščajoči brezposelnosti oziroma v bitki za nova delovna mesta, za pocenitev države ter izgradnjo slovenskega cestnega križa.
Na plesu sta bila tudi mag. Miro Omerza, podpredsednik Demokratske stranke ter kandidat za državni zbor na Viču. in g. Vlado Puc kandidat Demokratske stranke za državni svet v 17. volilni enoti (Cerknica, Logatec in Vrhnika).
Slednji se na prireditvi ni želel predstaviti, saj mu je volilna komisija zaradi proceduralnih napak zavrnila kandidaturo. Po pritožbi stranke na Vrhnovno sodišče je bila kasneje potrjena tudi ta kandidatura.
Žal je na plesu majkala priljubljena televizijska voditeljica Saša Gerdej, ki jo je zadržala smrt v družini, tako kot predsednika vrhniških demokratov.
Ples je lepo uspel in upajmo, da ni bil zadnji.
R. B.
Deklaracija o gospodarstvu
Splošne opredelitve
i.
Dolgoročni gospodarski cilji DEMOKRATOV so razvoj policentričnega gospodarstva, to je enakomerno porazdeljenega (razpršenega) gospodarstva, ki temelji na predelovalnih in storitvenih panogah (turizem, transport, informatika, male serije, finance, ipd.), ki potrebuje sodobno cestno, železniško in telekomunikacijsko infrastrukturo.
V prihodnjem mandatu bomo delali manjkajoči zakonodajno pravni okvir za normalno in čim bolj avtonomno delovanje slovenskega gospodarstva. Zato se DEMOKRATI zavzemamo za čimprejšnje sprejetje vrste sistemskih zakonov, kot so: zakon o privatizaciji, zakon o gospodarskih družbah, zakon o bančni sanaciji in javnem dolgu, zakon o vzajemnih skladih oz. investicijskih družbah, zakon o tujih vlaganjih, zakon o koncesijah, zakon o monopolih, zakon o stečaju, zakon o soupravljanju delavcev, zakon o sindikatih, zakon o telekomunikacijah, zakon o gozdovih, zakon o lovstvu, carinski zakon, zakon o računskem sodišču, zakon o komercialni reviziji, zakon o računovodstvu, zakon o finančnem poslovanju, zakon o davčnem postopku, zakon o zavarovalništvu, zakon o borzi, zakon o vrednostnih papirjih, zakon o enotnem statističnem in informacijskem sistemu, zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti, zakon o varovanju neosebnih podatkov.
III.
Kratkoročno je alfa in ornega demokratske politike boj proti brezposelnosti - poleg sistemskih zadev kot sta privatizacija in bančna sanacija se DEMOKRATI na tem področju zavzemamo za naslednje ukrepe:
a. ) davčna stimulacija zaposlovanja nezaposlenih
Zmanjšati je potrebno (od 100 in več odstotkov na največ 30%) davčne obremenitve na plačo tistih delavcev, ki jih obrtnik, podjetnik ali podjetja (tako družbena kot zasebna) potegnejo iz vrst brezposelnih. Take olajšave naj trajajo vsaj tri leta. Tudi obstoječe dajatve na plače je potrebno v povprečju zmanjševati, to pa je seveda mogoče samo s hkratnim zmanjševanjem obsega In racionalizacijo proračunske porabe.
b. ) racionalizacija proračunske porabe
Takoj je potrebno racionalizirati porabo proračunskih sredstev in jih prerazporejati v smeri povečevanja proračunskih virov za bančno sanacijo in gradnjo državne prometno-telekomunikacijske infrastrukture, ter za vzpodbujanje izvozno usmerjenih podjetij, kajti le taka vlaganja bodo spodbudila nov pomemben investicijski ciklus in olajšala neznosno breme brezposelnosti, blokiranih in bankrotiranih podjetij.
Posamična področja
IV.
Privatizacija in bančna sanacija
Privatizacija in bančna sanacija sta dva poglavitna vzvoda normaliziranja gospodarstva. Privatizacija bo dala takoj nove motivacijske elemente, dodaten kapital, večjo pripravljenost tujcev za vlaganja v podjetja, sprožila bo takoj procese prestrukturiranja in čiščenja podjetij v stroškovnem smislu, medtem ko sanacija bank ni nič drugega kot sanacija gospodarstva, kajti preko bančne sanacije se bo razbremenil starih in nerešljivih kreditov in dolgov tako bančni kot podjetniški sektor nacionalnega gospodarstva. y
Preobrazba obstoječega generacijskega pokojninskega sistema v mešani generacijsko-kapitalski pokojninski sistem
DEMOKRATI podpiramo postopno preobrazbo generacijsko solidarnostnega sistema v smeri krepitve kapitalno zavarovalniškega sistema (in tudi podpiramo zdajšnjo preudarno poslovno politiko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Za nas podpora takemu razvoju ni in ne more biti zgolj demagoško ali predvolilno geslo ali fraza pač pa je predvsem v interesu naše generacije, kajti šele mi bomo dodobra želi blagodati uresničitve take strategije. Nastajajoči kapitalski pokojninski sistem mora biti avtonomen in neodvisen od neposrednega in neprestanega vmešavanja države. Družbeni nadzor nad njim naj opravlja javna revizija, ki pa je tudi sama šele v nastajanju, medtem ko naj se upravljanje s kapitalskimi pokojinskimi skladi prilagodi že znanim načinom vodenja in poslovanja s pokojninskimi skladi v Zahodni Evropi.
Obrt
Glede obrti nasploh se DEMOKRATI zavzemamo za ureditev zakonov in drugih predpisov, ki urejajo obrtno področje gospodarstva in ki predstavlja razvojne možnosti za 60.000 novih delovnih mest in dvig družbenega proizvoda na približno 18% v tem delu gospodarstva. Vlada kreira makroekonomsko politiko ter da v izvrševanju mikroekonomskih zadev Obrtni zbornici Slovenije javna pooblastila v vseh tistih primerih, ki se nanašajo na njeno članstvo.
Sprememba obstoječe denacionalizacijske zakonodaje
Denacionalizacija, ki smo jo DEMOKRATI sicer vseskozi podpirali, je bila napačno in površno uzakonjena, tu mislimo na nekatera škodljiva vračanja v naravi, ki lahko uničijo velike in že urejene poljedelsko-vinarsko-živinorejske komplekse, na pomanjkanje izvedbene denacionalizacijske zakonodaje in tudi na neomejeno vračanje v gotovini, ki bi preveč obremenilo državni proračun ter bo za to tudi praktično neizvedljivo. DEMOKRATI se zato zavzemamo predvsem za vračanje v vrednostnih papirjih za odvzeto premoženje in za limitiranje vračanja v gotovinskih zneskih. Račun za prodajo iluzij je ničkolikokrat večji od soočanja s stvarnostjo - tega se je potrebno zavedati v vsaki resn^politiki.
Vračanje gozdov cerkvi
DEMOKRATI tudi nasprotujemo temu, da se gozdovi vračajo veleposestnikom in cerkvi oz. verskim Institucijam. Te institucije naj se financirajo iz proračuna. Tisti, ki deklarirajo določeno veroizpoved, naj plačujejo poseben davek, tako kot je to npr. rešeno v Nemčiji. Nobene potrebe ni, da bi sedaj verske institucije postale velik lastnik in kapitalist, saj je njihova funkcija oznanjanje dotične veroizpovedi ne pa pridobitniška dejavnost.
Zunanjetrgovinska zaščita
Ta zaščita naj temelji predvsem na politiki tečaja, ki z drugimi zaščitami omogoča hitro vendar postopno prilagajanje gospodarstva svetovnemu trgu. Zavzemamo se tudi za kontroliran dotok tujega kapitala. Potrebno je sprejeti liberalno zakonodajo o tujih vlaganjih ob dejstvu, da se moramo odpirati v Evropo, da pa mora biti to odpiranje premišljeno in postopno. Denarna politika
Blago restriktivna denarna politika, ki ob fleksibilnosti tečaja skrbi za trdnost tolarja, presežek v plačilni bilanci in ustvarjanje deviznih rezerv.
Koncesije
Prizadevanja za koncesijsko financiranje infrastrukture, kar naj bi omogočalo oživitev gospodarske aktivnosti, za kontroliran dotok tujega predvsem lastniškega kapitala in za izkoriščanje geografskega položaja tudi s tesnejšim sodelovanjem z državami, ki bi preko Slovenije iskale poti v Evroo.
Trg bivše Jugoslavije
Prizadevanja za vračanje na trge posameznih držav na ozemlju bivše YU, kar bo zaradi nekonvertibilnosti naše in njihovih valut mogoče s klirinško, bartersko ali konvertibilno menjavo. V ta sklop sodijo tudi prizadevanja za čimbolj prost pretok blaga, kapitala, idej in ljudi po ozemlju bivše YU.
Demokrati smo stranka investicij in gospodarske rasti
socialistična stranka Slovenije
ss
Vaš kandidat za državni svet
inž. ANTON ANTIČEVIČ
Predlagatelji: Občinski odbori LDS in Območni odbori SSS Logatec, Cerknica, Vrhnika ter SDSS Spoštovani volivci 17. volilne enote!
Zmaga in politika pripada poštenim, pravičnim in stanovitnim!
Vedno mi je bilo neprijetno in vsiljivo govoriti ali pisati o sebi osebno. Tudi ob tej priložnosti imam občutek, da se vam vsiljujem. Ljubše bi mi bilo, da bi se z vami oziroma z vsakim volivcem osebno srečal tako, da bi se v medsebojnem razgovoru ustvarilo medsebojno mnenje in obojestransko zaupanje, kajti neposredni razgovor je vedno bolj prijeten od pisane besede. Ali žal to ob tej priložnosti ni mogoče, saj je čas volitev v Državni svet pred vrati. Tako pa me bodo tisti, ki me osebno ne poznajo, le delno spoznali prek tega sestavka in si ustvarili mnenje o mojem pogledu, kako bi si Slovenci ustvarili boljši in prijetnejši jutri. Upam, da si boste na podlagi tega mojega osebnega prispevka ustvarili tako mnenje, da se boste lahko na volitvah, ki bodo 6. decembra tega leta, v Državni svet odločili po lastni presoji in volji. Če se boste odločili brez tujega vpliva, se boste vsekakor odločili pravilno in pošteno.
Ker ljubim resnico, se pridružujem našemu največjemu slovenskemu pesniku Prešernu, ki je zapisal: »Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi, kakor hvalo.«
Moja podoba je takale:
Rojen je bil v Logatcu, 31. 12. 1932, kjer sem tudi končal osnovno šolo in gimnazijo. Kasneje sem se redno šolal na Tehnični srednji šoli - strojni oddelek v Ljubljani in si pridobil izobrazbo strojnega tehnika. Ob delu sem doštudiral za inženirja lesarstva v Ljubljani in nato še ob delu absolviral ekonomijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru.
Moja prva zaposlitev je bila v podjetju Litostroj Ljubljana, kjer sem bil zaposlen kot projektant v konstrukcijskem biroju. Nato sem se leta 1958 zaposlil v domačem podjetju KLI Logatec kot tehnični direktor in nato to podjetje' več let uspešno vodil kot glavni direktor. Leta 1973 sem zaradi razmer v takratnih težkih svinčenih časih Zapustil podjetje KLI in se po moji osebni odločitvi zaposlil v mednarodnem podjetju Slovenijales v Ljubljani. Sedaj sem eden izmed izvršnih direktorjev tega podjetja, predsednik upravnega odbora oziroma skupščine koncema Slovenijales. Sočasno pa opravljam neprofesionalno funkcijo župana občine Logatec. Zunaj delovnega časa sem bil in sem še aktiven na področju športa, lova itn. Znan sem, da vsako zaupano delo opravim profesionalno, odgovorno in strokovno neoporečno. Dobro znam voditi posamezne skupine in to predvsem na tistih področjih, kjer so potrebna znanja vodenja, dokazanega z izkušnjami, ki jih imam veliko v domovini in tudi v tujini. Kot vodja sem tudi poznan, da vedno ustvarjam konstruktivno ozračje pri reševanju nepredvidenih konfliktnih situacij, ki se vedno hote ali nehote pojavijo na delovnem mestu ali pa na političnih področjih. To sem posebej pokazal pri sedanjem vodenju občine kot župan občine Logatec. Vendar je vse to le moja osebna ocena, kajti človek velja, ne toliko kolikor se sam ceni, temveč toliko, kolikor ga cenijo drugi. Da pa me drugi cenijo, lahko brez zadržkov zapišem to, kar so zapisale meni kot neodvisnemu kandidatu za Državni svet politične stranke, ki me podpirajo (LDS, SSS in SDSS); citiram: »Verjamemo, da bo inženir Anton Antičevič dober državni svetnik, kot je dober in zaupanja vreden župan logaške občine, kot se je izkazal in se še vedno izkazuje na mnogih pomembnih gospodarskih in družbenih funkcijah. Politične stranke Antona Antičeviča kandidirajo kot simpatizerja političnih strank, ki ga podpirajo pri kandidaturi. Kandidat ni nikoli pripadal nobeni stranki in je tako kandidat vseh volivcev, ki verjamejo v njegovo delovnost, modrost, poštenje in neopredeljenost ter enakopravno zastopanje vseh občanov.«
za vse tri občine bi bilo lepo in prav, da najdemo v bodoče politično in policentrično rešitev za nove regije, ki bodo verjetno nastale v skladu z zakonom o novi lokalni samoupravi in regijski ureditvi Slovenije. O regiji in o vseh vprašanjih, ki se tičejo želja in potreb kraja, pa morajo vsekakor odločati ljudje, ki tam živijo. Moč posameznih občin, regij oz. Slovenije mora izvirati in temeljiti na povezovanju bogastva regionalnih posebnosti, ne na spreminjanju pokrajin oz. regij v province ljubljanske oblastniške gospode. V prihodnje moramo vsi delovati za razvoj Slovenije in ne za lasten žep.
Končno bi želel volivce vljudno opozoriti, da za Državni svet kandidira pet kandidatov. Vsi smo dobri. Napisani smo na volilnem lističu po vrstnem redu, kot jih je določil žreb od 1 do 5. Jaz sem zapisan na 4. mestu pod imenom Antičevič Anton. Če sem vreden vašega zaupanja, me boste našli na 4. mestu. Če pa je vaša volja drugačna, je tudi lepo in prav, kar pomeni, da bodo boljši od mene predstavniki v Državnem svetu. Odločitev ni odvisna od mene, pač pa od vas, spoštovani volivci. Vašo odločitev bom priznal in se vam v vsakem primeru zahvalil.
Hvala vam. Prisrčno vas pozdravlja vas kandidat s sloganom: ZMAGA IN POLITIKA PRIPADATA POŠTENIM, PRAVIČNIM IN STANOVITNIM!
inž. ANTON ANTIČEVIČ
t/
ODPRTA
DEMOKRACIJA
- odgovornost
- spoštovanje razlik
- človekove pravice
RAZVOJ
- dvig izobrazbene ravni prebivalstva £
- socialno tržno in okolju prijazno gospodarstvo^
- kultura
prednost izgradnji cest
izboljšanje komunikacij, posebej telefonije
DECENTRALIZACIJA
- manj uradništva
- lokalna samouprava
- enakomeren razvoj vse Slovenije
VARNA
¿ I
SOCIALNA VARNOST /
- pravno varstvo zaposlenih /
- odpiranje novih delovnih mest
- sindikate delavcem, ne stranlam
V
PRAVNO VARSTVO DRŽAVLJANOV
- učinkovito in boljše sodstvo
- varovanje državljanov pred samovoljo državne birokracije
OBRAMBA IN ZUNANJA POLITIKA
- oborožena nevtralnost
- majhna, učinkovita in varčna vojska
- majhna, sposobna in koristna mreža diplomatskih predstavništev
EKIPA SOCIALISTOV - EKIPA NEKDANJIH ODLIČNIH KOŠARKARJEV
Stojijo: Marko Gvardjančič, Viktor Žakelj, Ivo Daneu, Tone Židanik, Franjo Modrijan, Dušan
Semolič
Čepijo: Primož Hainz, Simon Seljak, Vojko Volk VOLILNI RAZGLAS
Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani: 6. decembra 1992 volite za NOVO VIZIJO RAZVOJA slovenske družbe in države.
Vabimo Vas socialisti, tisti, ki smo predlagali plebiscit o osamosvojitvi Slovenije in začrtali slovensko pot. Državo imamo. Imamo pa tudi jasne cilje:
* RAZVOJ naj bo pravšen za lego, velikost in že doseženo stopnjo razvitosti Slovenije. Socialisti vemo: za Slovenijo sta bolj pomembna dva milijona dobro izobraženih glav kakor štirje milijoni pridnih rok.
* POŠTENO VREDNOTENJE DELA, ki ne razlikuje med fizičnim in intelektualnim delom. Sleherni prispevek k splošni blaginji družbe je pomemben.
* ZAGOTAVLJANJE DELOVNIH MEST mladim, prodornim, podjetnim, ustvarjalnim. Ohranjanje delovnih mest in varstvo zaposlenih. Zato: manj denarja za vojsko in državno uradništvo in več denarja za izobraževanje in socialno varnost.
* KAR NAJBOLJ IZOBRAŽENO PREBIVALSTVO. Samo na ta način si bomo zagotovili razvoj in blaginjo, samo dobro izobraženi si bomo zagotovili ustrezno mesto v Evropi in svetu.
* OBOROŽENA NEVTRALNOST, ki nam lahko zagotovi primerno mesto v evropskih političnih, pa tudi gospodarskih povezavah. Slovenska vojska naj bo majhna, učinkovita in varčna.
* PRAVNA DRŽAVA, ki zagotavlja uresničitev teh in drugih razvojnih ciljev: zagotavlja občo, a tudi socialno varnost vseh državljanov in upošteva različne zmožnosti ljudi, da živijo dostojno življenje.
Vaš kandidat za državni svet
FRANJO MODRIJAN,
rojen leta 1950 v Ljubljani, po poklicu ekonomist, poročen, oče dveh otrok. Od rojstva živim v Borovnici, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Po končani srednji lesarski šoli v Ljubljani sem se kot štipendist zaposlil v podjetju LIKO. Pričel sem kot večina mladih tehnikov z normiranjem dela, nadaljeval delo v operativni pripravi do leta 1975, ko sem prevzel delo vodje investicij pri gradnji nove vratarne v Borovnici. V času nastajanja tozdov v letu 1978 sem postal v. d. direktorja TOZD Servis-Energetika v LIKO Vrhnika. Po desetih letih dela v LIKO Vrhnika sem se marca leta 1980 zaposlil kot tajnik komunalno-cestne skupnosti na Vrhniki. Na tem delovnem mestu sem bil natanko 10 let, leta 1990 pa postal direktor podjetja ELLES v Borovnici. V tem podjetju, ki se je takrat imenovalo še Obrtnik Borovnica, sem bil že leta 1986 kot član t. i. prisilne uprave za sanacijo stanja.
Vse moje življenje pa preveva ljubezen do športa, posebej košarke, kjer sem dosegel velike uspehe. Kot pionir in mladinec sem dosegel več visokih priznanj s tekmovanj v namiznem tenisu in šahu. Bil sem član košarkarske ekipe Vrhnike, ki je tekmovala v takratni II. zvezni jugoslovanski ligi, ter pokalni prvak Slovenije za leto 1971, kar je še vedno največji uspeh vrhniške košarke doslej. Košarko sem aktivno igral več kot 20 let, še vedno pa sem aktiven kot predsednik košarkarskega kluba ELLES v Borovnici.
Rad imam slovensko narodno pesem in dobro glasbo; kdor me pozna, ve, da v družbi rad tudi dobro zapojem.
10-letno delo strokovnega delavca komunalno-cestne skupnosti - SKOCES mi je pomagalo, da sem kot le malokdo spoznal tovrstne probleme ljudi v vseh krajevnih skupnostih oz. zaselkih v občini Vrhnika. V tem obdobju je bila dokončana tudi najpomembnejša investicija na tem področju, t.j. I. in II. faza vodooskrbe v občini, kjer sem bil član strokovnega teama. Prisoten sem bil praktično pri vseh drugih večjih akcijah na območju občine, nazadnje kot predsednik gradbenega odbora za rekonstrukcijo križišča na Vrhniki. Ker je v moje področje dela spadalo tudi varstvo pred požari, njegov prispevek k razvoju in pridobitvah na tem področju dobro poznajo tudi gasilci v občini Vrhnika. Bil sem tudi predsednik odbora za gasilski sistem zvez v občini.
Vseskozi pa sem sodeloval tudi pri reševanju krajevnih problemov v Borovnici, med drugim sem bil predsednik gradbenih odborov za adaptacijo doma TVD Partizan, šolskega športnega igrišča ter nazadnje otroškega vrtca v Borovnici. Za reševanje konkretnih problemov ljudi se zavzemam tudi kot poslanec sedanje občinske skupščine.
V politiko me je zaneslo pravzaprav bolj naključje. Ker je glede razporeditev funkcij takrat pripadlo Borovnici mesto podpredsednika nekdanje SZDL, sem bil leta 1988 imenovan na to funkcijo-Po nenadni smrti predsednika g. Jožeta Perparja sem postal predsednik in ob demokratičnih spremembah postal član socialistične stranke Slovenije. Kljub mnogim povabilom za prestop sem ji ostal zvest, za kar mi ni žal, saj ugotavljam, da v svojih vrstah združujejo ljudi, ki so vredni zaupanja, veliko je tudi športnih delavcev - košarkarjev in drugih gospodarstvenikov. Ponosni pa smo tudi na svojo kandidatko za predsednico republike g-Darjo Lavtižar-Bebler.
Moj volilni program je zajet v programu stranke. Sam ne maram velikih besed in parol, zato mislim, da boste o meni in mojem dosedanjem delu, ki je lahko edina garancija za delo tudi v prihodnje, presodili vi, drage volilke in volilci sami. Upam, da si ne domišljam preveč, če sem prepričan, da me dobro poznajo v vseh krajevnih skupnostih v občini Vrhnika, zato svojih posterjev ne bom obešal po vseh plotovih.
Vem, da sem član stranke, ki ji ankete ne napovedujejo velikih rezultatov. Vendar sem prepričan, da politiko, pa naj bo desna, sredinska ali leva, delajo ljudje in samo ljudje. Če so ti sposobni svoje osebne interese podrediti interesom širše skupnosti, v kateri delujejo, so to pravi ljudje, ki bodo svoje obljube tudi uresničili. Zato lahko obljubim le, da se bom zavzemal za uresničevanje našega programa, še posebej pa konkretnega reševanja na videz majhnih problemov. Velike teme pa pustil politikom, ki jim je tako delo bližje.
Ker lahko rečem, da sem dosedaj sprejete naloge in obveznosti dosledno uresničil, obljubljam, da bom to storil tudi v prihodnje, če mi bodo take naloge poverjene. Predvsem vidim svojo prednost pri reševanju gospodarskih in komunalno-cestnih problemov, za katere je v zadnjem času v občini premalo razumevanja.
Večkrat je bilo že povedano, da smo socialisti v preteklem obdobju, kljub maloštevilčnosti, tvorno delovali v prelomnih trenutkih oblikovanja slovenske državnosti.
Moje ime bo na kandidatni listi pod zaporedno število 5 - SSS na glasovnici za državni zbor Republike Slovenije.
SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO!
jnke-islirrif ki je dnje. n, da a me v ob-aešal
iapo-ičan, leva, sobni širše je, Ki d ob-/arije nega 'elike )ližje-3 na-iljam, take jnost istnih ibčini
ialisti nostii i/anja
edno zbor
TOMAŽ GROM
Kandidat za poslanca v državni zbor v tretji volilni enoti, volilni okraj Vrhnika.
Na volitvah pred dvema letoma in pol, so bili mnogi prepričani, da volijo nekaj novega, predvsem pa boljšega. Vsi skupaj smo verjeli, da gremo v demokracijo po evropski meri, z normalno politiko in parlamentarnim življenjem.
Željena nova demokracija in tržno gospodarstvo pa sta sprožila plaz starih ideoloških in političnih nasprotij, nemorale, kraje, grabežljivosti in na kupe sprenevedanj. Hitro naraščanje brezposelnosti, strah za preživetje in socialno varnost ter občutek nemoči so temeljne značilnosti zadnjih dveh let. Na področju pravnega reda nastaja občutek negotovosti, davčni sistem je nejasen, drag in neučinkovit, predvsem pa krivičen za ljudi z nizkimi dohodki. Vse več je razočaranih in nezadovoljnih. Vse to nam nalaga odgovornost in zahteva razmislek koga bomo volili: zase, za svoje, za sedanjost in za prihodnost.
Zato so volitve v nedeljo, 6. decembra, dan velike odločitve. Izrabiti moramo pravico, da volimo. Ne smemo si dopustiti, da nam bo zaradi naše neudeležbe vsiljena volja in odločitev drugih. V ponedeljek bo prepozno za popravni izpit.
Z izvolitvijo odgovornih kandidatov v državni zbor se lahko sedanje stanje spre-tneni na bolje. Prepričan sem, da je mogoče s poštenim in odgovornim delom zaustaviti negativne trende, ki sedaj pestijo gospodarstvo in posledično vsa druga področja družbenega življenja. Štiriletni mandat je doba, ko lahko skupščina z dobrimi Zakoni pospeši rast gospodarstva, omogoči pridobitev novih naložb ter tako omogoči odpiranje novih delovnih mest.
Država mora zavarovati varnost in pravice delavcev. Delo mora biti pošteno plačano, upokojencem pa zagotoviti, da pre-temki ne zaostajajo za rastjo plač. Zagotoviti je treba spodobno zdravstveno zavarovanje in socialno varstvo, zdravstvo in šolstvo za vse, ne samo za bogataše.
Volitve so čas obljub, zdajšnje stanje pa I na splošno tako, da bi obljube zgledale I poceni politična propaganda in nepošten Wnos do volivcev. Zato lahko obljubim le:
- zavzeto in pošteno delo
- odgovoren odnos do vseh vprašanj Gospodarskega in družbenega življenja
- tudi po volitvah stalen stik z vami, vo-W.
Nasvidenje 6. decembra!
Združeni smo močnejši
Danes je čas, ko moramo pozabiti na majhne zamere in zapiranje v lastni vrtiček. Današnji čas zahteva, da združimo vse sile za nov razvojni vzpon naše mlade slovenske države. Zato smo Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP - Socialno demokratska prenova Slovenije za skupen nastop na letošnjih volitvah oblikovali Združeno listo. Naša odločitev temelji na skupnih programskih točkah, katerih osnovni cilj je gospodarsko uspešna in socialno pravična država Slovenija.
Zgodovina kaže naprej
Ne motovilimo se z levo-desnimi opredeljevanji, priznavamo samo realne probleme. Če je leva tisto, čemur rečemo poštenost in pravičnost ter sposobnost sodelovanja za skupne cilje, petem smo levica. Ob tem priznavamo, da je ena največjih civilizacijskih iznajdb Kristusovo odpuščanje, kajti nasilje se lahko stopnjuje samo v nasilje, nikoli v ustvarjalni in osrečujoči mir.
1. Povrniti slovensko življenjsko občutje, dvigniti samozavest in ohraniti človeško dostojanstvo, ki jih načenja predvsem preživitveni strah in vse bolj občutek nepravičnosti. Pri tem se ne odrekamo nikogaršnjemu sodelovanju: želimo biti skupaj z upokojenci na robu obupa; s starši, ki hočejo zdrave in šolane otroke; z delavci na »čakanju« in bolniki; z zdravniki, učitelji, kulturniki, znanstveniki, dijaki in študenti, ki težko prenašajo nepravično podcenjenost svojega dela; s podjetniki, tehnično inteligenco, z vojaki in policisti; s tisto množico majhnih kmetov, na katere danes nihče ne misli, in seveda predvsem z delavci, s katerimi bi spet radi vsi mešetarili.
2. Zavarovati tiste človeške pravice in svoboščine, ki so navsezadnje vezane na dostojno plačano delo, na zavarovano zdravje, na možnost varne in zaželjene družine, na izobraževanje in pravično napredovanje. Ni svobode in suverenosti praznih želodcev in še manj praznih glav!
3. Zagotoviti enakopravnost žensk in moških pri šolanju, javnem plačanem delu, napredovanju in vključevanju v gospodarsko in javno življenje.
4. Zaščititi vse narodnostne, verske, kulturne in socialne manjšine. Različnost je naše bogastvo. Zato jo moramo ohraniti.
5. Za razvojno uspešno in socialno pravično Slovenijo. Naš cilj ni samostojna, a ubožna država, nekakšen podalp-ski zaprtek, v katerem ljudje ponosno stradajo zaradi »višjih ciljev«. Slovenija mora postati -moderna, regionalno enakomerno razvita ter socialno pravična država z učinkovitim gospodarstvom. Zaostrene gospodarske in socialne razmere zato terjajo temeljiti razvojni preobrat, za katerega so ključni:
- hitro in pravično končana lastninska preobrazba, ki mora zagotoviti uspešno delovanje podjetij na eni.in ščititi pravno in lastninsko varnost delavcev na drugi strani; preveč je bilo razlaščencev, toda tudi novih hlapcev Jernejev ne rabimo,
- ureditev sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij in zavodov,
- socialni sporazum kot prehodni družbeni dogovor oziroma pogodba, s katero se bodo delavci, delodajalci in država dogovorili, za čiste medsebojne odnose in za pravično razmerje med cenami in plačami.
6. Pomladiti Slovenijo. Brez prave razvojne, družinske in socialne politike se je Slovenija v dveh letih spremenila v deželo, ki ji dajejo ton brezposelni in predčasno upokojeni. Ne manjka več veliko, ko se bo njihovo skupno število izenačilo z zaposlenim delom prebivalstva. Če že ne zmoremo velikih družin, potem zagotovimo osnovno blagostanje vsaj majhnim, takšnim z dvema ali tremi zdravimi, srečnimi otroki! Vsi otroci morajo imeti enake možnosti pri vstopu v življenje. Zato se zavzemamo za univerzalni otroški dodatek, brezplačno osnovno in srednjo šolstvo, dovolj prostora v šolah, dijaških in študentskih domovih, štipendije in študijska posojila za vse, ki jih potrebujejo.
7. Za socialno državo, ki ni potuha in ki bo zagotovila za vse kar najvišjo brezplačno osnovno zdravstveno zaščito, najboljše šolanje, dostojno preživetje tudi tistim z najnižjimi plačami, pravične pokojnine, pa tudi to, da nihče ne bo lačen.
8. Za Slovenijo brez ran v naravi. Z nesnago, ki jo je navrgel pretiran razvoj industrije v povojnih letih, ne bomo opravili z zaustavljanjem razvoja, temveč samo z novim, ki bo upošteval naravne omejitve. Našim vnukom moramo ohraniti »zeleni raj pod Triglavom«.
9. Za veliko kulturo majhnega naroda. Ni nas toliko, da bi lahko brez škode pogrešali kogarkoli. Zato moramo imeti takšno raziskovalnost, ki nas bo vključevala v svet in poganjala slovensko gospodarstvo v svetovno konico napredka; in seveda takšno umetnost, podprto z najširšo kulturo, ki nas bo doma in v svetu delala popolnoma prepoznavne. Podobno je s športom, množičnim in vrhunskim. Sijajno je, da ima tako majhen narod toliko smučarjev, planincev, kolesarjev, svetovne vrhunske alpiniste, veslače, strelce in kegljače. To ni luksuz, to je izraz življenjske moči ki jo je treba podpirati z vsemi močmi.
10. Za slovenskih tisoč mest. Vsaki slovenski pokrajini moramo zagotoviti enake možnosti za uspešen razvoj. Zato pa potrebujemo dobre ceste, dobro telefonijo, dovolj razvejano šolsko in zdravstveno mrežo. Slovenija je dežela pokrajin; in to naj tudi ostane.
Slovenija je mlada. Volimo zanjo!
ZDRUŽENA LISTA
Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije
INŽ. HERMAN BOLE
Kandidat za državni svet v 17. volilni enoti
Osebno sem strankarsko neopredeljen, saj se v političnih igrah, kakršne doživljamo v medstrankarskih spopadih, ne znajdem in tudi ne želim sodelovati. Pod imenom »Združena lista« nastopam zgolj zato, ker menim, da je program te liste še najbližje mojim pogledom na reševanje nakopičenih problemov. Če so ponujeni programi samo volilne obljube ali tudi realnost, še ne vemo, to se bo pokazalo po volitvah. Vendar pa sem trdno odločen, da če se program združene liste prične spreminjati, po tem bom nasprotoval tudi tej listi, čeprav me je kandidirala.
Državni svet, v katerega kandidiram, naj ne bi imel pretežno odločilne vloge in njegovo delovanje tudi ni popolnoma jasno. Tako »senatsko« telo namreč šele uvajamo, kar vse je mogoče sklepati iz neprofesionalnosti tega instituta. Vseeno menim, da bo vplivanje na dogajanja v mnogih zadevah le možno in to tembolj, kadar bodo pogledi strank na obravnavano tematiko nasprotujoči in bo korektiva postala nujnost.
Upam torej, da bom svoje poglede lahko predstavil, jih zagovarjal in iskal podporo za njihovo uspešno uresničitev.
Naša zakonodaja je v mnogočem še nedorečena, zato obstaja mnenje o nepravni državi. Moj namen je zavzeti se za izpolnitev teh vrzeli s sodobno zakonodajo, ki predpisuje temeljne okvire obnašanja, in pri tem pušča svobodno iniciativo posamezniku, delovanju tržišča ter ščiti osnovne vrednote človeka kot državljana in delavca kot delojemalca.
Zmanjšanju pravic upokojencev nasprotujem v celoti in v vsakem detajlu posebej. Poleg tega, da so bile pokojnine zaslužene z delom v še težjem času kot je današnji, jih mnogi upokojenci nesebično delijo s svojimi brezposelnimi in študirajočimi otroki ter tako bistveno prispevajo k preživetju mnogih mladih družin. S tem mnogo pripomorejo k ohranjanju socialnega miru, kar bi sicer morala storiti država.
Ponovna ocenitev zakona o denacionalizaciji je potrebna tako z vidika državnega gospodarskega programa kot tudi z vidika lastnika. Povzročene krivice je treba popraviti, vendar pri tem upoštevati vse nastale spremembe in jih obvladati v korist celotnega naroda. Ne želim, da bi vrnjena lastnina, predvsem zemlja in gozd, dobila lastnika in izgubila gospodarski pomen ali pa prek najemnikov dodatno povzročala socialne probleme.
Zdravstveno zavarovanje, socialno varstvo in tudi šolstvo je treba spreminjati le v taki meri, da bo obstoječi sistem prehajal v novega postopno in za koristnika neboleče ter prinašal ponudniku in porabniku le pozitivne koristi.
Zastopanje lokalnih interesov v državnem svetu si predstavljam z neposrednim stikom na terenu ob različnih priložnostih, na katere bi bil vabljen ali opozorjen in s telefonskim stikom s posamezniki, ki bi želeli konstruktivno sodelovati.
Želim, da letošnje Miklavževo prinese nov kos demokracije, v katero upamo, jo potrebujemo in tudi zaslužimo. Zato izkoristimo volilno pravico in prispevajmo svoj glas k uspešnejši porazdelitvi političnih sil, ki bodo v naslednjem obdobju odločale o naši usodi.
VRHNIKA NE SME POZABITI
Zaslužna moža
Bližnja preteklost krajevni zgodovini na Vrhniki ni bila ravno posebej naklonjena. Sprejemljivi predlogi, kot denimo ta, da bi bilo treba iz dovolj bogate in razgibane zgodovine kraja obdelati posamične teme in osvetliti nekatere osebnosti, ki so svoje ustvarjalne moči posvetili rodnemu kraju ali kot prišleki pustili na Vrhniki trajno sled, niso bili naravnost odklonjeni, pač pa sprejeti z dvomljivim razumevanjem. Pisec teh vrstic se danes z malce grenkim posmehom spominja, da je pred približno desetimi leti tedanjemu predsedniku IS med drugim predlagal, da bi se občina povezala s katedro za zgodovino FF v Ljubljani in razpisala natečaj, če že ne za diplomsko pa vsaj seminarsko nalogo, o najimenitnejšem vrhniškem županu G. Jelovšku. A odgovor je bil zelo prozaičen in nadvse priročen: denarja ni. Pravo nasprotje takemu ravnanju so bile besede pokojnega gostilničarja V. Turšiča, ki je bil takemu dejanju takoj naklonjen in pripravljen odšteti manjšo vsoto, s pogojem seveda, da bi se tudi drugi primemo odzvali.
Na pol oblikovana in nezrela mnenja so bila v preteklosti prevladujoča, vsiljevali pa so jih šolani in nešolani, a docela neizobraženi ljudje, vsakovrstni politični Einsteini, ki so svoje pomanjkljivo znanje skrivali za političnimi floskulami, besedičenjem o neprimernosti časa, ideološki vprašljivosti in podobnimi neslanostmi. Uklonila pa se jim je kruhoborska operativa, ljudje torej, ki zavoljo svojega osnovnega poklica niso in ne morejo razumeti in priznavati objektivnih raziskovalnih meril.
Pustimo to za sedaj ob strani, dasiravno pojav zasluži daljši in tehtnejši premislek, in se raje posvetimo zaslužnima možema Mateju Sušniku (1876-1933) in Francu Tr-šarju (1872-1933), ki sta za vrhniško zadružništvo in razvoj občine zares pomembna. Mimogrede velja omeniti, da za objavo njunih življenjepisov ni bilo nikakršnih ideoloških zadržkov, žal pa so brošuro ob 80. obletnici zadružnega gibanja sestavljali ljudje, ki so zgodovino dejavnosti in kraja premalo poznali.
Kaplan Matej Sušnik je prišel službovat na Vrhniko iz Selc nad Škofjo Loko, kjer se je v domačem kraju J. E. KreKa navdušil za kmetijsko zadružništvo in potlej njegove zamisli ustvarjalno presadil na obrobje Ljubljanskega barja. Rodil se je pred 116 leti v Gorenji vasi na Gorenjskem.
Pravijo sicer, da cerkveni predstojnik njegovim zadružnim prizadevanjem ni bil ravno naklonjen, a trmastemu Gorenjcu, ki je zanesljivo dobro poznal Krekove Črne bukve kmetskega stanu, je leta 1904 uspelo zbrati 122 kmetov in ustanoviti mlekarsko zadrugo.
Ustanovni občni zbor je bil 30. junija istega leta. V prvem predstojništvu so bili Franc Tr-šar, Matija Pečkaj in Jožef Bricelj, s strokovnimi nasveti so jim pomagali Karel Kotnik, Karel Mulej in Karel Majer. Ker so kmetje že prvo leto oddajali po 51.000 litrov mleka na mesec, je bilo treba poskrbeti za zadovoljivo prodajo. Matej Sušnik in Karel Kotnik sta se v imenu predstojništva povezala s tržaško firmo Trifolium in sklenila ugodno desetletno kupoprodajno pogodbo. Da bi mleko strokovno zadovoljivo pripravljali za prevoz in predelavo, se je zadruga obvezala, da bo do 1. julija 1906 zgradila
zvonili zvonovi na župni cerkvi pri sv. Trojici. V spomin za nesebično delo so mu hvaležni kmetovalci, ki jim je zagotovil trajen vir dohodkov, v mlekarni vzidali marmorno ploščo z napisom:
BODRILCU NAŠIH GOSPODARSKIH STREMLJENJ, USTANOVITELJU MATEJU SUŠNIKU V SPOMIN. HVALEŽNO KMETSKO LJUDSTVO.
Sušniku je trdno stal ob strani njegov somišljenik, vsestransko razgledani Franc Tr-šar, dolgoletni vrhniški župan. Medtem, ko je Sušnik uspešno pridobival ljudi za zadružno misel, se je Tršar posvečal stro-
novo poslopje. Predračun omenja vsoto 40.000 kron. Za del posojila, ki ga je bilo treba najeti, je poroštvo podpisalo 158 članov, med njimi je bil znova med prvimi M. Sušnik z 200 K. Poslopje so dogradili 1907. leta, dolg pa so v celoti poplačali leta 1916.
Leta 1907 se je Matej Sušnik poslovil od Vrhnike in nadaljeval dušno pastirstvo v Rovtah, a vzajemna navezanost je ostala trajna. Ob 25. letnici službovanja v Rovtah so mu hvaležni Vrhničani poslali prisrčno voščilo:
Ko obhaja jubilej ljubljeni gospod Matej, ki zdaj svetnik je duhovni, Rovtarski občan vrhovni, Srčno mu čestitamo. Zadruge ste naše dika, Naš bodrilec, korenika, Kdo Vas ne bi blagroval, Z Vami se ne radoval? Zato njen načelnik vzklika: Vsemogočni čuvaj, brani Vseh nadlog Vas in ohrani Dolgo, dolgo vrsto let!
Ko je zaslužni zadružnik 15. aprila 1933 v Rovtah umrl, je upravni odbor sklical žalno sejo, na mlekarniškem poslopju so izobesili žalno zastavo. Poslednjega slovesa se je udeležilo mnogo Vrhniča-nov, v zadnji pozdrav so mu
Razstava društva gojiteljev malih živali na Vrhniki
Društvo gojiteljev malih živali iz Vrhnike bo tudi letos priredilo razstavo malih živali na Vrhniki v času od petka 11. decembra do nedelje 13. decembra v dvorani Grabljško-vem domu na Vrhniki. Gojite-Ijem in ljubiteljem malih živali in drugih hišnih ljubljencev želimo pokazati, kaj smo dosegli pri vzreji kuncev, perutnine in drugih živali v času od zadnje razstave. Društvo ima dolgoletno tradicijo in ravno organi-
ziduja vbakoietne razstave pomeni članom društva tisto vrednoto, ki daje njihovemu delu poleg ljubiteljskega tudi tekmovalni značaj.
V letošnjem letu je bila dejavnost društva usmerjena predvsem na pridobitev novih plemenskih živali. Člani društva so si zato ogledali več razstav v tujini in doma. Vabimo vas, da nas v teh dneh obiščete in si ogledate našo razstavo. g |
kovnim zadevam. Kot član na-čelstva domače posojilnice (Reisenfeldovke) je kupil zemljišča v nekdanji Novi vasi, na katerih sta s Sušnikom postavila mlekarno. Del sveta sta za majhen denar prodala delavcem in rokodelcem, ki so si tam zgradili prijazne družinske domove.
Več kot 25 let je bil načelnik mlekarske zadruge, nekaj let podnačelnik. Mlekarno je s pomočjo sodelavcev strokovno opremil in jo reševal v najbolj težavnih časih, zlasti uspešno potem, ko je propadla tržaška firma Trifolium, glavni odjemalec vrhniškega mleka, in po prvi svetovni vojni, med katero je prenehala obratovati, saj jo je na novo usposobil in sodob-neje opremil.
Tršarjevih zaslug ne gre omejevati le na zadružništvo. Kot načelnik cestnega odbora je skrbel za nove cestne povezave Polhov Gradec-Ljublja-nica, Polhov Gradec-Črni vrh, Sinja gorica-Ligojna, Vrhnika--Horjul in za razširitev nekaterih pomembnejših cest. Skoraj 22 let si je prizadeval za izsu-ševanje Ljubljanskega barja. Njemu gre zahvala, da so se pričela prva melioracijska dela v podlipski dolini.
Tršar je bil med drugim dolgoletni načelnik zdravstvenega zastopstva za vrhniški sodni okraj, član okrajnega šolskega sveta in katoliških prosvetnih organizacij, strasten ribič in sadjar, zaljubljenec v naravo in domači kraj. Ne smemo pozabiti, da je ob koncu prve svetovne vojne skupaj s polkovnikom Švabi-čem kot župan odločno zavrnil italijanske vojake, ki so hoteli v imenu rimskih imperialnih pravic zasesti Cankarjev rojstni kraj.
Njegove zasluge so v glavnem pozabljene, mlado poko-lenje o njem ničesar ne ve. Zato naj bo teh nekaj vrstic skromna oddolžitev spominu zaslužnega Vrhničana.
Franc Tršar je umrl na velikonočni ponedeljek leta 1933, star 61 let.
MITJA KREFT
Dobra ponudba na sejmu
Na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani, ki je bil od 17. 11. do 22. 11. 1992, je med 154 razstavljala sodeloval tudi vrhniški LIKO s svojim programom miz, stolov, sedežnih garnitur in sestavljenim programom polic »ŠPIK«. Ob lepo urejenem razstavnem prostoru LIKA so se ustavili številni domači in tuji poslovni partnerji.
Na samem sejmu se je pokazalo, da je slovensko pohištvo kakovostno in lično ter da se lahko enakovredno meri z evropskimi proizvajalci.
Veliko je bilo tudi zasebnih proizvajalcev, ki se s kakovostjo in z oblikovanostjo pohištva lahko merijo s priznanimi izdelovalci z dolgoletno tradicijo.
Tudi Vrhnika ima dolgoletno lesno-pro-izvodno tradicijo z mnogimi zasebniki, proizvajalci raznega pohištva, ki bi lahko svoje izdelke razstavili širšemu krogu kupcev.
Prav gotovo jih bo v naslednjih letih v to prisilila velika konkurenca na pohištvenem področju.
Hura, volitve so (spet) tu!
In to druge demokratične. Nad prvimi je sicer še budno bdela država v državi - JLA; seveda v strahu za napol za-stonjsko meso, s katerim so si polnili riti in zamrzovalne skrinje, za napol zastonjska stanovanja in še za kup privilegijev, ki so jih vseeno zgubili. Hvala Bogu!
Danes, ko na nas ne merijo več s topovskimi cevmi, bi se lahko smejali predvolilnemu golažu, ki ga cmarijo stranke, pa marsikdo v bitki za vsakdanji kruh le zakolne, če mu samo omeniš politiko. Čisto mimo nas pa vse skupaj le ne gre.
Meni, na primer, ob mojih piskrih nikakor ni jasno tole: Pred dvema letoma in pol je zmagala tedanja opozicija, ki je pred sedanjimi volitvami spet opozicija in bi bilo zanjo najbrž najbolje, da na sedanjih volitvah izgubi, če hoče dobiti oblast. Kajti, če bodo zmagali in postali pozicija, bodo pred naslednjimi volitvami spet opozicija. Razumete? Jaz tudi ne!
Kandidatov je pa tudi toliko, da se človek ne spozna več, kdo je s kom in bi morali natisniti poseben priročnik, kot je n.pr. turistični vodič in mi je žal, da nisem kandidirala še sama: eden več se sploh ne bi poznalo. Seveda so to le pobožne želje, kajti nimam opice, črnega mačka je za maskoto uporabil že en gospod, psa drug (sicer pa psa ne maram), prašiča smo zaklali, kur pa srečujemo dan na dan toliko, da je najbrž ne bi nihče niti opazil, če bi jo prinesla na predvolilni shod na katero od vrhniških parkirišč in bi skupaj z njo kokodakala obljube.
Tudi nobena stranka me ni uvrstila na svojo listo (saj ne vedo, kaj delajo!), še tista ne, kiji »ni pomembno, da kaj zna, pomembno je, da je naš!« In jaz bi bila čisto zares primerna! Ne znam nič, jezik imam dolg, da bi z njim z lahkoto konkurirala samemu go-
spodu Grosu. »Naša« bi bila pa še kako za tako plačo, kot so si jo izglasovali sedanji parlamentarci, katerih lepo število bo najbrž obsedelo na istih stolčkih tudi naprej. In če pomislim, da bo vsak od njih imel na voljo cel štab strokovno usposobljenih svetovalcev pa še nekaj honorarcev po potrebi, potem je res vseeno, če znam zgolj »ajnpren« mešati.
Pri moji veri, ta služba je vredna, da se prelevim v de Oueirozovega Pacheca, čeprav bi strašansko težko brzdala svoj jezik!!!
Na svojo veliko žalost pa ugotavljam, da tako ali drugače nimam nobene možnosti za zmago; dobila bi namreč samo nekaj moških glasov, ženske žensk ne volijo, rajši imajo moške, ker so »luštkani« ali nekaj takega. Nacija slovenska in drugi državljani pa imamo samo srečo, če je »ta-luštkan« tudi moder in sposoben. Zato: Bog daj ženskam in tudi tistim moškim, ki jih one volijo, ker so jim všeč, pamet! Za narodov blagor!!!
Lep pozdrav od nesojene kandidatke
FRANČIŠKE CELARC
Prejeli smo
Osebna izkaznica neke gospe
Datum: 11. 11. 1992
Ura: 14.15-14.30
Opis osebe: ženska srednjih let, srednje postave, bolj debela kot suha, bolj bogata kot revna.
Kraj: Vrhniško pokopališče, polno cvetja, poklonjeno je bilo za dan mrtvih tistim, ki tu počivajo in je do tega dne ohranilo še pravo svežino zaradi ugodnih vremenskih razmer.
Spoštovana gospa!
Upam, da niste še pozabili tega dne, saj vas mora na to spominjati tisto cvetje v vaši vazi, morda v vazi vaše prijateljice, ki ste ga tako vztrajno
lomili ali pulili iz šopkov in ike-ban na pokopališču.
Na prvi pogled ste mi bila čisto navadna obiskovalka ali sprehajalka pokopališča. Mojo pozornost do vas ste sami izzvali v trenutku, ko ste odlomili iz lončka ciklamno kri-zantemo in to na grobu meni znanih.
Ne krivi in ne prizadeti ste mirno odšli na novo spodnje pokopališče. Tam ste svoje dejanje še nekajkrat ponovili, cvetje pa vlagali v svojo ne tako majhno polivinilasto vrečko.
Sledila se vam iz primerne razdalje, saj sem imela občutek, da to čutite tudi vi, saj ste se umaknili na nasprotno stran. Kaj vas je v to vodilo, ne vem, saj je vaš videz kazal, zelo urejeno gospo, vaša osebna garderoba je bila povsem usklajena z barvami škornjev, torbice, tričetrtinske ja-kne, krila.
Nisem hotela igrati vloge policaja-raziskovalca prav na pokopališču. Odločila pa sem se, da vam napišem tele vrstice kot opomin.
Opomin pa tudi tistim, ki ravno tako delajo, saj z grobov ne izginja samo cvetje, temveč tudi vaze, sveče, svetilke.
Če ste meščanka našega mesta, boste ta članek gotovo prebrali, midve pa se bova zagotovo srečali na vrhniških ulicah.
Žal, tudi taki smo!
P. A/.
OBVESTILO
Društvo invalidov Vrhnika prireja v soboto, 26. 12. 1992, predsilvestrovanje za člane in občane. Na voljo bo prehrana iz priznane gostilne »MARIN-ČIČ«, plesali boste ob prijetni živi glasbi. Informacije in prijave v društveni pisarni, Poštna 7B. Število omejeno.
Naslednja številka Našega časopisa bo izšla pred božičem. Prispevke sprejemamo do 18. decembra.
Uredništvo
KOTIČEK, KI GA PRIPRAVLJAJO V DOMU UPOKOJENCEV NA VRHNIKI
Naš glas naj seže do vas
Kronika dogodkov
30. 10. 1992 - Praznovanje 100. obletnice rojstva naše stanovalke Katarine Hančič. Dopoldan so prišli obiski iz Logatca: župan, socialna delavka, predstavniki Doma upokojencev, Zveze borcev... Po kosilu smo ji voščili še mi: gospa direktorica, predsednica domskega   odbora,   in še
mnogo drugih. Zapeli smo, kuharice pa so spekle torto. Marjana se je za to priložnost oblekla v narodno nošo.
3.11.1992-Obiskg. Peterleta z delegacijo. O tem obisku je Justina Kočevar napisala poročilo.
4. 11. 1992 - Srečanje z gospo Karolino Leskovec, 85-letno pevko starih ljudskih pesmi, in gospo Emilijo Erbežnik, obe sta iz Dragomerja. Gospa Erbežnikova zapisuje pesmi in
Priključevanje novih telefonov
Na obstoječo KKO je bilo do 6. 11. 1992 vključenih 318 novih telefonskih naročnikov.
Vključevanje naročnikov na novo mrežo bomo predvidoma pričeli od 25. 11. 1992 dalje. Predvideva se priključevanje novih naročnikov na območju naslednjih naselij:
Čolnarska, Cesta na Barje Stara Vrhnika
22 85
Skupaj:
334
naselje-ulica
predvidena št. novih naroč.
Betajnova 39
Gradišče - bloki 83
Krožna pot 16
Vrtnarija 53
Na zelenici - bloki 36
Glede na vremenske razmere se bodo prva dela začela na Betajnovi ali na območju blokov.
Poseben problem predstavlja vključevanje naročnikov z območja Stara Vrhnika, zaradi nezadostne obstoječe mreže, vendar bomo te probleme sproti reševali na terenu glede na potrebe in tehnične možnosti.
PTT - Ljubljana
spremlja gospo Karolino. Ta je povedala, da se dobiva s prijateljicami in skupaj prepevajo. Pela je pesmi, ki jih naši pevci še niso uvrstili v repertoar, ampak skoraj vsako je kdo poznal in jo tudi pomagal zapeti.
Obisk g. Peterleta v Domu upokojencev Vrhnika
Zelo smo bili presenečeni, ko so vrhniški krščanski demokrati k nam pripeljali g. Lojzeta Peterleta in predsedniškega kandidata g. Bizjaka. Sprejeli smo jih lepo, tudi narodne noše ni manjkalo! Tudi zapeli smo. Bolnikov je bilo precej, eni težko bolni, drugi manj, vsi pa zadovoljni.
Gospa Julka Fortuna je v narodni noši obema pripela spominčke ter nageljnov cvet.
Povedala sta nam nekaj besed in tudi naši so spraševali. Bilo je premalo časa, da bi se lahko več pogovarjali, ker so morali naprej, pa smo raje zapeli »Pušeljc pa mora bit«. Radi bi povedali, da nismo v ubožnici, kot nekateri imenujejo to hišo. Bolj je podobna majhni bolnišnici. Kdor lahko hodi, gre kamor hoče. Večina nas je zadovoljnih in hvaležnih, oskrba je dobra, oskrbnina pa tudi ni majhna. Če pa eni kritizirajo, gredo lahko drugam.
Upamo, da so šli gostje z veselim srcem od nas. Lep pozdrav v imenu upokojencev Justina Kočevar
Tokrat je naša rubrika krajša zaradi pripravljalnega dela za razstavo, ki se bo skoraj začela in zaradi priprav na srečanje. O tem bomo obširneje pisali v prihodnji številki Našega časopisa. Nasvidenje.
Vera
»Iskrene čestitke za vaš jubilej!<
POIZVEDBE O PRETEKLOSTI DOMAČEGA KRAJA
Kje je film o Vrhniki?
Po navedbah Arhiva Slovenije naj bi prvi film o Vrhniki leta 1927 na željo ameriških Slovencev posnel pokojni slovenski slikar, akademik prof. BOŽIDAR JAKAC. Sam svojih posnetkov ni nikoli videl, saj je nerazvit filmski trak poslal v Ameriko, kjer so ga razvili in potlej predvajali. Za njim se je izgubila vsaka sled.
Drugi kratek film o Vrhniki so posneli leta 1933 po naročilu ministrstva za kmetijstvo, oddelek banske uprave v Ljubljani, Slikovna pripoved pa je govorila o tedanji mlekarski zadrugi in po zapisih doslej še neznanega kronista, ki so v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, je prikazala prirejo, dovoz in predelavo mleka. Zagotovo pomeni nadvse dragocen dokument iz zgodovine vrhniškega mlekarstva in zadružnega gibanja v tem delu Slovenije.
Ko sem s kronistovimi zapisi seznanil Arhiv Slovenije, so mi v Grubarjevi palači na mojo veliko žalost odgovorili, da o filmu ničesar ne vedo, so pa zanj izjemno zainteresirani in bi ga bili pripravljeni brezplačno usposobiti za javno predvajanje na Vrhniki. Zares primeren datum za tak dogodek bi bila delovna proslava ob 90-letnici zadružnega gibanja leta 1994. Tako bi lahko zdaj že osiveli sinovi in vnuki videli, kako uspešno so njihovi stanovsko zavedni očetje in dedje pred šestdesetimi leti uveljavljali svoje kmečko poslanstvo.
Toda, kje je filmski zapis?! Dosedanje poizvedbe so bile, žal, neuspešne, in zatorej je na mestu javna prošnja vsem, ki bi karkoli vedeli o dragocenem dokumentu, da to nemudoma sporočijo Muzejskemu društvu Vrhnika, Cankarjev dom.
MITJA KREFT
Ajdovska deklica
Nekega dne mi je ata pripovedoval o Ajdovski deklici. Pred nekaj stoletji je živela Ajdovska deklica. Bila je velikanka, ampak dobrega srca. Živela je v okoliških hribih Vrhnike in je rada pomagala ljudem. Z eno nogo je stala na Planini, z drugo pa na Ljubljanskem vrhu. Moškim je pomagala na njivah, ženskam pa je v Ljubljanici pomagala prati perilo.
Ko je tako nekega dne prala perilo, so je prebivalci iz drugih vasi začeli preganjati. Obmetavali so jo s kamenjem in še z mnogimi drugimi rečmi.
Ajdovska deklica je takrat odšla, nihče ne ve kam. Klicali so jo, naj se vrne, pa je ni bilo.
Vrhničanom je ostal spomin nanjo - na Ljubljanskem vrhu je ostal odtis njene noge.
KATARINA KUZMIČ, 6. c
BOROVNICA
\
4.
Na risbi je viadukt, ki ga predstavljajo trije dvo-etažni oboki. Most je izdelan v sivi barvi. Modre ploskve predstavljajo izvire, ki se skupaj z drugimi vodotoki v bližini mostu izlivajo v Borovniščico. Predstavlja jo modro polje pod srednjim obokom. V spodnjem delu sta dve zeleni polji, povezani z mostom, in predstavljata dva hriba, dve zeleni polji v zgornjem delu predstavljata dve dolini (levo Strmec, desno Pekel).
V predlogu sta združena most in Pekel skupaj, dodano je Barje, ki je tudi znamenitost Borovnice in njene okolice. To se v spodnjem delu izraža kot prekinjene črte na »mokri« podlagi. V srednjem delu je most, zadaj pa mogočen slap, ki simbolizira sotesko Pekel. Barve so zelena (Borovnica je obdana z gozdovi), svetlo modra (voda, slapovi, zajetje pitne vode), bela (osnovna barva osnovnega simbola).
Izbira simbola Borovnice
Krajevna skupnost Borovnica je v juniju razpisala nagradni natečaj za znak (grb) prihodnje občine Borovnica. Poročali.smo že, da je prišlo na razpis deset predlogov, komisija je izbrala štiri in jih dala v širšo presojo. Vendar se je zgodilo, da je pri objavi v 185. številki Našega časopisa prišlo do zapleta: uredništvu namreč niso dali v objavo enega izmed predlaganih znakov v barvi, kar je bistveno omejilo možnosti avtorja, ki je grb oblikoval. Zato se bodo krajani Borovnice ponovno odločali o znaku (grbu) na voliščih ob skupščinskih in predsedniških volitvah v posebni anketi, ki jo bodo tam izpolnili. To izjasnjevanje bo javno, med sodelujočimi, ki bodo izpolnili anketne liste, bo organizator glasovanja izžrebal nagrajence, zmagoviti grb pa bo slovesno predstavljen na posebni prireditvi v januarju ali februarju v Borovnici.
Slapovi - most - viadukt in steber so vključeni v znak v različnih tehnikah in poudarjajo vsak element posebej. Center znaka je mogočen steber, ki še vedno krasi Borovnico ter pomeni center kraja-ob-čine. Gledan je s strani Pekla proti odprti dolini. Silhueta mostu ponazarja nekdaj mogočno zgradbo, ki je povezovala desni in levi breg, Dunaj in Trst. Morda barva ponazarja razgibanost in lepoto grape v Peklu.
Barva znaka in napisa naj bi bila barva gozda, ki popolnoma obvladuje Borovniško dolino in ji daje svoj značaj. Znak, ki je predstavljen, ni delan za zgodovino (čeprav je iz nje vzet), temveč za prihodnost. Grb Borovnice je mogoče izvesti iz treh kolon mostu. Avtor pravi, da sta ga vodili pri delu enostavnost pa tudi uporabnost. Uporabljati ga je mogoče različno.
GLASOVNICA
Glasujem za znak
BOROVNICA
—		
p	I ki	
Ime in priimek Naslov____
SNS SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA si izmed vseh strank najbolj prizadeva za dobrobit slovenskega naroda.
Naša stranka in naši kandidati so neobremenjeni s preteklostjo, zvesti svojim načelom, nismo kolaborirali niti z jugoslovanstvom, niti s partijo, niti z raznimi kameleoni demokracije.
Ideje našega programa so zanesljivo želja večine Slovencev. Obstaja pa nevarnost, da bodo mnogi zaradi navade volili za stranke, ki jim njihovih interesov ne bodo uresničile.
VOLILCE POZIVAMO H KRITIČNOSTI IN ODLOČNOSTI!
VOLITE STRANKO, KI BO URESNIČILA VAŠE INTERESE -VOLITE SLOVENSKO NACIONALNO STRANKO!
ZMAGO JELINČIČ, KANDIDAT SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE, ZA DRŽAVNI ZBOR V 3. VOLILNI ENOTI - 2. VOLILNI OKRAJ OBČINE VRHNIKA
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
Ustanovni občinski zbor Slovenske nacionalne stranke (SNS) je bil 8. 11. 1992 v gostišču DANTE v Borovnici.
Sestanek je vodil koordinator SNS za Cerknico, Logatec in Vrhniko Jože Zor-man. Za predsednika je bil izvoljen Božo Srnec (Borovnica), za podpredsednika Anton Pristavec (Borovnica) in Sabina Slivšek (Dragomer), za blagajnika Igor Žerjav (Borovnica), za ideologa pa Radoslav Založnik (Vrhnika). Predvolilni shod je bil v Cankarjevem
domu na Vrhniki 17. 11. 1992, v Borovnici pa 25. 11., kjer se je predstavil kandidat za državni zbor Zmago Jelinčič.
Za informacijo navajamo, da naš občan in član SNS Jože Zorman kandidira na dveh volilnih okrajih v Kopru.
SLOVENKE! SLOVENCI! Zakon o državljanstvu Vam je odvzel okoli 100.000 DELOVNIH MEST in kakih 55.000 STANOVANJ, Vašim otrokom odžira okoli 37.000 PROSTOROV NA ŠOLAH, dobili pa ste 162.000 novih bratov.
Zakon o delu tujcev Vam je vzel še okoli 115.000 DELOVNIH MEST, kakih 72.000 STANOVANJ in Vašim otrokom odžrl še približno 22.000 PROSTOROV NA ŠOLAH.
Zelja po zmagi na volitvah je pripeljala v Vaše domove okoli 110.000 BEGUNCEV, ki Vam iz žepa poberejo skoraj 5,000.000 DEM MESEČNO IN VSAJ ŠE ENKRAT TOLIKO BODO V KRATKEM.
In kako je z Vami? Do zdaj je že približno 100.000 BREZPOSELNIH SLOVENCEV, kakih 70.000 SLOVENSKIH DRUŽIN je na robu PREŽIVETJA, več kot 67.000 SLOVENSKIH DRUŽIN JE BREZ STANOVANJ, več kot 30.000 SLOVENSKIH DRUŽIN JE POD MEJO PREŽIVETJA.
Poleg tega se naši otroci ŠE VEDNO UČIJO SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA v šolah, čeprav ta jezik v praksi NE OBSTAJA VEČ.
Kdo bo popravil krivice Slovencem? SAMO
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
STRANKA KRŠČANSKIH SOCIALISTOV SE PREDSTAVLJA
Krekovo izročilo
V tem kratkem pismu se Vam želimo predstaviti, saj nameravamo v kratkem ustanoviti občinske podružnice tudi v vašem območju. Stranka krščanskih socialistov (SKS) idejno izhaja iz krščansko socialnega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel dr. JANEZ Evangelist-KREK. To gibanje odločilno prispeva h gospodarski in politični okrepitvi slovenskega naroda pred prvo svetovno vojno in po njej.
SKS je nastala po volitvah leta 1990 iz spoznanja, da nobena od novih strank v novi državi ni postavljala v ospredje svojega delovanja skrbi za tiste ljudi, ki živimo od tega, da prodajamo svoje delo in znanje in za socialno ogrožene ljudi. V prizadevanjih za politično osamosvojitev Slovenije, čemur je bilo v začetku gotovo treba nameniti več naporov, so preveč zanemarile gospodarska in socialna vprašanja. Zaradi prestižnih strankarskih interesov so dopustile, da se nam je gospodarstvo že skoraj sesulo, da je veliko preveč ljudi ostalo brez dela, da naši mladi strokovnjaki ne najdejo dela doma in, kar je dolgoročno gledano, nemara najhujše, da naše nacionalno premoženje nekontrolirano in nezakonito prehaja v roke domačih špekulantov (ki so bili v glavnem privrženci prejšnjega režima in ki ta kapital praviloma nalagajo v tujini) in tujcev. Tako se nezadržno spodkopavajo temelji naši politični samostojnosti in narodni samobitnosti. Mi pa se zavzemamo: za takšno lastninjenje, da se bo ohranila in v prihodnje okrepila gospodarska moč našega naroda, za socialno tržno gospodarstvo, v katerem bosta
delo in kapital enakovredna gospodarska dejavnika in v katerem bo država na osnovi široke solidarnosti veh državljanov prevzela odločilni del skrbi za socialno ogrožene (za socialno državo torej), za polno in učinkovito zaposlenost, za razvoj zlasti domačega podjetništva in zadružništva, za usklajen razvoj podeželja in mest. Poudarjamo dostojanstvo vsakega človeka in na tej osnovi pravico do dela in samoupravljanja, brezplačno temeljno izobraževanje, odločilno vlogo družine za zdrav razvoj družbe, odločilen pomen lastnega znanja ter kulture in narodne identitete. Nismo proti temu, da posamezniki postanejo bogati, če je to plod njihove prizadevnosti in sposobnosti. Nasprotujemo pa bogatenju s pomočjo špekulacij, prevar in izkoriščanja drugih.
Z izrazom: »krščansko« poudarjamo zavezanost krščanskemu etosu in se navezujemo na slovensko krščansko socialno izročilo ter sodobna spoznanja in prakso socialno usmerjenih kristjanov po svetu.
Na volitvah bomo nastopili skupaj z delavsko stranko NAPREJ iz Idrije, ki nadaljuje tamkajšnjo tradicijo delavskega gibanja, in Svobodno stranko, ki se zavzema predvsem za pravično delitev ustvarjenega bogastva in svobodo mišljenja.
Vabimo vas, da se nam pridružite kot član-članica ali somišljenik.
NAŠ NASLOV: STRANKA KRŠČANSKIH SOCIALISTOV
TOMŠIČEVA 5 61000 Ljubljana
Svobodna stranka - SVS
Svobodna stranka - SVS se zavzema za socialno državo, ki temelji na:
- upoštevanju svetovno deklariranih človekovih pravic;
- uravnoteženi davčni politiki, ki omogoča državni in posamični gospodarski razvoj ter trdno socialno moralno hrbtenico;
- konkretnem in ustvarjalnem odnosu med nosilci kapitala in sindikati;
- državnem lastništvu nad očitnimi monopoli?
- brezplačnem zdravstvu in šolstvu;
- državni podpori vsem človekoljubnim organizacijam, ki skrbijo in pomagajo marginalnim skupinam in ljudem v stiskah;
- zaščiti državne in kulturne dediščine.
NE BODITE MALO-DUŠNI DO VOLITEV!
PRIDITE KOT SVOBODEN ČLOVEK, SVOBODNE MISLI IN SVOBODNE ODLOČITVE! SVOBODNA STRANKA -SVS
Roman Jakič
kandidat za državni zbor Vrhnika
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
10 zahtev za srečno Slovenijo
1. ZA VEČJO VEUAVO DRUŽINAM 2. ZA SPOŠTOVANJE IN PRIZNANJE NAŠIH ŽENA 3. ZA BOLJŠO BODOČNOST MLADINI IN VELJAVO ŠPORTU 4. ZA PRAVO ZASTOPSTVO UPOKOJENCEV 5. ZA ZDRAVJE VSEH LJUDI V ČISTEM OKOUU
6. ZA KULTURNO SLOVENIJO
7. ZA SOCIALNO VARNOST IN
PRAVIČNI RED 8. ZA SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO 9. KMETU VELJAVO IN PRAVIČNO CENO DELA 10. ZA UGLED SLOVENIJE PO SVETU
SKD se zgledujemo pri modernih krščanskih demokracijah. Temelj našega delovanja je pravica do osebne svobode, nedotakljivosti in dostojanstvo vsakega posameznika. Slovenski krščanski demokrati smo za
1. Večjo veljavo družinam
SKD podpiramo družino kot temelj naroda. Zato hočemo družini posvečati še posebno skrb, popraviti z vzgojnim in zakonodajnim delom, kar je bilo v preteklosti zamujenega ter doseči družbeno klimo, ki bo naklonjena družini in otroku.
2. Spoštovanje in priznanje naših žena
Za nas je žena enakopravni član družbe, kar dokazujemo tudi s tem, da imamo največ kandidatk med vsemi slovenskimi strankami.
3. Boljšo prihodnost mladini in veljavo športu
SKD bo storila vse, da bodo mladi enakopravno soudeleženi pri vseh političnih odločitvah tako v stranki kot tudi v državi. Pri športu cenimo in poudarjamo v prvi vrsti njegovo vzgojno vrednost, vpliv na krepitev zdravja in množično rekreacijo. Podpiramo vrhunski šport, ki dviga ugled Slovenije v svetu.
4. Pravo zastopstvo upokojencev
SKD se trudi tudi starejšim državljankam in državljanom Slovenije omogočiti zastopstvo in mesto v družbi, ki jim pripada. Upou:;enci ne smejo biti odrinjeni na rob družbe. Smo za ponovno vključitev ostarelih v družine.
5. Zdravje vseh ljudi v čistem okolju
Slovenijo želimo ohraniti še našim potomcem - v zdravem okolju. Zato gre lahko rast kakovosti življenja le v korak s prizadevanji za zaščito okolja ter naravnih virov.
6. Kulturno Slovenijo Kulturo naroda pojmujemo
kot posebno živo ravnovesje njegovih ustvarjalnih sil. Podpiramo celostno izobraževanje človeka in smo za šolski sistem, ki naj nas izobražene in narodno zavedne pripelje v Evropo. Smo tudi za tako ureditev pravnega položaja verskih skupnosti, kot to zahteva deklaracija o človekovih pravicah.
7. Socialno varnost in pravični red
Tržno gospodarstvo in socialna država si ne nasprotujeta. Podpisali bomo vse zakonske ukrepe, ki zagotavljajo pravični red in pogoje za socialno varnost vseh državljanov. Podpirali bomo tudi vse oblike samopomoči in omogočali enakovrednost vseh dobrodelnih ustanov.
8. Socialno tržno gospodarstvo
Socialno tržno gospodarstvo lahko uspeva samo v demokraciji z večstrankarskim sistemom. Zato bomo ščitili vse prvine dosežene svobode in nasprotovali vsem, ki nas hočejo vrniti v preživele čase. Odprti smo za razvoj novih tehnologij v industriji in za tak pritok kapitala, ki ne bo ogrožal slovenskih interesov. Predvsem podpiramo obrtnike, ki ustvarjajo nova delovna mesta in odpravljajo brezposelnost.
9. Kmetu veljavo in pravično ceno dela
Kmetijska dejavnost naj ima za cilj pridelavo zdrave hrane po pravičnih cenah, s tem pa vzpostavljanje socialne stabilnosti podeželja. Zadružništvo naj postane način življenja in obnove naših vasi.
10. Ugled Slovenije po svetu
SKD smo edina slovenska stranka, ki je polnopravni član kar dveh evropskih združenj strank (Evropske krščansko demokratske unije in Evropske demokratske unije) in ima najbolj razvejane mednarodne stike. Povezuje pa tudi Slovence po vsem svetu in jim posveča še posebno skrb. Zavzemali se bomo tudi za trajni mir, prenehanje vojne in dobrososedske odnose.
10 zahtev za uspešno Vrhniko
1. ZA UREDITEV MAGISTRALNE CESTE
VRHNIKA -- LJUBLJANA
2. ZA STANDVANJA IN DELU ZA MLADE
DRUŽINE
3. ZA MANJ VDJAŠKEGA POTENCIALA
V OBČINI 4. ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA IN INFRASTRUKTURE
5. ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA IN OBRTI
6. ZA POVEČANJE ZASEBNE PONUDBE
V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
7. ZA UČINKOVITO IN DELOVNO UPRAVO 8. ZA SPODBUJANJE KULTURE IN ŠPORTA
9. ZA POMOČ PRI RAZVOJU VASI IN
KMETIJSTVA 10. ZA VRHNIKO, DA DO V ZNAMENJU USPEŠNOSTI
Vili Granda kandidat SKD za državni zbor
Slovenski krščanski demokrati na Vrhniki smo stranka, ki je v zadnjih letih s svojim delom pokazala, da je v politiki možno postaviti na prvo mesto človeka in • njegove potrebe. Ker nam ni vseeno, kako bo vnaprej oblikovana pot Slovenije, kot samostojne države, smo v državni zbor kot kandi-
data predlagali človeka, ki je v zadnjem času v naši občini dokazal, da je možno s skupnimi močmi narediti več kot včasih pričakujemo. To je Vili Granda, dipl. inž. elektrotehnike, ki zadnji dve leti vodi tudi IS SO Vrhnika.
Kakšen je torej pogled na pot Slovenije v prihodnosti?
Vili Granda:
Prepričan sem, da je Slovenija v zadnjih dveh letih napravila dokončen korak v smeri samostojne poti v Evropo. V naslednjih dveh letih pa mora z odločnimi koraki doka-
zati, da spada tudi gospodarsko, miselno in razvojno v srednjeevropski prostor, kjer po geografski legi tudi je.
SKD ima za volitve pripravljen tudi program?
Vili Granda:
Da, osnova je v temeljni pravici do osebne svobode, nedotakljivosti in dostojanstva vsakega posameznika. Pot SKD je pot uspešnega političnega delovanja in tako smo zgradili državo, dosegli neodvisnost in mednarodno priznanje, skupno jo hočemo tudi naprej dograjevati, v smislu našega programa, ki smo ga poimenovali »Za srečno Slovenijo«.
Program stranke je priložen najinemu razgovoru. Kakšen je Vaš osebni program?
Vili Granda:
Za svoj simbolni znak sem si izbral naš grb z geslom: »Vrhnika - v znamenju uspešnosti«. Trdno verjamem, da je v naši stranki največ ljudi, ki s svojo duhovno širino in odprtostjo do drugih lahko povezujejo široko paleto idej in volje slovenskega naroda in vseh slovenskih državljanov. Dokaz za to je tudi stabilno in uspešno delo občinskega gospodarstva in v tej povezavi tudi občinske uprave. Z združevanjem idej in moči smo poskušali dokazati, da lahko politika povezuje in dejansko zdru-
žuje ljudi, jim pomaga in tudi služi. Naša pot ni pot uveljavljanja volje ene same stranke, saj smo prepričani, da moramo v kraju poiskati vse ustvarjalne možnosti naših ljudi, ne glede na politično pripadnost.
Pri svojem delu ne izključujemo idej nikogar, ki mu je v prvi vrsti za blaginjo naših krajev, ampak celo spodbujamo vsakogar, ki je s svojim delom in prizadevnostjo pripravljen skupaj z nami graditi uspešno pot naše občine. Našim delovnim kmetom, spretnim obrtnikom, podjetnikom in vsem dobromislečim tudi preprostim ljudem želimo dati možnost, da soustvarijo našo skupnost.
Nekateri govorijo, da se ukvarjate tudi z napovedovanjem prihodnosti, vsaj pri umiku JA z Vrhnike je bilo tako?
Vili Granda:
No, o napovedovanju prihodnosti bi težko govoril. Vendar mislim, da smo bili v naši stranki zares prvi, ki smo v občini tako ostro postavili zahtevo nekdanji JLA. Ko sem prvič o tem spregovoril v lastni stranki, so me nekateri kar čudno pogledali. »Ja, saj tudi mi smo ZA, toda, da bi to tako na glas povedali!« Skupaj smo se ujeli pri dejstvu, da je nekdanja JLA cokla razvoja naše občine in da ji je potrebno to
tudi povedati. Moram pa priznati, da sem si potem, ko smo preživeli tudi junijske in julijske dogodke v letu 1991, kar malce oddahnil.
In kakšen je Vaš odnos do slovenske vojske?
Vili Granda:
Osebno cenim ljudi, ki so pripravljeni, da vedno in povsod branijo svojo domovino. Sem pa proti temu, da bi večina njihovega usposabljanja potekala na območju naše občine. Že dosedaj smo si prizadevali na tem področju in dosegli, da lokacija na Stari Vrhniki za vojsko ni več trajno zanimiva. Zato si bom še naprej prizadeval, da bi se območje, ki si ga sedaj vojska lasti v naši občini, še naprej zmanjševalo. Prav gotovo bodo obrtniki in podjetniki precej boljša soseščina kot ropotajoči in smrdeči tanki.
Torej bodo nekdanji vojaški objekti drugače zaživeli?
Vili Granda:
Da, natančno tako. S sprostitvijo objektov in zemljišč bomo omogočili nov zagon pri razvoju obrti in podjetništva, kar bo kraju nudilo nova delovna mesta, nov dobiček na osnovi poštenega dela in predvsem se bo še naprej izboljševala konkurenčnost in ponudba v našem kraju.
In kako gledate na pripravo letošnjih volitev?
Vili Granda:
Na volilnih listah se bodo pojavili tudi ljudje, ki jih poznam, z njimi delam in jih zaradi njihovega dela tudi spoštujem. Toda prepričan sem, da za mano in za krščansko demokracijo stoji največji del prebivalstva naše občine. Zato je treba naše ideje, sposobnosti in talente kar najbolje izkoristiti.
1 Slovenski krščanski demokrati1 srno ljudje, ki vemo, kaj hočemo in bomo to znali tudi storiti. Tudi naše dosedanje delo to dokazuje in z zanesljivimi koraki bomo Slovenijo popeljali na srednjeevropsko raven osebnega in družbenega standarda.
In kaj boste storili kot poslanec?
Vili Granda:
Prepričan sem, da po zastavljeni poti korakamo v pravo smer. Zato si bom na poslanskem mestu vedno prizadeval za posluh vsem ljudem: kmetom in delavcem, moškim in ženskam, starejšim in mlajšim, predvsem pa si bom prizadeval za razvoj celotne občine; naše Vrhnike, Borovnice, Loga, Dragomerja; pač vsakega kotička naših prelepih krajev!
Hvala! Veliko uspeha na volitvah!
Pogovarjal se je : Jože Rus.
SHOD KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
3. november 1992. To je bil dan naše stranke. Dan, ko smo imeli v naši sredini IVA BIZJAKA, predsedniškega kandidata, in LOJZETA PETERLETA. V dopoldanskem času sta obiskala Dom počitka, kmetijo Habetovih-Malnarje-vih in Industrijo usnja.
Oskrbovanci v Domu počitka so pripravili sprejem s pesmijo. Goste so pogostili, pa tudi več vprašanj so jim postavili: npr. o doplačeva-nju zdravil, pokojninah ipd. Pri Ha-betovih sta se gosta sestala s kmeti z Vrhnike in okoliških vasi. V Industriji usnja se je L. Peterle pogovarjal z generalnim direktorjem Antonom Debevcem o težavah trženja in izvoznih možnostih.
Več kot petsto ljudi se je zbralo tega dne v Cankarjevem domu na Vrhniki. Množična udeležba in navdušen aplavz sta pokazala, da podpiramo našega predsedniškega kandidata IVA BIZJAKA in L. PETERLETA. Gosta sta seznanila navzoče s programom svoje stranke: stranka si z mnogimi dr-
žavljani in državljankami Slovenije prizadeva za boljšo prihodnost mladine, za upokojence, za kulturno Slovenijo in socialno varnost; da bi vrnili kmetu veljavo in pravično ovrednotili njegovo delo.
ŽELIMO REČI HVALA vsem, ki ste nam pomagali pri našem shodu 3. novembra 1992
Krže Franciju pizzeriji - Pišek Franciju Stržinar Anžetu cvetličarni - Veroniki pekarni - Adamič in Pečjak kmetijski zadrugi Vrhnika črkoslikarstvu Jelovšek Gutnik-Slavku - Log Jurjevčič Antonu Habetovim - Malnarjevim.
Ter   nastopajočim: oktetu Raskovec in Mojci Oblak za nastop godalnega kvarteta za SKD Vrhnika Marija Tomšič
Krščanski demokrati z Vrhnike so predstavili kandidata za državni zbor: to je VILI GRANDA, predsednik IS SO Vrhnika, kandidatka za državni svet pa je BRANKA ILIČ, višja medicinska sestra, ki je zaposlena v zdravstvenem domu na Vrhniki. Kandidata se bosta zavzemala za razvoj Vrhnike, za Vrhni-čane, Vrhničanke, okolišane, za upokojence in mlade družine. Po predstavitvi kandidatke in kandidata so ljudje postavili številna vprašanja.
Shod so kulturno obogatili oktet Raskovec in godalni Kvartet z Mojco Oblak.
Srečanje se je nadaljevalo v Mali dvorani, kjer so ob prigrizku in čaši skupaj zapeli.
Sklenimo z uvodno besedo in pozdravom našega župana, ki je uporabil evangelijsko misel: »Po njih delih jih boste spoznali.« Torej, zaupajmo SKD.
za SKD Vrhnika Marija Tomšič
Kandidati SKD: Branka Alič, Lojze Peterle, Ivan Bizjak in Vili Granda
12
NOVEMBER 1992
NAŠ ČASOPIS
Slovenska ljudska stranka
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - VRHNIKA
OBVEŠČAMO
svoje (Mane in simpatizerje, da lahko članarino in denarne prispevke za stroške miklavževanja nakažejo na žiro račun 50110-601-623436.
SE PRIPOROČAMO IN ZAHVALJUJEMO.
za SKD Vrhnika Marija Tomšič
GASILSKO DRUŠTVO PODLIPA - SMREČJE
razpisuje Natečaj za oddajo poslovnih prostorov v gasilskem domu v Podlipi za živilsko trgovino.
Ponudbe pošljite na naslov: Gasilsko društvo Podlipa - Smrečje, Smrečje 7, 61360 Vrhnika, in sicer
do 10.12.1992. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 752-197 v večernem času.
GD PODLIPA SMREČJE
(L
- A veš, da za slovenačko državljanstvo nisem plačao nič.
- No, ja, boš pa za tečaj slovenščine plačal, kot bi dobil državljanstvo na Luni.
ČLANE MUZEJSKEGA DRUŠTVA
obveščamo, da bomo pošiljali položnice za plačilo letne članarine za leto 1992 po pošti.
Kdor se še želi včlaniti v MDV, lahko pošlje PRISTOPNO IZJAVO na naslov: MUZEJSKO
DRUŠTVO VRHNIKA, Tržaška 25, tel. 753-648.
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani pristopam k VRHNIŠKEMU MUZEJSKEMU DRUŠTVU.
Ime in priimek:...............................................
Naslov: ..................................................
Letnica rojstva:.......................... . ..................
Vrhnika, Podpis:
OTROCI IN STARŠI!
DOBRA IGRAČA
CANKARJEV DOM na Vrhniki bo v tednu od 30.11. do 6.12. odprl vrata igračam, otroški igri in otrokom.
V avli Cankarjevega doma bo odprta razstava »Dobra igrača«, ogledate si jo lahko vsak dan od 16. do 19. ure.
TONA I6M A
V času razstave bo v Mali dvorani Cankarjevega doma odprta trgovina z dobrimi igračami naših proizvajalcev. Pri nakupu bomo pomagali z nasveti, otroci pa se bodo z igračami lahko poigrali v igralnici.
Otrokom in njihovim staršem pripravljamo delavnico »Moja igračka«, kjer bomo izdelovali priložnostne igrače. Delavnica bo v Mali dvorani Cankarjevega doma, odprta pa bo v sredo, 2. 12., v petek, 4. 12., in v nedeljo, 6. 12., vedno od 16. do 19. ure.
V četrtek, 3. 12., vam bodo zapeli in zaigrali pevci otroškega pevskega zbora OŠ Ivan Cankar. Koncert bo ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma.
VABLJENI!
Sanjali smo o njej, ko so bile le sanje dovoljene... Leta 1988 smo ustanovili Slovensko kmečko zvezo, prvo stranko v komunistični Vzhodni Evropi in poslušali srce, ki je utripalo ZA in odganjali pomisleke hladnega seštevajočega in odštevajočega razuma. Le upali smo, da jo bomo učakali v kratkem trenutku našega bivanja. Toda skupaj smo zmogli, izsanjali smo sen in jo ugledali: samostojno in svobodno Slovenijo.
Imamo jo in ji želimo, njej in njenim državljanom:
- da bosta resnica in pravičnost postali vrednoti,
- da bo pošteno delo dalo pošteno plačilo,
- da od dela in skrbi izmučenim starost ne bo nadloga in da mladost ne bo brez perspektive,
- da se bo vrnilo življenje v slovenske vasi in smeh v naše družine,
- da bomo kot narod odprti in da se bomo hkrati znali zavesti svojih korenin.
Skupaj bomo zmogli... da bo Slovenija jutri srečnejša.
Leon Gostiša
MARJAN KRŽIČ, 32-letni inženir kmetijstva, s Pa-kega pri Borovnici, poročen, oče treh hčera, direktor Kmetijske zadruge Vrhnika in kmet, je kandidat SLS za volitve v državni zbor v 3. volilni enoti, okraju Vrhnika.
»Zavzemal se bom za oživitev proizvodnje, ki bo odprla nova delovna mesta in bo temeljila na okolju prijaznih programih.
Delavci naj prejmejo za svoje delo plačilo, ki bo omogočalo človeka dostojno življenje. Dohodnino naj plačajo le državljani z večjim dohodkom in ne tisti, ki s prejemki komaj preživijo mesec. Razlike med pokojninami je treba zmanjšati, in sicer z omejevanjem najvišjih in povečanjem najnižjih.
Država mora biti pravno učinkovita in socialno varna, postati mora cenejša! Podjetja je treba razbremeniti prevelikih dajatev, da bodo investicije ponovno zaživele.
Kmet ni le pridelovalec hrane, je tudi varuh okolja in narodne dediščine, zato naj bo njegovo delo cenjeno in primerno plačano. Program uvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah naj strokovno vodijo in finančno podpro državne ustanove. Oživljanje podeželja naj bo povezano z razvojem malega gospodarstva in turizma, ki ima v naši občini lepe možnosti. Zato pa potrebujemo urejeno okolje, lokale z domačo ponudbo in dobre ceste, tudi tisto proti Ljubljani.
Pomoč pri mojih prizadevanjih mi bodo izkušnje, ki sem jih pridobil z delom kot kmetijski pospeševalec na terenu, kot kmet v stalnem stiku z naravo in kot direktor v gospodarstvu. Zato bo v ospredju mojega delovanja vedno človek. Država naj služi državljanom in ne obratno.«
Slovenija naj bo jutri srečnejša
SDSS NAŠ KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR vol. enota: 2 okraj: 11
ING. ALOJZ SUHAD0LC
Kot kandidat SDSS obljubljam, da se bom, če bom izvoljen, zavzemal za ukrepe, ki bodo omogočali:
- zaposlovanje, ki bo izhajalo iz privatnih pobud;
- dostop do vseh delov občine z boljšimi cestami;
- ugodne in vsem dosegljive kredite, in za stabilen bančni sistem;
- šolanje, ki bo spodbujalo podjetništvo in izboljšalo zaposlitvene možnosti;
- davke, ki jih bomo postopoma uskladili z našimi potrebami;
- spodbudo gospodarstvu na osnovi tradicionalnih dejavnosti v posameznih delih občine in posebno kmetijstvu;
- samostojno politiko, ki ne bo presegala naših možnosti;
- samostojne lokalne skupnosti in regijo, ki bo ohranjala doseženo stopnjo samostojnosti;
- nadaljno izgradnjo infrastruktur: plin, kanalizacija, telefonija;
- ter izgradnjo industrijsko - obrtne cone;
ZAUPAJTE Ml
SDSS 20 SUHADOLC ALOJZ
BOMO ZMOGLI
Spoštovani.
Biti socialdemokrat in voliti za Socialdemokratsko stranko Slovenije, pomeni, da se pridružujemo gibanju za demokratično, pravno in socialo državo Slovenijo. S tem se vključujemo v moderno, socialdemokratsko Evropo, ki ob vsej tržni učinkovitosti ne zanemarja pravnega reda in načel socialne države. Zato smo ponosni, da smo socialdemokrati.
Volite kandidata Socialdemokratske stranke Slovenije v vašem volilnem okraju; s tem se odločate za preizkušen in po vsej Evropi cenjen politični program. Zato na glasovnici obkrožite kandidata stranke z vrtnico.
dr. Jože Pučnik
Janez Janša
LEPI TRENUTKI V KANADI
Četrti na svetu
V Torontu v Kanadi je od 7. do 13. oktobra 1992 potekal 41. svetovni kongres IBA (INTERNATIONAL BARTENDER'S associaton - mednarodna barmanska organizacija); mednje sodi tudi Društvo barmanov Slovenije (DBS je polnovredni član organizacije od lanskega oktobra, ko so ga priznali na 40. kongresu IBA v Lisboni na Portugalskem. V IBA je poleg Slovenije vključenih še 32 držav članic, letos pa so sprejeli še PORTO-RIKO. Vzporedno s kongresom je v Torontu potekalo tudi svetovno prvenstvo v mešanju barskih pijač v kategoriji after dinner, in sicer:
- classic after dinner, v katerem sem nastopil Aleš/Ogrin in
- olimpic after dinner v katerem je nastopil Miran Šobrl.
Te pijače pijemo po obedu. So kratke pijače, od 6cl do 12cl, po aromi bolj aromatične, po okusu bolj sladke. Na tekmovanjih so bili slovenski bar-mani vedno v svetovnem vrhu.
Letos se je 41. kongresa in tekmovanja IBA v Torontu v Kanadi udeležila 10-članska delegacija DBS, in sicer:
- DUŠAN VRTOVEC iz Ljubljane, predsednik DBS - vodja delegacije
- BLAŽ VRTOVEC iz Ljubljane, član DBS - delegat
- ALEŠ OGRIN z Vrhnike, tekmovalec - delegat
- MIRAN ŠOBRL z Bleda, tekmovalec - delegat
- MLADEN ČOGA iz Portoroža, trener, učitelj - delegat
- ANICA OBLAK iz Velenja, delegat
- EDO SMUK iz Ljubljane, delegat
- BETI SMUK iz Ljubljane, delegat
- LOJZE PAPIČ iz Ljubljane, delegat - sponzor
- FRANCI PIŠEK z Vrhnike, delegat - sponzor.
Zbrali smo se 6. oktobra zvečer v Dušanovem stanovanju v Ljubljani. Po odlični večerji, ki jo je pripravil Dušan - poteg tega, da je dober poslovnež, je tudi odličen kuharski mojster - samo z minibu-som turistične agencije COM 2 US krenili proti Munchnu. Na odcepu ceste za BLED smo »pobrali« še MIRANA. Bližali smo se mejnemu prehodu Karavanke ter s tem kontroli potnih listov. In lej, se je že začelo. Lojze ni našel svojega »pasoša«. Poleg tega, da se je pregledal sam, je šel skozi kontrolo še devetih »carinikov«, vendar »pasuša« nismo našli. Vsi smo mislili, da ga je pozabil doma, le Lojze je ves čas trdil, da ga ima nekje pri sebi. Preostalo nam ni drugega, kot da ga pustimo na mejnem prehodu in potujemo naprej sami. Rekli smo mu, naj pokliče domov in naj mu nekdo pripelje »pasoš« ter ga zapelje na Munchensko letališče, kjer se bomo spet našli. Lojze se je
s tem strinjal, vendar je še kar naprej trdil, da ima potni list nekje pri sebi. Poslovili smo se in se odpeljali naprej. Po približno štirih urah vožnje smo prispeli na avstrijsko-nemško mejo. Med tem ko je šel šofer urejat carinske zadeve, se je na prvih vratih avtobusa prikazal kdo drug kot - Lojze s svojim »pasušom«. »No, sem vam rekel, da ga imam nekje pri sebi in res sem ga imel. Zvečer sem ga dal v srajčni žep, vendar je padel mimo in obstal pod trebuhom. Ko sem šel na Karavankah na WC, pa sem ga začutil.« Do solz smo se vsi skupaj nasmejali in noč je kar hitro minila. Zjutraj smo se pripeljali na povsem novo Munchensko letališče. Po »čekira-nju« prtljage smo imeli še nekaj časa in ogledovali smo si letališko zgradbo, ki je še dišala po beljenju.
Lojze, direktor svoje iz-vozno-uvozne firme, nam je povedal, da so opremo iz starega na novo letališče premestili v 24. urah. »Kje je moja torba z materialom za kongres!« se je drl Dušan na svojega simpatičnega sina Blaža, ki je torbo pozabil na avtobusu. No, lepa reč, smo si mislili. Najprej »pasoš«, sedaj torba in zagotovo se bo zgodila še tretja stvar. Dušan je ves nejevoljen hodil na okrog in študiral, kaj naj naredi. Z Edijem sta klicala na policijo, naj zaustavijo minibus in jim pojasnila zakaj. Ni minilo 10 minut, ko seje smeje pripeljal šofer minibusa in predal Dušanu torbo. Vedel
je, da bomo vsi živčni, pa je malo počakal na parkirišču. Vstopili smo v letalo in čez dobro uro smo že bili v Londonu. Tam smo prestopili v Jumbojet in ob treh popoldan poleteli proti Torontu. Do tja smo leteli samo dve uri; Med Evropo in Canado je namreč peturna časovna razlika. Let je bil miren, dosti udoben, tako, da je kaj hitro minil.
Formalnosti na letališču Toronto, ki pa so zelo stroge in če jim nisi všeč, te pošljejo kar nazaj, je naša simpatična ekipa dobro prestala. In končno se je zgodila tretja stvar. Ko smo čakali na prtljago, smo jo vsi dobili, le Anica in Miran sta ostala brez. Ostala je na letališču v Munchnu. Po opravljenih zapisnikih o izgubljeni prtljagi smo se slabe volje odpravili v hotel Sky Line, ki je od letališča oddaljen 15 minut. Do uradne otvoritve 41. kongresa IBA je manjkalo pol ure, zato smo šli v sobe in se preo-blekli v naše uniforme.
Jaz sem imel za »cimerja« Mirana. Miran je že dolga leta barman. Zaposlen je v Grand hotelu Toplice na Bledu kot barman v aperitiv baru. Če vas bo pot vodila na Bled, poiščite Mirana v hotelu Toplice in se prepustite njegovim mojstrovinam. Zagotavljam vam, ne bo vam žal. Poznava se že nekaj let, je večkratni državni prvak
v mešanju pijač. Letos spomladi je postal prvak v kategoriji aperitivnih koktejlov, sam prizna, da mu to najbolj »leži«. Je zelo prijeten fant in je pravi Gorenc. Ima zelo simpatično ženo, ki je tudi njegov »preizkuševalec« pijač za tekmovanja in mu rada svetuje, še raje pa mu dela okraske za pijače. Marsikatera točka na tekmovanjih je tudi njena. Sam pravi, da bo verjetno ostal kar v aperitiv baru.
Posodil sem mu svojo obleko in odšla sva do recepcije, nato pa smo vsi skupaj odšli na uradno otvoritev 41. kongresa IBA. Zbralo se nas je 300 delegatov in barmanov tekmovalcev iz vsega sveta. Zelo sem bil vesel, da sem po treh letih spet videl dva sošolca iz svetovne barmanske šole, ki smo jo obiskovali leta 1989 v Italiji.
To sta bila šved Bjorn Olson in Maltežan Vincent Gauci. Tudi ona dva sta bila vesela snidenja in hitro smo se zaklepetali v prijeten pogovor. Po otvoritvenem govoru predsednika IBA gospoda Umberto Casellija, ki nam je zaželel dobrodošlico in dober »mix«, smo odšli na večerjo. Tam nas je pozdravil predsednik kanadskih barmanov gospod Charles Rendes. Po večerji so nas povabili v II. nadstropje hotela, v tako imenovane »Hospitaly Svveets« bare. To so bili odprti bari svetovno znanih proizvajalcev pijač: ballantines, bols, galliano, Martini Rossi, finlan-dia vodka, absolut vodka, ca-nadian dry...; bilo jih je približno dvajset. Tam so bili predstavniki proizvajalcev pijač in pogovori so hitro stekli, seveda tudi ob kozarčku pijače. Tudi naš Franci, lastnik pizzerije Boter in moj sponsor, se je hitro vključil v družabne pogovore. Naslednje jutro smo imeli prosto, razen predsednikov in po en delegat iz države članic ne. S taksiji smo se odpeljali po nakupih v Toronto, ki je oddaljen 20 km.
Toronto je trimilijonsko mesto, leži in se razteza ob Onta-rijskem jezeru, ki je malo manjše od Jadranskega morja.
V Torontu živijo prebivalci vseh petih celin, med njimi tudi 60.000 Slovencev. Tega dne je pozno ponoči prispela v Toronto tudi Aničina in Miranova prtljaga.
Naj omenim, da nas po svetu še ne poznajo vsi. Evropejci bolj ali manj vedo, kje leži država Slovenija, dočim Američani, Južni Američani, vzhodnjaki, kot so Japonci in Singa-purci, pa ne. No, ko jim omeniš, da je bila prej Juga in da smo imeli lani vojno, potem se spomnijo. Vedo tudi, da je v Bosni vojna in tudi vedo, kdo je agresor. Nekateri nas zamenjujejo s Slavonijo ali Slovaško. Verjetno bo še nekaj časa trajalo, da se bodo navadili in si nas zapomnili. Četrti dan so nas peljali na ogled Niagarskih slapov.
Niagarski park meri 60 km2 in je zelo lepo urejen. Težko bi vam opisal lepote slapov in okolice; to mora vsak sam videti in doživeti. Z dvigalom smo se spustili pod slapove. Jasno, da bi bili mokri, vendar pri vstopu dobiš dežni plašč, ki ga potem vzameš za spomin. Zanimivo je, da je izhod narejen tako, da moraš iti skozi trgovino in si tako »prisiljen« kupiti kakšen spominek.
Peti dan je imel nastop Miran. Imel je smolo pri žrebu in potegnil številko 30, kar je pomenilo zadnji nastop. Bili smo malo slabe volje, kajti vedeli smo, kaj to pomeni. Na tekmovanjih je najbolje, da imaš številko nekje na sredini. To pa zato, ker pri prvih tekmovalcih sodniki še nimajo kriterija za ocenjevanje. Če pa si v zadnji
skupini, so pa ponavadi že utrujeni in komaj čakajo, da se tekmovanje konča. Na tekmovanju ena komisija ocenjuje strokovno delo barmana, videz, okus, in aromo pijače pa ponavadi trije ali štirje ocenjevalci, ki pa ne vedo, kateri tekmovalec nastopa, ker so v drugih prostorih.
Spremljal sem celotno tekmovanje in bil kar malo razočaran nad delom barmanov in »drinki«, ki so jih pripravljali. Miran je svojo pijačo poimenoval »Rubin«.
Sestavil jo je iz: 3.0cl vodke smivnott 1.5cl likerja creme de banana 1.0 cl amareta di Savanno 1.0cl sirupa grenadine 2.5cl orange juica
Mešamo v ročnem mešal-niku, okrasimo z rezino karamele, dodamo koktajl češnje in vejico mete. Miranov drink sem poznal, tudi strokovno ga je dobro pripravil, zato sem po-tihoma računal na visoko uvrstitev. Sam pa mi je pred nastopom zaupal, da računa nekje med 10. in 15. mestom.
Na koncu je bil 15., kar je zelo lep uspeh in mu še enkrat iskreno čestitam. Zmagal je fi-nec Markka Raittinen s pijačo, imenovano Splash of Niagara falls, ki je sestavljena iz: 2,0cl vodke finlandia 2,0cl likerja mandarine napoleon
7.0cl leon juica
0.5cl sladkornega sirupa
1 brizg ginger ale
Mešamo v ročnem mešal-niku.
Naslednji dan smo si z avtobusi ogledali mesto Toronto, četrt bogatašev in najvišji televizijski stolp na svetu Cn Tower (537m). Na višini 380m je ogromna restavracija, od koder je lep razgled po mestu in daljnji okolici. Po večerji sem moral v »karanteno« in nisem imel izhoda. Moj učitelj in trener Mladen, udeleženec treh svetovnih prvenstev, enkrat tretji, večkratni državni prvak, njegova specialnost so long drinki, sedaj lastnik bara Porta Campo v Piranu, mi je dajal še zadnje nasvete in me psihično pripravil. Dolgo nisem mogel zaspati; mislim, da ne zaradi tekme, ampak so mi misli uhajale v II. nadstropje hotela v Hospitaly Sweets, kjer so se moji prijatelji barmani in delegati zabavali do jutranjih ur.
Končno je prišlo jutro. Po zajtrku sva šla z Mladenom na sestanek John White club (JWC). To je klub, ki združuje barmane, ki so bili v mednarodni barmanski šoli.
Mladen je eden izmed ustanoviteljev JWC. Zbralo se nas je 12 barmanov. Pozdravil nas je predsednik JWC gospod Gi-anmario Artosi. Pogovarjali smo se o delu v klubu in o tem, da bi nekaj pripravili prihodnje leto na Dunaju, ki bo prireditelj 42. kongresa IBA in svetovnega prvenstva v mešanju bar-
manskih pijač. Po sestanku smo odšli na kosilo. Vsedli smo se za skupno mizo in zelo smo bili počaščeni, ko nas je predsednik IBA predstavil vsem delegatom ter omenil, kako deluje naš klub. Po kosilu smo se tekmovalci, 30 nas je nastopalo, zbrali v posebni sobi, kjer smo žrebali štartne številke. Izžrebal sem si št. 8. Član strokovne žirije je bil tudi naš predsednik DBS Dušan, njegova naloga je bila, da je preveril prisotnost tekmovalcev.
Z menoj sta nastopala še tekmovalca iz Luxenburga in Švedske. Svoji pijači sem dal ime Green Slovenija.
Vanjo sem vmešal: 2,0cl whiskyja Canadian club 1,5cl likerja Blue curacao 1,0cl likerja Galliano 0,5cl vermuta Martini bianco 2,0cl ananasovega soka.
Mešamo v ročnem mešal-niku, okrasimo s koktejl češnjo in vejico mete.
Po nastopu sem se šel v sobo preobleči in takrat se je sprožil alarm za požar. Vseh 300 delegatov in tekmovalcev nas je moralo zapustiti hotel in tekmovanje je bilo prekinjeno. Ko so gasilske enote pregledale hotel in ugotovile, da je bil alarm lažni, se je tekmovanje nadaljevalo. Po tekmovanju je naša delegacija odšla v aperitiv bar, kjer smo počakali Dušana. Kmalu je prišel in mi povedal, da sem osvojil 4. mesto. Vsi skupaj smo bili zelo veseli tega uspeha.
Povedal mi je, da sem do požara vodil, to je do št. 23, nato pa so me od sedmih nastopajočih trije prehiteli.
Potihoma sem računal na uvrstitev okrog 15. mesta in sem bil 4. mesta zelo vesel. Zmagal je angleški barman Gabrijel Quinn s pijačo, imenovano Dimmond cut.
Sestavljena je iz: % Candían club Whiskyja Ve Aurum organe likerja Vb Kivi likerja % orange juica.
Mešamo v ročnem mešal-niku, okrasimo z rezino kiwija in spiralo limone.
Zvečer je bila podelitev na-
grad in priznanj ter gala večerja. Nato nas je predsednik IBA lepo pozdravil se zahvalil vsem udeležencem kongresa ter zaželel dobrodošlico prihodnje leto na Dunaju.
Naslednje jutro smo se poslovili od prijateljev in drugih udeležencev, mi pa smo ostali še en dan v hotelu, ker smo čakali letalo. Čez dan smo nakupovali, zvečer pa smo se napotili v pristanišče k edinemu Slovencu, ki smo ga srečali, capitan John se imenuje in je lastnik ladje Jadranka, na kateri ima restavracijo. Dušan je pred meseci v Mariboru spoznal njegovega brata mu omenil, da bo potoval v Kanado in tam mu je izročil za brata darilo. Kapitan John je bil našega obiska zelo vesel. Po večerji nam je razkazal ladjo. Povedal nam je, da jo je pred več kot dvajsetimi leti kupil pri nas, jo odpeljal v Kanado in jo predelal v restavracijo. Zaklepetali smo se in urice so kar hitro minevale. Poslovili smo se in se odpeljali v hotel.
Naslednje jutro smo začeli pakirati stvari in se pripravljati na odhod. In, glej ga »zlomka«. Gospa Smukova je izgubila denarnico. No, smo si mislili še dve stvari se nam morata dogoditi. In res sta se. Ko smo pristali v Munchnu, smo dve uri čakali na našega šoferja. Vsi smo bili nervozni, ker smo mislili, da ga ne bo. Končno je prišel in rekel, da nas čaka že 6 ur, samo da nas ni našel.
Na nemško-avstrijski meji pa smo morali čakati dve uri, ker šofer ni imel urejenih dokumentov, nazadnje pa je moral plačati še 250 DEM kazni.
Končno smo se utrujeni »srečno« pripeljali v Ljubljano.
Ob tej priložnosti bi se še enkrat rad zahvalil svojim prijateljem, IO DBS in predsedniku DBS gospodu Dušanu Vr-tovcu.
Posebej bi se rad zahvalil mojemu sponsorju gospodu Francu Pisku, lastniku pizzerije Boter z Vrhnike, kjer sem tudi zaposlen, in pivovarni Union iz Ljubljane.
ALEŠ OGRIN
VRHNIŠKA KOŠARKARSKA EKIPA IN GLEDALCI
- Naslednjo sezono bomo še močnejši.
Cela slovenska ekipa se je odpravila na izlet k Niagarskim slapovom.
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI OD 19/10/92 DO 20/11/92
FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA
Gauqelin, M.: Kozmične ure Kovač, E.: Modrost o ljubezni Musek, J.: Psihologija
Zupančič, B. M.: Od blaznosti do blagoslova
VERSTVO
Leto svetnikov DRUŽBENE VEDE
Izobraževanje odraslih v Sloveniji
Ko odgrneš sedem tančic
Otrokove ustvarjalne igre
Slovenija proti Jugoslaviji
Slovenske ljudske pesmi: 3
Zakon o denacionalizaciji
Zdravstveno zavarovanje
Buscher, C: Odkrijte svoje barve
Jerovšek, T.: Pravnomočnost konkretnih upravnih aktov
Kermauner, T.: Predstavitev SPE
Kotler, P.: Nova konkurenca
Motik, D.: Ustvarjajmo in bogatimo se ob igri
Rupel, D.: Skrivnost države
MATEMATIKA - PRIRODOSLOVNE VEDE
Zupan, J.: Uporaba računalniških metod v kemiji soline, H.: Skozi fiziko z rešenimi nalogami
UPORABNE ZNANOSTI
Kuo Huev, J.: Kitajska kuhinja Praper, P.: Tako majhen, pa že nervozen Smolik, M.: Oris zgodovine Mohorjeve družbe Stoppard, M.: Kaj zmore vaš otrok
ARHITEKTURA - UMETNOST
Arhitekt Vladimir Šubic Sinteza 91, 92, 93, 94
JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA
Seliškar, N.: Bits and Bobs
Berila iz svetovne književnosti
Prevajanje biblije. Prevajanje filozofije
Lah, A.: Pregled književnosti 1
Alternative 1/92
Veselje in radost se budita
Debeljak, T.: Čolnar iz daljav
Elsner-Grošelj, M.: Kronika valovanja
Finžgar, F. S.: Sama
Flisar, E.: Kaj pa Leonardo?
Fulghum, R.: Gorela je, ko sem legel nanjo
Goldoni, O: Krčmarica
Jurič-Zagorka, M.: Malleus Maleficarum
Kermauner, T.: Krščanska tragedija
Kermauner, T.: Srečanja in portreti
Kersnik, J.: Jara gospoda
Lutman, A.: Goločasje
Osojnik, I.: Srednje evropski kvartet
Parker-Una, M.: Škandali
Pregelj, I.: Mlada Breda
Sket, J.: Miklova Zala
Vincetič, M.: Nebo nad Ženavljami
Zorman, I.: Kajnov rod
Šalamun, T.: Hiša Markova
ARHEOLOGIJA - DOMOZNANSTVO - ZEMLJEPIS
Žirovski občasnik
Južna Amerika in Mali Antili
Južna Evropa
Franki Viktor, E.: Kljub vsemu rečem življenju da
URE PRAVLJIC V DECEMBRU:
četrtek, 3.12., ZRCALCE
četrtek, 10.12., VELIKI GODRNJAVEC
četrtek, 17.12., PLAŠČEK ZA BARBARO
CANKARJEVA KNJIŽNICA
POZOR POZOR
Turistično društvo Vrhnika daje v najem kočo v Starem Malnu za gostinske in turistične storitve. Najem je lahko za eno leto ali več, primeren za zakonski par - upokojenca. Pisne prijave pošljite na naslov: Turistično društvo Vrhnika, Informativna pisarna, Cankarjev trg 4, Vrhnika ali ustno po telefonu 751-084 ali 756-122.
FILMSKI SPORED
VRHNIŠKEGA KINA
V DECEMBRU
29. 11., nedelja, ob 17. in 20. uri BATMAN SE VRAČA - ameriški barvni storso
BATMAN RETURNS Režija: Tim ROBINS
V gl. vi.: Michael KEATON, Michelle PFEIFFER, Danny DeVITO, Jon HOOKS, Cristi CONAWAY, Steve Witting
Že prvi BATMAN je bil najbolj uspešen film leta v Ameriki, prav tako tudi njegovo nadaljevanje - BATMAN SE VRAČA. Zaradi značilne ameriške zavezanosti stripu kot najpopularnejši zvrsti tiskane sporočilnosti v Evropi ne dosega takšnih uspehov, saj se strip o Batmanu ni »prijel«. Treba pa je poudariti, da je posebej BATMAN SE VRAČA s svojim »sofisticiranim« humorjem in duhovitimi dialogi in nasploh vrhunsko produkcijo vendarle film, ki ga je vredno videti.
6. 12., nedelja, ob 17. in 20. uri DOKTOR - ameriški barvni stereo DOCTOR Režija: Randa HAINES
V gl. vi.: William HURT, Christine LAHTI, Elizabeth PERKINS, Mandy PATINKIN
Ko 40-letni srčni kirurg zboli za rakom, se nenadoma znajde v položaju bolnika. Zdaj o njegovi bolezni odločajo drugi strokovnjaki. S strahom spoznava drugo stran organizacije poklica, ki ga je doslej obvladoval enostransko. 13. 12., nedelja, ob 17. in 20. uri ZADNJI  DNEVI  RAJA - ameriški ban/ni stereo MEDICINE MAN
Režija: John McTIERNAN
V gl. vi.: Sean CONNERY, Lorraine BRACCO
Dr. Robert Campbell že 6 let dela v nedostopnih predelih Amazonije, kjer je zelo blizu odkritju zdravila proti raku. Njegovo raziskovanje se sprevrže v tekmo s časom, saj je rastlina, ki je jedro Campbellovih raziskav, skoraj Iz-trebljena zaradi brezumnega uničevanja pragozda... Scenarist Tom Schul-man (OSCAR za DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV) in režiser McTIERNAN (PREDATOR, UMRI POKONČNO, LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM) sta poroka za izvrstno ekološko krimi-nalko.
20. 12., nedelja, ob 17. in 20. uri: RAZJARJENI  HARLEM - ameriški barvni stereo A RAGE OF HARLEM Režija: Bill DUKE
V gl. vi.: Gregory HINES, Danny GLOVER, Forest WHITAKER, Robin GIVENS
Brata zasledujeta veličastno in zloglasno prostitutko, ki skriva kovček z zlatom. Nista edina, ki bi rada zlato, zato je v filmu veliko akcije v živžavu harlemskega podzemlja. Forest Whita-ker je trenutno najboljši temnopolti igralec (BARVA DENARJA, DOBRO JUTRO, VIETNAM); temnopolta lepotica Robin Givens je nekdanja ljubica boksarskega šampiona Mika Tysona. Film so z velikim uspehom prikazali na lanskem festivalu v Cannesu.
25. 12., petek, ob 17. in 20. uri; sobota,
26. 12., ob 17. uri:
BELI OČNJAK - ameriški ban/ni stereo 26. 12., sobota, ob 20. uri, nedelja, 27. 12., ob 17. In ob 20. uri: SMRTONOSNO OROŽJE 3 - ameriški barvni stereo LETHAL WEAPON 3 Režija: Richard DONNER
V gl. vi.: Mel GIBSON, Danny GLOVER, Joe PESCI, Darlene LOVE, Tracy WOLFE
NA CANKARJEVEM TRGU 8, VRHNIKA
Odprto: pon.-pet. od 9. do 13. in 16. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure
PAJKICE TRENIRKE ŽENSKE NOGAVICE OTROŠKA KRILA OBLEKICE
MODNEGA PROIZVAJALCA
SARA
Nudimo igrače zavoda za invalidno mladino
JAMČIMO ZA KAKOVOST! PLAČILO NA DVA ČEKA!
ZAHVALA
V mesecu oktobru smo se člani društva poslovili od g. Kenk Ivana, večkratnega predsednika društva, ki je sodeloval v delu društva vse od njegove ustanovitve. Bil je vzornik mnogim mladim gojiteljem. Njegova nenehna pripravljenost za nudenje strokovne pomoči pri vzreji kuncev, prijateljem in znancem mu je razširila krog prijateljev po vsej Sloveniji. S svojimi vrhunskimi primerki kuncev je vrsto let dosegal najboljše ocene na republiških in društvenih razstavah. Čeprav se ljudje zavedamo svoje minljivosti, nas je njegova smrt pretresla.
DRUŠTVO GOJITEUEV MALIH ŽIVALI
MALI OGLASI
PRODAM njivo in travnik velikosti 9.900 m2 k. o. Verd. Tel. 744-387.
Inštruiram matematiko za osnovno šolo.
Tel.: 631-579
KRAJEVNA SKUPNOST STARA VRHNIKA
OBVESTILO
Vse lastnike grobov obveščamo, da lahko poravnajo najemnino za leto 1992 še v torek 8.12.1992 od 16. do 18. ure v Domu krajevne skupnosti.
RAFI d.o.o. Žiri 64226 Žiri Pionirska pot 8 Tel/fax 064 692 913
Smo podjetje, ki opravlja računovodske in finančne storitve. Svetujemo in nudimo pomoč pri prehodih iz starih (tudi ročnih) na nove, sodobne računalniške obdelave podatkov. Pomagamo pri registraciji nove firme. Registracijo tudi izvedemo in izdelamo vse potrebne akte. Poskrbimo za pridobitev dodatnih finančnih sredstev, potrebnih za nemoteno poslovanje. Izdelamo elaborate, ki jih je pri tem treba predlagati.
Naša strojna in programska opremljenost je kakovostna in nam omogoča obdelavo ter vodenje evidenc podjetij ali ustanov z do 50 zaposlenimi. Pri tem zajamemo celotno finančno knjigovodstvo z glavno knjigo, saldakonti, obračunom obresti, opomini, lOP-ji ter izterjavo - tudi sodno. Obdelamo materialno ali blagovno knjigovodstvo z inventurami in fakturiranjem. Obračunamo osebne dohodke, pogodbe o delu ter ob letu opravimo obračun in napoved dohodnine. Vodimo knjigovodstvo osnovnih sredstev, drobnega inventarja itn.
V najkrajšem času izdelamo evidence in preglede, ki jih danes potrebuje vsako podjetje za nemoteno poslovanje.
Vsako našo stranko obdelujemo kompleksno, zato so vedno na voljo povratne informacije. Maksimalno jo razbremenimo ukvarjanja s papirji. Z našo pomočjo se lahko v celoti posvetite osnovnemu poslu.
Se priporočamo!
Decembra bo na Vrhniki zelo pomemben dogodek. Predstavili Vam bomo KREDITNO KARTICO piu*, ki omogoča brezgotovinsko plačevanje v trgovinah, gostinskih in drugih lokalih, po veljavnih cenah in z odlogom plačila. S takim načinom plačevanja želimo pospešiti trgovanje in poenostaviti brezgotovinsko poslovanje v trgovinah in podjetjih vrhniške občine. Odslej bodo nakupi prijetnejši in ugodnejši.
ODPREM VRATA. ZVONČEK. * DOBER DAN« IZBIRAM DARILO ZA MAMO. - IZVOLITE, • LAHKO PLAČAM • S KARTICO 4 - VSEKAKOR. - NA SVIDENJE.
HA, DARILO IMAM, PLAČAM PA ČEZ MESEC.
►    Ponudba Vas bo gotovo pritegnila, saj s karticami, ki kreditirajo nakupe za določeno obdobje, posluje že ves sodobni svet. Taka kartica je tudi
KREDITNA KARTICA PL+. Pišite nam na naslov: SZ VRHNIKA Stara cesta 2a 61360 Vrhnika ali telefonirajte gospe Majdi PETKOVŠEK, na številko 061/755-232.
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA
objavlja
ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA - 50 m2 NA CANKARJEVEM TRGU 5
Pisne ponudbe pošljite v 10 dneh po izidu Našega časopisa na naslov:
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA, Cankarjev trg 5, 61360 VRHNIKA.
d.o.o.
DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA IN LESNIH IZDELKOV 61353 BOROVNICA, Obrtniška 2 tel.: (061) 746-159, 746-348 fax: (061) 746-072
Upravni odbor podjetja v mešani lastnini »ELLES«, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2 razpisuje prosto delovno mesto:
LESAR ŠIROKEGA PROFILA
Pogoji: - VKV ali KV mizar
- 2 leti delovnih izkušenj
- vozniški izpit »B« kategorije
Kandidati naj pošljejo prijave v zaprti ovojnici na naslov: »ELLES«, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2 s pripisom »za razpis«, in sicer v 15 dneh od dneva objave razpisa.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice
Barbare Fortuna
roj. Gantar iz Smrečja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike v Ljubljani in Klinike Trnovo ter dr. Piršičevi za zdravljenje med njeno težko boleznijo. Zahvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljeni pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede.
Sinovi: Jože ter Franci, Vinko in Janez z družinami
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil mož, oče, stric in ded
Stane Lukančič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Agrotehniki, Žitu in IUV za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Gospodu župniku se zahvaljujemo za svečano opravljeni obred in pevcem, ki so s pesmijo pospremili našega očeta na zadnji poti. Vsem iskreno hvala.
Vsi njegovi
trgovina s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, kozmetiko in sanitetnim materialom 61360 Vrhnika, Stara cesta 41, Slovenija
UGODNA PONUDBA
ZAKAJ V LJUBLJANO?
PRED VAŠIM PRAGOM VAM UGODNEJŠE IN KAKOVOSTNEJŠE PONUDIMO VSE ZA VAŠE ZDRAVJE, NEGO LEPOTO!
ZA PREHLAD IN HLADNEJŠE DNI:
MENTOKLAR KAPLJICE ZA INHALACIJO 255 SIT
AŠIČEVI ČAJI ZA GRIPO 207 SIT
GRELNA BLAZINICA (UVOZ IZ JAPONSKE) 233 SIT
ZA NEGO IN LEPOTO:
ŠAMPONI LOREAL ZA BARVANE, DOLGE,
POŠKODOVANE LASE 294 SIT
LIPOSOMSKA KREMA LOREAL 1.558 SIT
VANDERBILT15ML EDT 1.187SIT
POSEBNA PONUDBA VSEH VRST MERILNIKOV TLAKA PRIZNANE FIRME »RISTER«. NAUČILI VAS BOMO PRAVILNE UPORABE.
MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA!
PRI NAKUPU NAD 2000 SIT PLAČILO NA DVA ČEKA!
S TEM OGLASOM IMATE 5% POPUSTA!
VABLJENI! ODPRTO od 8. do 12 ure in od 15.30 do 19. ure sobota od 8. do 12. ure.
MIKLAVŽ S SVOJIM SPREVODOM VABI
VSE OTROKE NA SPREJEM
v soboto, 5. decembra 1992:
-ob 17. uri bo MIKLAVŽEV SPREVOD krenil od cerkve sv. Lenarta, po Stari cesti do Cankarjevega doma, kjer bo program in obdaritev otrok.
- MIKLAVŽ BO OBISKAL TUDI OSKRBOVANCE V DOMU UPOKOJENCEV TER JIH OBDARIL.
V primeru slabega vremena bomo program prilagodili vremenskim razmeram in Vas pravočasno obvestili o spremembah.
Slovenski krščanski demokrati in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
Franca Jeraja
iz Sinje gorice 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Drašler Rožmančevi, gospodu župniku, gasilcem in pevcem. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata
Jožeta Jurca
iz Podlipe
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. še posebna zahvala pa velja osebju doma za ostarele z Bokale
za nego ob hudi bolezni. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, pevcem, govorniku in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žena Pavla, hčerki Joži In Minka, sinova Vili In Stane z družinami ter sestri in brat
AVTO ŠOLA VRHNIKA
a) Obveščamo vas, da organiziramo tečaj iz cestnopromet-nih predpisov za A, B in F (traktor) kategorijo
v ponedeljek, 7.12.1992, ob 16. uri v Oš Ivan Cankar na Vrhniki.
Pri pouku bomo uporabljali računalnik.
Po tečaju bomo organizirali zdravniški pregled in teoretični
izpit iz cestnoprometnih predpisov, ki ste ga doslej morali
opravljati na Izpitnem centru v Ljubljani.
Tečaj prve pomoči bo 30. 11. 1992 ob 18. uri v OŠ I.
Cankar.
b) ZBIRAMO PRIJAVE ZA TEČAJ IN IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM.
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
V naši poslovalnici na Stari cesti 7 (nekdanji prostori AMD) prodajamo aranžmaje KOMPAS HOLIDAYS, EMONE GLOBTURA in TELEWINGA - izleti, počitnice, božična in novoletna praznovanja v domovini in tujini.
»LINA«
POMOČ IN SVETOVANJE
Imate težave s seboj, partnerjem ali z otroki? Z veseljem vam bomo pomagali.
INFORMACIJE IN PRIJAVE OSEBNO NA SEDEŽU PODJETJA COM-TAR d.o.o., STARA CESTA 7, VRHNIKA (nekdanji prostori AMD) ALI PO TELEFONU 754-292 in sicer OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 17. URE.
TERMO
Borovnica
D.O.O.
»Vrtni program«
Prisojna pot 9, 61360 VRHNIKA
Tel. (061) 752-523
Tel. + Fax (061)752-449
RAZNOVRSTNA PONUDBA:
- rastlinjaki (enokapni, dvokapni, polkrožni);
- zimski vrtovi in nadstreški;
- zasteklitev balkonov;
- tople grede;
- pokrovi po meri za obstoječe tople grede;
- stojala za prezimitev lončnic.
Konstrukcija - Al profili
Kritina - dvostenske termoplošče
Za občane Vrhnike nudimo do 31. 1. 1993
10% popusta.
Ni več trpljenja in bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
S. Gregorčič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Elizabete Završnik
roj. Šetinc
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni domačemu pevskemu zboru in g. župniku za ganljive besede ob pogrebu.
Vsi njeni
SINJEGORISKI KOLESARJI NA
VRŠIČU
Skupina desetih članov športnega društva Sinja gorica se je odločila, da se bo tretji vikend v septembru s kolesi odpeljala na Vršič. Na pot smo krenili 17. 9. 1992 ob 6.30 izpred Taverne »Papalina« v Sinji Gorici. Vojc, šef Taverne nas je postregel s kavo in čajem. Točno ob 6.30 pa smo bili že vsi na kolesih in odpeljali proti Logatcu. Pri Tovarni IUV in na vrhniškem klancu so nas čakali domačini in nam nudili prva okrepčila. Prvi dan je bil cilj prevoziti 130 km do Bovca in tam prenočiti. Šparovček je bil enkraten. Pomagal mu je naš ekonom in kuhar Miro Do-linčar. Skrbel je za hrano, na-
pitke in vse drugo. Lahko rečem, da nas je vse tri dni na veliko razvajal. Med potjo do Bovca je bilo več kratkih postankov, prvi večji počitek pa je bil pri Mostu na Soči. To je čudovit kraj. Tam smo se odpočili, najedli in preoblekli. Bil je krasen sončen dan. Že smo bili pripravljeni za naprej. Pot nas je vodila do Tolmina proti Kobaridu. Postali smo pri Gregorčičevem spomeniku, nato pa je bil pred nami prvi resnejši vzpon. Vzdržali smo, saj smo vedeli, da se spuščamo proti Bovcu. Zadnja postaja je bila pri izviru Boka in spili smo pivo. Kronili smo naprej in že od daleč videli želeni cilj pr-
vega dne. Dve kameri, Bojanova in Plestijeva, sta popestrili naš prihod v mesto. Črne majice z rumenim napisom sponzorja diskonta »FRANK« pa so pritegnile oči mimoidočih. Zaustavili smo se pred kavarno pri Martini, saj smo zaslužili počitek, spili smo pivo in zadonela je slovenska narodna. Ljudje so gledali, kako smo se veselili. Kaj se ne bi, saj smo vsi prvič kolesarili tako daleč. V zimskem centru pod hribom smo si preskrbeli prenočišče. Miro nam je pripravil okusno večerjo na žaru, Flaj, kralj smeha, pa je poskrbel za humor. Naslednji dan smo vstali in približno ob 8 uri krenili naprej. Čudovita, ne preveč težka vožnja skozi dolino Trente je bila nepozabna. Čudovit razgled in močan zrak ti raztegne pljuča. Prvič v življenju sem se zavedel, kako lepe planine in naravo imamo Slovenci. Tedaj pa se je pričelo najhujše. Do izvira Soče je še nekako šlo. Potem pa je bilo 14% vzpona kar 12 km. Pogumno smo začeli vsi. Dogo-
vorili smo se, da nobeden ne bo obupal in sedel v avto. Bilo je tudi nekaj peš hoje, toda vsi smo vzdržali. Ob 13.15 smo bili vsi pri Tičarjevem domu. Vriskanje, objemi, stisk roke, čestitke.
Cilj je bil dosežen, fantje so bili zares čudoviti. Vsi skupaj smo se odpravili v Poštarski dom na kosilo. Vse je bilo pripravljeno. Pridružil se nam je motorist Marjan Oblak; kot sponzor nas je lepo počastil in se mu ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. Po nekajurni fe-šti smo se spustili proti Kranjski Gori. Prispeli smo v turistični center Cičare, kjer smo prespali. Bili smo utrujeni, zato se ni zgodilo nič posebnega. Naslednji dan nas je čakala vožnja proti domu. Po zajtrku in jutranji kavi smo se poslovili od Kranjske Gore. Prek Jesenic, Krope, Kranja in Ljubljane smo prevozili več kot 100km. Ob 17. uri so nas vaščani nestrpno čakali pred »PAPA-LINO«. Lepo so nas sprejeli in postregli. Čestitali so vsem skupaj, končali pa smo v »Ba-jer Baru«. Ob veselem razpoloženju smo komentirali našo prevoženo pot. Dogovorili smo se, da bo taka vožnja postala tradicionalna. Velja! Udeleženci turneje so bili: Miro Do-linčar, Simon Ogrin, Franci Plestenjak, Janez Jerina, Rudi Ogrin, Bojan Frank, Janko Hladnik, Miha Jeraj, Vojko Ržek in Janez Muha -FLAJ.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali in sponzorirali. To so bili: DISKONT »FRANK« TAVERNA »PAPALINA« BIFE »BAJER BAR« KLJUČAVNIČARSTVO .MARJAN OBLAK TOVARNA IUV JOŽE LENARČIČ MIZARSTVO »DANIJEL« PESKARSTVO JANŠA SADJE   ZELENJAVA SAMI ABAZAJ
VOJKO RŽEK
Turizem smo ljudje
Turistično društvo Vrhnika je sprejelo Program za leto 1993. Nekatere naloge v programu so lahko tudi samo želje, saj je vse odvisno od finančnih sredstev. Vendar pa Turistično društvo pričakuje veliko pomoč od samih občanov, saj razvoj turizma in videza kraja predstavljajo ljudje.
Zato je potrebno, da vsi nekaj storimo, pač tam, kjer lahko:
V svojem bivalnem prostoru, na delovnem mestu, v svoji bližnji in daljni okolici...
Leto 1993 je v Sloveniji razglašeno za »LETO TURIZMA«. Zato bodo tudi posamezne aktivnosti namenjene temu geslu.
Akcija ocenjevanja trgovin na Vrhniki je kar dobro uspela in podeljena so bila priznanja BLAGAJANA IN OSAT. Za leto 1993 načrtujemo ocenjevanje vrhniških gostinskih objektov in lokalov, ki si bodo prislužili BLAGAJANO ali OSAT.
Največja naložba Turističnega društva v tem letu pa je bila obnova mlinskega kolesa
v Starem Mlinu. Novo mlinsko kolo že stoji, tako da bo otvoritev le-tega v spomladanskih dneh v letu 1993.
Sam program za leto 1993 pa objavljamo z namenom in povabilom vsem občanom, da s svojimi mnenji, idejami in pripombami sodelujete pri
nadaljnjem oblikovanju akcijskega programa Turističnega društva Vrhnika. Svoje pripombe lahko pošljete v pisni obliki na naslov: Turistično društvo Vrhnika, Cesta gradenj 1, Vrhnika. Za sodelovanje pa sem vam zahvaljujemo. TURISTIČNO DRUŠTVO
Programska izhodišča za leto 1993
NAŠ ČASOPIS
je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane-žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 755-121 int. 222, organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5 — odstotnim prometnim davkom.
Vrhnika ima velike naravne, kulturne in zgodovinske danosti s številnimi turističnimi točkami in zanimivostmi. Razvita je gostinska in trgovska mreža. Vse to je potrebno povezati v primemo turistično ponudbo.
Ugotoviti pa moramo napake in pomanjkljivosti v naši dosedanji ponudbi in kritično analizirati stvari, ki kvarijo podobo Vrhnike.
1. Videz kraja in komunalna ureditev:
- čistoča Vrhnike in okolice kot celote
- vzdrževanje ulic, pločnikov
- smetnjaki in njihovo izpraz-njevanje, redno čiščenje '
- vzdrževanje parkov, zelenic, žive meje, drevoredov
- parkirišča
- turistične table in kažipoti
- videz javnih zgradb in stanje fasad
- odlagališče smeti - videz in smrad
- čistilne naprave - delovanje - odnos do nadaljnje gradnje
- videz vodnih strug in obrežja
- obnova vasi z ohranjanjem izvirnih kmečkih stavb.
Odgovorni v občini bi morali na najustreznejši način razrešiti navedena vprašanja. Turistično društvo pa bo s svojo dejavnostjo - prek komisije za čisto okolje izvedlo:
- pomladansko akcijo čiščenja okolja
- akcijo za urejen kraj z:
a) oceno posameznih hiš in vrtov
b) oceno javnih zgradb
c) oceno gostinskih obratov
d) oceno trgovin
- vključitev v republiško akcijo urejenosti kraja.
2. Turistične točke:
Na Vrhniki z okolico so številne turistične točke, ki pa so za turistično ponudbo premalo obdelane in neizkoriščene. Zato bomo posebno pozornost namenili ureditvi teh točk, razširili in povezali ponudbo v okviru občine.
- Vrhnika - določiti turistično pot po Cankarjevi Vrhniki, in sicer več z različnimi dolžinami in časom obhoda.
- Za področje občine bomo izdelati zemljevid s turističnimi točkami in povezovalne poti: pešpoti, avtobusne poti, avtomobilske poti.
- Močilnik in Retovje: ureditev parka, poti in klopi; oživitev z raznimi prireditvami in boljšo gostinsko ponudbo. Namestitev table z izviri Ljubljanice.
- Sv. Trojica: napraviti privlačno za domače sprehajalce in obiskovalce Vrhnike. Postavitev letnega paviljona in igrišča. Cerkvene in druge prireditve poživiti in popestriti s stojnicami.
- Stari maln: izboljšati gostinsko ponudbo in celodnevni obratovalni čas od junija do septembra. Dokončna izgradnja koče, ureditev kanalizacije, mlina in šotorišča.
- Bistra s tennicnim muzejem: usmerjanje turistov - obiskovalcev muzeja na druge točke v občini in povezati z gostinsko ponudbo. Lastnika zgradbe in občino bomo spodbujali k ureditvi gostilne v Bistri.
- Področje Zaplane je turistično že precej razvito, poskrbeli bomo za povezavo med Kurenom - Ulovko, lovsko kočo - stolpom in Strmico. Lotili se bomo preučevanja in načrtovanja nadaljnjega razvoja za poletni in zimski turizem na
tem območju. Možnost pritegnitve vikendov za potrebe turizma.
- S pravočasno reklamo zagotoviti obisk avtokampa in kopališča na Vrhniki.
3. Dejavnosti za večji turistični promet:
- povečali bomo reklamno in propagandno dejavnost:
a) do marca 93 bomo izdali vodič Vrhnike s podatki o gospodarstvu, gostinstvu, trgovini, kmetijstvu
b) namestili potrebne smerokaze
c) izdali novo serijo razglednic
d) prek Našega časopisa in internega kanala opravljali propagando za turistične sobe, kmečki turizem in .vikende
e) poskusno organizirali turistični avtobus iz Ljubljane za enodnevne izlete
f) pozimi organizirali tečaj za vodnike
-organizacija prireditev:
a) v juliju bo na Vrhniki osrednja zabavna prireditev ob udeležbi športa, kulture in drugih
b) do maja bomo organizirali razstavo ročnih del in spominkov
c) na Stari cesti bomo organizirali sejem in stojnično prodajo z zabavnim programom
- jesen*93
d) Ribiška prireditev z veselico - prva sobota v avgustu
e) bistriški   dnevi kulture
- prvi teden v septembru
4. Utrjevanje Turističnega društva:
- s široko zastavljeno dejavnostjo povečati število članov in pripadnikov društva
- v razne komisije in odbore pri društvu privabiti čim več sodelujočih občanov
- organizirali bomo podmladek Turističnega društva na šoli Vrhnika in Log-Dragomer
- organiziranje izletov v najbolj urejen kraj v Sloveniji.
V organizacijo raznih prireditev in drugih akcij želimo pritegniti čim več občanov in društev ter tako širiti turistično dejavnost. Za izpolnitev zastavljenih ciljev pa bo potrebno sodelovanje vseh dejavnikov v občini, predvsem organizacij, društev, podjetij, obrtnikov, SO in posameznikov, ki želijo napredek svojega kraja.
i. o. TD Vrhnika
Prvi del tekmovanja v II. SKL - Zahod 1992/93 je končan
Članska ekipa »ELLES« Borovnica že sedmo leto nastopa v II. SKL. V prvem delu letošnje sezone je s štirimi zmagami in petimi porazi v sredini lestvice, kljub temu da je dve tekmi nesrečno izgubila v zadnjih sekundah in edina premagala LITIJO.
1. kolo: Kraški zidar (Sežana): Elles Borovnica
2. kolo: Elles Borovnica : Litija
3. kolo: Jesenice : Elles Borovnica
4. kolo: Radovljica : Elles Borovnica
5. kolo: Elles Borovnica : Zadom Črnomelj
6. kolo: Snežnik Kočevje : Elles Borovnica
7. kolo: Elles Borovnica : Alpkomerc Tolmin
8. kolo: Nova Gorica : Elles Borovnica
9. kolo: Elles Borovnica : Črnuče
LESTVICA II. MOŠKE SKL - ZAHOD I. DEL:
1. LITIJA
2. Kraški zidar, Sežana
3. Radovljica
4. Nova Gorica
5. Snežnik, Kočevje
6. Elles Borovnica
7. Črnuče
8. ALPkomerc, Tolmin
9. ZADOM, Črnomelj
10. Jesenice
96:81 (39:36) 86:80 (47:43) 71:73 (28:41) 74:72 (42:32) 82:84 (47:36) 109:103 (96:96,49:48) 82:69 (41:22) 96:81 (49:30) 94:91 (81:81,36:33)
9	8	1	918:728	+ 190	17 točk
9	8	1	857:711	+ 146	17 točk
9	5	4	736:758	-22	14 točk
9	5	4	756:772	-16	14 točk
9	5	4	758:748	+ 10	14 točk
9	4	5	765:784	- 19	13 točk
9	4	5	781:828	-47	13 točk
9	3	6	722:763	-41	12 točk
9	3	6	682:769	-87	12 točk
9	0	9	668:804	- 136	9 točk
RAZPORED TEKEM II. DEL:
11. kolo: sobota 5. 12. 1992 ob 18. uri
12. kolo: sobota 12. 12. 1992 ob 19. uri
13. kolo: sobota 19. 12. 1992 ob 19. uri
14. kolo: sreda 23. 12. 1992 ob 18. uri
15. kolo: sobota 9. 1. 1993 ob 19. uri
16. kolo: sobota 16. 1. 1993 ob 18. uri
17. kolo: sobota 23. 1. 1993 ob 19. uri
18. kolo: sobota 30. 1. 1993 ob 18. uri
Litija : Elles Borovnica (Litija)
Elles Borovnica : Jesenice (Borovnica)
Elles Borovnica : Radovljica (Borovnica)
ZADOM Črnomelj : Elles Borovnica (Črnomelj)
Elles Borovnica : Snežnik Kočevje (Borovnica)
ALPkomerc Tolmin : Elles Borovnica (Tolmin)
Elles Borovnica : Nova Gorica (Borovnica)
Črnuče : Elles Borovnica (Ljubljana)
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA
Občinska liga v balinanju
Za tekmovanje v občinski ligi se je prijavilo osem ekip, od katerih se dve ekipi nista udeležili tekmovanja. Kljub temu je preostalih šest ekip odigralo ligo do konca.
REZULTATI
1. KOLO
VERD: DREN 3:6
VRHNIKA: ST. VRHNIKA 7:2
2. KOLO
DREN: VRHNIKA 5:4 ST. VRHNIKA: VERD 5:4
3. KOLO
VERD: VRHNIKA VAS 5:4 LESTVICA
ST. VRHNIKA:SIN. GORICA 4:5
4. KOLO
DREN :ST. VRHNIKA 4:5
SIN. GORICA: VRHNIKA VAS 4:5
5. KOLO
VERD:.VRHNIKA 5:4
SIN. GORICA: DREN 4:5
ST. VRHNIKA: VRHNIKA VAS 7:2
6. KOLO
VRHNIKA: VRHNIKA VAS 4:5
SIN. GORICA: VERD 6:3
7. KOLO
DREN: VRHNIKA VAS 7:2 SIN. GORICA: VRHNIKA neodigrano
		tek.	zmag.	por.	točk
1.	DREN	5	4	1	8
2.	STARA VRHNIKA	5	3	2	6
3.	SINJA GORICA	4	2	2	4
4.	VERD	5	2	3	4
5.	VRHNIKA VAS	5	2	3	4
6.	VRHNIKA	4	1	3	2
Ekipa, ki je osvojila naslov občinskega prvaka, je nastopila v sestavi: Dušan Rodošek, Miro Jerina, Metod Končan, Miro Gruden, Lojze Kopri-vec, Jože Žvab, Jože Ogorevc.
M. G.
Pri postavljanju novega mlinskega kolesa je bil vsak centimeter »važen«.
É