Štev. 15. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 13. aprila 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 3 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i, naročnino pošiljajte na. uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je. v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“. Govor nar. poslanca g. Šiftar Geze, marca 12. na 56. seji narodne skupščine. Z ukinitvijov katoličanskih ino evangeličanskih verskih šol v Prekmurji bi bilo vničeno zavüpanje ljüdstva v našo državno oblast, ar bi ta ukinitev gazila našo ustavo, štere veren čuvar ste po svojoj slüžbi Vi, ali bi bár mogli biti. (Zazavanje: tak je!) Da ne govorim samo od verskih šolah, naj vam pokažem tüdi sliko od razmer državnih osnovnih šol v Prekmurji, z koj bodete razvidili, v kak žalostnom stanji se nahajajo tüdi državne osnovne šole. V Prekmurji je sküpno 32 osnovnih šol, štere so dnesden zavolo nedovoljnih državnih kreditov v obvüpnom položaji. Te šole nemajo niti najpotrebnejših učil, menka njim kredita za stvarne šolske potrebščine, prav posebno pa za kürivo, to je za drva ino premog (Jakob Vrečko: Što je toga kriv?) Zdajšnja državna uprava. Gmotna nevola teh šol je dospela do vrha. Te šole so dobile v jeseni nekaj küriva na porgo od veleposestev ino od trgovca Viktora Cipota v Murskoj Soboti. Tem dobavitelom se je obljübilo poravnati račune s 1. januarom l. 1924. ali to se nej zgodilo. Računov tüdi ne mogoče poravnati, ar se iz dovoljenih dvanajstin ne more nakazati potrebna svota penez. Nujno bi bilo zato potrebno, da mi-nistrstvo prosvete da taki na razpolago najmanj 160.000 dinarov zvünrednoga kredita za državne osnovne šole v Prekmurji S tem bi bili za enkrat pokcitLstroški za stvarne šolske potrebščine pa. za kürivo í bi biIo mogoče poravnati tüdi dug šolskim voditelom, ki so kak idealiste od svojih malih plač posodili zo_stvarhé šolske potrebščine okrogi! znesek 90.000 dinarov zdaj teh penez ne morejo dobitipazaj, čeprav so je že ponovno zahtevali. Ízter-javajo ga, se zna, zaman ár nej~ sredstev, da bi se jim mogle povrčti izposojene svote. Nešterne državne osnovne šole so že popolnoma porabite male vnožine drv ino so mogle prekiniti včenje, drüge pa naznanjajo, da bo zmenjkalo küriva naslednje dni, da bodo mogli voditelje šole zapreti, ar Šolarje v mrzloj sobi ne morejo pazili na navuk ino delati. (Zazavanje: Žalostno.) Dobavitelje, ki so v jeseni dobavili šolam drva ino premog, grozijo, da bodo dužne zneske izterjali potom sodišča odnosno odvetnika ino da bodo računali zamudne obresti, kak je to navada v bankah. Iz toga lehko nastane državnoj blagajni po nepotrebnom velika škoda. Odpomoč je mogoča samo na te način, če se hitro nakaže, kak povedano, najmenje 150.000 dinarov zvünrednoga državnoga kredita. (Kak smo zvedli je te penez nakazan. Vr.) Kompetentni faktorje so že mesca maja 1925 opomenoli višji šolski svet v Ljubljani na vse potrebe, pošiljali so spomenico za spomenicov, toda višji šolski svet nam ne more pomagati, če nema penez. Pripominjam, da je višji šolski svet že likvidirao vse obračune za leto 1922/23. se zna, samo na papiri, ar penez nej. To je jako pereča zadeva osnovnoga šolstva v Prekmurji ino je nujno potrebno, da se to hitro reši. Nazadnje opominam gospoda ministra prosvete na to, da naj upošteva naše vučiteljstvo pri ugodnosti, štere njim pred-videvata Člen 40. i 137. zakona o civilnih uradnikih (Slüžbene pragmatike), v koliko se nanašajo na vučiteljstvo v Prekmurji. Prekmurje je pokrajina, gde se mora opravljati slüžba s stalno zvišenov pozornostjov ino to s pogledom na Obmejni položaj. Iz toga razloga prvič ne dobimo vučiteljstva1 toliko, koliko bi ga potrebüvali, drugič pa ne v primernoj slüžbeno) starosti ino primerno kvalificiranoga. V dokaz tomi naj slüži dejstvo, da je bilo lansko šolsko leto nameščeni!! v Prekmurji 46 pomožni!) učnih moči, od šterih še dnes službüje 26 ina da nam pri tom še zmirom fali 8 učnih moči. Preminočo jesen so iskali pri nas svoje pribežališče samo mladi, strokovno še neizkušeni abiturijenti ino abiturijentke, od starejših učnih moči se pa nišče ne potegüje za namestitev v Prekmurji. Če bi se za Prekmurje upoštevale ugodnosti člena 40. i 137. zgoraj citiranoga zakona, bi smeli gojiti vüpanje, da dobimo ta zadosta ino dobrih starejših učnih moči. Ar se s strani ministrstva prosvete naše jiotrebe ne upoštevajo v zadostnoj meri ino se nam jemljejo celo naše stare pravice, izjavljam, da bom glasao proti proračuni ministrstva prosvete. (Živahno odobravanje ino ploskanje na desnici.). Podpirajo pokvarjenost. Vsem je znano, kak velike krivice se godijo v orsagi. Mite, podküpljenje bujno cvetejo; pravde se ne poštüjejo, sirota se ne zagovarja, dače se tak povekšavajo i tak krivično razdeljavajo, da Slovenci i Horvatje bodo mogli za kratek čas odati svoja imanja te, gda se beogradski bogataši v svile oblačijo i si palače na štiri štoke zidajo. Naša stranka kak prava krsčanska stranka si je globoko na srce vzela te nevole i se je odločila, da se bo z cele moči borila proti radikalnoj vladi, i njenim zaveznikom, štera dela te krivice, jo bo vrgla i dozdajšnje krivice spremenila v pravično državno ravnanje. Naj svoj namen dosegne, je oprosila vse parlamentarne stranke, naj jo pomagajo v toj borbi i je, iskala tüdi zveze z Radičovov strankov, ka bi ta prišla v Belgrad i pomagala vrčti vlado. I pogajanja so Šla veselo naprej. Po teških borba] se je do-, sego sporazum. Radič je priznao svojo zmoto, popravo je svojo dozdajšnjo krivo politiko i je püsto svoje poslance v Belgrad. Prišlo jih je više 60. Zadosta nas je biIo, da vržemo vlado. Komaj so se pokazali prvi Radičevci med nami, komaj je vido Pašič, da so, Slovenci i Horvatje zdrüženi, tak se je zbojao, da ne je dopüsto verificéra t njihovo mandate i jo taki dao ostavko. I gda smo samo za par stopajov bili od vlade, gda nam je bila sama krona (kralj) naklonjena, ka dobimo do rok ravnanje orsaga i pomagamo srbskoj, horvackoj i slovenskoj siroti do pravice — so se najšle judaške düše: Slovenski i horvacki demokratje so za ministerske stolce odišli v Pašičovo vlado, naj se krivice nadale godijo naj se siroti pravice nadale ne delijo odišli so, da dobijo velike — velike plače, vi pa plačate velike — velike dače. — Ostali smo v maloj manjšini od par glasov, štera kak se vüpamo, bo se v bodočih volitvah popravila, če te stanovitni i te — dragi naši volilci, to bo napočila zlata doba v našoj lepoj domovini. Ostanite zato, dragi naši Volilci stanovitni pri našoj stranki, kmečkoj zvezi. Pridite vsi tfazaj, štere so Radičevci preslepili. Zdaj lehko vidite, da je naša pot bila prava do Beograda, prišli so oni za nami. Slovenci Slovenca naj volijo, domačini domačina, krščeniki krščansko mislečega poslanca. Ne dajte se od nikoga zapelati, rešitev vaša je jedino v krščanskoj Slovenskoj ljüdskoj stranki ali kmečkoj zvezi. Čuvajte se vukov v ovčoj obleki. Odgovori na ugovore. Ugovor. Ne dam za Martinišče, zatogavolo, ka do se praj tam tüdi za fiškališe včili, šteti do potem mojo deco güllii. Odgovor. Či fiškališje gülijo ali ne, ne vemo. To pa Znamo, ka so fiškališje potrebni i zato tüdi so po celom sveti. Znamo tüdi, ka fiškališje po sili nikoga ne gülijo. Što se pa rad pravda i si išče fiškališa, si je sam kriv. Znamo tüdi to, ka či je fiškališ pravi krščanski človek, takši, ki poštüje peto, sedme pa deseto božo zapoved, te nede nikoga po krivici güio. Pravično plačo za svoj trüd pa sme tüdi on prositi. V Martinišči se pa za fiškališa níšče nede včio, ar do tű samo dijaki iz gimnazije, štera trpi osem let za vse dijake vednako. Gda pa dijak dovrši Osmo leto, te si zbere stan, šteri g% veseli i de se mogeo iti včit v vekše varaše. Ugovor: Ne dam za Martinišče. Tam de sin mojega neprijatela vživao moje trüde. Odgovor: Tak? Te pa maš neprijatela? Kakši krščenik pa si ti ? Se boš zagovarjao rekši: Vej je nemam nikaj proti njemi, liki viditi ga' nemrem nikak . . . Ravno to je znamenje, ka maš dosta proti njemi. Si njemi škodoželen, njegove nesreče se veseliš, ga cgrizavleš, si hamičen, či bi se njegov sin za gospoda izšolao. Pa zatogavolo ne daš za Martinišče? Ka je pa sinek tvojega neprijatela kriv, Či ti pa njegov oča nemata krščanske lübezni med sebov ? Ka so krivi Vnogi drügi dečkeci, šteri do vživali dare svojih dobrotnikov, za štere do vsaki den molili? Krščanska dobrodelnost ne pozna meje. Ugovor: Ne dam za Martinišče, zato ka je ne v našoj fari. Odgovor: Martinišče je za dijake i ne za štimanje samo edne fare. Zato se more postaviti tam gde so dijaki, to je pa samo v Soboti. Ugovor: Ne daml Moj sosid je bogat, pa nikaj nešče dati. Odgovor. Zakaj tvoj bogati s^sid nešče dati, ne vemo. Znamo pa, ka je Jezuš jako ostro gučao proti skopomi bogatci. Skopost ma v pekli svoje ‘premoženje. Zato pa što več lejko da svojemi potrebnomi bližnjemi, je več dužen dati. Ti ne gledaj na božne példe, nego nasledüj tisto siroto dovico, štera je dala samo dva filera zato, ka je več ne mela. Pride čas, ka tvojemi bogatom! scsidi kaj gene srce pa odpre najvekšo mošnje. Zna biti celo živlenje ne 2 NOVINE 13. aprila 1924. da nikaj, pred smrtjov pa se spomni na Martinišče i njemi dosta jezerk zapüsti. S tem popravi svojo skopost i Bog njemi poplača z večnim bogastvom. Ugovor: Ne daml Naj dajo tisti, šteri do meli tam stvoje sine. Odgovor; Martinišče nede samo 30 ali 50 lei stalo. Bog zna, kelko sto let po našoj smrti de jemalo mladeniče pod svojo dobrodelno streho. Je ne mogoče, ka od tvoje dece dete pride notri? Ali pa kakši drügi od tvojega odvetka ? Pa čiravno tvoji ne bi, Vej bo dosta drügih, šteri so ravno od tistoga Boga, kak tvoja deca. Či pa ti nemaš svoje dece, je to eden vzrok več, ka si dužen pomagati drugim. Vsi mamo eden cio, to je, zveličati se. Pri tom velkom deli si pa moremo podati roke eden ovomi, to je, moremo si pomagati, ka srečno pridemo v večno domovino. Ugovor: Ne dam, zato ka tam samo tej Slavi ščejo meti svoje škole. Či bi bilo vogrsko ali nemško ali kakšte inači, bi dao dosta, nego za te Slave . . . Odgovor: To je moderna modrost! Vredna je pa telko kak edno rešeto grahovoga liščanja. Pod tom govorom je skriti tisti strah, šteri je notri ves voteo okoli ga pa nikaj nega. Smo že ednok povedali, ka se svet vrti mi pa ž njim vred. Či se što ne bi rad s tem svetom vrto, naj čaka na tiste lepe čase, gde se bodo lüdje z „luftbalonom" pelali na mesec, šteri se lekaj inači vrti kak zemla . . . Krščeniki smo dužni lübiti svojo domovino. V svetom Pismi stare zaveze čtemo od Judit kralice: »Bog njoj je zapovedao, naj prosi za svoje lüdstvo i za svojo domovino.* Sv. Avguštin pravi: „To je Že notri v člöveki tak stvarjeno, ka svoj rojni kraj i svojo domovino ma rad. Zato pa dela nečlőveško tisti, ki povrže domovino, jo zametáva ali nešče v njoj živeti." Ugovor: Ne dam, zato ka de tam klošter! Odgovor: To je pa ešče bole moderna modrost kak ova gori. Ka je klošter? Klošter je tista hiža, v šteroj so bratje ali nüne celo živlenje tak zapreti, ka nikam po sveti ne smejo. Njihova glavna dužnost je Boga hvaliti z molitvami i pesmami pa se poköriti, tüdi za tiste, posvetnjake, štere je moliti sram, postiti se pa strah. Martinišče pa ne bo takši zaprti klošter. Dijaki do smeli veselo kričati, spevati, skakali gda de za to čas. Da bodo pa tüdi hodili v cerkev molit, je ščista razumijo, kajti, to je dužen vsakši kristijan. Njihovi predstojniki majo svoje redovne regule, štere pa so pa božoj voli takše, ka navidezno majo malo Mešterskoga. No, vel Znamo, zakaj se ništerni lüdje držijo tak kisilo, gda čüjejo ime .klošter.* Znamo, Znamo . . . oni pa tüdi znajo ... * * * Kelko teh „Nedamov“ se je nabralo pri tom ugovarjanji! Cilo sedem jih je! Pa so ešče ne vsi. Je pa tak, kak pravi latinski pregovor: Kelko glav, telko mišlenja. Vsakši misli s svojov glavov. Edni krivo sodijo kakše delo zato, ka neščejo razmiti. Proti tem sedmerim „Nedamom“ pa postavimo sedem močnih „Damov.“ 1. Dam zato, ka Bog šče to od mene. 2. Dam zato, ka je to delo krščanskoga smilenja. 3. Dam zato, ka si kaj za nebesa zaslüžim. 4. Dam zato, ka si vzgojimo krščansko inteligenco. 5. Dam zato, ka rešimo mladino. 6. Dam zato, ka je to moja čast. 7. Dam zato, ka to žele od mene domovina. (Dale.) NEDELA. VI. Postna ali Cvetna. Evang. sv. Mat. XXI. 1—19. Jezuša slovesno sprevodi v Jeružalem. Tü ide v cerkev i z te prežene küpce rekoč: »Moja hiša se hiša molitve imenüje, vl ste pa jo napravili jamo razbojnikov." Če dober Jezuš za razbojnike spozna tiste, ki so samo v preddvbri cerkve odavali za aldov potrebne reči, za staroga zakona, gda ešče ne bilo Oltarskoga svestva, o keliko bole so pred njim zdaj razbojniki, ki božo slüžbo motijo. Zakaj razbojniki? Žalo, ar svoje bližnje oropajo najvekšega bogástva, darov, milošč sv. meše, naj sv. oltar Svestva í tak morijo njihove düše. Posebno, greši zato i proti ljübezni do bližnjega, ki se v cerkvi slabo oponaša Ljübézen do bližnjega.*) Glej, pohüšiivec je preoblečeni hüdi düh. O, či bi prišeo sam hüdi düh s pekla nas nagovarja! v greh — mala nevarnost 1 Prestrašili bi se ga, bežali bi pred njim, podali se v cerkev k molitvi; ka bi mogeo škoditi našoj düši? Tak pa se Približava v podobi staroga znanca, v peršoni toga i toga moža, mladenca, te i te žene, mladenke ... Ah jaj 1 Jaj sveti zavolo strašnoga vničenja, štero napravijo tak preoblečeni šatan! — pohüšlivcil Ne je pretio Kristuš : Jaj sveti zavolo vojsk, štere bodo po njem grmelel Ne je pravo: Jaj zavolo betegov, dragoče, lakote, sirmaštva! Zavolo vsega toga se najmre šče lehko ptinijo nebesa . . . Pretio pa je po pravici: Jaj sveti zavolo pohüšanjal . . . ar ž njim se more puniti samo — pekeo . . . Predragi 1 Pitajmo düšno vest, či smo tüdi mi kak med temi strašnimi grešniki proti lübezni do bližnjega, med pohüšlivci. — O, ne dáj Bogi Krivóverec Berengarij, šteri se je sledkar spre-öbrno i spokorio, je,pravo na smrtnoj posteli: Naskori bom šteo' pred sodnim stocom božim. Za grehe, štere sam sam včino, vüpam, da mi bo prizanešeno, ar sam se dosta pokoro. Toda za grehe, štere so včinoli drügi zavolo mene, tisti, štere sam jaz zapelao, se bojim pogüblenje, ar ne vem, kak bi zanje delao pokoro." O, ali bi mogli mi nači praviti na smrtnoj posteli, či bi tüdi mi poküšali drüge? I či bi pohüšali celo verti svoje slüžabnike, vučiteli svoje vučenike, duhovniki svoje verne, stariši svojo lastivno deco ? Či bi je zapelali k slabomi? O Bog, smileni Bogi Ali či pohüšanje ne bi odvrnoti, kda bi to lehko včinoli? . . O sveti angeli varvači tisti, štere smo znabiti poküšali — popravite vö, ka smo mi zagrešili! *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Ve zdaj sklenemo, z lepimi navuki, z dobrim zgledom, i s krščanskim živlenjom včiniti, popraviti, ka moremo. O, rešite vi düše, za štere je vmro Kristuš! Stavite vi, angeli, goro greha, štera se je znabiti že začnola kotati, da ne zakrije v peklensko dolino neprecenlivih düš naših bratov i sester i — nas sami! Amen. Glasi. Slovenska Krajina. Demokratske laži. Demokrati so v Lipovcih trdili, da so narodni poslanec Klekl delali zato, da se drva smejo vövoziti Iz Slov. Krajine. -- Nesramnjaki. 1 z prošnjami, i z protesti pri naših oblastvaj, pri ministri i še v parlamenti so vsikdar samo za to delali, da se drva ne smejo vövoziti Vnoga pismena Svedočanstva to posvedočijo. Demokratje mislijo, ka z lažmi premotijo naše ljüdstvo i ka de to za njimi šlo, jako se motijo. Naš narod dobio zna, ka so se Odali Pašičovoj vladi i pokopali pravice slovenskoga i horvackoga ljüdstva, naš narod predobro pozna, ka je šker demokratov bila i je i bo laž. Kak se izgovarja davčno oblastvo? Davčno oblastvo se izgovarja, ka je Hartnerva dača zato tak mala, ar se računa od 1. 1921, gda je mlin še malo noso? — Dobro, ali zakaj pa računa davčno oblastvo pri Siroti dačo od 1. 1923, bogatci pa od 1. 1921.? To naj nam razloži g. Prelog. — Pa istina je to, ka 1. 1921. sta Hartnerva trgovina i njegov mlin tüdi več dohodkov nosila, kak tistih siromaškejši!! obrtnikov v M. Soboti, šterim je vekša 'dača naložena — To na govorice v.M Soboti. Napadajo našo stranko demokratje, zakaj je objavila v „Novinah,“ ka je ona nej glasila "Slovenci, Blagoslavljanje zvonov na Tišini. MI ka smo pisali, ponovimo. Stranka ne je javila; Potvarjajo se je tajništvo i naša stranka, da pošilja notice "Slovenci,, štere kalijo mir i napadajo dühovščino. Mi smo na to potvarjanje odgovorili. Stranka to ne je včnila. Da bi pa stranka s tem proti slovenščini delala, se njej nej trbej zagovarjati.Ar če naše stranke ne bi bilo, nieden demokrat neTbi vido Prekmurja, zvün če bi je gledao z kapelsköga brega. Tü se bogatijo tei ljüdje i li napadajo tiste, kim se majo zahvaliti, da njim dobro ide. Je to poštenost g, demokratje? Gornja Lendava. Mi občani mamo ednoga poštenoga dečka, bi bio i se drži kak eden poštenjak. Samo edno krivico ma, najmre to, da ma preveč velike prste. Lansko leto smo čteli, da je ponevero nekaj penez te gosp. na pošti v Gornji Lendavi; komaj je vsede to kazen, že pali, kak se sliši je proti njemi ovadba, ar se te gosp. tak oponaša, da se ne spodobi za ednoga, ki bi mogo nam kazati, poštenost, ga bomo drügoč imenüvali z imenom, če se ne bode poboljšao, Cankova. Cankovska fara je po dugom čakanji bila deležna sv. misijona. Dne 8. marca so prišli k nam trije gospodje misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Pred lepov okinčanov cerkvijov so jih pozdravile belo oblečene dekle iz Marijine drüžbe. Verniki so se sv. misijona v prav vnogom števili vdeležavali. Pri pridigaj je bila cerkev Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Potegnola sta ga na cesto, ga zvoščila po rokaj i zatanki, da je k sebi prišeo. Med tem so prišli njegovi slug!, dala sta ga v varstvo njim i zročila tüdi mošnjo s penezi,- štera njemi je spadnola od pojasa, kda sta ga vlekla na süho, samo svoj nož si je zadržao Pankracij, šteri njemi je z nade spadno, kda jé trgao casarski razglas i šteroga je noso Korvin vsikdar seov, kakti svedočanstvo proti Pankracij!, da je on ztrgao razglas. Kda je Korvin popunoma prišeo k sebi, so njemi njegovi slug! pripovedavali, kak so ga zvlekli z vode, pa da mošnje neso najšli; venda se je v mlaki zgübila. Nesli so ga v bližanje hišo, da si odpočíne. Sami so pa popravlali škola i se dobro meli — za peneze svojega verta. Tak sta te den povrnola krivičnost dva človeka — vernik i krščenik. Že prle, kak je bila casarska zapoved vödana za preganjanje krščenikov, so se trüdili pri zidanji Dloklecijanoyih toplic skoro sami krščanski robi, ešče bole-pa za Časa preganjanja, ár so čakali na casara samoga, da si pogleda svoje delo i zato so se težakrdosta bole trüdili, da delo kem prlé dogotovijo. Dén za dnevom so vozili iz rüdokopov i mmnolomov vsej pokrajin rimske države vsakojake lüdi, krščenike se razmi; ednoga privezanoga k drugomi, v Rim, da pomagajo pri žmetnom deli Edni so vozili kamenje, drügi só je klesali, tretji so žagati marmor, štrti so delali mori, peti zidali itd. — preci jih jé biIo, ki so ne bili včen! takšega dela, pa vendar so delali brez trüda. Za delo i trüd sö pa dobili ravnoisto kak živina, s šterov so vozili, kakšo kmično lüknje za noč, jestvine telko da so komaj živeli i telko odevala, da so ne spomrznoli od mraza i zime. Poleg tej Vnogi nevol ešče jih je güiilo na rokaj i nogaj težko železje, za hrbtom njim je pa bila vsikdar nevarnost pazitelovoga biča ali korbača, ki so svoje čemere trli na nedužnih lüdej i so njim s tem pöravnavali plačo za njüv trüd i delo. Le ništerni krščeniki po Rimi so njim nikelko olehkotili to žmetno delo. Podküpili so paziteie i tüdi tak, brez straha, so prihajali med nje i njim prinesli tečne hrane, tople odeje i kaj namali penez, da so si mogli paziteie nikelko pridobiti. Priporočali so se njim v molitev i so küšovali njüve rane, štere njim je napiavilo nesmileno železje za Jezuša, za Šteroga so vse to radi pretrpeli. Od vsej strani vküp spravlene krščenike pa so Rimlani ne meli za težake nego meli so je, — kak mesar svinje v hlevi, da si pri prilike oidebre najdebelejšega za koline, — za hrano divjim zverinam. Kda si je rimsko lüstvo pože-lelo divje igre, — hajdi na krščenike i so jih odebrali bölše za krvave-strašne igre. Takša prilika se je približavala ravno zdaj. Z preganjanjom sö si ravno ne mogli dosta pomagati, ár čednoga kaj bole velavnoga človeka so ne mogli dobiti v roke; lüstvo si je pa želelo bogatejše lovine i je kričalo po krvavejšem misarjcnj’, po Igraj s pesnicami. Ar se je prib- ližavao casarov rojstni den, so njemi šteli prikazati te dén krvavo veselico za god. Proti konci decembra mešeca, je bilo že, kda je šo Korvin med krščanske delavce v. Diokiecijanovih toplicaj, da. si izberé najbolše lüdi za igre. {Z njim je šo Katul, za izberanje navajeni, kak pravi mesar, ki po senji hödl i zna najti pravo živinče. Kda zagléda prvoga pazitela vjetnikov, njemi pokima i pravi. »Rabirij, na casorovo zapoved sem prišeo, da si zberem nikelko tvojih lüdi za (Prihodnje) pridoče igre.” »Žao mi je, da ti ne morem dati niti ednoga ne, ár jaz morem v gotovom časi dogotovi! delo i to mi je nemogoče, če mi menkajo težaki.” „Jaz ti nemrem pomagati, priženejo ešče vnogo drügih krščenikov. Le pelaj nas s Katulom med nje, da si ódeberiva té boše 1“ . Rabirij si ie nikaj muvo sam pri sebi, ali pomoči ne bilo. Pelao jiva je okoli nekšega vogia na veliko dvorišče. Ništerni so delali ravno pripravo, da bi velikanski granični steber vzdignoli vujška i ga posmili na njegovo mesto. Katul migne Korvini i njemi pokaže na dva mladenca, ki sta bila do pojasa goliva, lepoga tela 1 jako močniva. „Rabirij teva morem meti, ravno za moj poseo sta. Gvüšno sta krščenika, ár tak skrbno delata. »Brez teva pa za zdaj nikak nemrem biti; teva dva„mi delata za šest drügih ali za eden par konjov. Počakajte, da bomo delo dokončali 1 potom jiva pa lejko odženete." Dale, 3 NOVINE 13. aprila 1924. natlačeno puna. Naša precej velika cerkev je večkrat ne mogla vnogoga naroda obseči, tak da so mogli ništerni zvünaj pred dverami stati. Čiravno je bila ta pobožnost samo za domače vernike, vendar je prišlo dosta lüdstva od drügod, ništerni celo po tri vöre daleč. Gospodom misijonarom so pomagali tüdi domači dühovnika vendar so komaj zmagali vnogo delo v cerkvi. Najlepše pa je bilo zadnjo nedeljo, dne 16. marca, kda je bilo zagojdna vküpno prečiščavanje cele fare. Med tjednom i v zadnji dnevaj je bilo vse vküper do 4000 svétoga prečiščavala. V nedeljo zaodvečera pa je bil blagos-lovljen pred cerkvijov veliki misijonski krlž, ki nas bo spominja! vsigdar na navuke, štere smo čüli i na oblübe štere smo včinoli med sv. misijonom. Za sklep. sv. misijona smo pa imeli nad vse lepo procesijo z sv. Rešnjim Telom, Stere se je vdeležilo ogromno število naroda od vseh krajov, da so si lüdje zgučavali, da so ešče na Cankovi ne videli telko lüdstva vküper. Gospodom misijonarom Ostanemo hvaležni na ta način, da se ščemo tak ravnati, kak so nas napelavali i živeti po navukaj, štere so nam dali. Hvaležni smo-pa tüdi vsem, šteri so pripomogli do sv. misijona. Pa tüdi .Novin" ne pozabimo. Naši širiteli se bodo poskrbeli — kak njim je bilo priporočeno — da jih spravijo v vsako krščansko hišo. Marijine drtižbenice pa bodo gledale na to, da pride v vsako hišo »Marijin list" i da ga bodo drüžbeni tüdi čtela, saj bo gotovo poročal tüdi o naši Marijini drüžbi. Županski tečaj v M. Soboti dneva 25. marca se je sijajno posrečo. Vdeležba je bila zaistino veličastna, več kak 120 županov 1 občinskih poglavarov, ki so do zadnjega kotička napunili najvekšo šolsko dvorano. Po vojaškom referati je predavao gospod okrajni glavar Lipovšek od vertivanja v občini v širšem pomeni i vsikdar je naglašao pa v pogled jemao posebne okoliščine našega kraja Jako na globoko je vzeo od občinskih pristojbin i potrošov. G. dr, Bratina je predavao od. samostojnoga občinskoga delokroga i vpletao v svoje predavanje praktične vzglede. Poslüčavci so z živim zanimanjom sledili rečam predavatelov. Posamične važne stvari so si zabeleži!!, v vnogih zadevaj se je pa razvio živ razgovor. Vüpamo, da je te tečaj popunoma dosegno svoj/ffamen : hasno bo oblastem i uradom, najve&jhaska pa bodo od njega mele občine. Nazociva sta bila oba konceptniva uradnika glavarstva i okrajni tajnik g. Svoboda ■ . \ V Dolnjoj Lendavi je s prihodom pomladi opet vse bole živo postalo. Ne samo, da gorice odmevlejo od pesmi slovenskih kopačov, nego tüdi notri v mesti med lüdmi, v düševnom živlenji je prišlo nekaj stajenja. Dozdaj je bilo vse bole mrtvo, vsakši je bio s samim seboj največ zaposleni. Od zajtra do večera je opravlao svoje dužnosti, večer je premišlavao kak de prehrano sebe i svojo drüžino, nazadnje pa je zaspao i či je ravno drügo zajtro vstano, je delao kak prvi den. — Ali zdaj nekaj časa je vse inači. Že mesec dni se Čüjejo tak na večer mili glasi gosli, klarineta, bajza i drügih inštnmentov. Ustanovo se je domači orkester. Pred tremi tjedni so priredili učenci meščanske šole prav lepo uspeli večer s petjom, deklamacijami, telovadbov i krátkov igrov v špomin v proslavo slovenskoga pesnika Josipa Stritar. Zadnje dneve pa je pa postalo Živo v dvorani hotela Krone, dramatični odsek se je pripravlao na igro Cigani", štero je uprizoro v soboto dnes. aprila zvečer. Občinstvo je v velkom števili prišlo letos že na to trétjo prireditev dramatičnoga odseka. Pri toj priliki je tüdi prvikrat nastopo domači orkester pod vodstvom ravnatelja meščanske šole, g. Goriška. Igra je jako lepő uspela, za koj ide posebna hvala voditeli, g. vučiteli Birsa. Čüje se, da pripravlajo že opet novo igro. — Pa tüdi za birmo se že pridno pripravla ceIo mesto. Popravlajo se vulice i hiše, vršijo se pevske vaje za moški i ženski zbor itd.. Vüpamo se, da tüdi prestolica dolnjega Prekmurja, Lendava ne bo Zadnja v proslavi zgadovinskoga dneva, ka pride po 1000 letih opet slovenski püšpek na prekmursko slovensko zemlo. Za to bo že skrbelo občinsko poglavarstvo, šolska i cerkvena oblast. Dopüst na firmo. Naši vojaki so se obrnoli na g. poslanca Kleklna, ka bi njim spravili dovolenje, ka smejo priti domo k firmi, ki so ešče nej férmani. G. minister so poslanom) prošnjo poslühnoli i ešče to sprosili, da se püstijo dome ešče tisti, ki do botro vje pri firmi. — Pošljite zato svedočanstvo od g. plebanoš svojim vpjakcmov ki so ešče nej férmani, ali ki bodo bbtri, da pokažejo pri-' svojem komandanti i še pravočasno püstijo domo. Za regulacijo Müre je po posredüvanji poslanca Kleklna eta šuma določena: Od Melinec do Kota 800 jezero dinarov na našoj strani, na horvackoj pa 500 jezero, sküpno milijon i tristojezero dinarov okroglo. Iz toga se pa vidi, kak verno spunjavajo naši poslanci svoje poslanske dužnosti i keliko pomagajo našemi ljüdstvi. Kasarne v M. Soboti. Poslanec Klekl so prosili vojnoga , ministra, da sprazni šole v Prekmurji i zida kasarno v M. Soboti. G. minister, kak i polkovnik generalnoga štaba, šteriva sta oba Že bila v našoj Slov. Krajini, sta poslanci Kleklni obljübila, da se zavzemeta za to stvar. Pri vojnom ministri so bili g. poslanec Klekl. Naprle so prinesli več prekmurskih pritožb, kak na priliko odvzetje obleke naših Amerikancov, porüšenje hiše Sobočan Janoša v D. Lendavi i vkrajo obleke naših vojakov. Minister si je zapisao vse stvari i obečao pomoč. Šteri vojaki se püstijo domo. Poslanec Klekl so se zavzeli za vojake l. 1900 rojene. Vojni minister njim je dao izjavo, dar vsi vojaki, ki so rojeni šterogakoli leta zato tüdi l. 1900 rojeni, se püstijo te mesec domo, če posvedočijo, da so slüžili že v bivšoj austro-vogrskoj vojski. Kelkokoli so slüžili, če samo en mesec, zadostüje, naj to občina sam posvedoči i se komandam dopošlje. Lejko pošljete tüdi te dokumente našim poslancom. A naznanite jedni, gde slüžijo naši vojaki. Domača politika. Obstrukcija. Znate ka je to? Obštrukcija se pravi, gda poslanci z svojimi govori preprečijo, ali preprečavajo, da se kakši krivičen zakon bar do časa ne zglasa eli zabran.kakša krivica. Takša obstrukcija se je vršila tüdi zadnje dni marca v Beogradi. Vlada ne je držala svoje reči, da bi spoznala Radičove poslance, mi pa smo zato vladi napravili velike brige, da ne mogla pod streho spraviti kak je štela, proračuna. Govorili so večinoma i nájveč Slovenci, pač naša stranka, nadale srbski demokratje, kmetje i muslimani iz Bosne-Hercegovine. Začeli so se govori v soboto, držali celo noč, ceIo nedelo notri do pol-desete vöre. Spánja nej bilo. Okstrukcijo je začeo naš poslanec bivši minister, Gostinčar dokončala sta jo z naše strani poslanca Klekl i dr. Kulovec z ednovörnim govorom vsaki. Ešče više 40 govornikov je bilo priglašenih, med njimi tüdi g. Šiftar, ki pa neso govorili, ar smo od obst-rukcije odstopili po želenji višjih krogov. Dokončali smo jo tak, da so Radičevci prišli tüdi v zbornico i te smo vsi šli z velikim protestom vö i vladi pokazali, ka nas je več i samo krivica ne püsti glasati Radičovcom, da bi vrgli vlado, Vnogo smeje je napravilo med obštrukcijov to, da je eden minister zaspao v klopeh i mi smo pitali predsednika, če sme minister spati. Celi Belgrad je bio presenečen, toga ešče ne vido i javno so priznali povsod, da so Slovenci najbole vödržeči ljüdje i da so oni rešili obstrukcijo prvo noč. Nova vlada je sklenjena. Pašič je vrgo vö ž njé tiste radikalne ministre, štere je celi parlament Poznao kak poštenjaka. Na njuvo mesto so prišli tisti demokratje, ki nikak neščejo privoliti, da bi Horvatje i Slovenci dobili svojo autonomijo. Demokratski ministri so postali: Pribičevič, dr. Grizogono, dr. Krizman i dr. Popovič. — Na vladi so zdaj tisti demokratje, ki so se dozdáj pokazali kak veliki sovražniki vere: pristaši dr. Žerjava. Da Radičevci ne bi mogli glasati, so radikali proti zakoni ne pozvali vküp verifikacijskoga odbora, ki bi je potrdo v poslanstvi. Koga te odbor ne potrdi, ne more biti poslance, čeravno je zvoljen. Radikalne to neso dovolili, da bi naši knige poglednoli, gde so poslanci zapisani i gda so jo naši do rok dobili, so njim jo po sili vzeli. Kak smo sprejeli Radičove poslance? Naša stranka je z celim srcom delala za to, da spravi Radičeve stranke poslance v Belgrad, ar ovak ne je mogoče pomagati Srbskomi, horvackomi i slovenskomi ljüdstvi proti krivicam. To prizadevanje, kak znamo, se je posrečilo. Marca 29. je više 60 poslancov Radičove stranke stopilo v belgradski parlament. Gda prvi stopi voditeo Predavec, za njim ide velika vrsta horvackih kmetov i nekaj gospode — so prebledeli radikali — postala je na en hip smrtna tišina, zatém pa skoči srbski demokratski poslanec Gjoka Popovič, ki je Radičevec pripelao v dvorano, na klop, zakriči : živeli Horvatje; — naša stranka z muslimanskov i srbskov demokratskov ponavlja dobre frtao vöre z najprisrčnej-šimi pozdravi: Bog živi horvacke poslance. Bog živi horvacki narod. Horvacki orsag ne še prejšo. (Još Horvacka ni propala, dok mi živimo.) To je tak genolo horvacke poslance, da so ništerni začeli jokati od veselja i genjenja i naši ž njimi vred. Radikali so pa pozdravili s tem Horvate, da neso njim dopüstili glasati. Da če bi to dopüstili, ka njim je šlo po zakoni, bi Vlada spadnola i začelo bi se taki pravičnejše ravnanje v orsagi. Vsi horvacki i slovenski demokratje (12 horvackih i eden slovenski) so k Pašiči pristopili, naj te pokvarjeni režim ešče duže trpi. Tej ljüdjé nej so pozdravili horvackoga naroda zastopnikov. Vsikdar majo na jeziki ..narodno zjedinjenje" i zdaj, gda se zaistino šče zvršavati zjedinjenje v ljübezni, oni to preprečavajo. Zaslüžili so si zato, ka njim je opozicija (proti vladne stranke) kričala: ..doli korupcija (pokvarjenosti) Izdajnik! Judašje! itd." — Kak smrt bledi so poslüšali demokratje, pomagači krivičnoga Pašičovoga režima te obsodbe i sedeli preplašeno, nemirno v poslaniških i minis-terskih stolcih. Če do Vam pri političnoj agitaciji gučali od svoje stranke demokratje, pokažite njim dvéri i niti v.guč se ž njimi ne Vzemite, ar stranka ne vredna ne samo podpore, niti edne reči nej, štere se za lastne dobičke oda te, gda bi mogla Siromaškomi narodi pomagati. MALI OGLASI Iz dobre drüžine kovački pomočnik delo išče. Razmi vsa kovačka dela: Opita naj se na uredništvi Novin v Črensovci. Izjava. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj mož Kelenc Matjaš. Kelenc Marija roj. Lešnjak Barvajte piruhe le z Što ne verje, naj posküši, da jako dosta penez prihrani, če küpi: cement, vapno, deske, late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cementne rore, vse priprave za stüdence itd. pri V. BRATINA, KRIŽEVCI pri Ljutomeri. (Lotmerki). SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. 4 NOVINE 13. aprila 1924. Smrti voda. piso: Hari Leopold ev. bogoslovec. Nekak, gda bode šteo te naslov „smrti voda,“ si bode tak premišlavao, pa takše tüdi more biti? Bogme je štero ti prvle, ali sledi vzeme pamet vero, vüpanje i ljübeznost, i tak vmerješ brez vsega toga, 1 ta smrti voda je. alkohol. Navadna smrt je ne žmetna, či mi mamo pravo vero i vüpanje v Boga, tak bode naša smrt lehka i mirna, ar po smrti bode mela naša düša pri Bogi večno prebivališče. Ali Či je naše telo smrti vode, alkohola rob, tak človek več ne pozna Boga, ne vere, ne ljübeznosti, njegov Bog bode potem pijača, tak bode samo materi ali slüžo, tak zgübi svoje versko 1 moralno čütenje. Kak bi lepi verski i móralni Žitek živo celi Človečanski narod, či bi toga nemarnoga sovražnika, alkohola ne Poznao. Kak bláženi bi bio drüžinski i Socialni Žitek, či bi drüge pijače ne bilo na sveti, kak čista voda, i zdrav bi bio ves narod, kak so bili stari Grki. Veliki kvár je, ka je naše slovensko ljüdstvo tüdi tak veliki rob alkoholne pijače, za to bi mogla gledati vlada i vsi narodni poslanci, naj se širi med ljüdstvom treznost.* Ar je trezni, verski i moralni Žitek vsake države, vsakoga ljüdstva fundament. Štera držáva, Štero ljüdstvo ne zida na treznost, na vero i na moralo, tista držáva, tisto ljüdstvo nemore obstati, ar jo na nikoj dene te notrašnji sovražnik, pijanost, nevernost, i nemcralnost. (pokvarjenost.) Kak važno bi bilo pri nas, či bi vláda zaprti dala vse gostilne v soboto večer od 6 te vöre do pondeljek zajtra do 8-e vöre. Keliko ljüdi bi ostalo zdravih i pobožnih, keliko veselja bi bilo v drüžini, ar bi mož ne šo v gostilno, nego bi doma ostao med svojimi ljüblenim!. Kak lepo bi bilo, či bi naše ljüdstvo v v tistom vremeni, kda v gostilno Kde, čtelo dober krščanski štamp, krščanske časopise i knige. Pri tom deli naj bodo .voditelje naši krščanskoga mišlenja vučitelje i vsi evangeličanski i katoličanski dühovniki. Kak veliko bi bilo naše veselje, či bi premagao krščanski düh brezverstvo. Kak veliko bi bilo naše veselje, či bi na püščava} novoga žitka rožice Cvele. zdaj mi pa dovolite, da Vam ništerne slike notripofcažem z onoga polja, na šterom smrti voda, alkohol kraljüje. Alkoholične pijače je že narod poznao pred jezero i jezero letami. Zhodni ljüdje, naimre so bili to Egipčianci, šteri so z palmovoga sada prešali vino. To pijačo Afrikanci ešče dnesden poznajo. Sledi so z sada, z meda i z vode redili pijačo, tak zvani „met,“ šteroga ešče zdaj nücajo v Egiptomi i na otoki Madagaskari. Dugo let so ljüdje drüge alkoholične pijače ne poznali. Ali potem so Egipčanci že z ječmena redili pivo i kre Srednjega morja živoči ljüdje pili trsovo vino. Potem ste se tevi dve pijači razširjavali med ljüdstvom. Z tem se je začnolo človeka telovno i düševno rüšenje. Velike škode je naredo alkohol i ešče redi dnesden, da so zvün vina i pive pa ešče palinko (žganico) začnoli delati. Koli leta 1600. so spoznali tisto, kak se more z žita palinko delati, sledi so krumpič tüdi nücali za to. I potem z vinom, z pivov i z palinkov rüši alkohol naroda, ljüdstva telo i düšo. Koli l. 900 so začnoli arabski zdravniki z vina čisti alkohol vövzeti, tak so dobili vinov alkohol, šteroga se z arabskov rečjov za „alkohol“ imenüvali. Ta reč to pomeni: čisto, dobro fino. Arabski zdravniki so na to mislili, ka te čisti alkohol bodo samo za vrastvo nücali, zato so tak mislili, ka žitek poduža, zato so alkohol za žitka vodo imenovali. Na to so si ne mislili, ka po letah alkohol „smrti voda“ bode. Štatistika nam kaže, ka edno fabrično delo, tisti delavec, šteri alkohol nüca v 5 vöraj, i trezen delavec, šteri samo tisto vodo pije pa v 4 vöraj včini. Zdravniki pravijo, ka dostakrat betegi i ranoj smrti je alkohol zrok. V bolnicaj jezerojezer takših nesrečnih ljüdi vračijo, štere je alkohol spravo na nikaj. Štatistika nam kaže dale, ka med 25—34. let stari betežniki je 72%-a, šteri so alkoholisti i drügi samo 28%-ov. Od 35—44 let stari že 86%-ov pride v vrstvo alkoholistov i samo 14% med trezne. Nesreča v fabrikaj tüdi z alkoholistov 75%-ov i z trezni samo 25%-ov dosegne. Alkohol prekrati žitek. Tisti možje, šteri alkohol nücajo^ ne samo svojo drüžino zapüstijo brez krűha, nego svojo deco tüdi na nikoj spravijo. Alkoholistični roditeljov deca je slaba, večkrat so slabe pameti i v glavi zmelani. Razvüzdani i alkoholisti!! roditeljov nemarnost Bog kaštiga ešče v njihovom odvetki, či bi ljüdje tisto veliko množino penez, štero na alkoholis-tične pijače trošijo, na živeš..na obleko, na bolše stanovanje trošili, tčtbpse v vsakoj državi, vsakoj drüžini zdignola dobrota i kultura, Ijüd- • Edno notico snio/übjavili samo, štero so nam z Goričkoga poslali, protipijanstvi i napadno nas je za to delo ljübezni list .Szabadság.* Vr sivo bi lepše i .bolše lehko živilo. Ali dokeč milijarde i milijarde trošijo na alkohol, do tistoga mao de vretina srmaštva i betega alkohol. Pijani človek ne samó sebe i svojo drüžino sline v siromaštvo, nego krščanstvi i državi je tüdi na kvár i na špot. Pijan človek, ali kak mladenec skonča svoje lagve živlenje, ali čl je močnoga tela, ka ga alkohol ne more hitro vničiti, te pred vremenom obstara i invalid postane. Či bi alkohol samo i tistom človeki naredo kvár, šteri ga pije, ne bi bio tak veliki kvár, tak bi lehko rekli. dobo je svojo plačo. AH da poleg alkohola nedužno takši tüdi trpijo, šteri so nigdar ne vidli alkoholične pijače. Pijani človek si ne ve svoje činenje premisliti, hitro se bije, hitro brezi mišlenja kvár čini svojemi bližnjemi, nájveč bitja se od Sobote večera do pondeljka zajtra zgodi, kda nájveč pijejo ljüdje. Med 100-mi vmorjenimi ljüdmi je 68-mlm morilce pijan človek bio. Alkohol ne kaštiga samo tistoga, šteri ž njim živi, nego i njegovo ženo f milo deco. Deca svojega očo pijanost v celom svojem žitki z trplenjom plača. Zato pa ví pijanci Pomislite si na svojo nedužno deco. Od dneva do dneva vidim) tisti, veliko stradanje, štero alkohol redi. Šteri Človek se prek da alkoholi, on se samo v gostilni čüd dobro, ogible se svojih Čcdnih tovarišov, ogible se drüštva poštenih ljüdi. Takši delavec ne nese domo svoj tjedenski zaslüžek svojoj drüžini i či ga žena na krűh prosi peneze, on z bitjom plača. Takšega človeka deca na vulicaj górirastejo, rano se spoznajo z grehom i z razvüždanostjov. Kodivajo, kradnejo, naj sebi krűh morejo spravili. V tovarna), v fabrikaj se nájveč nesreče v pondeljek zgodi, da so delavci ešče pijani. V Ameriki je Železničarom prepovedano alkoholične pijače piti. šteri to ne zdrži, onoga odpciljejo z slüžbe. Tak se branijo proti nesrečam. V Nemškom od leta 1905-ga Železničarje tüdi ne smejo piti, kda so v slüžbi i od tistoga mao je menje nesreč, močnejši so i zdravejši tej ljüdje. Na Angleškom "žene tüdi preveč alkohola nücajo, 60 000 ljüdi vmerje tam vsako leto od palinke. Alkohol ne da moč, ne krepi, ne segreva, nego beteg, nesrečo spravi onomi, što ga nüca 1 ešče njegovoj drüžini. Alkohol vsako leto več ljüdi vmori, kak vse ove nesreče. Zato so nastavili takše drüštvo, štero je boj začnolo proti pijanosti, Takše drüštvo je Good Templar (čti Gud-Templar)*; red, štero drüštvo deco, žene, može na to šče nagnoti, naj ne pijejo alkcho-llstične pijače, dajo peldo ljüdstvi na trezen Žitek Tiste pa, šteri so pijani je, vö šče vračiti z toga betega. •" Pri nas se to drüštvo zo\ e .Sveta Vojska" ali pri šolaraj .Mladi junaki." Vr. Prekmurski dijak. Sprejem v drž. realno gimnazijo v M. Soboti. Opozarjajo se vsi starši, ki mislijo vpisati svoje otroke v I. razred gimnazije na odlok prosvetnega oddelka v Ljubljani, ki zahteva, da more vsak prijavnik predložiti pri vpisanju „obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo“; brez njega ne bo pripetilo ravnateljstvo nobenega učenca k sprejemnemu izpitu. Zato naj se priglasijo starši pravočasno pri vodstvu svoje osnovne šole, naj jim izda vodstvo na koncu tek. šolskega leta predpisano „obiskovalno izpričevalo“ i ne navadno „šolsko naznanilo.“ Ravnateljstvo. Pošta. M. Grüškovnjak. Beltinci. Za vašega sina vložili prošnjo na ministerstvi. Če do vüzma ne bi bio rešen, prinesite pali njegov atres. Pa se vüpamo, da se dobro reši prošnja vašega sina. Župan. Kobilje. Narodni poslanec Klekl so na svojo prošnjo, da bi se vam senje dovolilo, pod br. 204. od 10. marca te odgovor dobili, da se težko bo moglo vašoj prošnji ugoditi, ar so proti vam glasali kmetijski oddelek trgovinsko obrtna kamara i kmetijska drüžba v Ljubljani. Stalno pa ešče nej odbita prošnja. Krčmar Štefana stariši. M. Sobota. Na posredüvanje poslanca Kleklna je minister zvünešnjih del njim pod brojom 1597. od 13. marca te odgovor dao: 1) Konzuli v Budapešti je zapovedano, da vse mogoče včini, ka vaš sin kem hitrej pride domo. 2) Pozve se, zakaj so od njega zahtevali 5000 Din. I če bi šteri uradnik to tü kaj kriv bio, bo kaštigan. 3) Kak vsaki siromak se bo tüdi vaš sin spravo domo, to je brezplačno. Fotivec Matjaša, vojaka starišam. G. Bistrica. Narodni poslanec Klekl so na svojo prošnjo, da se vam dopošljejo stvari vašega pokojnoga sina vojaka, 11. marca dobili te odgovor: 1) Ne so znali za vaš atres, ar je sin pake iz Zagreba dobivao, zato neso vas mogli prle obvestiti; 2) febr, 1. pod br. 69. je komandant poslao vam cipele, knige, kapo, pas, plavo šolico, centi meter, dve kefi, držalce, harmonike, križ, tamborico, britvo, kufer, nož i 80 Din. 3) obleka je najdena, je ponošena, gornjo je pa odao pokojni ednomi žandari, kak je svedočo vojak Somek Karol, pajdaš pokojnoga. — Če ne bi gornje stvari dobili, dajte glas g. poslanci Kleklni. M. Rojko. Cankova. Prosili smo v ministerstvi, da moža rešijo. Zakaj plačüjete za oslobodjenja, da nišče proti zakoni vam ne more i ne sme pomagati. Zadosta je, da plačate na prošnjo 25 Din. Štemplne, našetarov se pa ogiblite. Komi ste dali 1400 koron, da je to nepotrebni strošek? Šerüga J. Pečarovci 86. Tüdi za vašega vojaka smo se zevzeli. Cipot Marija. Mlajtinci. Prosili za vašiva dvojčeti, da slüžita vküp. Anton Sukič. Martinje hš. 153. Vašo pritožbo smo tüdi zročili na ministerstvi. — Če ne bi bilo nahitroma pomagano, vsi štirje ponovite svoje prošnje pri g. poslanci Kleklni. Če pa bodo prošnje rešene, jih obvestite, da jih ne do meli več na brigi. Skledar Št. Turnišče. Vojkovičov prekdali, štemplnov na prošnjo ne je bilo vu pismi, plačali smo iz svojega žepa 25 Din. na prošnjo i to tüdi napisali, ar prošnje nej bilo poleg. Št. Horvat Gumilica. Popravite svojo klavnico, kak se predpiše za izvoz i nišče Vam ne more zabraniti potem klanja za izvoz. Zvün Benkove klavnice v M. Soboti jih je že več za izvoz. Naznanite oblasti, da jo ščete za izvoz predalati. Marko Hozjan. M. Polana. Vložili vašo prošnjo, gda dobimo odgovor, Vas obvestimo. K. V. Dolenci. Povej Farteki, da sem njegovo prošnjo vložo 2. aprila pod brojom 11988. na min. za šume. Te broj si dobro zamerkajte i me opomnite, če se dugo ne reši prošnja. Bencik Agota, Horvat Bara. D. Lendava. Vaše penzije se tečas ne morejo rešiti, dokeč ne bo zglasan invalidski zakon. To leto bi se mogo, ar je kralj tak obljübo invalidom. Horvat S. Mihal. Trnje. Prošnjo vložili, gda dobimo odgovor, te obvestimo. Lepe gorice s popolnoma novim poslopjom pri Kapeli pol vöre od železniške postaje so k odaji. V hiši je velka pivnica, posebna soba za gospoda z vhodom iz verande. Nadaljna pojasnila se dobijo v trgovini Čeh i Gašpar M. Sobota (velka trafika.) Amerikanci pozor! Lepo posestvo z mlinom pri sv. Lovrenci v Slov. gor. (Štajersko) obsegajoče 70 oralov, od trga 38 oralov lepih gozdov, ostalo njiva, travniki, pašniki i sadovnjaki, se oda ž živim i mrtvim inventarom po ugodni ceni. Posestvo jo pripravno za parcelacijo na lepa menša posestva. Poizve se natančnejše pri: gosp. Rud. Rola, gost. i mes. pošta sv. Andraž v Slov. gor. pri Ptuju. Oglas. En benzinmotor na potačih za peljati, 7 — 8 konj moči na 2 cilindra še skoro novi. Žene to najvekšo mlatilnico. Je k odaji pri g. Probst-i (Kern) Lütverci, bližaj je zazvedeti pri g Probst-i ali pa pri g. VOGLER Petanjska Slatina Licitacija. Občina Kobilje razglaša licitacijo za vsa dela k cerkvi, štera de se iz nova zidala. Licitacija de se vršila dnéva 13. toga meseca ob 2 vöri. Načrti i proračuni kak tüdi pogoji licitacije so razvidni pri občinskom uradi od 8. vöre zajtra. Občinski odbor. Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.