OKTOBER
16	S Gal., opat
17	N 22. pobink.
18	P Lukež
19	T Peter Alkant ©
20	S Janez Kant.
21	C Uršula
22	P Marija Sal. +
23	S Severin
24	N 23. pobink.
25	P Krispinjan
26	T Evarist	g
27	S Frumencij
28	č Simon in Juda
29	P Narces	+
30	S Marcel in Kas,
31 N 24. pobink.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Qeilo: <Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja M tmagtl
GLASILO SLOV. KATOIl DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA SI CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH.
IOfficial Organ of four. Sloveni an Organizations),
■AJSTARKJII EN NAJBOLJ PRILJUBLJEN |LOV£NSK3
UST S iDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 204.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 21, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Kitajci imajo načrt, da zavlačujejo vojno čim najbolj dolgo in s tem oslabe Japonsko. — Računanje na pomoč kake tretje velesile. — Prava vojna se šele prične, ko prodro Japonci do kitajske "Hindenburgove linije".
Šanghaj, Kitajska. — Za
Kitajsko samo je presenečenje inr za Japonsko precejšnje razočaranje, da je sedanja japonska bojna kampanja na Kitajskem razmeroma tako malo uspešna. Tekom treh mesecev, kar vojna traja, se je posrečilo Japoncem, prodreti komaj nekaj sto milj od severne meje proti jugu in še večino tega ozemlja so zavzeli že v začetku svojega bojnega pohoda, ko niso naleteli še na noben posebno znaten odpor.
To uspešno zaustavljanje japonskega prodiranja razumljivo vpliva sijajno na moralo Kitajcev in večina je že prepričana, da bo končna zmaga njihova. Ne pričakujejo sicer, da bi to zmago dosegli direktno z orožjem, marveč njih načrt je predvsem v tem, da zavlačujejo potekanje vojne čim najbolj dolgo. Računajo Pri tem, da se bo v dolgih letih vojne Japonska tako iz-mozgala finančno, gospodarno in moralno, da bo njena napadalna sila pri tleh. Med tem časom pa upajo, da se bo zaplela v vojno s tako o-slabljeno Japonsko kaka tretja velesila, na pr. Rusija, in tako bo čakal Japonsko neizogiben poraz. Seveda je to le domneva, združena z upanjem, ki pa ima kljub temu kal možnosti v sebi.
Doslej so mogle japonske čete prodreti le kakih 250 niilj daleč južno od Peipinga. Pripomniti se mora pri tem, da, dočim od začetka niso naletele na skoraj noben od-P°r, se zdaj bore proti njim le najslabše .in najbolj nedisciplinirane kitajske čete,ki 80 v primeri1 z Japonci poleg tega tudi le slabo oborožene. Po večini so te čete sestavlje-ne iz prostovoljcev in armad raznih pokrajinskih generalov. Najmočnejše in najbolj izurjene čete je general Čiang
SPOR NA ZBOROVANJU
Nesoglasje glede odtegnitve
tujezemcev iz Španije.
London, Anglija. — Kakor se je pričakovalo, sedanje zasedanje mednarodnega nev-tralnostnega odbora za Španijo ne poteka posebno v soglasju. Že glede prve točke programa, namreč zaradi odtegnitve tujezemskih čet iz Španije, ste si Anglija in Italija v laseh. Italija pravi, da se mora od obeh strani odtegniti enako število tujezemcev, dočim Anglija zahteva, da mora biti to število v sorazmerju s skupnim številom teh bojevnikov. Dalje trdi Italija, da ima v Španiji "samo" kakih 40,000 mož; angleško mnenje je nasprotno, da je v Španiji od 80 do 100,000 Italijanov.
-o-
AEROPLANSKA KATASTROFA
Salt Lake City, Utah'. — Številni reševalci so se odpravili v ponedeljek v Uinta pogorje, da prinesejo pomoč,ako še ne bo prepozno, 19 ponesrečencem, ki so z velikim potniškim aeroplanom treščili v steno gore. Boje pa se, da ne bodo mogli več pomagati, kajti drugi aeroplani, ki so leteli nad razvalinami, poročajo, da niso opazili nikake-ga znaka življenja. Poleg tega: pa je gorovje težko pre hodno in pokrito z debelim snegom in bo vzelo reševalce par dni, predno bodo prispeli na mesto nesreče. Od ponesrečencev je bilo 16 potnikov in trije uslužbenci. To jf največja nesreča, kar jih ima zaznamovati ameriški zračni potniški promet; prejšnja podobni nesreča se je pripetila
NE VIDI NEVARNOSTI
Finančnik zanika možnost nove depresije.
New York, N. Y. — Že so
se oglasili razni črnogledi gospodarski preroki, ki napovedujejo, da bo sedanja polomija na delniški borzi imela za posledico novo depresijo, kateri so celo našli že tudi ime, namreč "Rooseveltova depresija." V tem oziru je ta torek podal svoje mnenje znani a-meriški finančnik iz Chicage, Chas. G. Dawes, in on zanika možnost, da bi vseboval sedanji padec cen delnicam res tako resnost. Pravi, da se iz dosedanjih izkušenj lahko vidi, da tak hiter padec ob času, ko ni splošni kredit prekomerno razširjen, ne tvori posebne nevarnosti.
NOV SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Joliet, 111. — Tukajšnje mesto je dobilo novega zobo-zdravnika? slovenske narodnosti, in sicer je to dr. Jos. W. Zelko, sin Mr. in Mrs. Frank Zelko, 507 Summit st. Mladi zobozdravnik, ki je otvoril svoj urad na Chicago in Jackson st., je bil učenec tukajšnje osnovne šole sv. Jožefa, na kar je nadaljeval študije na De La Salle in na Joliet višji šoli in nato na Loyola univerzi ter je končno letos graduiral s Chicago Dental College. — Rojakom ga priporočamo.
NOV POLOM NA DELNIŠKI BORZI
New York, N. Y. — Stalno padanje delnic na ameriških delniških borzah (Štock Markets) tekom zadnjih dveh mesecev je doseglo svoj višek zadnji ponedeljek. Ta dan so cene tako padle, da so dosegle tako nižino kakor že dve leti ne. Na trg so se vrgle velikanske zaloge delnic, kar je rapidno strmoglavilo njih ceno; nekatere so izgubile kar za $15 na vrednosti. Delnica
RAZDEJANO KATEDRALO ZNOVA POSTAVILI
Rhpim^, Francija. — Tuj-kajšnja zgodovinska katedrala, stara 700 let, ki pa je bila med svetovno vojno od nemških granat skoraj popolnoma razdejana, je bila ^pretekli ponedeljek znova posvečena v predelanem stanju. Svečanosti je prisostvovalo na stotine prelatov in drugih duhovnikov, pontifikalno mašo pa je bral škof iz Troyes. Zanimivo je, da je ravno isti škof bral v katedrali zadnjo mašo, predno so poslopje pred 23. leti Nemci razdejali.
KRIZEMSVETA
—	Gibraltar. — Na poti iz mesta Cadiz v Italijo se je pretekli ponedeljek ustavil tukaj italijanski bolniški par-nik Gradišča. Na njem se vozi domov 300 italijanskih Voja-koV, ki so bili ranjeni v španskih bojih na strani nacionalistov.
—	Manila, Filipini. — Tukajšnji predsednik Quezon je zadnji ponedeljek stavil narodni zbornici predlog, naj se zahteva, da dobe Filipini svojo popolno samostojnost že v letu 1938 ali 1939, in ne šele 1946, kakor je zdaj določeno.
—	Hendaye, Francija. — Dasi obkoljeni od vseh strani od nacijonalističnih čet, se Asturijci v severni Španiji trdovratno bore za svoje mesto Gijon in napravijo od časa umik le po trdih bojih.
-o-
POBEGNILI IZ DRŽAVNEGA ZAVODA
Dixon, 111. — Oblasti širom države so v ponedeljek iskale sledove za sedmerimi mladimi ubežniki, starimi med 15 in 25 let, ki' so 'zadnje nedeljo zvečer ušli iz tukajšnjega državnega zavoda za umobolne in epileptične. - Vsi so iz Chicage in zato se tudi pričakuje, da- jih bodo najbrž tamkaj našli,
v januarju 1936, pri kateri je Kai-šek prihranil za pozneje,' bilo 17 oseb ubitih. Kaj je in sicer do tedaj, ko bodo'vzrok sedanje nesreče, se bo
Japonci počasi prodrli do ta-'moralo šele ugotoviti; ve se le U. S. Steel druž\be se je na
xx.-i pr prodajala pred nekaj meseci za $126; zdaj je padla
pozvane "Hindenburgove lini- toliko, da je aeroplan treščil te" ob Lunghai železnici. jz višine 10,000 čevljev.. Zadnji dve leti je namreč	-o-
Kai-šek uporabil v to, da je p°leg organiziranja močne armade dal zgraditi ob orne-^3eni črti moderne trdnjave, e^noma s pomočjo vojaških ^etovaicev iz Nemčije. Da bi e jnogle severne kitajske Pr°vince obvarovati pred javnim prodiranjem, tega koraj noben Kitajec ni pričali. zato tudi nli nikakega razburjenja nad dosedanjimi Japonskimi uspehi. Nasprotno Pa zdaj vsakdo goji trdno upanje,ako so se mogle te nevarovane • pokrajine tako So odporno boriti, in še z
CERKEV SE MORA UMAKNITI SALUNU
New York, N. Y. — Neka luteranska verska občina v Harmon, N. Y., je uporabljala neki bivši |salun za svoja cerkvena opravila. Lastnik lokala pa jo je zadnje dni obvestil, da mora prostor izprazniti, češ, da bo dobil več najemnine zanj, ako ga zopet uporabi za salun. Tako bodo morali molilci napraviti prostor — pijancem.
nameravajo njih diplomati na konferenci deveterih velestl,ki se bo otvorila 30. oktobra v Bruselju, odločno postaviti proti vsakemu mednarodnemu poizkusu, napraviti konec vojni na ta način,da bi se do-' volilo Japonski obdržati o-
dol
discipliniranim vojaštvom Povrhu, bo omenjena,moderna cljrambna linija z dobrim vojaštvom tvorila zid, ob kate lem si bo japonska grabežlji-Vost razbila glavo.	,
Kitajci so si tako svcsti, da j zemlje, ki si ga je do zdaj kos Japoncem, da sel osvojila.
na $61. Trdi se, da je vzrok
za ta pojav strah industrija! cev pred Rooseveltom, v resnici pa to ni drugega kakor umazano dobičkarsko špeku-liranje finančnih magnatov in bi bil že skrajni čas, da bi vlada napravila temeljit ko nec temu.
ZVEZA BRATSKIH DRUŠTEV
Prva konvencija nove zveze bratskih podpornih organizacij v Ameriki, z.*JBLJk\
Chicago, 111. — V Sherman Hotelu se je zadnji ponedeljek otvorila prva konvencija zveze bratskih organizacij, ki se je ustanovila meseca aprila pod imenom "American Fraternal Congress." Doslej je v njej včlanjenih raznih bratskih organizacij s skupnih številom članstva okrog treh milijonov. Kakor se računa, imajo razna bratska podporna društva širom cele Amerike do sedem milijonov članov. Cilj te zveze je, da si polagoma priključi vse te organizacije.
V torek; je bil konvenciji predložen od vodstva sledeči načrt: Vsak član tistih društev, ki so organizirana v to zvezo, naj bi plačeval v zve-zino blagajno po $2 na leto. Od tega bi šel en dolar za pomoč bolnim članom, za bolnišnico, zdravnika, postrežbo in ptfdobno; 75 centov bi se porabilo za mladinsko gibanje in 25 centov za mesečni list, ki bi ga izdajala zveza.
-o-
POSLANEC BO POSTAL SENATOR
Little Rock, Ark. — Pri senatorskih volitvah, ki so se vršile pretekli ponedeljek v tukajšnji državi, da se izpopolni mesto, ki je bilo izpraznjeno po smrti senatorja Ro-binsona, je odnesel zmago dosedanji federalni poslanec J. E. Miller. Njegov protikandidat, governer C. G. Bailey, je v torek zjutraj priznal, da je poražen.
-o-
ŠEST GENERACIJ V RODBINI
Charleston, 111. — Pred tednom dni se je rodil tukaj deček Clayton Honn, ki je zastopnik šeste generacije v svoji družini. Najstarejša članica družine, otrokova pra-pra-prababica, Mrs. Sarah Coffey, je stara skoraj sto let. ,
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Ez Jugoslavije
Žalostna jesen gorenjskega kmeta, kateremu so vremenske neprilike in druge nadloge prekrižale račune nai bogat jesenski pridelek. — Huda nesreča neprevidnega kolesarja, ki se je zaletel v voz. — Smrtna kosa iu drugo.	'	; i • , i !

Manj kot so pričakovali
Kranj, 27. sept. — Prijazno se je kazalo letošnje leto V početku pomladi, kar je kmer te navdalo z veselimi upi. Pozno cvetje jablan je obetalo obilen sad in tudi res, so bila drevesa skozi poletje obložena da so se veje lomile. Pojavil se je škodljivi mrčeš, ki je mnogo uničil. Temu je sledilo deževje, da je še to sadje kar ga je ostalo, pričelo gniti. Kolikor je pa še dobrega, prav pridno segajo po njem tatovi, po dnevi mladina, ponoči odrastli in mnogi iz tega nakradenega sadja celo žganje kuhajo in ga prodajo. V mnogih krajih je pa po- Iz polzele p0r0Čaj0) da je i0 manjkanje denarja prisililo Jetni šolarček yinko Bizjak na
voz. Kolo je odletelo po cesti, Kranjc pa je padel naravnost pod voz, ki ga je vlekel še kaka dva metra pod seboj naprej. Voznik Deberšek ni takoj opazil, kaj se godi v njegovi bližini, ker je stal na levi strani pri konju. Šele ko je zadnje kolo šlo nesrečnemu raznašalcu peciva preko trebuha, je lastnik zapazil nesrečo in je konja ustavil. Kranjc je dobil hude notranje poškodbe. Nezavestnega so z rešilnim avtomobilom takoj odpeljali v bolnišnico. Revež pa je med prevozom umrh
-o--
Neprevidnost šolarčka
kmeta, da je sadje obral in ga prodal za vsako ceno, — Pa tudi z drugimi pridelki je slabo. Zelje so uničile gosenice, ki so se sedaj spravile celo na repo. Tudi fižol, ki je letos lepo kazal, je uničen. Na njivah ni več rumenih polnih strokov, le nekaj gnilega visi med črnim in rjavim listjem in če to odpreš,ti kar za-smrdi po gnilobi.
Najhujše zlo povzroča neprestano deževje. V času, ko je največ dela na polju, ne-
poti iz šole nepremišljeno stekel čez cesto in se pri tem zaletel v, voz z volovsko vprego last Lov-, ra Ožirja iz Podvina. V diru je padel pod vole ki so ga podrli, nato je šlo preko njega še kolo. Težko poškodovanega so odpravili v bolnico.	i
-O—;—
Smrtna kosa
V Krašnji je uiprla Marija Li-povšek, posestnica in trgovka. — V Ljubljani je umrla Alga Tancig, soproga svetnika državnih železne. — V mariborski
NESREČA V DETROITU
prestano dežuje. Minil je kva- bolnici je umrla Ivana Hanzl, terni teden, ko pravijo, da je zasebnica stara 67 let. vse dozorelo in bi moral biti krompir po večini že pospravljen. Letos kmet obupano gleda na mokro polje, kjer njegovi upi gnijejo v neskončni mokroti. Krompir je gnil in črn; kar bo ostalo, bo oglodano od miši.
Sena je bilo letos še precej in tudi prve in di-uge detelje. Toda kmet računa tudi na otavo in na strnišnico, a prav takrat, ko je prišel čas za to košnjo, so se zopet odprle nebeške zatvornice, da je le malo kmetov bilo tako srečnih, da so še pred dežjem rešili otavo, ali pa jo spravili vsaj v kozolce. Posebno v višjih legah, kjer je košnja nekoliko poznejša',, je btava po večiinii že segnila aji ipoi-košena v redovih ali pa v kopicah.
Tako žalostna je letošnja jesen za našega gorenjskega kmeta.
-o-
Pet človeških življenj je zahtevala nesreča, ko je na nekem kraju v Detroitu nedavno prišlo do eksplozije v poduličnem kanalu. Pritisk je bil tako silen, da je vrgel zemljo in podpirajoče tramov-je v kanalu 150 čevljev visoko v zrak.
Ulla
Smrtna nesreča
Celje, 28. sept. — Danes na vse zgodaj se je pripeljal na kolesu po cesti iz Zavod-, nje proti Gaberju 71 letni raznašalec peciva Kranjc iz Lave. Pred hotelom je prehitel cestni valjar, na vogalu Cankarjeve ceste in Aškerčeve ul'jce je hotel prehiteti še voz na katerem je bila težka gramozna truga. Namesto, da bi ga prehitel na levi strani, je vozil tik ob cestnem hodniku, pri tem pa se je oziral za cestnim valjarjem. Po nesreči pa je zadel pri tem ob
Nesreča
Kakor poročajo iz Maribora, se je hudo ponesrečil nadučitelj Firm iz Radvanja. Neki kolesar se je zaletel vanj in ga podrl na tla. Morali so ga odpeljati v bolnico,	i
--o-
Pet otrok v goreči kolibi V vasi Kuli pri Samoboru sta bila Milan Galočki in že* na zaposlena na polju, doma je pa bilo pet nedorastlih otrok brez varstva prepuščenih samim sebi. Naenkrat je. mati s polja opazila, da koliba gori. Kolikor je le mogla je prihitela s polja in je vseh pet otrok spravila na prosto. Najmlajši je takoj izdihnil, dva sta hudo opečena in samo dva sta ostala skoro brez poškodb, medtem pa je tudi mati1, ki je otroke reševala, dobila poškodbe in je morala v bolnico.
-o—i—
V Milanu so ju prejeli
Dva zanimiva begunca je italijanska obmejna policija na Rakeku izročila jugoslovanskim oblastem in sicer sta to dva brata Ljubljančana, stara 10 in 11 let, ki sta brez potnih listov in brez denarja, na neznan način prišla iz Ljubljane do Milana, kjer so ju zasačili italijanski železničarji. Kam sta dečka nameravala, je težko uganiti; ali so ju zanimale grozote španske vojne, ali sta mislila na pariško razstavo, ali morda celo kam del j. s
Stran 8
AMERIK ANSKI SLOVENEC!
Četrtek; 2h oktobra 1987
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ......................................- 2.50
Za četrt leta ...................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .......................—........$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1-75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 189L
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
________$5.00
...... 2.50
Subscription
For one year ....................
For half a year ...............
For three months -----------------------
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............................$6-00
For half a year ............................. 3.00
For three months ..........................-
Single copy ......................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	____
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Gori! Gori!
Dogodilo se je. Prav dobesedno se je dogodilo. V vasi nastane požar. Saj veste, kaj v tesni vasi požar pomeni. Uničenje. Siromaštvo. Najmanj pomeni požar težko delo, da se popravi, delo in stiske skozi desetletja. Pogoreli smo. Še vnuki utegnejo to slišati. Ogenj je izbruhnil v tisti vasi. Beganje, vpitje, t Tam v bližini ognja vpijejo: Pomagajte, rešite! Na prag pride tudi kmet, čigar posest je bila precej oddaljena od požara, gleda, kje se vali dim, pa se ne zgane. Roke v žepih. Pipo v ustih. Na obrazu mu igra nek škodoželjen smehljaj. Mimo pridrvi drug sosed. "Oče, pridite, hitite, pomagajte, saj vidite., da gori!" Smehljaj v obrazu kmeta postane še bolj izrazit. "Pri meni ne gori," se odreže in se vrne v hišo. To se je dogodilo, dobesedno se je tako dogodilo. Požar, ogenj . . kaj meni mar, saj ne gori pri meni.
Prav te dni se je pa dogodilo. Naj bo tudi dobesedno.
To se je dogodilo:
"FIREMAN GETS A CALL — IT'S HIS OWN HOUSE Chadron, Neb. — Chapter from life of Volunteer Fireman Waiter Hampton:
Hampton heard the general alarm, and swung on to the truck as it passed him on a downtown street.
He wondered where the truck was going, but not for long. When it stopped he led the crew, shouting: "Come on, fellows! This is my house!"
Čast možu, da je takoi skočil na truk, ko je zaslišal sireno, da gori, da pomaga, ko gori, ampak podvojil, potro-jil je torjjk, ko je videl, da gori njegova hiša. "Come on, fellows, this is my house!"
Gre za idejo novega slovenskega in katoliškega mesečnika med nami amerikanskimi Siovenci. Ideja je tu. Uresničenja dozdaj še ni. Ni nobeno čudo, da gre počasi in težavno. Dobra stvar, ko gre tako težavno. O potrebi takega mesečnika se je že precej pisalo, razmotrivalo, govorilo. Ali naj še jaz premlatim?
Ali more kdo zanikati, ako pozna razmere med nami, da med amerikanskimi Slovenci gori? Požar ni izbruhnil šele včeraj. Prvi pojav naši katoliški veri in našim narodnim svetinjam sovražnega tiska je pomenil izbruh ognja, požara med nami. Dandanes gori na neštetih mestih, in število požganih hiš, domov, družin je ogromno, da se skoroda zdi, kakor bi bilo že vse požgano. Ni še vse, a mnogo je že požganega. Vsaka hiša, vsak dom, vsaka družina, kjer je izginila vera naših očetov, pomeni pogorišče. Niti o tem ni, da bi pisal. Zadostuje za moj namen, da trdim, da še ni vse v pogoriščih, ampak strahovito divja požar, se širi ogenj.
KJE GORI? Morda govoriš resnico, če praviš, da pri tebi ne gori, le pri sosedu je požar, in tam je ali bo kmalu pogorišče. Ne lažeš ravno. Ali kdo ti jamči, da jutri ne bo objel požar, ogenj tudi tebe, tvoje hiše, tvoje družine? Kdo ti jamči? Povem ti vbrk še več. Ako stojiš ob strani, ker še ne gori pri tebi, še ni v plamenih tvoja hiša, jutri bo gorelo tudi pri tebi! Saj nisi na luni! Sredi ognja in požara si, in misliš, da pri tebi ne bo izbruhnit požar??	.
V hudi zmoti smo, ko menimo, da nas ne briga, ako gori pri sosedu. Dva jset je vas v naselbini. Pri devetnajstih gori ali je že pogorelo. O katoličanstvu, o veri očetov je komaj še kak sled.. Pogorišče je pač ostaio. Ni več Boga, ni petka, ne svetka, otroci le krščeni morda, ali niti ne krščeni, odrasli poročeni civilno, razporočeni, v divjem zakonu, umirajo brez luči in križa, se pokopljejo brez molitve in brez vsakega krščanskega znamenja. Sama pogorišča. Pa misliš, da vse to tebe ne briga, ker morda res še ni tako tudi pri tebi? Motiš se, le malo še počakaj, m gorelo bo tudi pri tebi, in tudi ti boš stal pred pogoriščem!
Saj niste na glavo padli, da bi ne vedeli, kaj ta požar, ta ogenj pomeni. Ne gorijo hiše, duševne stavbe tistih, ki so v takih hišah, so postale razvalin«?, pogorišča. Na zunaj je morda celo sijajno, na znotraj vse prazno.
In ni morda le med nami slovenskimi Amerikanci tako, ne gori le pri nas. Prav na vsem svetu gori, pa misliš, da tebe ne briga, da se ti ni treba zggniti, ker še ne gori pri
tebi. ; Varaš se! Ako ne pomagaš gasiti, jutri utegneš zakriČati: "Come on, fellows, this is my house!" Le malo počakaj, kako se bo poročila hči, oženil sin. Jutri izveš, da ne v cerkvi. Prikimaš. Pogorel si prav ti sam! Tarnaš morda še, da ti ni prav. Prav, če vsaj tarnaš. Ampak sin in hči sta pogorela!
Kardinal Faulhaber v Monakovem je povedal junaško, ko tam hudo gori. Kaj je povedal? Odločno je povedal, DA BO ZGOREL VSAK KATOLIŠKI NEMEC, AKO NE POMAGA Z VSEMI MOČMI GASITI. Ne velja to le o Nemcih, o vsakem velja, ker gori na vsem svetu, IN GORI MED AMERIKANSKIMI SLOVENCI!
Porečeš morda: Kaj ta gorski fajmošter. Ako povsod gori, bomo pač vsi zgoreli. Ni res! Zgorel boš, če ne pomagaš, kar ie na tebi, gasiti, če pomagaš in gasiš, ne boš zgorel nikoli. Narobe. Papež ne govori tja v dan. Tudi on je govoril o — ognju, o požaru. Hudo je, ogenj strašanski. Ampak nič malodušnosti. Ne reci, da ni pomoči. Ogenj ne uničuje le, tudi čisti, in po požaru, kakršen je zdaj po vsem svetu, se kaže zarja boljših dni. Tako papež sam. Ampak za zdaj velja: NE STOJ OB STRANI, KER ŠE NE GORI PRI TEBI, POMAGAJ, KO GORI, DA SAM NE ZGORIŠ!
Na mnogih mestih lahko pomagaš, zdaj je na tebi, DA POMAGAŠ V SVOJI LASTNI AMERIKANSKI IN SLO VENSKI HIŠI PRI NOVEM MESEČNIKU!
Gori! Gori! Ne reci, kaj meni mar, pri meni ne gori. Če delaš in misliš tako, jutri stojiš tudi ti pred lastnim pogoriščem.
"COME ON, FELLOWS, THIS IS MY HOUSE!"

Da bo dana vsakomur priložnost M deti igro, bosta ' v nedeljo; dne 24. oktobra, v S. S. Turn Dvorani dve predstavi: ena popoldne ob 3 uri, in druga zvečer ob 8 uri. Popoldanska predstava je v prvi vrsti namenjena naši mladini in onim ki ne morejo zvečer od doma. Večerna zabava se bo eaključila s prosto zabavo in plesom. Med obema zabavama in med odmori bo nastopil Zainerjev mladeniški orkester. Godbo za ples bo tudi proizvajal orkester pod vodstvom John Zainerja, učitelja godbe.
Vsakdo ve, kako težko je ubiti v glavo naši mladini zanimanje za materin jezik, za šege in navade našega naroda. Z dobro voljo in potrpežlji vostjo se da še danes popraviti marsikaj kar je bilo zamujeno v prejšnjih »dneh. Vse kar potrebuje mladina je ma lo več zanimanje in sodelovanja od starejših, katerim je v resnici pri srcu obstanek in dobrobit našega naroda v mestu Milwaukee in okolici.
John Androjna
--o-
VINSKA TRGATEV V STRA-BANE IN DRUGE NOVICE



"K::
VELIK DAN SLOVENSKE PESMI V WAUKEGANU Waukegan,, 111
Veliki jesenski koncert bomo imeli pri nas, katerega priredi cerkveni pevski zbor Lira" v nedeljo 24. oktobra ob tretji uri popoldne; zvečer bo pa ples v obeh dvoranah, za katerega bo igrala izvrstna godba. V veliki dvorani bo bolj za mlade, ki so bolj lahkih in urnih nog, v mali bo pa preskrbljeno za stare, da bodo tako tudi oni prišli do veljave in bo tako vsem ustreženo.	,
Da, v nedeljo, bo vesel dan za našo naselbino, dan naše slovenske pesmi. Lahko rečem, da bo donela naša slovenska pesem v Waukeganu prihodnjo nedeljo, v veselje in ponos vsem, ki ljubijo slovensko petje in lepoto naše pesmi. Vsi zbori, ki so obljubili sodelovanje so pripravljeni, da vam zapojo kar najlepše in vas tako razvesele.Vsled tega lahko rečemo, da bo ta nedelja v resnici praznik za našo naselbino in naselbina se bo odela popolnoma praznično, ker čuti in se zaveda, da je slovenska pesem najlepša med nami.
Res, lepa si pesem sloven ska, najlepša na svetu, zato naj se tvoji akordi razlegajo tudi tukaj v tujini in done na uho vsem, tudi takim, ki njene lepote in vzvišenosti še ne poznajo. Želeli bi tudi, da bi se akordi slovenske pesmi v tujini razlegali daleč čez morje široko, tja do rodne domovine, da bi tudi tam spo znali, kako še v tujini ljubi mo našo slovensko pesem, ka
ko jo gojimo in čuvamo kot zaklad, da bodo videli, da jo ob dvanajsti uri našega živi j a še ravno tako navdušeno zapojemo, kot da ima večno živeti med nami. Toda, na žalost moramo pripoznati, da ginemo v morju tujine in z nami vred bo polagoma umrla tudi naša slovenska pesem v tujini; umrla zato, ker zanamci ne bodo umeli njene čuvstvenosti, četudi priznava jo njeno lepoto in blagoglas je. Zato rojaki in rojakinje, ljubitelji slovenske pesmi, pridite od blizu in daleč in na-užitje se lepote naše pesmi. Posetite naš koncert in prepričani bodite, da se boste počutili kot da ste doma v stari domovini. Posebno še vabimo naše vesele Vrhnličane in Blatenčane, da nas v velikem številu posetite. Zato vam radostno kličemo nas Vi denje v nedeljo 24. oktobra v veliki dvorani, kjer bomo vsi iz enega grla zaklicali: "Živela slovenska pesem!"
John Kovačič --O-
"JURČEK" NA ODRU V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
"Enkrat na leto in takrat dobro". Tako se glasi geslo Mladeniškega Dramatičnega Kluba fare sv. Janeza Evangelista. Lansko leto so si naši mladi prisvojili srca s predstavo "Kmet in Vrag". Za letošnjo sezono so si izbrali ljudsko pravljico v štirih dejanjih "Jurček". Igro je spisa* dramatik Pavel Gollia. Kolikor meni znano ni bila še nikdar predstavljena na ameriških odrih.
Strabane. Pa.
Društvo Kraljica Majnika št. 194, priredi vinsko trgatev 23. oktobra v domu društva' Sv. Jeronima. Vabljeni ste od blizu in daleč, kajti v vinogradu bo veliko za trgati in zato je tr^ba veliko število trgačev. Brent vem da bo dovolj, ker ne bo treba daleč nositi. Zato tudi pričakujemo veliko udeležbo. Muzikanti bodo iz Library, Pa., in sicer Dolinarjeva orkestra, ki bodo igrali vesele polke za stare in mlade, da ne bo nobenemu žal, ki se bo udeležil. Me ženske bomo pa že tudi gledale na to, da boste vsi preskrbljeni z okusnimi okrepči-li. Vstopnina' je samo 25c za osebo. Prijčetek bo 6b osmi uri zvečer. Kličemo vam že sedaj na veselo svidenje 23. oktobra.
Ker ravno pišem, naj -še omenim, kako smo potovale iz Clevelanda, O. in sicer jaz podpisana in Alojzija Kocjan. — Dan 2. okt. je bil lep dan in še precej toplo je bilo ko nas je šofer potegnil iz §trabane, nad 35 stopinj. Vozil je lepo previdno in v štirih urah smo že bt'li v \ Clevelandu, kjer smo zavili k Mrs. Trentel. Najprej smo se nekoliko pogovorile, nakar nam je Mrs. Trentel piiipravilla toplega o-krepčila, Jtar se nam je prav prileglo. Zopet smo nekoliko pokramljale in ko pogledam proti cerkvi sv. Vida, opazim, da se je od tam pomikalo veliko avtomobilov. Bil je namreč pogreb moža, katerega je v tovarni na delu ubilo. Jako lep pogreb, katerega je vodii Mr. Žele. Po končanj sv. maši so se ljudje posedli v avtomobile in spremljali pokojnika, na pokopališče. Tudi jaz in moja prijateljica smo se udeležile pogreba in prav do-padlo se mi je, ker imajo ta-
ko lepo vrejeno pokopališče, kakc-ršnega nisem videla še nikjer drugje. Vsa čast vam Clevelandčani, ki tako lepo složno delujete. — Hvala Mr. Želetu, ki nam je preskrbel avto, da smo se z njim vozili na pokopališče.
V Clevelandu se mi je prav dopadlo; prav tako se mi je zdelo, kot da sem prišla v stari kraj. Kamor greš, skoro povsod slišiš slovensko govorico. perkev sv. Vida, ki je krasna cerkev, pa je v njej ravno vodil sv. Misijon č. g. Vital Vodušek. Bile so lepe pridige, vsaki večer rožni ve-neCj litanije in lepo slovensko petje. Prvi teden je bil sv. misijon za ženske in videla sem, da je bila velika udeležba vsaki dan. Dopadlo se mi je, ko sem videla, da tako lepo skupaj držijo. Tako drug drugega vzpodbujajo in potem vsi radi zahajajo v to novo cerkev. — Ker smo že bile v Clevelandu,smo obiskale tudi prijatelje Alojzije Kocjan. Ona je namreč živela v Clevelandu celih 10 let. Ne bom imenovala katere vse smo obiskali, ker bi vzelo preveč prostora. Izrekam pa hvalo Jožetu Zigantu in njegovi sopro'gi, ki sta naju okrog vozila in nam vse lepo razkaza la in pa ker sta nama * dala dva večera prenočišče in naji tudi lepo postregla. —- Vsem, katere smo obiskale, izrekamo najlepšo zahvalo za vse prijaznost. Hvala družini Trentel in sinu Vikotu, ki je naji vozil okolu kamor smo zahtevale. Hvala tudi Tonetu Somraku iii njegovemu., sinu za vožnjo, kakor tudi Ani Somrak ter sinu, ki sla naji prišla iskat in naji vozila o-kolu prijateljev. Tako nama je hitro minil čas, clasi smo bile tam devet dni, se nam je zdelo še vse prekratko. — Prišel je trenutek ko je bilo treba misliti na povratek do mov. Poslovili smo se od prijateljev in šofer Alojz Verček je naji srečno in varno pripeljal nazaj domov, za1 kar mu najlepša hvala. Še enkrat hvala vsem katere smo ob iskali in posebno Mary Trentel, ki je imela z nami največ dela kakor smo jo celih sedem dni nadlegovale. Naj nihče ne šteje v zlo tega, ker nisem navedla imena vseh pri katerih smo bili, kajti to mi je nemogoče.
Sedaj bi morda cenj. bralci radi vedeli, kako se imamo tukaj na Strabane. Sneg je že pričel nekoliko naletavati in sicer 14. oktobra, pa je kmalu nehal in tako imamo sedaj prav mrzlo vsaki dan, kar je še huje kot sneg. Iz tega lahko sklepamo,da bomo imeli hudo zimo, ker se je namreč zgbdaj začela. Delavske razmere so še primerne. Po majnah delajo po tri do štiri dni v tednu, po tovarnah pa, kateri imajo delo, delajo vsaki dan. Tovarna "Patri" je bila v poletnem času zamrznila za tri mesece, pa so sedaj s prvim oktobrom pričeli z obratovanjem. Tako smo imeli (Dalje na 5. str.)
Izletnik: Povejte 110, mož, kaj pa delate poleti ob nedeljah popoldne?
Kmet: Jaz privežem živino, poženem kuretnino v hlev in ga dobro zaprem, zaklenem otroke v sobo, denem psa na verigo, in se brezskrbno vsedem v krčmo — tako smo zavarovani vsi, da nas kakšen avtomobil ne povozi.
Župnik: No, Katerca, kako je pa z vašim možem. Ali je že zdrav?
Kmetica-Katerca: Zahvalim za vprašanje. Čisto z^drav še ni, pa toliko si je že opomogel, da se je včeraj zopet napil.
Gostilničar Vrisk je bil napravil na svoji krčmi novo tablo, na kateri je gostom obetal ne-, verjetne užitke. — Ob 2. uri ponoči, ko je Vrisk najbolj trdno spal, so naenkrat začeli neznani ljudje srdito razbijati na vrata in kričaje zahtevati, naj jim Vrisk gostilno odpre. — Vrisk je ves besen planil k oknu in na razgrajače zakričal: Dajte mir [ in spravite se naprej! Ali ne veste, da je ob 12 uri policijska ura in da se krčma odpre šele ob estih zjutraj. — To je slepari-ia, so kričali arzgrajači. Če je krčma od polnoči do šestih zjutraj zaprta, zakaj pa imate potem na novi tabli zapisano: "Ob vsakem času sveža, gorka in mrzla jedila?"
Mežnar Gobač je stregel na novi maši in se je vračal domov tako nadelan ali pijan, da se je moral oprijemati ograj in zidov. Sredi pota se je pa kar naslonil k zidu in Urh mu je pomagal, ker ga je klical . . .
Tedaj je pritekel iz bližnje hiše psiček in se je začel smukati okTd^riiežnarjevih nog.
"Jojmene, jojmene," je vzdihoval mežnar Gobač, ko je zagledal psička. Jojmene . . . hm,
hm, kje sem se--hm — hm
vina nažlampal, rfapil to že vem, ampak, ampak, kdaj sem tega psička pojedel se pa res ne spominjam.
Silno pobožen žid ali j ud, ki je smatral za največji greh, zaužiti svinjsko meso in poljubiti kristjansko dekle, je prišel ves obupan k judovskemu duhovniku.
Ah, duhovni oče, je stokal stari jud, svetujte mi, kaj naj storim! Pomislite, kaj se je zgodilo. Ker mojega sina sinoči dolgo ni bilo doma, sem ga šel iskat v krčmo. Ah, in kaj sem videl —■ moj sin — moj sin je jedel klobaso in je poljuboval natakarico !
Ali mar zahtevate, naj bi bil natakarico pojedel in klobaso poljuboval? se je odrezal judovski duhoven in je poslal starca domu s primerno besedo: sema!
Zdravnik: Meni se zdi, da vi v krčmi kar brez prestanka pi-jete . . .
Bolnik: O ne, gospod, vmes tudi govorim, kadim in šnofam.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE^
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCC BuiTOlIghS
; 127. ffloTKO' ftX'THRE yKHicSri." 'iW
Tarzan, ki je itn vi silno dober sluh. je kinaln zaslišal hojo in je tudi takoj zaslutil, da se bližajo črnci, -zato je rekel Nkimi: "Sedaj prihajajo!."' — Mala Nkima je na opozorilo takoj skočila proti vratom in res zagledala male črnce, ki so prihajali da ubijejo jetnika. Ustrašila se je in zbežala.
Črni pritlikavci, ki so bili že blizu koče, so, ko so zapazili malo opico naenkrat ob.itali kot pribiti. "Beli velikan se je spremenil v malo opico in se tako rešil," je od presenečenja zakričal eden divjakov- Nyalwa, ki je bil boječ, je tedaj svetoval: "le je ušel, Ka ne moremo ubiti. Pojdimo nazaj."	.
"Moramo poprej se enkrat pogledati v kočo in se prepričati," je svetoval eden črncev, ki je bil nevoščljiv, da je bil Nyalwa izvoljen za poglavarja. "To lahko opravimo jutri, ko bo dan," je dalje ugovarjal Nyalwa. "Se bojiš, kaj," je zopet rekel oni in zaničljivo pogledal na novoizvoljenega poglavarja.	,. , -----wijl^-J.^
"Jaz se ne bojim!" je ugovarjal Nyalwa. "Kaj torej stojiš? Ce boš tako stal, ne prideš nikdar do koče." je zaničljivo zopet rekel vojak. - Medtem ko so se tako prepirali, je mala Nkima preplezala ograjo in izginila v džunglo. Dnsi je bila boječa, je sedaj pozabila na vse nevarnosti, ker se je slo za Tarzana'	_ _
ČeMeK, 21. bkfoBra 1987'
'AMERIKXNSKI StOVENEC*
POGLEDI NA NEVARNE RAZMERE NA DALJNEM VZHODU
AKO BI PRIŠLO DO VOJNE MED JAPONCI IN AMERIKO ?—K AKO BI IZPADLA TAKA VOJNA?,
O vprašanju spopada med Ja- Kong-a, Singapore-a, kakor bra-
ponci in Ameriko svet razmo-triva že dolga desetletja. Odkar pa je te dni odprto izpregovo-ril predsednik Roosevelt vladno mnenje, o sedanjem kitajsko-ja-ponskem sporu, v katerem Japonci vodijo in vojujejo "nenapovedano" vojno, je to vprašanje oživelo v vseh raznih mogočih in nemogočih domišljijah.
Vojna med Japonci in Ameriko bi bila v glavnem na morju. Morda bi se ne končala na morju — toda sigurno je, da bi se začela na morju in še le, ko bi oslabela mornarica ene ali druge strani, bi sledilo izkrcanje kopnih sil in šele tedaj bi Vojevanje na kopnem prišlo do svojega izraza. Zato je važno, da poznamo naj prvo obe sile, kako močni ste na morjih, oziroma kako močni sta mornarici vsaka posebej in pa kake razne ugodnosti imate.
"ilXfl
nili bi tudi Avstralijo in Novo Zelandijo. Del angleškega bro-dovja pa lahko straži našo at-lantiško obalo. Možnost vsega tega je seveda odvisna od diplomatskih sklepov, vendar načel-stva obeh mornaric sta že proučevala ta vprašanja.
Možnosti za vojskovanje na kopnem ni mnogo. Da bi govorili o japonski invaziji na naši pacifiški obali je nesmiselno. Nemogoče je vzdržavati zveze z fronto kakih 7000 milj daleč.
SOVJETSKI VELJAKI PRISOSTVUJEJO PARADAM
Slika je bila vzeta v Moskvi ob nedavnem Dnevu mednarodne mladine in kaže sovjetske vodilne osebnosti, ki so pozdravljali koraka jočo mladino. Od leve proti desni: U. M. Švernik, načelnik obrtne unije; Nikita Kruščev, moskovski komunistični vodja; Geo. Dimi-trov, tajnik kom. stranke; diktator Jos. Stalin; V- Molotov, načelnik državnega sveta; A. Mikojan, komisar za težko industrijo, in V. J. Chubar, podnačelnik državnega sveta.
Kaj diktira	1
japonska vojaška
Prav tako ni mnogo za misliti, j klika?
da bi se Amerikanci izkrcali na Ko so v juliju mesecu japon-japonsko otočje in tam vodili gke gete začele prodirati iz svo-vojno na kopnem. Je pa mogoče, | jpostojank v Mančuko in v
...................................................................................................

KAJ SE SLIŠI PO SVETU?
da bi japonski submarini delali kake težave ob naši obali, prav tako bi pa tudi naši submarini nadlegovali japonsko obalo. Vse to bi bila le trenotna iznenade-nja, kakega večjega uspeha bi pa ne bilo.
Statistični
podatki.
*
Na podlagi statističnih podatkov mornariških oddelkov imajo Združene države točasno nekaj nad 400 vojnih ladij vsega tipa, ki zavzemajo 1,450,000 tonaže. Japonci na drugi strani pa imajo okrog 230 ladij vseh vrst tipov, ki zavzemajo okrog 925,000 tonaže. Na podlagi teh številk je ameriška mornarica za več kot dobro tretjino močnejša od japonske. Te številke pa še ne pomenijo tudi tako visoko pomembnost v slučaju spopada. Strokovnjaki izjavljajo, da so japonske ladije novejšega tipa in nekatere bolj gibčne. Obenem japonsko brodovje deluje v mnogem manjšem moi*-skem okolišu nego to mora ameriško brodovje, katero mora 'meti stalno gotovi del brodovja na straži v Atlantiku. Kaj bi se torej zgodilo v slučaju spopada? Kaj bi bila mogoča strategija v takem slučaju?
"Nenapovedan napad'' in težave z Filipini.
Mornariški strokovnjaki so Prepričanja, da bi japonska mornarica naj prvo izvršila "nenapovedan" napad, (kar je zdaj v modi med vojskujočimi se na-r°di), na filipinsko otočje in otok Guam. Obe imenovani točki sta najbližja japonskega
otočja.
Glasom sedanjih načrtov a -meriške mornarice, bi ta začasno prepustila obe točki sovražniku in bi se umaknila na trikotno črto, ki bi ustvarila obrambno linijo od Alaske doli flo havajskega otočja in odtam do panamskega kanala. Ta °brambna linija bi popolnoma zaščitila vso našo obalo v Tihem m°rju. Nekaterim preveč nau-dušenim ljudem, bi morda ti načrti predočili preveliko slabost m popustljivost na ameriški s^rani, če bi prepustili sovražniku Filipine in otok Guam. Toda na podlagi mornariške stra-te£ije je to edino logično sred-ftv°. da se izvrši. To pa zato, *®p filipinsko otočje je nad 6000
^J oddaljeno od naše pacifiške j. ® in nekako 3000 milj od
avajskega otočja, medtem, ko
e ves ta svet in okoliš pred no-s°m japonske mornarice.
Ce »>i Anglija kovala.
^ilipijici in ameriški pomorski (marinerji) bi se seveda uPirali napadu, toda dolgo bi te-ga odpora ne mogli vzdržati iz različnih tehtnih razlogov. Dru-lice bi seveda dotyil položaj če Proti Japonski sodelovala tu-dl. Anglija. Potem bi lahko tudi uporabljali Singaporsko pri-stanišče za operativno bazo in v J^kem slučaju bi Združene dr-žave poslale vse brodovje v Pa-Clfik in bi vodili obrambo Hon
Bojazen pred zračnimi napadi.
7<W
Še nekaj je, kar se pri nas v nekaterih krogih zelo bojijo in to so napadi iz zraka. Pričakujejo namreč, da bi Japonci na padli naša mesta ob Pacifiku. Z ozirom na to, kar Japonci delajo zdaj na Kitajskem, so neka teri mnenja, da se isto lahko zgodi z mesti San Francisco in Los Angeles. Toda, kolikor raO' re vojaška strategija predvideti take možnosti, ni mogoče, da bi kaka večja skupina letal mogla uspešno preleteti tako veliko razdaljo in izvršiti kak večji napad iz zraka, ki bi povzročil večjo škodo. Mogoče je kak posamezni tak slučaj, masni pa ne. Obenem pa Japonci niso bogve kako dobri letalci in zavzemajo v svetovnem letalstvu bolj zadnje vrste. Njihovi zračni napadi na Kitajskem kažejo, da kljub temu, da so že izvršili dnevno številne zračne napade, Kitajci kljub svoji nepripravljenosti proti takim napadom vsepovsod vzdržujejo svoje pozicije.
Ali bi Japonci mogli zajeziti panamski kanal?
Mnogo se govori tudi, da imajo Japonci izborno razpleteno špijonsko omrežje okrog panamskega kanala. Domneva se, da bi Japonci skušali zajeziti panamski kanal s tem, da bi v kanalu potopili kako svojo veliko ladjo, ali pa, da bi kako drugače razstrelili razne zapore in ogrodja ,kar bi zajezilo kanal in tako prekinilo plovbo med Pacifikom in Atlantikom na tej točki. Dalje govore nekateri, da bi Japonci skušali zanetiti v Južni Ameriki revolucije proti Združenim državam in bi s tem ustvarili zelo težko stališče za iste. Vse to so seveda sama ugibanja.
Da bi Japonska napovedala takojšno vojno Ameriki je seveda odvisno od tega, v kakih razmerah in odnosa jih bi se nahajala z ostalim svetom vključujoč Kitajsko, Rusijo in Veliko Britanijo, zato je potrebno, da si ogledamo sedanje stanje in odnošaje z ostalim svetom in posebno še zadeve v sedanji vojski s Kitajsko.
Jeholu v notranjost Kitajske, so Japonci tudi takoj sklenili ustanoviti dve novi "vmesni vazalni državici", kakor so to preje storili v Mančuko in Jeholu. To nameravajo zdaj storiti z' pokrajino Peiping in Tientsin v severni Kitajski in to po načrtu z japonskim geslom: "Azijo Azijcem!" Pod pogoji tega stališča upajo Japonci doseči popolno nadvlado nad vsem Daljnim vzhodom in Azijo in to tako hitro, kakor bo to praktično mogoče.
To stališče diktira Japonski sedanja fašistična vojaška klika v Tokio in se precej razlikuje od stališča, ki mu je sledila prejšnja liberalna vlada, ki je kontrolirala deželo do leta 1931. Vlada, ki so jo tvorile liberalne grupe je bila, ki je podpisala "pogodbo devetorice" v Wash-ingtonu leta 1922. Krogi liberal nih strank so bili prepričani, da bo Japonska na večjem dobičku,

NEKAJ ŠTEVILK
Znanstveniki, pravijo, da je v naši zemlji še 7400 miljard ton premoga na razpolago. Vsako leto se te zaloge zmanjšajo samo za 1500 milijonov ton. — Nafte je v zemlji 6150 milijard ton, a iz vseh petrolejskih najdišč se na leto načrpa samo 184 milijonov ton. Po vsem tem bi imeli na svetu še za 5000 let premoga, a nafte še za 33.000 let. — Vodne sile, reke in slapovi, imajo tako moč, da bi nam na leto dajale v električnih centralah krog pol milijarde konjskih sil. Zdaj izkoriščamo na leto samo 33 milijonov konjskih sil. — Sonce daje zemlji 150.000 krat več toplote, kakor jo daje ves premog, ki ga rudarji na vsem svetu izkopljejo. Če bi mogli, na primer, izkoristiti samo tisto množino sončne toplote, ki jo sonce pošilja na Švico, bi imeli
trobentanje avtomobila niso u-maknili. Počasi je privozila do levov, ko je, zapazila, kako se ji grozeče bližajo levinje. Tedaj je Angležinja na vso moč pognala avtomobil in posrečilo se ji je z največjo previdnostjo peljati tik mimo mladičev, a zdaj se je iz-nenada prikazal mogočen lev.
prav nič mar, da sami in še toliko drugih, — ne živijo, ampak le životarijo brez vsebine, brez ljubezni, brez veselja. — Mnogo ljudi se stara le iz komodnosti, ker nočejo nič več nič delati. Da se človek ne stara, to se pravi, da ne misli le na to, da bi se o-hranil pri življenju, ampak na
Planil je k avtomobilu, a Angle- to, da zmeraj raste, zmeraj na-
če gre okrog svojih načrtov z dovolj sile za pogon vseh elek
prijaznostjo napram zunanjemu svetu, vključevši Kitajsko, kakor pa, da bi ropotala za svoje zahteve z orožjem.
Japonski militarisH ustvarjajo nevarne razmere.
Nobenega dvoma ni, da je predsednik Roosevelt imel -s svojim govorom namen uplivati na one kroge na Japonskem, ki delujejo za mir in niso za vojno. Opozoriti je hotel Japonce, da so zgubili ugled pred civiliziranim svetom s svojim nastopom proti Kitajcem. On gotovo čuti. da če japonski militaristi lahko še nadalje izzivalno ignorirajo želje vsega ostalega sveta, kakor to delata tudi Hitler in Mussolini, bodo eventuelno ustvarili nevarne razmere tudi za nas Ameri-kance. Zato, ako se posreči potom diplomatičnih protestov, ki jih naj podpre grozitev gospodarskega bojkota Zdr. držav in Lige narodov in če to ustvari čut zagotovila Kitajski, potem je možnost, da bo tudi spopad z Japonci preprečen. Da bo mogoče pa še bolj jasno gledati na razna vprašanja v Tihme morju je potrebno, da si ogledamo razne dogodke, ki so se dogodili tekom zadnjega stoletja v zgodovini Daljnega vzhoda.
(Dalje prih.)
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, kj podpirajo njihov katoliški list "An, Slovenec1"
V naši pekarni ,
dobite SVEŽ NAREZAN KRUH; vsak popoldan PRAVE MASLENE BISCUITS (butter biscuits)
V soboto pečemo prave KRANJSKE POTICE.
Sprejemamo naročila za ŽENITOVANJSKE TORTE in vse druge partije in veselice. Na zahtevo pečemo meso zastonj.
FRANK F0LTYN
DOMAČA PEKARNA 1854 W. 21st Place Tel. Canal 5481 Chicago, 111.
tričnih naprav in tovarn, vozil in ladij na vsem svetu.
-o-
DRŽALA SVOJO KRVAVO OBLJUBO
San Francisco, Cal. — Pred dvigalom v nekem tukajšnjem hotelu je prišlo zadnji petek do razburljivega prizora, ko je neka ženska napadla drugo žensko, jo s trerili streli ubila in nato še sama sebi končala življenje. Kmalu se je ugotovilo, da je bila napadalka ločena žena nekega Jacka Ray-noldsa, njena žrtev pa sedanja žena istega moža. Dognalo se je tudi, da je ob razpo-roki preteklo leto ločenka zagrozila možu, ako bo poročil to žensko, da jo bo ubila. Mož ni grožnje vzel resno, toda pokazalo se je zdaj, da se ženska s svojo krvavo obljubo, ni šalila.
-o-
NEVARNA VOŽNJA Strašne minute je preživela neka Angležinja, ki se je s svojim avtomobilom peljala skozi zaščiteni živalski park Namanga v Tanganjiki v Afriki. Nenadoma je tik pred seboj zagledala sredi ceste pet mladih levov, ki so se veselo igrali in se tudi na
žinja jeji.aglo zavozila v stran in dasi je eno kolo zdrknilo v obcestni jarek, ji je vendar uspelo zdrčati mimo leva. Lev, levinje in vseh pet mladičev je začelo teči za njo, a ker ni zadela Angležinja na nobeno zapreko več, je bila čez nekaj minut divje vožnje vendarle na varnem.
STARO DREVO
Nekaj me je osupnilo, ko sem bil iz vojne prišel domov: kako so se moji znanci, moji sovrstniki postarali. Med vojno sem bil skoraj na vse pozabil, tako sem bil ves poglobljen v vojno, v vse podrobnosti in končne uspehe in ko sem opazil ljudi tako spremenjene, me je tako presunilo in sem si mislil, da sem se nemara tudi sam postaral.
Poglejte tale stari hrast, baje ima sto let, a kako je močan, koliko več življenja je v njem ko v onih manjših drevesih! Ne velikost ne starost mu ne branita, da bi ne poganjal novih listov in cvetov! Človek naj bi se staral prav tako. Sto let življenja, to bi ne smela biti nobena umetnost; seveda pa tega človek ne more doseči z umetnimi, nenaravnimi pripomočki! Da človek živi v zdravem zraku in raste na ljubem soncu; da po pameti je in pije, se spolno ne izrablja; da dela z možgani in mišicami; da ima skrbi in smoter, ki r/anj živi: to je recept za dolgo življenje ! In da nikoli ne izgubi zanimanja za življenje: prav to je življenje — brez zanimanja življenja sploh ni.
Življenje preveč enostransko presojamo: namreč po dolžini in ne po veličini. Mi bolj mislimo na to, kako bi si življenje podaljšali, namesto na to, kako bi ga izpolnjevali. Veliko ljudi se boji smrti, pa jim pri tem ni
preduje, zmeraj pridobiva; vsako leto naj mu bo, ko da stopi človek za klin više na lestvici. Jaz sam pazim nato, ali se staram; nadziram svoje sposobnosti, spomin, zmožnosti za urejevanje dogodkov in drugo. Cim zapazim, da sem izgubil kako sposobnost, pa koj napravim prostor mlajšim.
(T. G. Masaryk).
Samo enkrat bo morda bral tvoj sin ali hči, kar uči brez-verstvo o svobodni ljubezni itd. in strup bo učinkoval po svoje.
Problemi
priseljenca
_
Inozemci, ki pohajajo po zrakoplovu
VPRAŠANJE: Kako in kje pregledujejo inozemce, ki prihajajo v Združene Države po zrakoplovu? Kake vize morajo imeti?
ODGOVOR: Razna zračna pristanišča ob kanadski meji in bolj znotraj so bila označena od Labor Departmenta kot redna prihajališča v Združene Države po zraku in se tam nahajajo priseljeniški nadzorniki za pregledovanje inozemcev. Taki inozemci morajo [meti 'običajno vizo, izdano od ameriškega konzula.	| • f[
Državljanstvo tujerodnih otrok naturaliziranih državljanov
VPRAŠANJE: Lani, sem postal ameriški državljan'. Imam sina, ki je še vedno v starem kraju in ki bi rad pohajal tamošnje vseučilišče, pre-* dno bi prišel v Ameriko. Ali ga smatrajo za ameriškega državljana vsled moje naturalizacije ?
ODGOVOR: Nikak tujerodni otrok ne dobiva ameriškega državljanstva po očetu o-ziroma materi, razun ako živi v Združenih Državah za časa rOditeljeve naturalizacije oziroma ako se priseli v Ameriko po njegovi naturalizaciji, pre-dno doseže gotovo starost. Po pravilih, ki so sedaj v veljavi, tujerodni otrok ne more postati ameriški državljan vsled očetove oziroma materine naturalizacije, razun ako pride živeit v Združenih Državah, predno je 16 let star. Njegovo ameriško državljanstvo začenja pa le tedaj, ko ie živel v tej deželi skozi pet
let.	1 , - :
isa
v v
ROŽIC NA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile našt cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.55................... 100	Din
Za $ 5.00.................... 200	Din
Za $ 7.20.................... 300	Din
Za $10.00..„.............. 420	Din
Za $11.65.................... 500	Din
Za $23.00....................1000	Din
Pri večjih	svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
V ITALIJO:
Za $ 2.55.................... 100	Lir
Za $ 12.25................... 200	Lir
Za $ 30.00.................... 500	Lir
Za $ 57.00....................1000 Lir
Za $112.50....................2000	Lir
Za $167.50....................3000	Lir
..$10.85
POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ!
To je geslo akcije za novi list-mesečnik
Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje ie en list — mesečnik, ka-* teri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna, naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00.
K ustanovnim se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres.
Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista.
Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika je v teku, zdaj je čas, da pomagate. — Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj.
Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika.
fKUPON-------; - -s
I UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, III
. Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................s katero
se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam 8 tem I
pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr- I nete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: .
Ime --------------------------------------------------------------------------'
Naslov -------------------------------------------------------
Mesto________________________________________ Država..
v__

Četrtek, 21. oktobra 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
POVESTI IN ROMANI
katere si lahko naročitee od:
Knjigarna "Amer. Slovenec"
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inieligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ----------- 80c
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana........................ 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani .............................................- 50e
CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton, Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ..................................... 75c
DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsakega. Broširana knjiga, 210 strani, stane .................................. 50c
DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI,
spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne .......... ........................$1.25
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ............. ..........................$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 600
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ...................-...................$1-0°
FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. Interesantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive čjtke, novele in povestšce izpod spretnega Finžgarjevega pere-sa ......................................................51-50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................
Mehkovezana knjiga 239 strani
man spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
[ZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ...............—$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ........................... 30c
JUTRANJA ZVEZDA spisal H. Haggard. Brošura 30? sttani.
Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165
•str. Povest nam odkriva preza-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ..................................................
50c
KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c
KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c
LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ....................................................
50c
MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 70c
MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej.............. 80c
MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 6.5c
MARIJA KOŽUHOVA, L. He-
mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ..............................*........51-00
MATA H ARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke, 138 strani. V platno vezan........$1.00
Broširan
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.
—	Urban Scnukova ženitev. — Klo-šterski eolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. - Nemški val- HISTERIJA, G. LeRf ge^Bros. per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek:- Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Deseniška.
75c
7Sc
75c
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 ^stra-ni. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 50c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja.
ba. Brošura z 317 strani............$1.50
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega živ-' ljenja ................................................
GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nja, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živlie-
35c
KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1'00
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. ; Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bosura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. *Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J- London.
Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ..........................................;—$1.25
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
.$1.00
178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogod kov na potovanju ......................
iVlLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ...............................-.............■••■
MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdoveza-ns, knjiga ........................................
MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Mehkovezana 192 strani ............................
MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00
MRTVO MESTO, spisal Georges
Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani .............................. 60c
MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in
45c
75c
65c
PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ........................................... 35c
NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ........................... 35c
NA SINJEM POLJU, *
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c
NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c
NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c
NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c
NAŠE ŽIVLJENJE, Ks.. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c
NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c
NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja. -...................................... 30c
NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest, ki opisuje ruske revolucionarje .................................... 40c
NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjig?, spisal Miran Jarc, z 183 strani ....................................$1-25
OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25
OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00
OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 8Sc
OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J- Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00
OČE BUDI TVOJA VOLJA,
Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest
iz Istre ............................................
OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c
ODISEJA, And. ICragelj. Broš 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c
OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c
PRAVLJICE,
vezana ..........
O. Wilde, trdo-
50c
85c
75c
50c
GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj .
1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00 16. zvezek: Roparski grad. - Ptičje
I gnezdo. — Poškodovana slika
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina.

GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš"i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5-00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njego_vo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Slemenik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ............................................ 750
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
fZ MODERNEGA SVETA. Ro-
Tiskovna pomota. — Spominčica. -Diamantni prstan.
17. zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................— 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem, padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ....................................$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba ...........................__..........— 65c
zanimiv ............................................
MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............
NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče :
4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c
8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega
življenja .......................................... 4Sc
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................................. 30c
21.	snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ ^5c
35. snopič: Kratke povcstice iz pristnega slovenskega življenja.
Andrejčkov Jože ..........................' 30c
39. snopič: Solnce in senca. Jos. <0. snopič: Svitoslav. Burna po-
Bedenel^. Gorenjska povest........ 30c
43. snopič: Edip na Kolonu. So-
foklej. Sta. ogrška drama............ 30c
vest Slovenca ................................ 30c
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ,........-.......................-............ 30c
58.	snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj, Povest slovenskega viso- .
košolca ............................................ 3®c
povesti. Andrejčkov Jože............ 30c
60. snopič: Emanek, lovčev sin.....
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................
NA KRVAVIH POLJANAH, J.
Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov .. ......................................5150
NA POLJU SLAVE, Sicnkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskcga. Zelo zanimivega značaja ...................
NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ....................................
NA RAZLIČNIH POTIH, F.
Frisch. Primerna povest za mlade fžinte. Poučna vse skozi........ 40c
NARODNE PRIPOVEDKE, 1.
zvezek. Dominikus ...................... 35c
ONKRAJ PRAGOZDA, J. O.
Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitatelje skozi burne slučaje............... 80c
OZKA VRATA, spisal Andre
Gide, brošura ........................*...... 80c
Trdo vezana knjiga ....................$1.00
9
PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest Iz irske junaške do be ....................................................
30c
85c
PERPETUA, ali afrikanski mu-čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c
PETELINOV JANEZ, J. Alešovec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te..........................
POD ..SVOBODNIM ..SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c
POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str.
Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c
30c
75c
75c
NARODNE PRIPOVEDKE, 4.
zvezek. Dominikus ...................... 40c
NARODNE PRIPOVEDKE IN
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.0G
Mehkovezane knjige .................. B5c
PO strani KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ....:........................$5.00
POVESTI IN SLIKE, ICs. Meško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo
in kratek čas ............................... 75c
MehkoVezanc ................................ 45c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ..................$1,25
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ......................-.................... 45c
PRIPOVEST-I O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 sjr. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ........:... ŽSc
ROPAR V OBLAKIH, zanimiva
detektivska povest, brošura............25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita 2 velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N, ICorun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ................................ 80c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš.
611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je niialjev»liWL povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ............................$1.25
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ......................-...............$1.00
TARZAN O VE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv -kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c
TIHO JEZERO. Povest za slov.
mladino ....................-....................... 75c
Mehkovezane ...........................— 95c
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja £0c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ............... ..............................,.$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet m zanimiv roman ......... ............... 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva po-, vest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek. .. 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ...................................................$1-25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J, P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po ....................-..................... 40c
ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ................-..............-............ 75c
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .................,............................ 35c
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................... 60c
ZGODBE NAPOLEONOVEGA
HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50
ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga-
borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1-25
ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c
ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25
Mehkovezana ................................ 75c
ZVONARJEVA HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja .........................65c
ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ........................................ 50c
ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................ 50c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več za-
nimjvih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kinetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUN4SL, B. Kellerman. Mehkovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler
ga ne prečita ................................
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest ..................,.,......................... 55c
VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Intercsantan roman
iz ruščine ......................................
V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
Pozi>a ga. — A: "Prosim te, pazi na mojo suknjo!"
B: "Bodi brez skrbi, pazil bom na njo, kakor da je moja."
A: "Že dobro, samo ne zastavi je nikar!"
* H' #
Kje so hlače.— Gospod (po noči pijančevanja) : "Kje so pa moje hlače ?Nikjer jih ni," Služkinja: "Ali veste zagotovo, da ste prišli v njih do-
80c
75c
mov
f"
Tolažba. — Ona: "Ali veste, prijatelj, da štejem že 35 let?"
On: "Kaj pa pomeni to v naši naglo živeči dobi?"
* * »k
Nerazumljivo. — Prvi: 'Vse življenje nisem ne kadil, ne pil, sem trdo delal, sem hodil zgodaj spat, sem bil skromen in tako štejem zdaj 80 let.
Drugi: "No i n kaj ste s tem pridobili?"
Prvi: "Kaj naj neki pridobim?"
Drugi: "Stavo, seveda."
Prvi: "Saj nisem .stavil."
Drugi: "Človek božji, zakaj pa ste potem vse to počeli?"
DRAMATIČNIM DRUŠT-VAM IN VSEM, KI SE ZA DRAMATIKO ZANIMAJO!
Sporočamo, da smo sprejeli zastopstvo za vso Ameriko za ustanovo "ZALOŽBA LJUDSKIH IGER" v Ljubljani, katera zalaga vsa dramatična in druga društva z slovenskimi igrami, katere imenovana ustanova periodično izdaja. Obenem ta družba izdaja edino slovensko gledališko revijo "LJUDSKI ODER", ki je list za poglobitev našega slovenskega igranja !n glasilo odrov Prosvetne zveze. Izhaja letno v šestih zvezkih, kateri vsak obsega najmanj po 40 strani drobnega tiska. "Ljudski oder" prinaša poleg člankov v prvi vrsti tekste iger, igric, zborovskih nastopov, deklamacij za vse različne prilike v teku leta. Zato izhaja v zaključenih zvezkih, ki so po vrsti posvečeni sledečim si dobam cerkvenega in sončnega leta z njiju različnimi prazniki in spominskimi dnevi.
V drugi vrsti pa prinaša "Ljudski oder" tudi najrazličnejše članke ideološke in praktične vsebine. O njih raznolikosti pričajo številna zaglavja, v katera je bogata vsebina vsake številke pregledno razporejena. — Smernice igranja dajejo za vsako dobo najprej izčrpen izbor iger, ki so zanjo primerne (avtor in naslov igre; založništvo; cena; število oseb; zahteve pozorišča; kostumi; rekviziti; v enem stavku kratka oznaka igre), prinašajo nadalje jedrnat članek ide'oloske vsebine, primeren za tisto dobo. — Zaglavje Narodni običaji odkriva lepote narodnih običajev, spodbuja k njih oživljanju in ohranjanju, daje smernice za to in prinaša tekste narodopisne važnosti ali za praktično uporabo. — Odrska tehnika se ukvarja z vprašanji naših preprostih odrov, 'njih modernizacijo in poenostavljenjem ter z vprašanji pozorišča na splošno. _ Zaglavje, posvečeno kostumu, bo objavljalo po vrsti slike in kratek opis najvažnejših noš, ki prihajajo pri na-I3(ih igrah ,in 'na naših odrih v poštev. — V zaglavju o maski bo izhajal najnovejši tečaj o maski in maskiranju.
_ Najobširnejša je Domača
igrska kronika, ki bo prinašala, kakor doslej, dragoceno mesečno statistiko predstav P° naših odrih, nadalje poročila o ljubljanskem in mariborskem Narodnem gledališču, o igrah v našem radiu, pod skupnim naslovom 'Nove ifFe kratke ocene vseh novih slovenskih iger, pod naslovom "Strokovno slovstvo" poročila domačih in tujih knjigah in revijah, ki govore o ig?a" nju. — Zaglavje Razgledi bo naposled prinašalo zapiske 0 znamenitejših dogodkih P° gledališkem svetu.
Na to revijo naj bi se naročilo vsako dramatično in_ kakor tudi
ki od
Ta
pevsko društvo, vsako drugo društvo, časa do časa prireja igre. revija bo vam dala ves pouk in vedno nove igre, ki prihajajo na dan. Naroče >se >j0 naj tudi posamezniki, ki s<3 za dramatiko zanimajo.
Letna naročnina za AmeU" ko zanaša $3.00, katero 8pre' jem a v Ameriki:	<
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road
Chicago, III. ^^
t*
Protiverski tisk je ctrup vsako hišo. Ta strup un^ blagoslov v družinah, vcaS hitreje, včasih pozneje.
Četrtek, 21. oktobra 1937
•ABfaEFMKANSK? S| nvRNFr
Stran w
ZGANITE SE!
Kmalu bo leto, ko smo objavili slovenski javnosti v Ameriki tisti prvi oklic za ustanovitev novega lista mesečnika. Takrat smo bili prepričani, da ne bo vzelo pol leta, da se bo zbralo $1000. v ustanovni fond in pa 1000 pred-plačanih naročnikov. Saj to res ni taka stvar. Uprava tiskovne družbe "Edinost" je povedala, da bo poslan oklic na vsa katoliška društva, na vse čč. gg. duhovnike, na vse zastopnike, delničarje podjetja. In če pomislimo, da imamo blizu 300 raznih katoliških društev, potem velike število posameznikov, je bilo res zapeljivo, da se je upalo, da bo vse skupaj v par mesecih. Naj prvo in najčastneje so se odzvali čč. duhovniki. Blizu 30 jih je takoj pristopilo k akciji. Kar zadovoljiv uspeh je to. Drugače pa seveda društva, Izmed teh je do-sedaj pristopilo k akciji 21 društev. Od društev pa bi bilo pričakovati večjega zanimanja. K akciji je pristopila z lepim prispevkom tudi naša dična Kranjsko Slovenska Katoliška Jedno-ta in tudi Družba sv. Družine. Obe organizacije sta s tem dale lep zgled vsem svojim društvom, da je stvar res vredna zanimanja in podpore. Iz tega razloga bi prav resno apeliral še enkrat na vsa naša slovenska katoliška društva, da naj bi pomagala in pristopila z ustanovno k tej akciji.
Kakor vedo povedati v Upravi, je do zdaj zbranega v ustanovnem fondu $645.79 in za naročnino pa $478.00. Skupaj znaša sklad $1123.79. Pri ustanovnim smo prispeli malo čez pol in se stalno dvigamo navzgor. Dal Bog, da bi bili kmalu pri cilju. Bolj počasi pa gre zbiranje Pi'edplacnikov na list. Tu je treba, da se vsi prijatelji katoliškega tiska zganemo. V vsaki naselbini je treba na delo. Kako Vesel sem bil, ko sem videl, da So se tako vneto zavzeli za stvar y So. Chicagi. V imenih sem na-sel mnogo mojih starih znancev. Tako je prav. Tudi v La Salle so
3e dobro odrezali, vsa čas njim. Naj
tako store tudi druge naselbine. V vsaki nekaj in z lahka bomo dosegli kar želimo.
Kako lepo bo, ko bo ta list potem objavljal zgodovino naših
naselbin, naših društev, pa tudi življenjepise svojih ustanovni-kov in naročnikov. Eden o drugem bomo znali, kje se nahajamo po Ameriki. Ta list bo nam vsem obujal na te stare leta ob večeru našega življenja lepe prijetne spomine na naše delovanje, ko sr?o bili mladi in ustanavljali naše naselbine, naša društva, naše župnije itd. Že samo misel na to, bi morala privesti vsakega pravega zavednega Slovenca k tej akciji. To bo vsem nam pi-jonirjem in vsem katoliškim Slovencem najlepši spomenik, ki si ga moremo postaviti sami sebi.
Mnoge sem že slišal, j a bomo že naročili kar začno naj. Rojaki, vsi ki ste takih misli, vam naj bo povedano, da je treba pri takih akcijah previdnosti. Ni kar za začeti graditi nekaj na mehkem pesku. Kar se postavi je treba postaviti na dobro zdravo podlago. Katoliški Slovenci to bo vaš list in kot takemu želite gotovo trdno zanesljivo podlago, da bo izhajal, ne pa moral jenjati prekmalu po svojem začetku. Zato je treba dati Upravi, ki to vodi le priznanje, da pametno ravna, ker želi pozidati nekaj, da bo imelo dobro podlago in pa zasiguran obstoj. To pa je treba poskrbeti preje, nego se odrine čoln na morje. Zato pogoj, ki je: zbrati $1000. ustanovnine in pa 1000 predpla-čanih naročnin mora biti dopolnjen, da bo list imel zdravo podlago.
In če pomislimo, da se to lahko doseže, če se le nekoliko zganemo, če le še nekaj naših katoliških društev, in nekaj naših uglednih in dobrih slovenskih družin in posameznikov po Ameriki naredi svojo dolžnost, potem ni vzroka, da se to doseže prav lahko že tekom enega samega meseca. Ali ne? Samo zganimo se malo in doseženo bo. In če to, nas novi list že lahko za Novo leto pozdravi. Pomagajte in zganite se dragi katoliški Slovenci, da se to tudi zgodi.
Ne stojte ob strani, ampak pomagajte, ker zdaj je čas zato!
Pozdrav vsem zavednim katoliškim Slovencem!
Martin Kremesec.
MRS. PAUL O NOVEM LISTU IN AGITACIJI ZANJ
Lorain, Ohio.
Z zanimanjem čitam.vse do-Pise, spise in poročila, ki se tičejo novega lista mesečnika. Z veseljem sem opazila, da se ljudje vedno bolj zanimajo zato, a vseeno še vse premalo.
"Hm, pa kako se tam v Čikagi
šopirijo in pošiljajo bombe na
Pozorišče." No le dajte se, vsa
čast vam, samo to vam povem
prav potihoma na ušesa, da sve
tu v Lorainu Mrs. Pogačar in
■lflz že agitirale za list, od hiše
hiše, ko ste v Cikagi še spali.
bi nihče naju ni prišel budit in
Poganjat. Žalibog, da se je nam
'toliko zavleklo in tako ste naju
mehiteli. Pa nič zato. Cas je že,
a se prebudijo po vseh naselbinah.
VsP°sebno bi jaz apelirala na tiste, ki so v kampanji za vulkanskega Slovenca tako jjj n° agitirali in pridobili to-(0 novih naročnikov in s tem storili res za katoliško (,..ar- Da jim je res pri srcu ka-n, !8ki tisk in katoliški principi se pokažejo tudi sedaj, ko ni a n°vi list razpisanih nikakih aSrad. in t0 prav iahko doka-vsi tem lažje, ker je novi ^sečnik tako poceni, da bi se . ° "e smel braniti se ga na-i Posebno še če pomislimo, J® v resnici potreben in ko-s ,ega Pomena je to, ko se bo pi-' , zgodovina Slovencev in dru-
koristne stvari. . Nepotrebna in velika je ta eja in veliko bo to delo. Dal
Bog, da bi tudi kmalu uspelo. Torej na delo po vseh naselbinah. Ne zanašajte se eden na drugega, ne recite, kadar se bo "oni" naročil se bom pa še "jaz". Če se bo čakalo, da se bodo ljudje sami od sebe naročevali na lisi tem ga še eno leto ne bomo videli.
Zato pa je treba, da se gre od družine do družine povsod. Večina ne bi si naročili safni, če pa le pride kdo naokrog in prijazno razloži za kaj se gre, pa se ljudje radi naročijo na katoliške liste Le požrtvovalnosti je treba.
Mrs. M. Pogačar in jaz pa se vsem v Lorainu, ki so se naročili na novi list mesečnik, najlepše zahval j ujeve za prijaznost in naklonjenost, ker vsi, ki so se naročili so se rade volje in vsak prizna,, da je tak list potreben saj ga pa tudi najmanj nisve nikomur nič vsiljevale. Ker je precej daleč nisve obiskale Slovencev na West side. Upam, da se bo katera tudi tam zavzela za list in šla poagitirat na okrog, ker je tudi tam še precej dobrih zavednih Slovencev katoličanov.
Pozdrav vsem Čitateljem "A-merikanskega Slovenca"!
Mrs. J. Paul.
List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev t \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki.
VABI
Delničarjem tiskovne družbe "Edinost" se tem potom uradno naznanja, da se bo vršila letna seja delničarjev tiskovne družbe "Edinost" v torek dne 9. novembra 1937. ob pol 8. uri zvečer v lastnih prostorih na 1849 W. Cermak Rd., v Chicagi, 111.
Vsi delničarji so vabljeni, da se te seje udeleže. Kdor izmed delničarjev pa radi oddaljenosti ne more na sejo in ima kake dobre nasvete v dobrobit družbe je prošen, da jih pošlje pismeno na odbor, ki bo iste predložil seji.
Odbor.
RAZNE ZANIMIVOSTI
O MOŽU, KI JE PREGANJAL KRIŽ
Holandski list "Maasbode" je poročal o tejle zgodbi, ki se je zgodila v bližnji nemški Westfaliji. Tamkaj sedaj povsod vladajo nemški nacisti, ki preganjajo iz šol in javnega življenja krščanskega duha. Razumljivo je, da o takih dogodkih nemški listi ne morejo več poročati. Pač pa jc dogodek vzbudil veliko pozornost v sosednji Holandiji, kjer ga je. časopisje objavilo:
V westfalskem mestu Soest je župan nacionalni socialist, ki je pred nekaj dnevi velel, naj iz vseh šolskih poslopij odstranijo razpela s Križanim ter jih pomečejo v jez v dolini Mohne. Župan je določil natančen dan, do katerega mora vse delo biti izvršeno. Dan poprej, preden je moralo biti delo opravljeno, se je župan v svojem avtomobilu peljal po dolini Mohne mimo jeza, ki naj bi drugi dan bili vanj pcmetani vsi križi iz šol. Ko se je župan vozil mimo jeza, se je zgodila nesreča in avto z županom je zdrvel v jez.	*
Takoj je prišla pomoč, vendar vkljub vsemu prizadevanju niso mogli rešiti župana. Niti njegovega trupla niso mogli potegniti iz vode. To se je posrečilo šele čez tri dni. Našli so ga ležati zadaj za avtomobilom v vodi. Roke pa je imel popolnoma polomljene in zmečkane.
ZNAMENITA IZNAJDBA
V	Monakovem živi družina zvonarjev Oberascher. Njeni pradedje so se v 14. stoletju iz Solnograda preselili v Monako-vo. Iz mnogih zvonikov bavarskih cerkva donijo glasovi zvonov, ki jih je vlila duržina Oberascher.
V	teh dneh pa je zdaj živeči mojster Oberascher vlil nove vrste zvon, pa ne iz kovine in tudi ne v teži več stotov. V majhnem prostoru poleg velike zvonarne visi na steni kaj čudna naprava. To so trije zvonov^, katerih zvok more zdaj vsak Monakov-čan slišati, ko gre mimo zvonarne. Oblika teh zvonov je nekaj prav posebnega. Tu vidiš štiri ozke, dolge palice, za njimi pa
dve palici, ki se z onimi štirimi vred stresata. Majhni tolkači izmenoma udarjajo na večje palice. To doni po prostoru tiho in pojoče, a odmevi palic so po elektriki ojačeni in so prenešeni na streho hiše z zvočnikom, kjer doni polno, čisto zvonjenje zvonov preko hiš. Vsa okolica je polna čistih in lepih trozvočnih glasov, slišati je slavnostno zvonjenje zvonov. S tem je prišla na svet iznajdba, ki utegne biti velikega pomena za vso zvonarsko industrijo. Zveneče palice tehtajo samo dva kilograma, oglašajo se in zvonijo pa tako, kakor bi zvonili trije zvonovi, ki bi tehtali 230 stotov. Tanke, pol metra dolge zveneče palice je mogoče uglasiti na vsakršen zvok do kontra-c; taki zvonovi so morali doslej biti 500 stotov težki. To napravo je moči spraviti v najmanjši prostor in s to iznajdbo so postali odveč zvoniki in zvonovi. — Toda lepih cerkva si brez stolpov težko mislimo in pokrajina brez zvonikov bi bila pusta! Čar.naših krajev bi obubožal. A kaj vse je že predru-gačila tehnika!
-o-
Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je brez varuha proti laži-tisku.
DORA'S
KNITTING SHOPPE
ima na razstavi novo vrsto
"Grade A-l" pavolo "G W" pavolo --
popolno 4 unče predeno
59 CENTOV
Vsak kupec pavole debi tudi brezplačna navodila.
Tudi popolno zalogo širom dežele oglašanih
NOGAVIC IN PERILA ZA ŽENSKE
623 Main Street
(nad American Store) FOREST CITY, PA.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj
do 8:30 zvečer.



NAZNANILO
preselitve na novi naslov objavlja:
DR. JOSEPH E. URSICH
SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG
ki je doslej ordiniral na 2000 W. Cermak Road, in se je preselil in ordinira zdaj na naslovu
1901 W. Cermak Rd.
Chicago
Njegove uradne ure bodo: Od 1 do 3 ure popoldne in od 7 do 8 ure zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: CANAL 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
— Po dnevi na razpolago celi dan v uradu. —
m
■F ,M 'Ik
1


IZ SLOV NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. str )
dovolj počitnic, pa saj jih nekaterih imajo vedno dovolj, še raje preveč. — Bolnike tudi imamo. Tako je bolna Frances Mesojedec in Mary Ludvik, katerima želim skorajšnjega zdravja. — Poročila sta se dne 4. septembra Joseph Koklič z nevesto Frances Mesojedec. Tovariši so bili: nevestin brat Victor Mesojedec in ženinova sestra Mary Koklič; dalje Frank Koklic in Frances Mai-tinčič ter John Urbančiič ;in Hin,i Oklešcan Poročil ju je Father Istacin \ cerkvi sv. Patrika. Novoporo čencema želimo v novem stanu vso srečo in zadovoljstvo. — Na svatbi je bilo veliko udeležencev in vršila se je cela dva dni skupaj. — Hvala vsem tistim, kateri ste bili tam. Nekoliko pozno je že, Pa vendar bolje pozno kot nikoli. — Pozdrav čitateljem tega lista.
Mary Koklič -O--
ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 16, SŽZ.
So. Chicago, 111.
Naša redna mesečna seja se vrši v četrtek 21. oktobra zvečer ob osmi uri. Pridite vse, imamo veliko koristnega za razmotrivati. Razdelile se bodo nagrade, katere so naše agilne članice od Zveze zaslužile,ker so pridobile toliko novih članic v Zvezo. Naša podružnica se postavlja kar s tremi takimi nagradami.
Tudi tiste pridite na sejo,ki ste se izrazile, da bi to zimo rade kegljale. Sezona kegljanja je tukaj in sedaj se je treba odločiti koliko skupin nas bo. — Po seji bomo igrale "bunco" in serviral se bo prigrizek. — Tcrej nasvidenje v četrtek 21. oktobra zvečer na seji.
Katie Triller
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem in vsem prijateljem našega lista sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naš list za Homer City in vso tamošnjo okolico naš rojak Mr. Pavel Novosel, kateri je pooblaščen zastopnik našega lista in sprejema za istega naročnino, kakor tudi za oglase in vse drugo v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim rojakom in prijateljem katoliškega tiska v Manistique, Michigan in ta-mošnji okolici sporočamo, da je te dni sprejel zastopništvo za naš list Mr. Anton Krašo-vec, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za list "Amer. Slovenec", za oglase in prodaja knjige naše knjigarne in vse kar v zvezi z našim podjetjem. Rojakom v Manistique in okolici prav toplo priporočamo našega novega zastopnika, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim naročnikom in prijateljem v Clevelandu-Newburgu, Ohio, sporočamo, da je te dni sprejela naše zastopništvo za list "Amer. Slovenec" Mrs. Anna Gliha, katera je pooblaščena, da sprejema naročnino za list "Ame-rikanski Slovenec", za oglase, prodaja knjige naše knjigarne in vse druge stvari v zvezi z našim podjetjem. Rojakom
v Newburgu, to je v fari sv Lovrenca prav iskreno pripo-i"očamo našo novo zastopnico, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober tisk, Uprava "Ani. Slovenca"
NEPRIČAKOVANA BOMBA IZ LORAIN A!
Komaj smo napravili pisanju o southchicaških in lasallskih bombah piko, pa je za našim hrbtom padla in eksplodirala, vržena iiz vzhoda taka bomba, da je nas kar oglušila. In kdo jo je vrgel, smo se v zmedi popraševali? Kdo vprašate? Le čudite se! Dve zavedni Slovenki, velike prijateljice katoliškega tiska in to ste; MRS. JUSTINA PAUL in MRS. MARY 'POGAČAR.
Kako ste pa to napravile? Spoznale ste, da gre pri tem za potrebno stvar, pa sta se dvignile in šle na agitacijo okrog rojakov po naselbini. Rezultat tega je bil, da so nam poslale zadnjo soboto 19 naročnin za novi list.
To kar ste Mrs. J. Paul in Mrs. M. Pogačar napravile v Lorainu, lahko storite tudi drugi po drugih naselbinah. Zganite se, organizirajte se, pojdite okrog ljudi, pojasnite jim stvar in najlepše uspehe bote dosegli za to stvar, s tem pa pomagali, da se ta cilj čimpreje doseže.
Mrs. Justina Paul in Mrs. Mary Pogačar sta nam poslale naslednje naročnine iz Loraina, Ohio:
REV. MILAN SLAJE, slovenski župnik................$2.00
MRS. MARY POGAČAR .................................... 2.00
MR. PETER CELIK .............................................. 2.00
MR. JOHN OMAHEN ............................................ 2.00
MISS MARY E. POLUTNIK ................................ 2.00
MR. JOHN CERNE, JR....................................... 2.00
MR. JOHN DOVGAN ........................................... 2.00
MRS. MARY POGAČNIK ...............!..........,........... 2.00
MRS. JACOB F. TOMAŽIČ ......................*........... 2.00
MRS. FRANCES LONGAR-ZORE ........................ 2.00
MR. FRANK SOKLICH.......................................... 2.00
MR. JOSEPH BARAGA ........................................ 2.00
MRS. MARY MLACH ............................................ 2.00
MRS. LOUISE ZORC .......................Z71ZZ"'".'. 2.00
MRS. MARGARETA MARINO .............................. 2.00
MRS. JUSTINA PAUL .......................................... 2.00
MRS. VINCENC POGAČNIK ..................Z.......... 1.00
MR. MATT KANOTY ............................................ 1.00
MRS. ANNA ZALAR .................. "	i.oo
Vrlima agitatoricamain požrtvovalnima rojakinjama, ki c' se tako požrtvovalno zavzele za to akcijo bodi izrečena najlei zahvala v imenu te akcije. Bog živi zavedni ženi in daj, da bi . mu vzgledu sledili še mnogi po drugih krajih!
Iz drugih krajev so se zadnje dni priglasili:
MR. in MRS. LOUIS CEŠAREK, Morris, 111.........$5.00
MR. JOSEPH PERKO, Chicago, 111......................... 5.00
MR. GEORGE NEMANICH, podpredsednik KSKJ.
Soudan, Minn................................................... 5.00
MRS. MARY HOGE, Bridgeport, Ohio.................. 2.00
MISS KATHIE TRILLER, Whitting, Ind............. 5.00
MR. FRANK KOKAL, Universal, Pa..................... 2.00
Vsem iskrena hvala in daj Bog obilo posnemalcev!
POPRAVEK: Zadnji teden je bilo napačno poročano, da je naročil na novi list Martin Pankar. Pravilno bi se mor; • glasiti MARTIN TAUČAR, Presto, Pa.
urnim
božična i n novoletna voščila potom "Amer. Slovenca"!
Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali
proti mali odškodnini
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi!
FRANK POZNAN, ' Barberton, Ohio.
!	" " —"" **	svoja božična in novo-
letna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj.
Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo .strankam za take objave le toliko, da bo to krilo' stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je:
Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00
Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več.
Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi.
OBENEM PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-žično številko, ki bo vsebovala več lepih zanimivih božičnih povesti in mnogo drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA	1 H/-«
STARI KRAJ..... . »dlHU
kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na:
Uredništvo "Amer. Slovenca
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
"Dušica

8
ROMAN
i
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
"In vendar mislimo poskusiti!"
"Vem. In zato sem prišel. In prav zato sem tudi poslal materno dušico na ogled Tinvillu in njegovemu odboru."
"In-?"
"In uspeh bo neizogiben! Robespierre, Danton, Tinville, Merlin in vsa druga drhal republikanska se bo besno pognala za menoj in me iskala, — iglo v kupu sena. •Vi pa medtem mirno lahko odidete *na "Zoro".
"Vas pa medtem mirno lahko ujamejo in vam ne dajo več uiti —!"
"He he he, prijatelj! Ušel sem jim še vsaki krat in ušel celo Chauvelinu, ki je prišel naravnost po mene! In še jim bom ušel! — Moje življenje, prijatelj, mi je postalo dragoceno! Onstran "Rokava" je nekdo, ki bi hudo žaloval, če bi se ne vrnil. Ne ne, nič se ne bojte! Ne bodo je dobili, "Dušice", tudi topot ne!"
Veselo se je nasmejal in njegov resni, odločni obraz je zagrnila mehkoba, ko se je spomnil, svoje lepe žene, ki koprneče čaka nanj v daljni Angliji.
"Torej nam nočete pomagati, da osvobodimo kraljico in prestolonaslednika?"
"Pomagati? Z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago! Pa le s pametnimi sredstvi. — Toda pomagali vam bomo na vsak način, da se izvlečete iz zagate, — če se vam ponesreči."
"Ne bo se nam!"
Percy je stopil k prijatelju in mu položil svojo drobno, skoraj žensko roko na ramo.
"Povejte mi svoje načrte!"
Pavel Deroulede je bil na mah ves v ognju.
"Ni jih mnogo, ki bi vedeli zanje, četudi je polovica Francije z nami. Denarja imamo dovolj, in obleke tudi, za vse mogoče vloge, pod katerimi bi se dalo kraljico speljati iz Pariza —."
"Da?"
"Jaz pa sem prosil za ravnatelj sko mesto v jetnišnici, kjer imajo zaprto kraljico, in sem službo tudi dobil. Jutri jo nastopim. Razun tega sem vse pripravil, da lahko koj odpošljem na Angleško svojo mater in — in vse, ki so na moji skrbi."
Percy je opazil prijateljevo obotavljanje. Bistro ga je pogledal. Pavel Deroulede pa je nadaljeval:
"Ljudstvo me ima še sicer rado. Pa vsekakor moram svoje ljudi o pravem času spraviti na varno, če bi — če bi —."
"Seveda."
Deroulede je vstal in stopil k pisalni mizi. Odprl je predal in vzel iz njega sveženj papirjev.
"Ali hočete tole pregledati — ?"
"Kaj je to?"
"Načrti, ki sem je sestavil za kraljičino rešitev."
"Sežgite je, dobri prijatelj!" je dejal Blakeney suho. "Ali se še niste naučili, da nič pismenega ne smete dati od sebe in tudi ne puščati v svoji sobi?"
"Teh papirjev ne morem sežgati —. Verjetno je, da ne bomo utegnili mnogo govoriti z Marijo Antoinetto, zato sem ji napisal svoja navodila."
"Bolje par besed v naglici, ko pa takle kup papirjev! Ce jih najdejo, ste izgub-
ljeni!"
"Previden sem in za sedaj še ni nevarnosti. In razen tega so vmes potni listi za kraljico in za njeno spremstvo in sicer za vse mogoče slučaje in vloge, ki bi je u-tegnili potrebovati za beg. Par mesecev sem jih zbiral in pripravljal, počasi in previdno, da nisem zbudil suma. Sedaj razumete, zakaj ne —."
Utihnil je. Blakeney ga je svareče pogledal.
Obrnil se je —.
Med vrati je stalo mlado dekle.
Z rokami je razgrinjala težke zastore, njena vitka postava, oblečena v nežni beli muselin, se je ljubko očrtavala na temnem ozadju. Bleda je bila v lice, nedvoumno zaradi brleče luči neutrnjenih sveč.
Pa\lel je shranil papirje, njegov obraz je zagorel, njegove oči, še pravkar plame-neče v ognju podjetnosti in odločnosti, so dobile nežen, ljubeč izraz.
Molče in zamišljen je gledal Blakeney lepo deklico in svojega prijatelja.
"Gospa Deroulede me je poslala," je dejala boječe in obotavlja je se. "Pravi, da je že pozno in strah jo je. — Gospod Deroulede, ali bi ne hoteli nekoliko k njej in
jo pomirili —?"
"Takoj, gospodična! Pravkar sva končala s prijateljem. Ali vaju smem predstaviti ? Gospod Percy Blakeney iz Anglije _ gospodična Julietta Marny, naš gost."
Percy se ie globoko priklonil. Ni zinil besedice, odkar se je prikazalo dekle med vrati.
Tudi Julietta se je poklonila, izpustila
zaveso in izginila.
Molk je za trenutek vladal v sobi. Deroulede je zaklepal pisalno mizo in spravljal ključe v žep.
' "Ali greva k materi?" je dejal in stopil
k durim.	v
"Veselilo me bo, če se ji bom smel pokloniti. Poprej pa končajva! — Izpremenil sem svoje mnenje o stvari. Ce hočete, da vam pomagam, mi dajte svoje načrte! Pregledam je in sam povem svoje mnenje."
Deroulede ga je pozorno pogledal.
"Seveda! Počakal bom. Kar tule jih preglejte!"
"Ne nocoj! Pozno je že in gospa mati čaka na naju. Dajte mi jih seboj —!"
Deroulede se je obotavljal. Blakeney je malomarno povedal svoje besede in si pri tem gizdavo in zamudno popravljal ovratnico.
"Mi ne zaupate?" se je nasmejal, ko se Deroulede še vedno ni genil.
"Ni govora o tem! Ce je kdo nezaupljiv, — ste vi, gospod Blakeney!"
"Jaz -?"
"Nikar se ne delajte nevednega! — Razumem, zakaj ste prav v tem trenutku "izpremenili svoje mnenje" in zakaj hočete imeti seboj tele papirje, ki ste o njih malo poprej dejali, da so nevarni zame —. Verjemite mi," je nadaljeval z vnemo, "verjamte, da delate krivico, veliko krivico najnedolžnejšemu bitju, ki je kedaj hodilo po božji zemlji —!"
(Dalje prih.)
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram ? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala jHHHHMMHM splošna svetovna vojna. Naš list "AM.
mmm SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Ros d, Chicago, Illinois.
IZ DOMOVINE
Voda odnesla mater z otrokom
Kot poročajo, se je v vasi Josipovci pri Trsteniku, zgodila strašna nesreča. Potok, ki je ob nevihti nenavadno na-rastel, je odnesel mater z dvema otrokoma. Nesrečna mati Stana Vukčevičeva, se je podala z otrokoma prat konopljo. Ko je prjičello naenkrat liti, se je mati z otrokoma podala v zavetje pod bregom. Potok je pa vedno bolj naraščal in mati se ni mogla več oteti. Silna moč hudournika je najprej odnesla oba otroka; mati se je še cel kilometer borila z valovi da otme otroka pa je tudi ona postala žrtev razjarjene vode.
-o-
Napaden
žrtev neznanega napadalca je postal pred kratkim v Št. Rupertu pri Braslovčah 43 letni kovaški mojster Alojz Pirnat iz Braslovč, kateremu je napadalec zagnal litersko steklenico v glavo in ga pri tem močno poškodoval da je moral Pirnat v bolnico.
Pisano polje
J. M.
Nesreča
Na mostu pri Žalcu je spodrsnilo 44 letnemu Jožefu Hribarju, orožhiškemu ko-mandurju iz Žalca. Hribar je padel na tla in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Lajnanje.
Vsaj starejši ljudje poznajo lajno. Danes govorimo o "canned music". V pol uri se ti pristudi. Morda je bilo lajna prva oblika te robe. Nad 40 let je že, ko sem bil po opravkih v Gradcu. Opravki so me privedli nedeljo popoldan v neko predmestje, kjer je bil ravno "žegeri." Ob cesti je bila lajna za lajno. Še danes me bolijo ušesa od tistega laj-nanja.
Morda se še nikoli ni toliko govorilo o pameti, možganih, razumu, lastni sodbi, samostojnem mišljenju. Pa je malo take robe, na duševnem polju pa — lajnanja, da nič kaj.
Škofje v Španiji pojasnijo v pismu na ves svet, odkod, čemu, zakaj, kako. Naprej morajo vedeti, da bo svet sprejel kritično, pre vrgel vsako besedo, gledal jastrebovih oči. Tu in tam bo tako. Tisočeri vidijo z lastnimi očmi, vejo natanko, kako je. Vsaka nameravana laž bi bila odkrita v trenutku. Kaka pomota ni iz, ključena, in pastirski list sam opozarja na mogočo pomoto. Stavim, da so škofje dali na ftehnico vsako besedo, preden so jo zapisali.
Pa je nekdo predrzno udaril: same laži...in kakor pri prerijskem ognju gre beseda
Luč za udobnost oči!
i
Luč za leppto!
Z NOVIMI 1938 I. E. S.
Boljši svit Boljši vid
=SVETILKAMI=
I. E. S. dijaške svetlke z mo-stičkom
Vrteči se vzvod—srebrno, bronasto, ali slonokoščeno in pozlačeno—-svilen senčnik v "beige" ali "banana- <C1 9 heart", barvi
I. E. S. namizna svetilka
''Hofophane" reflektor — prevlečena s srebrom, bronom ali belkasto. Svileni senčniki,
beli ali $11.95
rumeni . .ji . t*
MALO NAPLAClLO
Preostanek mesečno z vašim računom za elektriko
Imeli boste dvojno zadovoljstvo s temi I. E. S. svetilkami! Na samo, da vam olepšajo dom, marveč varujejo tudi vid. Oglejte si več prikupnih vrst . . . talne, mostične, vrteči vzvod, dijaške, namizne in priklopne vrste. Zmerne cene — dobe se na ugodne pogoje.
Da se pokrijejo obresti in drugi stroški, se računajo nekoliko višje cene za svetilke, prodane na obroke.
COmmonUiERLTH EDISOn ELECTRIC SHOPS
Downtown—72 W. Adam« Si.,132 S. Dearborn St. — Tel. RANdolph 1200, Local 1219
4562 Broadway	4231 W. Madison St.	852 W. 63rd St.
4833 Irving Park Blvd. 3460 S. Stat* St.	2950 E. 92nd St.
2733 Milwaukee Ave.	4834 S. Ashland Ave.	11046 S. Michigan Ave.
—	laž od. ust do ust, od papirje do papirje, lajna se o^ glaša od jutra do večera, od petka do svetka...od Moskve do Lawndala v Ohicagu. "Nič novega iz Španije" zakričijo socialistični komunisti i n polajnajo, kar so vsi sovražniki cerkve lajnali od nekdaj. "Vse ono, kar pravijo špan-sko-fašistični škofje in nad-škofje, je v skladu z zgodovino in karakterjem španske cerkve skozi stoletja. Španska cerkev je vedno žegnalav terorizem nad španskim ljudstvom
—	in bi ne bila cerkev, če bi se dosledno do danes ne držala tega". Lajnar dobre ve, da bodo njegovi čitatelji vse požrli brez najmanjše kritike, ampak španski škofje so naprej videli jastrebove oči.
Donald J. Lotrich je slišal lajno in lajna tudi v "Prole-tarcu". Drugi Iajnajo, čemu bi on ne sukal iste lajne? Trdi:
"The Pope and his "holy sea," which is the equivalent to an empire within an empire has recognized the Spanish fascist on thestrenght of the Loyalist government being red and communistic. Thus they have definitely aligned themselves with the most treacherous thugs, bandits, thieves and criminals in the world. The crime of killing 1,000,000 good souls many of them catholics, hangs on their necks now. We knew all the while of their sympathies for the fascist banldits but we couldn't officially pin it on them. Now they have done it themselves. So it is our job to tell the j catho\lficsv and to spread the true knowledge of
what catholicism really is —-a profession — a murderous profession — a thieving profession — a racket."
Katoliška cerkev ima zgo!-dovino dveh tisočletij za seboj. Samo borbe od začetka do danes. Hude so padale1 in padajo, z ostrimi rapirji so mahali vrlo razboriti duhovi, ampak slovenski lajnar le more polajnati, da ta dvatisoč-letna cerkev nima. drugega namena, kakor da mori in krade! Opozarja na to katoliško delavstvo. Hm? Ne vem, če res kak katoliški delavec čita tako lajnanje, ampak vsi, ki čita j o, kar piše Donald Lotrič, so pač "katoliški", ker najmanj morda krščeni delavci, in taki bodo verjeli vse, kar lajna ta rdeča lajna. Ali je še kaj sape? Zapisano je, lajno vrteti je- lahko.] Kako bo, ko bo treba podati tudi ■točnih dokazov? Tedaj ne bo nobenih lajn, you bet, da jih ne bo.
Ruska roba je zdaj na vrsti. Med frakarijo se je pritepla, še kolar ni varen pred to ru-> sko robo.
"Naprej," ponižni in plačani sluga v Pittsburghu, zalaj-na, da so milijoni srečni v Rusiji, da gleda slovenski delavec s ponosom na slovansko in novo in delavsko Rusijo., in vse, kar je obrnjeno proti Moskvi zalajna za njim in cedi sline po ti blaženi in svobodni in siti Rusiji, samole da ne morejo tja in morajo n. pr. ostati v Pueblu, pa so v duhu vsi v Rusiji, da ima celo g. Molek s takimi duševno odsotnimi neke težkoče.
Možganov na koše, pa nič mišljenja, ker je poleg tistih suhih možganov vse polno samih dolgočasnih lajn.
. Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
COOOOOOOOOOOOO<WOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOO^OOOOOOOOOOOO' |
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in pcSnoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W

ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zgladite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.

'»»WWf»»»»»tf»W»fWfff*»»»»»WWW»»»
Maročila za stenski
koledar za 1. 1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
Veliko veselje
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. {Phs*
Koledar stane s poštnino vred ^^ kar pošljite v znamkah ali v gotovini naj
Knjigarna Amerikanski Slovenec IS 19 West Cermak Rd., Chicago, 111.