Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 30. V Ljubljani, dne 14. julija 1897. Letnik II. »Slovenski List“ izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po 6 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani. Krščanski Slovenci smo! Prepir med »klerikalci" in »liberalci" na Kranjskem je tako ostuden in našemu narodu tako škodljiv, da so ga vsi pošteni Slovenci že do grla siti. Kako potrebno bi bilo, da se lotimo dela! Siti pa še niso prepira kolovodje obeh strank na Kranjskem, ampak hlastno segajo po vsakem sredstvu, ki jim omogočuje nadaljevanje »boja za komando". Z največjo radostjo zapisu jeta »Narodov" in »Slovenčev" urednik besede: »Še se bodeva! Boj mora biti!" »Slovenski List" je začel delati za mir in slogo. Oba prepirljivca sta seveda na to precej sklenila: »Takega lista ni treba! Uničimo ga!" — »Narod" ga je začel prvi preganjati z ognjem in mečem. Na najpodleji način je jemal osebam, ki so pri listu, dobro ime in jih je spravljal ob kruh, in to vse zato, ker »Slov. List" trdi: »Slovenci smo in kristijani, proč tedaj zveza z liberalnimi Nemci!" — Da pokažemo miroljubnost svojo, smo več, kakor polovico »Narodovih" naj-grših lažij in natolcevanj molče požrli; le toliko smo dregnili nazaj, da nas »Narodovci" nimajo na mutaste »Pepete". »Slovenec" je pa ta Čas stregel na nas, kakor mačka na miš. Všeč mu ni list, ker on hoče imeti v znožju svojih nog samo odvisnike, naš list pa nosi na čelu, da je neodvisno glasilo. Stal je tedaj »Slovenec" na stališču gesla: »Observabant eum“. Ko se je pa »Slov. List" začel širiti in izhajati po dvakrat na teden, je brez pravega povoda izrekel »Slovenec" brž sodbo: »Smrti je vreden!" A povod obsodbi so gospodje, ki radi nigrajo škofe", morali dobiti, če ne drugače, pa s sumničenjem in natolcevanjem. In prav tega bi bili od strani »Slovenca" komaj pričakovali, ker se list štuli, da je nekako škofov list. Članek od zadnje sabote pod naslovom: Več luči! pa ne kaže, da bi bil »Slovenec" v zvezi s škofom. Koliko greha zoper osmo božjo zapoved obsega ta članek! Preskočimo manjša sumničenja! Naravnost gorostasna neresnica je ta le njegova trditev: »Slovenski List" ima v programu katoliško vero, a taji cerkveno in škofovsko oblast čez ljudstvo glede na vero in moralo. Zato je »Slov List" katoliško-liberalen list". Za Boga svetega! Pri taki predrznosti ni čudo, da imamo prepir na Kranjskem! Kdaj je »Slov. List" kaj tacega o škofih trdil? Nikdar ne! Mi imamo v našem, strogo krščanskem programu nauk, in ga izpovemo tudi javno, da imajo škofje ne-le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom vero in moralo. Prav zato imajo pa škofje tudi dolžnost, da pokažejo pisaču, ki se drzne v zadevi vere in morale vsejati se na sodni stol in s pomočjo neresnice obsojati posamezne osebe za liberalce, v katekizmu oni odstavek, ki pripoveduje, na kakšen način naj kristijan popravi storjeno obrekovanje in krivično obdolženje. Ne izgubljamo več besedij za danes. Odločno si pa prepovemo, da bi prevzetna »teokraška vlada", jii je napravila že dovolj zla v deželi, sumničila paše krščanstvo. Ako »Narodovci" mečejo somišljenike »Slov, Lista" med najbolj črne klerikalce, »Slovenčevci" pa med obsojene liberalce, je vsakemu mislečemu človeku jasno in očitno, da oboje ob jednem sploh mogoče ni. Pokazali smo pa tudi že nebrojnokrat, da ni resnica niti jedno niti drugo. Zmotljivi so znabiti škofje, kakor trdi »Slovenec", ali še veliko bolj zmotljivi so z nami vred nezmotljivi uredniki »Naroda" in »Slovenca". Zato nas glede na vero in moralo ne sodita predrzno brez dokazov! Dokler smo na svetu, res nismo niti angelji niti hudiči, ampak ljudje smo, sicer ubogi in nesrečni ljudje, a vendar ostanemo nepremakljivo — krščanski Slovenci. Vse drugo nam lahko uropate, krščanske in slovenske ideje ter želje po slogi med brati pa nam ne morete niti jedni niti drugi ubiti nikdar! Te ideje in želje so nam prevzvišene in — nesmrtnerf Novi davčni zakon. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani je dne 18. junija t. 1. izdalo »razglas", v katerem se zahteva, da se mora izjava za odmero občne pridobnine (allgemeine Erwerbsteuer) do konca julija t. 1. izpolniti in odposlati. Vsak davčni zavezanec mora v obrazcu, katerega dobi pri davkariji ali okrajnem glavarstvu, izpolniti: 1.) priredbeno dobo, za katero velja izjava, to je čas, v katerem se misli izvrševati podjetje, sedaj 1898 — 1899. 2.) Oblat (izvrševanje) je navesti kratko, kakor n. pr. gostilna, mlin, trgovina z mešanim blagom, odvetništvo, zdravniška praksa, tovarna, trafika, babice itd. 3.) Število in razred pridobninskega lista, če ga je davkoplačevalec dobival do sedaj od davkarije, kdaj da je pričel svojo obrt, ali se preselil ali pa sam prevzel. Pri splošni povedbi se točke 1—4 navadno izpolnijo, napiše se ime in stanovanje davkoplačevalca, ali pa tvrdke ali družbe. Ako to izjavo da pooblaščenec, se mora ta tudi izrečno imenovati. V točki B. se mora navesti številka in datum listine, katera pooblašča davkoplačevalca, da sme izvrševati obrt; navesti se mora tudi oblastvo, katero je izdalo listino, kakor n. pr. c. kr. okrajno glavarstvo, magistrat, itd. Onim, ki ne potrebujejo tacih listin, kakor umetniki, pisatelji, ni treba točke 5. izpolniti. Podlaga, kako se sodi temu davku pod vrženo opravilo, je ono leto, katero je pred pri redbeno dobo preteklo. Prva priredbena doba, katera vsaka šteje 2 leti, je od 1898—1899. Toraj so merodajne razmere od 1. julija 1896 - 30. ju nija 1897. Izpovčdati je torej treba sedaj razmere, ki so bile v tem času. Pri točki 6. je navesti določno davku podvrženo opravilo. Ako davkoplačevalec izvršuje v istem kraju več podjetij, mora napraviti če vse izvršuje v enem in istem prostoru, na pr. trafika, gostilna, prodajalnica i t. d., samo jedno izjavo, toraj izpolniti samo jedno polo navesti pa mora podjetja posamezno pri točki 6. in 20. Če ima pa dve podjetji, na pr. žago in gostilno, mora pa izpolniti 2 poli, za vsako podjetje posebej. V prvem slučaju se odmeri jednotni davek, če pa davkoplačevalec zahteva se mora pa ločeno obdačiti. Točke 7—10 so lahko razumljive. Pri točki 11. je navesti, koliko časa v letu se izvršuje podjetje, na pr. gostilna samo po letu, žaga, mlin samo takrat, kadar je zadosti vode. Točka 12. velja istotako, če kdo vzame v najem kako kmetijo ali pa obrt. Pri točki 14. se mora navesti, če dela davkoplačevalec sam v obrtu, kakor gostilni, rokodelstvu, proda-jalnici, ali pa če samo vodi, kakor pri velikih tovarnah, prodajalnicah i t. d. Če pa on sam niti ne dela niti ne vodi, mora imenovati tistega, ki vodi podjetje v njegovem imenu. Če pa člani rod-jine, kakor žena, otroci, pomagajo pri obrtu, ne da bi bili plačani, se mora to izrečno navesti pri tej točki. Pri točki 16. je navesti število živine, ki dela pri podjetju, na pr. koliko je vozi ali nosi kamenje, moko iz mlina i t. d. Če se dela s stroji, navesti se mora njih število, vrsta, na pr. parni stroj, turbina, kolo na vodo, i t. d., in pa koliko konjskih sil premorejo. Če se pa stroji le začasno rabijo, mora davkoplačevalec to navesti. Napravna glavnica je že v poprejšnem označena. Navede naj se le vrednost naprave, na pr. tovarna 150.000 gld, hišna oprava 1500 gld. i t. d. Pri obratni glavnici, ki se potrebuje za plačevanje uslužbencev, pride še v poštev vrednost zaloge, sosebno pa svota tirjatev, ki so v knjigi. Pri nobeni glavnici pa ni davkoplačevalec zavezan povedati, koliko je njegovega, in koliko je dobil na kredit. Pri točki 20. je navesti, če se to že ni zgodilo pri 6., kako obrt izvršuje in na kak način. Na pr, črevljar dela za občinstvo ali pa za tovarno, prodajalnica z mešanim blagom, sosebno z obleko, mlin, če melje za posamezne kupce ali za trgovino, i t. d. Izjava za odmero občne pridobnine odda se ustmeno ali pismeno pri davkariji I. instance. Mladoletne zastopa varuh, tvrdke prokurist. Dovoljeno je pa tudi izbrati si pooblaščenca, če oblastvo nasprotno ne zahteva. Izkazati mora pooblaščenec koleka prosto pooblastilp, ki se pa mora glasiti »samo v davčnih zadevah". Ako je pa več posestnikov jednega podjetja, morajo pa naznaniti svojega pooblaščenca; drugače se smatra posameznik kot tak. V obče zastopa mož svojo ženo, če nista ločena, ali pa če on ni za to upravičen, ali pa če drugače zahteva žena sama. Občnemu prihodninskemu davku podvržen je vsak, ki izvršuje kako podjetje, katero mu donaša dobiček, ali pa ima kako obrt. Izvzeta so vsa ona podjetja, katera morajo dajati javne račune (hranilnice, akcijske družbe, zadruge), a ker so ta podvržena posebnemu prihodninskemu davku, nadalje uradniki in z določeno plačo nastavljeni uslužbenci, kmetijstvo in gozdarstvo, če se pri-prosto izvršuje in se prodajajo le surovi produkti, kakor sadje, žito, vino, zelje, krompir, drva. Ako se pa izdelujejo surovi produkti v tovarnah, ako se n. pr. prodaja mleko, maslo, sadje itd. izven sedeža kmetije v stalno odprtih prodajalnicah druge občine, je to podvrženo občnemu prihodninskemu davku. Od imenovanega davka se lahko oproste: 1.) Javna državna in dobrodelna podjetja. 2.) Najemnine, če dela najemnik sam s svojo rodbino, čeravno včasih tudi s pomočjo najetega delavca, delavke, dijaki, če podučujejo, male kmetije, domača industrija, sploh vsa ona postranska podjetja, katerih letni čisti dohodek ne presega 50 gld. Tu se sicer ne gre za majhni direktni davek 1 gld. 50 kr., marveč za to, da ni treba pisariti, opominjati in vabiti, kar veliko več stane, kakor davek sam. Dosedanji tak davek v znesku 5 gld. 2B kr., z dokladami skoraj še enkrat toliko, odpade. 3.) Domača industrija, če dela dotičnik sam ali s svojo rodbino brez tuje pomoči na račun podjetnika, ne da bi imel sam lastni razpoložni kapital, 4.) Obrtniki vsake vrste, če so potrebni in svojo obrt brez pomočnika ali samo z jednim pomočnikom izvršujejo, so lahko oproste za gotovo dobo. Izvirni dopisi. S Koroškega, 11. julija. (Izvirni dopis.) Vsaka sapa sloge v naši Ljubljani daje nam novo moč. Srce nam je poskakovalo, ko smo čitali o slavnosti pevskega društva: „Ljub-ljane“. Nestrpno pričakujemo glas, kateri nam prinese poročilo zlatih besed: „Edini smo!" Velik korak k temu je storjen. Le tako naprej! Da izhaja „Slov. List“ dvakrat na teden, je pomenljiv drugi korak in ljubezen med brati — bodi tretji in zadnji korak, Bog ga daj kmalu! Posnemajmo naše krvne brate Hrvate in Srbe! Tudi med temi je bila nekdaj razprtija, a kdo je imel dobiček? Nasprotnik njih! A, glejmo jih danes! Pokazal je „Dušan silni® dne 13. 14. in 15. junija 1.1., kaj premoreta ljubezen in edinost. In mi? Združevati se hočemo „vsaj gospodarsko" z našim nasprotnikom in pri tem ostati svoji gospodarji?! Smešna in kvarljiva ideja! Ako je nekaterim ljubljanskim gospodom na Dunaj predaleč, naj gredo v Celovec ali Gradec, in prepričali se bodo o gospodarski naklonjenosti naših nasprotnikov Nemcev, dobili bodo pojem v boju za obstanek naš. Zato pa mi z natančnostjo opazujemo dogodke v naši Ljubljani, iz katere nam prihajajta pogum in moč za naš narodni boj. Boja za vero pri nas itak ni treba, vsi bodimo pravi in tedaj tudi verni Slovenci! Vsak naj izprevidi, da brez krščanske vere ni narodu življenja. Zatorej vladaj med nami po-svetnjaki in med svečeniki sladki mir! Kje bi bil naš narod brez pomoči duhovnov? Ker se pri nas na Koroškem na nobeno stran ne pretirava, smo še živi, bijemo se kot bratje z nemškoliberalnim nasprotnikom našim. — Kako veličastne so besede, katere je izpregovoril krakovski škof o prihodu Hrvatov! „Blagoslovi Vas vsegamogočni Bog! Vaš brat sem!“ .... Kar nas je koroške Slovence posebno razveselilo, je bila pri slavnosti »Ljubljane" ogromna udeležba primorskih naših sotrpinov, s katerimi nas veže prav neka posebna ljubezen, kajti — trpin je edin! Edinost Slovencev se je naglašala pri banketu — le žal, da edinosti v Ljubljani ni v potrebni meri. Več govorov smo čitali z velikim veseljem, samo jednega — ne! Brzojavka pa, ki je nas ganila najbolj, je ona g. dr. Gregorina. V Trstu 12. julija. (Delavske hiše. Občinski deficit. Voda.) V Trstu prebiva mnogo tisoč delavcev, kar nam priča že okrajna bolniška blagajna, katera šteje nad 30.000 članov, potem pa pridejo še druga društva s svojimi tisočaki: torej delavske mase je v našem em-poriju jako veliko. Dasi bi bil naš delavec, kakor nekateri trde, še nekako dobro plačan z ozirom na druge kraje, ne vem pa, če je en goldinar na dan res dovolj za delavca in njega družino. Naši delavci najbolj čutijo draginjo stanovanj in neprimernost delavskih bivališč. Znano je, da so za Dunajem v Trstu stanovanja najdražja. Večina delavcev ima samo kuhinjo in sobo, bodisi v pritličju ali v podstrešju. Mislimo si pa družino, ki šteje 5 do 10 udov, ali more potem tako skromno stanovanje biti zdravo? — To se najbolje vidi na bledih licih naše delavske mladine. Dolgo se že govori, čita, pretresuje in zahteva, da naj se zgrade primerna in cena de- lavska stanovanja. — Tudi v Trstu je „Societ4 per costruzioni popolari" sezidala pri sv. Jakobu — v središču delavskih družin — nekoliko delavskih hiš. Hiše so jednonadstropne, v pritličju kuhinja in soba, v nadstropju ena soba ali dve. Največ je takih s tremi prostori in vrtom. Vsak dom ima posebni vhod. Jaz sem vže bival v eni teh hiš. Če tudi so ta bivališča tesna, vender so bolj zdrava, ko navadna stanovanja v mestu. Stanarina teh hiš je 120 do 150 gld. na leto, kar navadni težak ne premore s svojim goldinarjem na dan. V začetku so bila boljši kup, po 96 gld; ali, ker je pri vsi draginji konkurenca velika, so koj poskočila. Konkurenca je nastala posebno iz dveh vzrokov: ker delavske družine z otroci kaj težko dobč v mestu stanovanj, in drugič zaradi hišnega miru — ker je vsak dom omejen v teh delavskih hišah. — Dne 7. julija t. 1. so v ulici Ponziana, tudi pri sv. Jakobu, dozidali 8 novih delavskih hiš, vsako z osmimi stanovanji. Od teh jih ima 12 po eno večjo sobo, eno spalnico za 2 postelji, kuhinjo in klet in stranišče z vrtom. Drugih 52 stanovanj ima pa še eno izbo več in večjo kuhinjo. Površje prvih bivališč znaša 38, a drugo 53 kvadratnih metrov. Vrt ima 40—50 kvadratnih metrov. Ena vrsta stanovanj leži na severu, druga na jugu. Strehe so ravne i pokrite z asfaltom. Te delavske hiše je sezidala „Blagajna proti nezgodam11 za 104.000 gld. Vsako stanovanje bode dajalo po 5% čistega dohodka. Naprava delavskih hiš je hvalevredna, samo stanovanja naj bila cenejša. Kar je čez 80 gld. za večje, in 60 gld. za manjše stanovanje, je vse preveč. Čemu potrebuje Blagajna 5% dohodka od delavskih stanovanj ? — Seveda potrebuje, ker sedanja uprava trosi na tisoče. Ali naj bi pa to tudi delavci pomagali zalagati ?! — Delavci vseh vrst bi morali imeti povsod primerna, zdrava in cena stanovanja. To zahteva interes državni, kakor tudi človeška pravičnost. A tržaški delavci bodo še veliko let morali uživati okuženi zrak tesnih, nezdravih stanovanj. Tu je še velik kos nerešenega socijalnega vprašanja. Trst se šteje med bogata mesta, a tržaški mestni očetje so že davno s svojo gospodarsko modrostjo zabredli v dolgove. Vrh starega dolga je letos 400.000 gld. nepokritih stroškov. Najložje se ti pokrijejo z dokladami. Nekdo se je pa oglasil: Čemu pa že zdaj misliti na parcijelno pokritje, ko bode treba mestu kmalu novih stroškov — novih dolgov? Bolje je počakati in potem naprtiti občinstvu skupno breme, da je bode ložje prenašalo. Naši modrijani so vže vse poskusili in poskrbeli, da se zavleče priskrbljenje pitne vode prepotrpežljivim Tržačanom. Zdaj so se vender vdali in bodo menda sklenili, sprejeti oni zaničljivi projekt Tschebulov glede vodovoda. Vodo imajo pred nosom, pa je ne marajo, zato ker jim nesejo delnice nabrežinske vode po 30%. Čemu bi se tedaj trudili, ko lehko v senci režejo kupone. Tržačani naj pa pijejo najslabšo vodo v Primorju! Ni čudo, ako pomislimo, da so Tržačani rojeni pod melono, ali po naše, pod bučo. — V Istri dne 9. julija 1897. (Izvirni do pis.) Nekaj me boli, a resnice ne morem zamolčati. Povem pa že naprej, da žaliti nočem nikogar. Gosp. dr. Tavčar je o zadnji veliki slavnosti v Ljubljani zadel s svojim sicer lepim in hvalevrednim govorom na napačno struno. Pohvalil je trdi in neupugljivi značaj primorskih Slovanov, a vendar smo spoznali iz njegovega govora, da naših razmer ne pozna prav. Vedno smo trdili in še trdimo, da, kdor ne živi med nami, ne more verjeti vsega, kar se v resnici godi na Primorskem. Oprostite, g. dr. Tavčar — tako je! Kdor tedaj površno, od daleč opazuje primorske razmere, bode sicer rad pritrdil Vašim besedam, kdor pa živi med narodom in opazuje dogodke zadnjih časov, sosebno sedaj po dovršenih volitvah, mora odkrito reči, da ni vse tako lepo in dobro, kakor se vidi. Naše ljudstvo je sicer dobro, značajno, a v takih razmerah, kakoršne so sedaj na Primorskem, se je bati, da se bode naveličalo tolikih naporov, toli ljutega preganjanja. Živim med narodom, v kraju, kjer se bije že leta in leta najljutejši narodni boj, kamor so se uprav pri zadnjih volitvah naši nasprotniki vrgli z vso silo, hoteč na vsak način pridobiti mandat svojemu kandidatu. Propali so vsejedno, a propali so zato, ker so naši vrli narodni voditelji ljudstvo z vsemi močmi podpirali in na-1 vduševali, drugače bi bili za nasprotniki daleč zaostali s svojimi glasovi. O, kako naše izmučeno ljudstvo rado posluša, ako mu čitamo, kar se je zadnje dni godilo v Ljubljani, ker iz tega spoznava, da kranjski Slovenci z nami čutijo, da nas tolažijo! Neki star mož, kremenit značaj, mi je rekel, ko sem mu čital o tej slavnosti: „Poglejte, naj nas Lahi še tako preganjajo, nas spoštujejo pa drugi Slovenci; še jih bodemo — namreč Lahe — ako nam Bog da živeti!11 Toliko je vplival na moža kratek odstavek govora g. Gostinčarja. Taki možje niso izgubljeni. Kakor na posamezne, tako seveda ono tolažljivo sočustvovanje ljubljanskih Slovencev silno blagodejno vpliva na ves narod. A odkrito moramo povedati, da so nasproti besede dr. Tavčerja slabo vplivale na naše preganjano ljudstvo. Seveda, ko bi jih ljudstvo prav razumelo, bi pač drugače sodilo, a naše ljudstvo misli nekoliko materijalno, tedaj pač ni čudno, da se zgraža nad takimi besedami. Ljudstvo namreč tako ume, kakor čita, češ, da nam ni treba pomagati. — A ljudstvu besede tako razložiti, kakor bi se moralo, je težko! Tako, za takrat one besede niso bile umestne, tudi nismo še tako močni, „da bi lahko obstali ob svoji moči11. Voditelji slovanske stranke na Primorskem pač niso oslabeli, a drugače je z ljudstvom. Struna, ki se le nateguje in nateguje, lahko poči. Jaz sam sem imel često priložnost, meniti se z ljudstvom, ki mi je sem pa tje, jako obupno govorilo. „Kaj nam pomaga, ako se tako preganjamo, zato vsi skupaj nimamo ničesar", čuti moram večkrat. Zopet drugi mi je rekel: „Ne grem več na volišče, ker bi mi lahko ubili ženo ali otroke, ki hodijo sle-hrni dan v mesto. Sicer mi pa ne da nič ne Lah, ne Slovenec"! Človek, ki tako govori, je že resi-gniral in takemu je na zadnje vse jedno, vladaj ta, ali drugi. — In jednako govorš po tolikem preganjanju že mnogi! Mi tolažimo ljudstvo, a vsa tolažba malo izda. Kako blagodejno, tolažljivo, okrepčevalno, da, navduševalno pa vpliva na take ljudi, ako čujejo, da še kdo ž njimi čuti, da jim obeta pomoči, obeta jih podpirati. Prav to smo skusili zadnji čas, kakor smo rekli. Ako bi pa z nami nihče ne čutil, ampak bi nas pustil same, češ, dosti ste močni, pomagajte si, potem, verjemite mi, bomo kmalu padli. A ta padec bi ne škodoval samo nam, ampak bi ga tudi mnogi drugi, tudi v središču Slovenije občutili. Da pa do tega gotovo ne pride, nam spri-čuje lepa vzajemnost, ki je vladala pri zadnji slavnosti v Ljubljani, posebno pa res ganljive besede, s katerimi so mnogi govorniki tolažili naše udeležence v Ljubljani. — Mi se tedaj oziramo na središče Slovenije, v belo Ljubljano. Da bode pa mogla Ljubljana res kaj vspešnega storiti za omagujoče Slovence, ki bijejo ob mejah smrtni boj, bodi pred vsem — jedina! To je naša iskrena želja. „Dokler ne bode vihrala na zadnji naših postojank slovenska zastava", smo še reveži in potrebni pomoči. Bodimo složni in podpirajmo drug drugega po zgledu naših nasprotnikov, ker le tako jim imponujemo! O, da bi pač delovali vsi Jugoslovani z drugimi Slovani vedno tako vzajemno, kakor so si obetali v Ljubljani, potem se nam ni nikogar več bati! Sovražnik se nas že sedaj boji, se trese pred nami, ako se le vzajemno ganemo, potem pa bode — bežal! Delajmo po starem geslu: vse za vero, dom in cesarja! Istranin. Politiški pregled. Nemci na zborih. Krčevito drže Nemci skupaj, da bi ugnali Badenija in odpravili pravične jezikovne naredbe za Češko. Zadnjo nedeljo so imeli velike shode v Celovcu in Hebu. Zborovanje v Celovcu, katerega se je udeležilo okoli 700 Nemcev in Nemčurjev, se je končalo brez pretepa, ono v Hebu je pa prepovedala policija. Mesto Heb ob bavarski meji je bilo vse prepreženo z zastavami nemškega cesarstva. Zbralo se je na tisoče ljudstva in je hotelo zborovati v streliški dvorani, a ker je okrajno glavarstvo prepovedalo, so se pričele demonstracije. Metali so kamenje na policijo, ki je prišla iz Prage. Okoli 50 oseb je bilo ranjenih in več zaprtih. Med kričači so se posebno odlikovali poslanci: Funke, Iro in Pergelt. V ogerskem parlamentu vlada huda obstrukcija, ki zadržuje obravnavo o premijah za izvoz sladkorja. Ministerski predsednik Banffy je prišel včeraj na Dunaj, da poroča cesarju. Poljska gimnazija v Tešinu ni dobila pravice javnosti, dasiravno jo je bil minister baron Gautsch obljubil. Poljski listi postajajo nevoljni nad vlado. Poslanec Svježi je izstopil iz polj- skega kluba, ker se je klub premalo potegnil za to stvar. V Londonu se je baje začel velikansk štrajk industrijalnih delavcev. Štrajkuje jih stotisoč in imajo na razpolago veliko milijonov gold. Domače novice. Osebne vesti. Nj. veličanstvo laški kralj Humbert je podelil načelniku tukajšnje postaje, gosp. EvgenijuGuttmannu,zaradi posebnih zaslug viteški križec kronovega reda. — Ljubljansko učiteljstvo ljudskih šol je poslalo za dobo šestih let v mestni šolski svet gg. Jos. Maierja in Fr. Rak-telja. — V Gorici je bil danes zjutraj ob osmih slovesni pogreb pokojnega knezonadškofa Zorna. — V Škofji Loki je bil pokopan dne 9. julija bogoslovec g. Matej Jesenovec. — V Ljubljani je umrl dne 11. julija mesarski mojster Ivan Jager, ki je rad kaj dal za narodne namene. Shod na Boh. Bistrici, katerega sta napravila gg. poslanca Ažman in Pogačnik, je sklenil resolucijo, ki zahteva, da naj se jednake jezikovne naredbe, kakor za Češko in Moravsko, izdajo tudi za slovenske dežele. To je prav. Takih glasov naj bi se sedaj pojavilo prav mnogo med nami, da dobi nemška preširnost vsaj nekoliko protipeze. Da odgovorimo vsenemškemu shodu v Celovcu, bi bil prav umesten vseslovenski shod v Ljubljani, ali v Celju. Ljubljanskim gg. uradnikom javljamo veselo vest, da se potresna podpora skoraj izplača. Državni poslanec, a ne ljubljanskega mesta, nego dolenjskih pokrajin, gospod Fran Povše, priporočal je prošh teden osebno dotično prošnjo ljubljanskih uradnikov pri finančnem minister-stvu, in njemu se je naročilo, zagotoviti c. kr. uradnikom, da se potresna podpora gotovo iz plača, in da se to v najkrajšem času zgodi. Stvar je bila nekako zaspala, in ker se ni našel do zdaj buditelj, se je izplačevanje zavleklo. — Cast vestnemu poslancu! Prosimo pojasnila! Kako je „kurat Koblar neposredno in posredno vzrok, da se zlorabi družba sv. Cirila in Metoda?11 6. kurat Koblar, ki se toliko žrtvuje za to slavno družbo, sam želi, da »Slov. Narod" pusti sumničenja ter navede — dejstva. »Dihurja" imenuje naš list „ Slovenski Narod". Tako nizko mi ne pojdemo. To je naj-očitneji dokaz, kako notri do žolča gospodom naš list preseda, in kako čisto so z dokazi pri kraju. Da se izve stopinja njihove besne raz-gretosti, ni jim treba pritiskati termometra na črepinjo, to kažejo »Narodove11 psovke. Sicer čestitamo že na teh uspehih g. dr. Tavčarju, a prav sijajni še niso. Naj gospod pove Malovrhu, da, če si hoče prislužiti mesečne . posebne nagrade, naj posnema bolj točno pouličnega barabo, ali pa vsaj razgreto staro babo. To bode potem primeren list za inteligenco! — In odkod ta togota? Odtod, ker svet noče več plesati po Malo vrhovi piščalki. „Slov. List" se širi brez policaja, s katerim ima opraviti Malovrh, Koblar je vkljub vsem „Narodovim“ lažem o družbi sv. Cirila in Metoda še vedno odbornik in pevska društva so vkljub vsemu hujskanju še vedno narodna društva in ne »Narodova" društva. „Patr6s je patržs" v — ..Narodni tiskarni11. So že bliže! »Rajši čitajte klerikalne liste, kakor list kurata Koblarja in dr. Gregoriča!" vsklika neki listič »Narodne tiskarne". .Slovenec" mora biti sedaj tudi toliko takten in hvaležen, da izda parolo: »čitajte rajši »Narod" nego »Slovenski List"! in sloga med narodno in katoliško-narodno stranko bode že ložja. Pa pravijo, da »Slovenski List" ne dela za slogo! Akademijo prirede abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani v soboto, dne 17. malega srpana 1897. 1., pod vodstvom glasbenega učitelja, gosp. koncertnega vodje Josipa Čerina in s sodelovanjem sl. godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 na korist učiteljskemu konviktu v »Sokolovi11 dvorani »Narodnega doma". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedež I do III. vrste a 1 gld. 50 kr.; sedeži naslednjih vrst S- 1 gld.; gale rijski sedeži a 80 kr.; stojišča & 60 kr. Vstop nice se dobivajo v trafiki gosp. Šešarka, Šelen- burgove ulice, in na večer akademije pri blagajni. Naj bi se narodni krogi ljubljanski v obilnem številu odzvali vabilu slovenskih učite-liščnikov ter s tem pokazali svojo naklonjenost učiteljskemu stanu. Mi nismo več klerikalci! »Rodoljub" je pisal .dne 3. julija: „Značilno je, da se slavnosti „Ljubljane" ni vdeležil noben klerikalec". Ker so se naši somišljeniki vdeleževali slavnosti »Ljubljane v kar najmnogobrojnejšem številu, je »Rodoljub11 z navedenimi besedami pobil »Narod", ki trdi, da smo zagrizeni klerikalci. Po „Rodoljubovih" besedah je sedaj klerikalce iskati med somišljeniki dr. Tekavčiča. Promenadni koncerti vojaške godbe imajo v Ljubljani na vsporedu samo nemške skladbe. Ali bi ne bilo umestno, ko bi občespoštovani g. župan ljubljanski poprosil vojaško poveljništvo, naj bi se vojaška godba tudi pri promenadnih koncertih ozirala na želje velike večine občinstva, ter poleg nemških, svirala tudi umotvore slovanskih glasbenikov. „Die Wacht am Rhein“ se zopet razlega iz nemških grl po Avstriji. Nedavno peli so jo ljubljanski Nemci v Brežicah, v soboto pa se je razlegala po ljubljanski kazini. Časih je bila ta izzivajoča pesem v Avstriji prepovedana. Ali se vlada sedaj tako Nemcev boji, da je pozabila na svojo prepoved? Doslednost. „Slov. Narod" se včačih vnema v člankih za jugoslovansko vzajemnost, a vzajemnosti med kranjskimi Slovenci — noče; isti list večkrat pobija Nemce zunaj Kranjske, brati se pa z Nemci na Kranjskem in prikriva njih naskoke proti Slovencem. Doma kaže tedaj drug obraz, kakor zunaj deželne meje. Kako se že tak imenuje? Tega hudirja naj »pogrunta" g. Malovrh! Za celjski „Studentenheim“ so Nemci beračili v 1100 avstrijskih in pruskih časnikih. Prošnje — seveda grozno goreče! — so se odposlale na štajarski, koroški, dolnje- in gornje-avstrijski, solnograški in tirolski deželni zbor. Nadalje so prosili podpore 320 občin v Avstriji in ‘2900 občin v Prusiji; 180 hranilnic avstrijskih in — 1409 pruskih itd., itd. Odzvali pa so se samo — 4 kraji. Ti pa znajo, ti! V Celovcu se je ustanovilo krščanskosoci-jalno društvo »Avstrija". V tržaškem mestnem svetu je bil vsprejet predlog d’ Angelijev, da je z ozirom na ugled in koristi mesta odpraviti z javnih ulic vse o k o-ličanske prodajalke kruha in druzih živil, ter prodajalce oglja, da ni smeti dopuščati po ulicah vozov, v katerih so vpreženi voli; da je odpraviti prevažanje umazanega perila ter polaganje in nakladanje istega ob oglih ulic! S tem je italijanska strast hotela udariti slovenske okoličane, pa je še znatneje oškodovala nižje mase tržaške, med katerimi že znatno vre ob brez-glavnem početju gospodujoče italijanske klike. Društva. Občni zbor „Glasbene Matice" bo, kakor smo uže objasnili, v setrtek, 15. t. m. zvečer ob 8. uri v dvorani »Glasbenega doma". Pravico do udeležbe imajo društveni člani in dvojepravni člani pevskega zbora, ki so uže eno leto pri zboru. Obrtna zveza za Kranjsko je izvolila svojim predsednikom g. Frana Šturma, krojaškega mojstra v Ljubljani, in svojim podpredsednikom g. Alojzija Lenčka, kleparskega mojstra v Ljubljani. Pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. julija t. 1., velik celdneven izlet v Litijo in Šmartno. Vspored izleta: Izletniki se zbirajo ob »/*6• uri zJutraj na Južnem kolodvoru, odkoder se odpeljejo ob 6251 in doj-dejo v Litijo ob 732‘. Na kolodvoru pozdravi izletnike pripravljalni odbor. Pred vhodom v Litijo slovesen pozdrav in slavnosten vsprejem gostov. Na to zajutrek v gostilni g. Jurija Oblaka. Ob 9. uri odhod v Šmartno. Pred vhodom v Šmartno slovesen pozdav in slavnosten vsprejem izletnikov. Ob 10. uri sv. maša v dekanijski cerkvi, pri kateri poje pevsko društvo »Slavec". Po maši »pevski sestanek" na vrtu g. Iv. Wa- konigga. Ob 1. uri povratek v Litijo in ob ’/a2 uri skupni obed v gostilni „na pošti". Ob 5. uri popoludne priredi pevsko društvo »Slavec" na vrtu gostilne »pri Fortuni" s prijaznim sodelovanjem litijskih rodoljubkinj, pevskega društva „Zvon" in tamburaškega zbora iz Šmartnega veliko ljudsko veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda (po posebnem vsporedu). Ob neugodnem vremenu vrši se veselica v prostorih g. J. Oblaka. Po veselici prosta zabava. Odhod iz Litije v Ljubljano ob Val L uri zvečer. Oglasila za vožnjo in skupni obed (kuvert 70 kr.) vspre-jema trgovec g. Fran Čuden na Glavnem trgu in društveni odbor »Slavca". V ljudski posojilnici, registr. zadrugi z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Gradišče št. 1, je bilo prometa v 6. mesecih, od 1. januvarja do 30. junija 1897., gld. 1,515.80158. Hranilne vloge se obrestujejo po 4Va°/o obresti in sme vsakdo vložiti. Posojila se dajejo le članom. Tudi se sprejemajo vloge na tekoči račun in se od dneva vložitve obrestujejo. Opozarjamo na bilanco, katera se nahaja v inseracijskem delu „ Slovenskega Lista11. Veselica šentjakobsko - trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je zopet pokazala, kako močno zaslombo ima družba sv. Cirila in Metoda v slovenskem žen-stvu. Veselico, ki jo je uprizorila delavna šent-jakobsko-trnovska ženska podružnica preteklo nedeljo pri Lloydu, je družbinim namenom do-nesla lepo svoto, blizu 300 gld. Vdeležba je bila najobilnejša. Slavnostni govor, ki ga je govorila domoljubna gospa Supančič, podružničiria predsednica, je naredil najboljši vtis. Govornica je z ognjevitimi besedami prosila rodoljubno občinstvo, da bi podpiralo odbor. Povdarjala je druž-bino plodonosno delovanje, ki se vrši v slogi, v • skupnem prizadevanju, v katerem je moč, ter bodrila svoje slovenske sestre, naj polože nov dar prekoristni družbi na oltar, kajti družba je ponos vsakega pravega narodnjaka, ker nas uči celokupnosti vseh delov Slovenije. Čilo pevsko društvo „Ljubljana", ki nastopa v vedno večjem številu, je pod vodstvom g. Černika z vnemo prepevalo slovenske pesmi, oddelek vojaške godbe pa je hvalevredno sviral tudi slovanske komade. Želeti je le, da se vojaška godba priuči novim slovanskim skladbam, kajti v dobi jednega popoldneva Čuti trikrat „U boj“ in petkrat »Sokolsko11, je pač malo preveč. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda gosp. vodja Tomo Zupan se je zahvaljeval z izbranimi besedami podružničnemu odboru, ter napil slovenskemu ženstvu, ki toliko žrtvuje za družbine namene. Spominjal se je tudi požrtvovalnega delovanja pevskega društva »Ljubljana" ter med navdušenimi klici »Živela »Ljubljana"11! napil vrlim pevcem. Želimo, da bi se jednako dobro obnesla veselica v korist družbe prihodnjo nedeljo tudi v Litiji. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske (Konec). Odbornik Povše je poročal, da bi bili imeli dobiti kranjski vinogradarji letos brezobrestna posojila, a ne bode nič, ker je poročevalec v poljedelskem ministrstvu po pomoti (!) za Kranjsko in Spodnje Štajarsko določene svote drugod porabil. In tudi dež. zbor ne more dati podpore za opustošene vinograde, ako ne pride ničesar od države. Prosi naj se tedaj pri cesarski milosti deželi kranjski odločena ministerska podpora s pripombo, da naj bi se v prihodnje sploh večja svota v svrho regeneriranja po trtni uši opustošenih vinogradov postavljala v proračun, Resolucija se je sprejela. Omenil je odbornik Povše tudi, da Pfeiferjevega predloga, po katerem bi tudi župniki za popravo po trtni uši uničenih farnih in cerkvenih vinogradov dobivali brezobrestna posojila, doslej ni mogel rešiti, ker je proti temu g. dež. predsednik. Prišli so potem na vrsto predlogi podružnic: da naj se odpravijo mitnice na cestah, in stroški za ceste razdele na davke, da naj se tudi revnim kmetovalcem dajejo umetna gnojila, da naj ne bodo orožne vaje za nadomestno reservo v mesecu juliju, ko je največ dela, dalje o pobiranju davkov, o mlekarnah, o prešičereji itd. Podpredsednikom družbe je bil izvoljen g. drž. poslanec Povše. Od 107. glasov jih je dobil 64 in g. dr. Bleiweis 38. Za odbornika sta bila pa voljena g. dr. Tom. Ro- mih z 58. in g. Fr. Gombač, potovalni učitelj, z 51. glasovi; ker g. dr. Romih ni prevzel od-borništva, je bil potem izvoljen stari odbornik g. škofovski tajnik Jos. Šiška. Razne stvari. Kvartopirci obsojeni na smrt. Beligrajsko in kragujevaško sodišče obsodilo je dva stara igralca kart na smrt, ker sta z igro veliko po-goljufala in pokradla. — Kaj tacega bi ne škodovalo tadi kje drugje — zunaj Srbije. Sibirska železnica bode veliko prej zgrajena, kakor so sprva proračunili. Zapadni in srednji del sta že gotova in še to leto se zveže Irkutsk z Rusijo. Od Čeljabinska do Irkutska je gotove proge 2447 kilometrov. Brzo napreduje tudi gradnja od Irkutska poleg bajkalskega jezera do Vladivostoka. Najnesrečnejega se je poprej čutil, kdor je bil obsojen v sibirsko pregnanstvo in danes se že ljudje jako radi sami selijo v to deželo. — Drugo znamenito železnico namerava Rusija napraviti od kaspijskega morja v Kivo. Nove šole. Odkar vlada naš cesar Franc Jožef, se je v Avstriji postavilo 9290 novih šol in sicer jih pride: na Spodnje Avstrijsko 1132, Zgornje Avstrijsko 531, Solnograško 385, Šta-jarsko 417, Koroško 311, Kranjsko 288, Istro, Goriško Trst 217, Tirolsko 323, Češko 2127, Moravsko 816, Šlesko 443, Gališko 1785, Bukovino 338 in Dalmacijo 147. Gospodinjska šola na Angleškem. Londonsko .šolsko oblastvo je otvorilo doslej 140 gospodinjskih šol, v katerih se uče dekleta kuhanja, pranja in drugih, za hišo potrebnih del. Praktični Angleži gledajo na to, da si vzgajajo dobrih gospodinj, ne pa samo — čitateljic romanov. ‘ Albert Robida Pre' M. Očak M. IM v Ljubljani, Rožne ulice št. 6 izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. - Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. 5°° OOOOOOOOOOOOOOOI Andrej Rovšek, kipar in izdelovatelj altarjev, LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34, priporoča JKs" svojo delavnico 's^ vsem preč. cerkvenim predstojništvom in vsem ljubiteljem domače umetnosti. Pripoznano umetniško dovršena dela, •ooooooooooooooooot Njegova Svetost Papež Leon XIII. naročil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponij-ju lekarnarju lJICCOL.i-JU V Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Plocoli-Jevo tinkturo za Želodeo preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepčil želodec, jionino-žuje tek ter pospešuje prelmvanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., U steklenic z zavitjem I gld. 36 kr., poštna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr. Najvišj e priznanje (28 - 2) lekarju PICCOLl-Ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljio za želodeo, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja 4* Štefanija. ^ izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr. Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani. Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne. v hotelu „pri Maliču“, II. nadstropje štev. 25-26. Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamni zobje ln oela zobovja. Kavčukovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni. Nova emajlova plomba, nerazrušljiva. za katere trpežnost se jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo. Nova amerlkanska zlata zobna plomba za vsak zob. Vsa dela in operaoije se izvršujejo solidno in reelno s popolnim jamstvom. 0T Ostane trajno tukaj, Lekarna pri Mariji pomagaj IVI. Leusteh^ Ljubljana, Rescljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mosta. Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-sveže iu čisto ^ Dorš. medeč, ribje olje. 1 steki. 60 kr.; dvojna 1 gld. Neprekosljivega učinka je Tanno-Chiniii tinktura za lase katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenica. 50 kr. z navodom. Jedrna zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj M. Leustek. LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša. P k FRANC ČUDEN, urar, Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg. Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah. Spoštovanjem FRANC ČUDEN. V Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko peolvo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Gradišče št. i. Semestralna bilanca % dne 30. junija 1897. (18. mesečni obstanek). Posojila Naloženo pri hv anil-nicah, bankah, poštni hranilnici in gotovina . . gld. 379,939-34 Udov 317 z vplačanimi deleži . . gld. 2,534 — Hranilnih vlog . . „ 468,321 15 Reeskompt pri banki „ 4,000'— , 105,32239 Raiffeisnovim posojilnicam posodila gld. 145,004-09. Prometa v 6 mesecih, od 1. januvarja do 30. junija 1897. gld. 1,515.801-58. 1 JOSIP REBEK, ključavničarski mojster, Francovo nabrežje št, 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13. Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh ključavničarskih del -hi#- ter napeljavo hišnih telegrafov in telefonov. Postavlja strelovode in prevzetna tudi posamezna dela te stroke. —== Cene nizke. — I 'ST ■s h •c eu u o M e3 M a fll najraznovrstnejSih 8$ klobukov, cilindrov čepic i. t. d. Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem J. Soklič, Stari trg št. 1 (pod Trančo). Odgovorni urednik: Svitosla v Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij ^Slovenskega Lista \ Tisek J Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.