Savinjski vestnik LETO IV., ŠTEV. 28 - CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje. Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Tiska_ Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroč-' nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Celje. julija 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA O posredovalnici za delo Doba, ko je naša industrija zaradi mofuega v/.poiia nujno zahtevala ve- liko šte\il<) novih delavcev, je za na- mi. Pereče potrebe po novih delavcih so se ublažile, stanje se je nekoliko ustalilo tako, - okolica, skupno s celjskim že priprav- lja vse, kar bo na ta dan in na pred- večer praznika na sporedu. Tudi p)- samezni kraji in vasi se že temeljito pripravljajo na proslavitev tega dne. Mnogokje so že sestavili načrt proslav in lahko rečemo, da so vse množične organizacije svoje delo usmerile pred- vsem v to. Iz poslednjega sestanka, ki ga je imel prireditveni odbor, smo dobili približno sliko, kaj vse v Celju in okolici pripravljajo za ta dan. Po vsej okolici bodo na predvečer zagoreli ikresovi, ki jih bodo kurili mladinci in gasilci. V Celju ne bo na sam dan proslave, pač pa bo ua pred- večer v parku velika prireditev. Nasto- pale l)odo godbe na pihala, pevski zbori, tamburaši in recitatorji SKUD »France Prešeren«. Sledila bo prosta zabava. Mesto bo že na predvečer ime- lo prazničen izgled, zato naj ne bo hiše in okna, ki ne bi bil primerno okrašen s cvetjem in zastavami. Na Dan vistaje bodo Celjani pohiteli v okolico, kjer bodo v vseh večjih sre- diščih proslave. Bivši partizani bodo obiskali tiste, ki so jim v teških dneh pomagali in na ta način osvežili ne- razdružne stike. Poleg glavne proslave na Planini bo v Celjski okolici še 12 večjih proslav. Na teh proslavah bodo sodelovala kulturno prosvetna društva iz Celja in drugih večjih krajev iz okolice. Doslej se je prireditveni odbor le bolj brigal za proslavo na Planini, vendar bo mo- ral nuditi pomoč tudi ostalim krajem, kjer pripravljajo proslave. Poleg teh proslav, pa pripravlja vsaka vas manjše proslave na katerih bodo so- delovale vse vaške organizacije in društva. V krajih kjer še nimajo kina bo ljudem omogočen obisk kino pred- stav, v dneh od 20. do 50. julija. Po- tujoči kino bo vsak večer predvajal razne napredne filme. Tudi v Planini bodo na predvečer videli kino pred- stavo. Na Planini so priprave za proslavo v največjem teku. Elektrifikacijski odbor je že vse pripravil, da bo že na predvečer prvič zagorela električna luč, ki bo razsvetljevala prostor na planinskem gradu, kjer bo prireditev. Elektrifikacijski odboT je bil že v skr- beh zaradi težav, ki so jih imeli z žico. Priskočil jim je na pomoč član prire- ditvenega odbora tov. Peperko, ki je preskrbel potrebno žico in bojazen je bila odstranjena. Člani Ljudske tehni- ke iz Celja bodo poskrbeli, da bo vsa Planina ozvočena, za otroke pa pri- pravljajo vrtilja'k. Planina bo imela res prazničen izgled. Za okrasitev trga in postavitev mlajev bo poskrbela gozdna uprava na Planini, za dobro postrežbo pa že skrbi zadružnik Šmit iz Marofa. Planinci pričakujejo velik ibisk iz vseh krajev, celo iz Hrvaške, !ii ni jim vseeno kako se bodo gosti počutili med njimil. Obiskal jih bo tudi podpredsednik vlade LRS tovariš Sergej Krčiigher, katerega iPlaninci dobro poznajo, saj je bil med njimi že v prvih dneh vstaje. Za dobro zvezo s Planino bodo skr- beli avtobusi i^n kamioni, ki bodo pre- važali goste iz Sevnice. Do Sevnice pa je ugodna zveza iz vseh smeri z vla- kom. Organizacije naj se poslužujejo skupinskih voženj. Dopoldan bo na Planini kulturni program. Sodelovala bo godba SKUD »Ivo Ključar« in pevski zbor »Ivan Cankar« iz Celja. Proslavo bodo otvo- rili s himno kozjanskega odreda »Bo- hor je vstal«. Okrog devete dopoldan bodo prispele na Planino tri štafete, ki bodo naznanile odkritje spominskih plošč padlim borcem na Henini, pri Stari žagi in Grabenski mamici v bli- žini Št. Vida. Na proslavi bodo sodelo- vala tudi letala s padalci. Popoldan pa se bo slavje nadaljevalo z ljudskim lajanjem. Tudi v Dobrovljah, kjer je bilansta- jiovljena prva partizanska čota in kjer so padle prve žrtve v okraju, bodo do- stojno proslavili Dan vstaje. Program ')odo izvedla kulturno umetniška dru- štva iz bližnje okolice. Odkrili bodo spominsko plošč-o padlim prvoborcem Veri šlandrovi in Dušanu Kraigherju. Večje proslave združene z odkritji spominskih plošč bodo tudi v Strani- cah, Št. Andražu, Št. Pavlu, Matkah, Rečici, Prevorju, Rimskih Toplicah, v Laškem, Št. Jaužu jiri Velenju, v Jur- kloštru in Sv. Štefanu. Povsod bodo na sporedu bogati kulturni programi SKUD iz Celja in industrijskih središč. V vseh teh krajih so povabili tudi ljudske poslance, da bi ta največji praznik preživeli z njimi. Po pripravah se lahko sklepa, da bodo v vseh vaseh in mestih dostojno proslavili Dan vstaje. Bojna patrola v počastitev Dneva vstaje v počastitev dneva vstaje bodo člani Zveze borcev okraja Celje okolice in Celja odnesli bojno zastavo od Dra- melj preko Celja do Sv. Jederti nad Laškim. Zastavo bodo sprejeli 18. ju- lija ob 8 uri zvečer od polčanske boj- ne patrole na Gori pri Dramljah. Okrog 80 oboroženih mož, ki bodo t\o- rili bojno patrolo, bo odšlo preko Dra- melj. Št. Jurja pri Celju, Štor v Celje. Med potjo bodo naleteli na razne za- sede, ki* jih bodo organizirale kra- jevne Zveze borcev in člani Predvo- jaške vzgoje. V noči od 18, na 19. ju- lij bo bojna patrola »napadla« Št. Ju- rij in Štore. Pri obrambi teh krajev bodo sodelovale enote predvojaške vzgoje, člani strelske zveze, PAZ, ga- silci in druga društva. Ob prihodu Ti Celje bo bojna patrola naletela na] »sovražnika«, se z njim spopadla in ga| uničila. Sovražnika bodo predstavljali] člani Zveze borcev in člani Predvo- jaške vzgoje iz Celja. Pri napadu na sovražnika, ki je »zasedel« Celje bodo siodelpvali tudi konjeniki Konjskega športnega društva »Savinja« iz Celjču' S pomočjo njih bo bojna patrola.zlo- mila odpor umikajočega se sovražnika, zasedla mesto, kjer bo il9. julija ob 8 uri zjutraj slovesen sprejem in za- menjava patrol, pred postajo, od tu pa bodo odšli na Trg svobode, kjer bodo ob položitvi vencev pod spominsko ploščo izstrelili častno salvo. Bojno za- stavo bo nato celjska bojna patrola skušala prenesti po mostu na desni breg Savinje, kjer bo naletela na so- vražno zasedo. Konjeniki bodo zasedo pregnali. V borbi* bo sovražnik »mini- ral« most, patrola pa bo prisilno pre- koračila Savinjo in nadaljevala pot proti Laškem. Po zavzetju Laškega bo stekla do Sv. Jederti, kjer bo predala bojno zastavo Trboveljčanom. Poleg obujanja tradicij narodno osvobodilne borbe bo imela patrola hidi velik pomen izvenarmadne vzgoje. Pokazala bo, kako so razne organiza- cije in društva sposobna braniti svojo domovino v slučaju napada. TUDI ČLANI LJUDSKE TEHNIKE BODO SODELOVALI PRI PROSLAVI 22. JULIJA V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU O predstoječem napadu na Šoštanj smo že pisali. Nismo pa omenili, da bo- do v tej »borbi« sodelovali tudi člani avto-moto društva, ki bodo pritegnili še druge, ki niso člani društva pa po- sedujejo motorna vozila. Sodelovali bodo tudi radioamaterji, ki bodo po- stavili zvezo in fotoaimaterji, ki bodo važne dogodke iz »borb« za Šoštanj lovili v svoje aparate.. Kaj je povedala okrajna skupšlina v šoitanjskem okraju Ni (K)lgo odkar je v .Šoštanju zase- dala 3. redna skupščina oikrajnega ljudskega odbora. Iz poročil in disku- sije smo na kratko zabeležili sledcve uajvažnej.še uspehe in pomanjkljivosti v delu OLO Šoštanj, o delu 93. izvo- ljenih svetov državljanov in o odnosu [iuoui.iiu| ivcri partizanske pesmi. Dopoldanska mali- ca je izdatna. Kruh z mesom ali sirom pcitolaži obilen tok, ki ga povzroči razgibana igra in svež zrak. Kosilo je prav tako izdatno. Posebno radi jedo rižoto in močnate jedi. Po kosilu pri- de na vrsto ono, kar se otrokom zdi najtežje, namreč počitek. Toda kar mora biti se tudi stori. Po počitku gre- do otroci na kopanje, seveda če je lepo vreme, zatem se po izdatni malici še malo poigrajo, nakar pa jih vzgo- jitelji popeljejo do mesta, kjer se raz- idejo po domovih... Naslednje jutro pa sč zopet zberejo, toda dnevni red ni isti. V sredo so šli na Celjsko kočo. (Vmes priide tudi kaka ura učenja. Pripravljajo se na poslovilni večer, ko bo za kočo gorel taborni ogenj in ko se bodo razšli polni najlepših spomi- nov. Kakor dnevni red ni isti se tudi jedini list spreminja, toda vselej je hrana dobra in izdatna. Otroci so v dobrih rokah, njih starši pa se za nekaj dni lahko tudi malo odpočijejo in razvedrijo. Kmetje bodo imeli letos pri mlačvi večje ugodnosti kot lani Kot kaže dozorevajoče žito, bo letos \ celjski okolici precej dobra žitna letina. Sicer se bo žetev sama neko- liko zakasnila zaradi slabega vremena v maju in delno v juniju, vendar se je treba že sedaj pripraviti na žetev, ndačev in odkup, ki je letos ostal še v veljavi. Za mlačev žita je na področju okraja ("elje-okolica, že pripravljenih 42 mo- tornih mlatilnic, ki žito tudi čistijo. Središča za mlačev bodo v Vojniku, Laškem, Št. Juriju ob Taboru, Št. Pa- vlu pri Preboldu, Št. Vidu pri Gro- belnem in Ponikvi pri Grobelnem. Ra- zen v teh središčih bodo kmetje lahko mlatili žita tudi v KDZ in KZ, ki raz- polagajo z motornimi mlatilnicami Kmetje pa imajo še precejšnje število lastnih manjših mlatilnic, tako da ni ijojazni, da bi nastal zastoj v mlačvi. Mlatilniška merica bo letos zelo ugodna za kmetovalce. Kot odškodnino za mlačev bo plačal kmet 8% od na- mi ačenega žita. Ta odstotek se ne bo vračunal v obvezno oddajo. Letos binlo oddali mlatilniško merico v naturi sa- mo kmetje, ki imajo obvezno oddajo žita in to le v žitorodnih predelih. V okraju Celje-okolica bodo dali merice v naturi samo v vojniškem in Št. Jtir- skem predelu. V vseh drugih predelih in kmetje, ki nimajo obvezne oddaje, kakor tudi hmeljarji, ki so dosegli plan hmelja, ne bodo plačali merice v naturi, ampak v gotovini. Za mlačev z mlatilnico, ki ima zmogljivost 350—500 kg na Tiro, bo cena za eno uro 400 din. Za mlačev z mlatilnico, ki irha zmo- 2;ljivost 500—700 kg na uro, bo pa cena UO diu na eno uro. Dolžnost krajevnih ljudskih odbo- rov je, da seznanijo kmetovalce po ugodnosti, ki jih bodo imeli letos pri mlačvi in da že sedaj pripravljajo se- znam kmetovalcev, ki žele mlatiti z mlatilnico na motorni pogon. Odkup žita je predviden v začetku avgusta, zato naj bi se kmetovalci še v teh dneh do konca meseca pogovorili o morebitnih napakah pri odmeri obvezne oddaje, kajti v času odkupa bo to prepozno. Stran 2 .SAVINJSKI VESTNIK« dne 14. julija 1951 štev. 28 TEDENSKI PREGLED DOGODKOV šIROM PO SVETU... V Kesongu so se začela pogajanja za mir na Koreji 10. julija so se ob 11. uri po krajev- nem času sestali v Kesongu člani obeh nasprotujočih si »il. Delegacijo zdru- ženega poveljstva vodi viceadmiral Turner Joy. Pred odhodom je izjavil, da se delegacija zaveda svojega po- slanstva in pomena pogajanj za častno premirje. Dejal je tudi, da se bo po- gajal zgolj o vojaških zadevah in to v pogojih, ki bodo sprejemljivi za zdru- ženo poveljstvo. Poveljnik združenih' čet Ri.dgway je ob tej priliki dejal, da se boji na fronti ne bodo zmanjšali, dokler ne bodo do- seženi ustrezni pogoji za sklenitev pre- mirja. V Washingtonu je odnos do pogajanj še dveno nezaupljivo rezerviran. Po- udarjajo namreč, da ZDA odklanjajo vsakršno razpravljanje o Formozi, o sprejemu LR Kitajske v OZN in o mi- rovni pogodbi z Japonsko. Charles W.il- son, vodja ameriškega urada za ob- rambno mobilizacijo, je celo mnenja, da je mogoče sovjetski predlog samo spletka, s katero naj bi zavrli izvedbo ameriškega obrambnega načrta. Na korejskem bojišču med tem boji niiso prenehali. Vrstijo se srditi napadi / obeh strani, le v bližini^ Kesonga je 'atišje. Viceadmiral Joy je po vrnitvi iz Kesonga izjavil novinarjem, da so razgovori potekali v strogem in korekt- iicm vzdušju, generalmajor Lawrence Cragee pa je mnenja, da so bili raz- govori s nasprotno stranko zeh) zado- voljivi. TRUMAN JE ODGOVORIL PREDSEDNIKU PERZIJSKE VLADE Nedavno, kakor smo že poročali, je perzijski ministrski predsednik Mosa- dik poslal predsedniku vlade ZDA pi- smo, v katerem prosi Trumana za po- sredovanje v britansko-perzijskem sporu. Truman je na njegovo pismo odgovoril. V tem pismu, kakor ga pre- našajo tuje agencije, je Truman na- svetoval Perzijcem, naj bodo potrpež- Ijivejši in zmernejši, kajti spor ne ruši samo dobrih odnosov med Veliko Bri- tanijo in Perzijo, temveč je nevaren za ves svet. Pravi sicer, da je bila v ZDA vest, da Anglija načelno prizna nacionalizacijo perzijske nafte, z ve- seljem sprejeta, vendar je mnenja, da bi perzijska vlada morala natančneje in bolj tehtno proučiti razsodbo haaškega sodišča. Ameriški časopisi so prinesli tudi vest, da je Mosadik raz- očaran nad Tmmanovim pismom in da bo morala perzijska vlada sedaj iz- birati med redom in anarhijo, ki se zadnje čase tu in tam v Perziji po- javlja. V ZAHODNI NEMČIJI BO PONOVNA OBOROŽITEV? Amerikanci bodo te dni pričeli po- gajanja s člani bpnnske vlade glede ponovne oborožitve Zahodne Nemčije, Kancler Adenauer je na zborovanju v Essenu dejal, da bi bila največja zma- ga Rusije, če bi uspela razorožiti Za- hodno Nemčijo, ker bi tako Zahodna Evropa lahko kaj hitro padla v roke Sovjetski zvezi. Kakor se zadnje dni opaža, je socialdemokratska opozicija glede oborožitve zelo popustila. ODPORNIŠKO GIBANJE V BOLGARIJI V Bolgariji so dnevno na vrstnem redu nešteti požigi žita. V plevenskem .»kraju se taki požari dogajajo 3 do 4 krat dnevno. V vasi Belene je zgo- relo nad 20 ha pšenice. Bolgarski listi se,veda pišejo o slučajnih požarih, ven- dar je bolgarski javnosti znano, da gre za organizirano odporniško gibanje pod parolo :>Niti zrna žita za SZ«. LABURISTIČNA BROŠURA »SAMO ENA POT« Skupina laburističnih poslancev na čelu z Bevanom je izdala brošuro Samo ena pot«, v kateri se poslanci zavzemajo za neodvisno politiko B^ri- tanije, za postavljanje določenih po- bojev Amerikancem pri dodelitvi le- talskih oporišč v Angliji, v kolikor služijo za varnost Evrope. Brošura go- vori za ponovno oborožitev Nemčije in za popolno vojaško pomoč Jugosla- viji v primeru napada. Nadalje govori brošura o potrebi povišanja davkov kapitalistom in nadaljnji nacionaliza- ciji industrije. NEW-YORčANI D^EMOSTRIRAJO PROTI PRESELJEVANJU V INFORM- BIROJEVSKIH DRŽAVAH Pred sovjetskim veleposlaništvom v New Torku so meščani priredili de- monstracije. Demonstranti zahtevajo :iaj Rusija in druge satelitske države prenehajo z razseljevanjem mirnih ljudi in naj vrnejo deportirance iz Rusije. Gospod veleposlanik iz »miro- ljubne SZ«, predstavnik države, kjer vlada ljubezen in enakopravnost, se je moral v tem vzdušju kaj neugodno počutiti. KAKŠNEGA NEVšEčNEGA DOLŽNIKA IMA AMERIKA Ameriška vlada je od Sovjetske zve- zo že tretjič zahtevala, naj vrne 670 [losojenih ladij. ZDA zahtevajo, naj Rusija poravna odškodnino v višini 800 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza pa je ponudila le vsoto 2-40 milijonov do- larjev. Plačevati bi to vsoto SZ začela šele čez 5 let in izplačevanje naj bi trajalo 55 let. Takega dolžnika je Amerika res lahko vesela. Špekulacije z lesom moramo onemogočiti Pretekli teden je bila na okrajnem poverjeništvu za gozdarstvo konferen- ca, katere so se udeležili predsedniki krajevnih ljudskih odborov in kme- tijskih zadrug, lesni manipulanti, lo- garji, nakupovalci podjetja LES in za- stopniki podjetja LIP. Vsega skupaj je bilo okrog 350 ljudi. Razpravljali so predvsem o obvezni oddaji losa in o tako zvani »divji tr- govini« z lesom, ki so jo v zadnjem času skušali uveljaviti najrazličnejši nakupovalci in posredovalci. Konec junija so v okraju Celje-oko- lica dosegli 71% poseka, 54% spravila in 5^1% oddaje od letnega plana. Uspe- hi bi bili lahko še boljši, či bi posa- mezni kmetovalci izvršili pravočasno svoje obveznosti in če bi se nekatere KZ in KLO bolj zavedali svoje dolž- nosti na tem področju. Najslabši pri oddaji lesa v Savinjski dolini so v Li- ho jah, kjer so do 1. julija dosegli le 23% letnega plana. Za oddajo lesa se ni nihče brigal, ker KZ Petrovče, pod katero območje spadajo gozdovi v Lir bojah, ni do skoraj imela svojega les- nega manipulanta. Tudi kmetijska za- druga na Vranskem, ki sicer velja kot ena najboljših v okraju, se ne more pohvaliti pri oddaji lesa. Saj so do 1. julija komaj dosegli 31% letnega plana oddaje. Razumljivo je, da uspe- hov pri oddaji lesa v tej zadrugi ni, saj sam predsednik zadruge Jurhart, ki bi pri oddaji moral prednjačiti, ni Oiddal še niič. Poleg slabega zgleda predsednika pa vladajo v vodstvu za- druge nekam čudne tendence, ki so bolj podobne špekulantskim apetitom bivših trgovcev, kakor pa socialistični trgovini. Stvar je v tem, da je ležalo na skladišču zadruge okrog 200 pr. metrov lesa, katerega zadruga ni ho- tela oddati, češ, da so nekje izvedeli, da se bo cena lesu dvignila in da ga bodo zaradi tega pozneje oddali. Za- druga tudi ni sklenila pogodbe z od- kupnim podjetjem LIP kot so to sto- rile vse ostale zadruge. Pri odkupu lesa se je najbolj izka- zala KZ Zagorje, ki je do 1. julija od- kupila 80% letnega plana in KZ Šent- janž pri Velenju, ki je izvršila 78% .dana oddaje in 115% poseka. Na podlagi ugotovljenih nepravilno- sti so na konferenci sprejeli nekaj važnih sklepov. Sklenili so, da kmetij- ske zadruge skrbijo tudi za prosti od- kup lesa, vendar odkupovati smejo le tedaj, če so plan obvezne oddaje že izvršile. Če pa na njihovem področju obvezna oddaja še ni izvršena, tedaj tudi prosti odkup ni dovoljen. Prosti presežki v lesu se odkupujejo le na podlagi odkazov in na podlagi sečnega dovoljenja. Le kmetovalci, ki so izvr- šili obvezno oddajo bodo lahko dobili dovoljenje za sečnjo in prevoz lesa. Odkaz poseka do 2 pr. metrov letno vrši krajevni ljudski odbor, poseke nad 2 pr. metra pa odreja okrajno po- verjeništvo za gozdarstvo. Po vseh krajevnih ljudskih odborih bodo od 1. julija dalje vodili tudi knji- go sečnje, kjer bodo vpisovali poseke. Poostrili bodo kontrolo prevoza lesa na cestah in po železnici. Prevoz lesa bo mogoč le s potrdilom okrajnega gozdarskega poverjeništva. Dolžnost krajevnih ljudskih odborov je, da seznanijo o teh ukrepih svoje volivce in da ne dovolijo, da bi jih kdorkoli kršil. Edino tako bomo one- mogočili špekulacije z lesom in zašči- tili naše gozdove pred iztrebljenjem. Vsaka stvar se najbolj vidi, {e jo luč obsije z dveh strani v tretje gre rado. Tako se je zgodilo tudi z zadevo s stanovanjskim vpra- šanjem v Rimskih Toplicah. Tokrat se je oglasil tov. major JA Ivan Čerin. >Prvo, kar imam povedati, je to, da nisem Janez, temveč Ivan, drugo, da nisem doktor, temveč major j A, in tretjič, da trditve v drugem članku o zadevi stanovanjske komisije niso po- vsem resnične. Jaz Bastiču nisem po- nudil stanovanje, pač pa' sem na seji lO KLO dne 13. januarja, kamor sem bil poklican, le predlagal naslednje: da se za tgv. Muselin Slavka najde sta- novanje v neki drugi zgradbi, ker ni več zaposlen v naši ustanovi in da se dosedanje Muselinovo stanovanje do- deli Bastičevi, ki je pri nas v službi. Tako bi bilo stanovanje za tov. Juhar- tovo rešeno. KLO, ki se je s tem pred- logom strinjal, je postavil celo rok, do kdaj bo vsa zadeva rešena. Ponov- no poudarjam, da je v tej zadevi šlo samo za moj predlog, ne pa za dodeli- tev stanovanja, ker ga dejansko ni- mam. Če pa bi KLO ukrenil vse po mojem predlogu, bi bil ta stanovanjski problem že rešen in tudi polemika o tem bi odpadla.« Kako KLO Kalobje pojmuje sodelovanje Fronte v roke nam je prišel »dekret«, ka- terega je izdal KLO Kalobje sekre- tarki tamkajšnje frontne organizacije. Ker je zelo značilen, kako si v Ka- lobju predstavljajo sodelovanje mno- žičnih organizacij s KLO ga objavlja- mo v celoti: Krajevni LO Kalobje Kalobje, 7. V. 1951. Št. Služb. TOT. Zdolšek Ivanka sekretarka OF Verovje Krajevni ljudski odbor Kalobje Vam daje nalog, kot sekretarki OOFO, da obvezno so- delujete pri izvajanju gotovih akcij na vasi. Kadi tega Vam pošiljamo obrazec, katerega je izpolniti, t. j. vnesti vse posevke posejane v spomladi leta 1951. Posevke je popisati pri vseh kmetih v okolici Vezovje tako, da se zglasite pri vsakem kmetu ter ga vpra- šate koliko arov je posejal ovsa, koruze itd. kakor pai obrazec zahteva. Omenjeni popis mora biti gotov najpozneje do 8. V. (jutri) do 15. ure popoldan. Popis je osebno dostaviti na tuk. KLO Kalobje. Smrt fašizmu — svoboda norodu! Tajnik: Fodgoriek Mirko 1. r. O pomenu, vlogi, delu in sodelova- nju Fronte z organi ljudske oblasti se je toliko pisalo, govorilo in tolmačilo tudi v celjskem okraju, zato tega ne bomo ponavljali. Bili smo prepričani, da so to razumeli vsi oblastni in poli- tični voditelji in da se napake, nern- /umevanje in nepravilnosti iz prejš- njih let ne ponavljajo več. Toda »de- kret« iz Kalobja priča, da tam ni tako. KLO Kalobje izgleda še vedno — radi nepravilnega pojmovanja vloge front- ne organizacije in zaradi slabega si- stema dela — uporablja frontno orga- nizacijo, oziroma njene funkcionarje za operativne naloge. Verjetno, da je to tudi glavni vzrok slabega dela Eronte in ostalih množičnih organiza- cij ter KLO sploh in nesodelovanja med njimi še posebej. Eronta je tam ;ia ta način prenehala biti politična organizacija, ki bi morala zagotoviti pravilno izvajanje gospodarskih nalog, a da o nemogočemu diktatorskemu odnosu, ki veje iz te »odločbe« niti ne govorimo. DAN UČENCEV V GOSPODARSTVU je proslavila strokovna žola v 2alcu s tro- dnevno razstavo kovinarske in mizarske stro- ke. Večer prej so učenci igrali igro »Zelena vrvca«. Na šohovskem brzoturnirju 15 šahi- stov-učencev te šole pa je odnesel prvo mesto Glušič Franc, učenec I. razreda. FiZKLLTVRA USNJAR ŠOŠTANJ : ŽSD CELJE 5:4 (3:2) V nedeljo 8. julija sta v Šoštanju igrala zaostalo prvenstveno nogometno tekmo spo- mladanskega dela Usnjar iz Šoštanja in ŽSD iz Celja. Usnjar je svojega nasprotnika, s težavo premagal s 5:4 (3:2) Zanimivo je, da je Usnjar v prvem polčasu vodil s 3:0, v di-ugem polčasu s 5:2. Pri šoštanjskih fantih pa se je zopet pokazala stara pesem — manjka jim kondicija. če bodo hoteli Šoštanjčani v drugem tekmovanju z uspe- hom sodelovati v celjski skupini, bodo mo- rali bolj sistematično in redno trenirati. USNJAR ŠOŠTANJ — FUŽINAR GUŠTANJ 1:3 V nedeljo so v Šoštanju gostovali od- bojkaši Fužinarja iz Guštanja. V prijateljski tekmi so premagali odbojkaše šoštanjskega Usnarja s 3:1. Tudi šoštanjski odbojkaši so pokazali, da nimajo dovolj rutine in kon- dicije, kot njihovi tovariši iz nogometne sekcije. Okrajni odboir Zveze borcev Celje-okolica, skupno 12 Mestnim odborom ZB v Celju, priredi na Dan vstaje 22. julija na Planini VELIK ARTIZANSKI DAN v dopoldanskem programu bo odkritje spominskih plošč, govor podpred- sednika vlade LRS tov. Sergeja Kraigherja, prihod štafet, nastop pevskih zborov in godbe na pihala. Sodelovala bodo tudi letala s padalci. Na ta dan bo na Planini prvič zagorela električna luč. Popoldne vseljudsko rajanje. Železniške zveze iz vseh smeri na postajo v Sevnico so ugodne. Od tu pa bodo skrbeli za prevoz avtobusi in kamioni. Vabi pripravljalni odbor ZB okraja Celje-okolica in Celje-mesto ...IN V DOMOVINI KAJ JE DEJAL VODJA INDIJSKE SOCIALISTIČNE STRANKE V BEOGRADU Vodja indijske socialistične stranke Ram Manolah Loliija, ki se mudi te dni na obisku v Jugoslaviji, je na kon- ferenci za predstavnike domačega in tujega tiska med drugim izjavil sle- deče: »Indijski narod, kakor tudi druge narode v svetu privlači Jugoslavija iz več razlogov. Predvsem privlači njena gospodarska politika in decentraliza- cija, enakopravnost vaših narodov in vaša borba za enakopravne odnose mod narodi Narod Indije občuduje Jugoslavijo, ki je v tem pogledu men- da prva država, ki je pogumno upala reči »ne« državi, ki je desetkrat večja po številu prebivalstva od Jugoslavije.« KAKO VATIKAN SKRBI ZA SVOJE »MUČENCE« Vselej kadar je Jugoslavija hotela s svojo resnicoljubno in napredno po- litiko v svetu kaj doseči, je vmes po- segel Vatikan, ki je blatil Jugoslavijo kot deželo, kjer je vera preganjana in za primer dajal Stepiuca, kot »mu- čenika«. Jugoslovanska vlada je, neglede na Stepinčevo sodelovanje z okupatorjem pri zločinih nad jugoslovanskimi na- rodi, • bila pripravljena izpustiti Ste- pinca iz Lepoglave pod pogojem, da zapusti Jugoslavijo. Tega pa Vatikan ni hotel. S tem, da bi bil Stepinac v Vatikanu ali kje drugje živ in zdrav bi »sveta cerkev« izgubila svojega mu- čenca in z njim politični adut, katere- ga pa je s tem dejanjem Vatikan itak izgubil, kajti svetovni javnosti ta slu- čaj ni več neznan. VOŽNJA NA LADJI, KI JE POLNA EKSPLOZIVA NI PRIJETNA Toda posadka jugoslovanske ladje »Dubrovnik« se je pri tem izkazala. Iz Trsta so v Ameriko vozili velik tovor amonijevega nitrata, ki je vnetljiv pri večji temperaturi, pri dotiku z vodo itd. Mnogo ladij, ki so vozile slične to-i vore je že šlo v zrak ali pod vodo.i Posadka »Dubrovnika« jo morala biti! zelo oprezna. Kaditi je smela samo v! (Miem odrejenem ladijskem prostoru.] Tako so čez Ocean potovali 58 dni ia| srečno spravili nevšečen tovor v Gal-] weston, kamor je bil poslan iz Avstri- je. Posadka s kapitanom Alijo Bego- vičem je dobila pismeno priznanje od ameriške tvrdke. Takega priznanja ni jjrejela še nobena ladja. JUGOSLOVANSKI GRANIČAR _ OSMAN KAPIč POBEGNIL IZ BOL- GARIJE Graničar Osman Kapic, ki je bil pred tedni ugrabljen na bolgarsko ju- goslovanski meji, se je pred dnevi vr- nil v Jugoslavijo. Kapic je v bolgar- skem ujetništvu pretrpel mnogokaj. iloteli so ga prisiliti naj izjavi, da je pobegnil v Bolgarijo in ker tega ni doril so ga vlekli proti Sofiji. Na poti se mu je posrečil beg. S prevaro je odvzel svojima stražarjema orožje in •!e je po 12 dneh vrnil na svojo ka- raulo. Med potjo se je hranil le s če- bulo in slivami. Potoval je le ponoči. Shujšal je za 14 kg. Le ljubezen do svoje domovine mu je vlivala moči, da je vztrajal in uspel. Po svetu semarsikaj zgodi PREVIDEN VLOMILEC V Liibecku je vlomilec vdrl v tuje stano- vanje. V strahu pred presenečenjem je takd) čvrsto zaprl vrata za seboj, da mu je mo- rala policija odpreti vrata na »prostost«. NAČIN POGOZDOVANJA, KI SE OBNESE V neki wcstfalski vasi so sklenili obdr- žati drevje na svojevrsten način. Vsak že- nin mora pred svojo poroko posaditi sedem drevesc. SLEPEC JE MORAL VODITI SVOJEGA VODNIKA V Baltimareeja je moral vodnik slepca plačati 25 dolarjev kazni, ker se je tako na- pil, da gSL je moral slepec pripeljati domov. ZMAZAL SE JE V Parizu so pred sodišče pripeljali člo- veka, ki je v trgovini plačal s ponarejenim bankovcem. Obtoženec je sodišču dokazal, da je denar dobil na policiji kot najdnino, ker je pošteno vrnil najdeno zlatnino. OBJAVE PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR V zadnjem času so se vedno bolj pogosto vršili prekrški zoper javni red in mir, zla- sti je v Celju znano kaljenje nočnega reda in miru, tako da so bili državljani prisiljeni zahtevati od varnostnih organov, da ti pre- vzamejo proti nočnim razgrajačem ostrejše ukrepe. Tako so bili v upravno-kazenskem postopku v zadnjem času od Pover- jeništva za notranje zadeve MLO Celje ka- znovani zaradi kal jen ja nočnega miru: Strok Rudolf, delavec v Cinkarni z 1500 din denarne kazni. Sošter Rudi, delavec v trgovini drž. pose- stev z 1.500 din denarne kazni. Kašaj Rudolf, delavec v Cinkarni s 1000 din denarne kazni. Pasarič fvan, delavec v Cinkarni s 1000 din denarne kazni. Proti več osebam pa je upravno kazenski postopek zaradi kaljenja nočnega reda in miru še v teku. Poverjeništvo za notranje zadeve MLO Celje bo tudi v bodoče zelo ostro kaznovalo in preganjalo nočne razgrajače. Pri tej pri- liki pa opozarjamo še tudi gostinsko osobje na določilo Zakona o prekrških zoper javni red in mir po katerem stori prekršek oseba, ki daje pijačo že itak pijani osebi. Tudi te vrste kršitve bodo preganjane, ker slednje v večji meri povzročajo nastanek kaljenja nočnega reda in miru. REORGANIZIRANA JE SLUŽBA ALARMIRANJA V bodoče bodo prebivalci, kakor tudi ga- silci obveščeni o požaru, rudniški ali drugi elementarni nesreči z znakom vseh siren, ki bo enkraten, enoličen z neprekinjenim to- nom v trajanju treh minut. Posebej še po- vdarjamo, da je ta znak namenjen za ob- veščanje in alarmiranje samo za slučaj po- žara, rudniških in drugih elementarnih ne- sreč. Iz pisarne Poverjeništva za notranje zadeve MLO Celje RAZPIS Industrijske šole Tovarne emajlirane posode za sprejem gojenk in gojencev emajlirske stroke. Deiklice se sprejemajo brez Snternatske oskrbe, za dečke pa je bivanje v internatu obvezno. Kandidati stari od 14 do 17 let, ki so % uspehom dovršili najmanj 2 razreda gim- nazije ali 6 razredov osnovne šole naj vlo-' žijo osebno ali pa naj pošljejo po pošti naj upravo šole lasiuuročno pisane in nekolko-1 vanc prošnje s sledečimi prilogami: Zadnje šolsko spričevalo. Potrdilo KLO o imovinskem stanju staršev.) Pismeno obvezo staršev, da poravnajo stro-j ške šolanja, ako bo učenec zaradi slabih' ocen ali nediscipline odstranjen iz šole, ozi-' roma bi jo predčasno in samovoljno zapustil. Na osnovi predloženih spričeval bo uprava' šole določila, kateri prijavljenci morajo po-; lagati sprejemni izpit iz matematike in slo-; venščine, o čemer bo vsak pravočasno ob-: veščen. '¦ Po uspešno dokončani šoli bodo vsi ab-; solventi zaposleni v Tovarni emajlirane po-' sode Celje. i Uprava šole: RADIO NAROČNIKI! ; Trgovina »Jugotehnika« v Celju, Stane-; tova ulica 5, telefon 164, ima v komisijskii prodaji radio aparate, različne nove in rab-' liene radio žarnice, ter ostali radio ma-i terial. Dnevno sprejema v komisijsko prodajo no- ve in dobro otiranjene radio aparate, radio žarnice in ostali material! PODJETJE OBLAČILA, CANKARJEVA ,1^ sporoča vsem svojim odjemalcem in drugim,^ da zopet sprejemamo v delo odeje iz pri- nesenega materiala. Po naročilu izdelujemo' ročno in strojno! OGL,ASI OKRAJNI ODBOR OF Šoštanj se je iz sedanjih prostorov v Kajuhovem domu pre- selil v bivše prostore Sveta za lokalno go- spodarstvo — Šoštanj, Koroška cesta l/I. NAJDENO je bilo ogrodje možkega dvo- kolesa znamke »štirija«, tov. štev. 666. Last- nik naj se javi z dokazilom o lastništvu na poverjeništvu za notranje zadeve Celje-mesto, soba štev. 6. DOBRO OHRANJEN otroški športni vozi- ček ugodno prodam. Naslov v upravi. PRODAM ali zamenjam odlično registersko klavirsko harmoniko, 80 basov, (tudi zame- njam za dober radio). Naslov v upravi. UGODNO PRODAM kompletno spalnico iz mehkega lesa. Cena 20.000 din. Naslov v upravi. PRODAM STISKALNICO (žel.), sejalni stroj, rabljeno opeko (ca. 10.000 kom.) Naslov v upravi. PRODAM razno pohištvo in posodo. Cater, Lisce štev. 5. PLETILNI STROJ 9'40 znatnke »Diamant« prodam. Naslov v upravi. NA PRODAJ balonska svila (predvojno blago). Celje, Stritarjeva ulica 8 — pri- tličje. PRODAM RABLJENE MIZE, stole in po- stelje, še vse v dobrem stanju. Naslov v upravi. PRODAM čebelne panje, prazne. Martin Pere, Celje, Pod Kalvarijo 17, PRODAM nov raztegljiv kauč. Naslov v upravi. TAKOJ PRODAM otroško posteljo, belo lakirano, dobro ohranjeno z žimnatim vlož- kom in žimnico. Ogled v nedeljo od 10—14, ponedeljek in torek od 14—15 ure. Naslov v upravi. AKTOVKO je neki Saviinjčan zamenjal dne 17. junija na večernem vlaku Rogaška Sla- tina—Celje. Prosimo dotičnega, da vrne vsebino, ki zanj nima nobene vrednosti, to je ključe, očala in šahovske značke proti nagradi na naslov Šaliovska sekcija Žalec. DNE 9. VII. SEM IZGUBILA od Prešer- nove do Vodnikove ulice žensko ročno uro. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Roje, Prešernova ul. 7. MARLJIVA gospodinjska pomočnica išče mesto gospodinje najraje v dvo- aH tri- članski družini. Naslov v upravi. HIŠNO POMOČNICO sprejme takoj Dro- fenik Cveta, Celje, Miklošičeva 2. ZAMENJAM DVOSOBNO stanovanje s ku- hinjo in shrambo v Murski Soboti za enako v Celju. Naslov v upravi. IŠČEM PRAZNO SOBO v mestu ali pa lo- kal za delavnico, ki bi mi lahko služil ob- enem tudi za stanovanje. Naslov v upravi. Razpored nedeljske zdravstvene dežurne službe: Dne 15. VII. 1951 tov. dr. Fišer Jože, Gregorčičeva ulica 7. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO DOM Od 13. do 17. julija, ameriški film BIL SEM VOJNA NEVESTA Od 18. do 20. julija, italijanski film MLIN NA PADU Od 21. do 23. julija, ameriški film MORSKI VOLK KINO METROPOL Zaprto!