24. številka
V Ljubljani, dne 15. junija 1918.
V. leto
Delavec izhaja vsak petek s datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5*20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1*30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica st. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaracnna-vajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri sti-e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne ' a jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poStni ne proste. — Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
linijski Zbor in sklicanje državne konference rudarskih zadrug.
Unijski zbor na Dunaju je sprejel naslednji sklep soglasno:
Sklicati se sme držsvna konferenca rudarskih zadrug le na podlagi sklepa celotnega načelstva Unije sporazumno z rudarsko zadrugo v Falknovu, ki jo je pooblastila prva državna konferenca, da jo skliče, če so vzroki in predpogoji zanjo.
Peti Unijski zbor je napravil k vsem važnim vprašanjem glede na rudarje natančne sklepe, tako da se za sedaj ne zdi potrebno sklicati državno konferenco rudarskih zadrug. Peti Unijski zbor nalaga vsem zadružnim delegatom in odbornikom rudarske zadruge, ki pripadajo Uniji rudarjev kot člani, za dolžnost, da se ne udeleže konference, ki bi jo eventualno sklicevali od katere druge strani, oziroma naj odklonijo delegacijo.
Zveza lesnih delavcev v Avstriji.
Kakor vsem drugim organizacijam, se tudi ni godilo zvezi lesnih delavcev med vojno. Zveza sklicuje zvezni shod, na katerem poda poročilo za čas od 1 januarja
1914	do 31. decembra 1917. V letni industriji je bila tik pred vojno, za balkanskih zmed velika kriza. Brezposelnost je bila tako velika, da je zveza izplačala za leto 1913. za 137.978 81 K več brezposelne podpore kakor prej. Kriza je nato nekoliko od-■ehala. Ko je leta 1914 o veliki noči zboroval zvezni shod, je sklenil zvišati prispevek za 10 h, da bi vsaj za prvo silo podprl blagajno. Vsi smo se nadejali, da bo ta ukrep blagodejno vplival na razvoj organizacije, toda komaj se je uvedel zvišani prispevek, pa je izbruhnila grozovita vojna. Število brezposelnih je naraščalo silno. Samo na Dunaju smo imeli do 2867 brezposelnih članov, v provinciji pa do 1819, skupaj torej 4686. Za tako veliko brezposelnost zveza denarno ni bila dovolj pripravljena, zakai že do konca julija je imela zveza zopet 128.622'15 K več izdatkov nego prejemkov. Samo v mesecu avgustu je izplačala zveza 80.792’21 K brezposelne podpore v septembru 34.32198 K, čeprav so bil« podpore v septembru 1914 za polovico znižane. K znižanju podpor je biia zveza žal prisiljena, kakor je že iz teh številk razvidno, ker so izdatki preveč naraščali, prejemki pa padali, ko je bilo mnogo c anov obenem tudi vpoklicanih. Število , v. Padlo do konca leta 1914 na J rio ocčnim ,?mo i'h šteli konec leta 1913 , j.na nam je organizacijsko Jelo otežkočila in mnogo je bilo tudi članov Kt so men il, da med vojno ne potrebujejo organizacij kar se je pa dokazalo ravno nasprotno. Šttvilo naših članov je padlo v !«Uh 1915 in 1916 na 4012
Razmere so pa privedle lesne delavce
nnmSP°^na"^a Ve^no večja draginja, umetno p manjkanje živil in neprimerno prega-
njanje delavcev je zbudilo zanimanje za organizacijo. Pričela so se mezdna gibanja že leta 1916, zlasti pa po prvem maju 1917. Organizacija je izvedla več mezdnih gibanj razmeroma ugodno. Tako se je pričela organizacija polagoma zopet dvigati, osnovali smo več novih podružnic, ki jih prej nismo imeli ali pa so med vojno prenehale delovati. Koncem leta 1917 smo šteli zopet 6923 članov, to je 2911 več kakor v najhujši krizi.
Značilno pa je, da je v lesno industrijo vstopilo med vojno prav mnogo delavk. Tudi po vojni ostanejo na svojih mestih, zato bo naša naloga, da tudi te pridobimo za organizacijo.
Glede na bodoče naloge zveze bo moral zvezni shod pač ukreniti vse, da se da organizaciji trdna gospodarska podlaga in to z delnim zvišanjem prispevkov. Uverjeni smo, da bomo po vojni potrebovali krepkejšo organizacijo, da se upremo poslabšanju naših razmer, #a kar se podjetniki tako marljivo pripravljajo.
Člansko gibanje seveda ni razveseljivo. Lela 1914 smo izgubili 17952, leta 1915 328 in 1916 1160 članov. Šele leta 1917 smo zopet pridobili 2911 članov več. Med izgubljenimi člani jih je zlasti mnogo takih, ki so morali k vojakom; teh je več nego petnajst tisoč. Mnogo se jih vrne, mnogo jih je padlo, toda tisti, ki se vrnejo so naši in bodo zopet okrepili našo organizacijo z nami, ki smo doma.
Vpisalo se je leta 1914 še 4404 članov,
1915	le še 1243. Leta 1916 smo sprejeli zopet 1401 novega člana, leta 1917 pa 5059.
Ta števila in podatki nam kažejo najhujšo krizo naše organizacije, a obenem nas navdajajo s prijetno nado, da smo na poti do nove moči, do krepkejšega razvoja, kakor je bil pred vojno.
To jamstvo nam bo dal naš zvezni shod in naše lastno delo za organizacijo.
K petemu zboru Unije Rudarjev.
Šele po šestih letih je bilo mogoče Uniji rudarjev končno sklicati svoj zvezni shod, ki bi se moral vršiti vsaka tri leta. Pomenben je ta zbor, ki se je vršil na Dunaju cd 25. do 29. maja, za avstrijsko delavstvo sploh, zlasti pa še za rudarje. Neizbrisne so stvarne razprave in sklepi, ki jih je napravil ta zbor. in neizbrisno trpljenje, pomanjkanje in beda, ki so vse pretrpeli rudarji v tem grozovitem času.
Unijski zbor je brez vsakršnega ugovora zvišal prispevke članov (v 1. razredu) od 40 h na 80 h in razentega sklenil, da smejo člani za krajevne potcebe uvesti še posebne prispevke. Unijski zbor je dalje soglasno in z vso resnobo sklenil: Centralna rudarska organizacija mora postati prava bojevna organizacija, zakaj najnavadneje zahteve rudarjev se morajo dobesedno izbojevati. Zbrati se morsjo bojni pomočki, ki naj služijo v ta namen, da se priborjeno obvaruje in brani. Naša organizacija se mora preustrojiti v času primerno strokovno organizacijo, z? kar potrebuje v prvi vrsti denarne pomočke za izvedbo organizacije in boja. Ta sklep ni samo sklep 43 delegatov, marveč sklep vsega članstva. Dolgoletno prekletstvo, napačni sistem varčevanja je s
tem odpravljeno in to je pri drugih organizacijah ob sebi umljivo, pri rudarjih pa velikanski napredek, pomenben in važen dogodek.
Drugi sk!ep Unijskega zbora je Izvedba centralizacije v administrativni in organiza-torični smeri. Ne več ne manj se ni sklenilo, ko se je določilo, da se premesti centrala Unije na kraj, kjer bo omogočeno koncentrično sodelovanje vseh revirjev in se bo lahko tudi izvedlo. Resolucija, ki je bila v ta namen sprejeta, pravi, da naj se centrala Unije ob primerni priliki preseli na Dunaj, kjer se naj urede tudi uprave vseh strokovnih listov, ki jih prevzame unijska uprava. Ta sklep na prvi pogled ni videti tako važen, v temelju pa je podlaga programu, ki se mora izvesti. Dunaj je takorekoč geografska centrala, središče tudi za vse druge revirje. V to središče naj se premesti Unija kot administrativna centrala, in sicer iz financiel-nih in socialnopolitičnih vzrokov. V tem ožjem načelstvu naj bodo zastopani najvaž-neji rudniški revirji oziraje se na jezikovne potrebe, to je na narodnosti. Trajno ne more Unija iz enega revirja — pa naj bo že na severozahodni Češki, Moravski Ostravi ali na Štajerskem — z uspehom in z vso previdnostjo razvijati svoje delovanje. Če so v organizatoričnem oziru do gotove stopnje kot samostojne revirne organizacije v okviru celote izvedene in pošljejo svoje zastopnike po kategorijah in jezikovnih potrebah v skupno načelstvo, to je, če so rudarji kamenitega, rujavega premoga, koksni delavci, naftini delavci, kopači rud itd. primerno zastopani, tedaj imamo idealno interesno zastopstvo vseh kategorij in jezikov v našem celotnem načelstvu in s tem je prava centralna organizacija ustvarjena. Potem se ne bo dogajalo, rudarji pri ru-javem premogokopu bi se posvetovali o potrebah pri rudniku kamnitega premoga, koksovih delavcev, naftinih delavcev in drugih rudarjev ter sklepali, marveč vsi njih poklicani zastopniki se bodo posvetovali skupno o skupnostih. Res da niso bile posamezne kategorije nikoli oškodovane ali prezirane, če pa je nastal ta občutek, je nastal le zaradi enostranskega zastopstva. Dejstvom se ne moremo trajno izogibati, da so vprašanja organizacije, mezdnega sistema, taktike, stališče napram zavaro valništvu, rudarskim zadrugam itd. itd., ki jih moramo v vsakem revirju po okusu in volji samostojno obravnavati. To vse se pa mora skupno z vsemi revirji obenem in enotno posvetovati in izvesti.
(Konec prihodnjič.)
Resolucije z dunajskega zbora Unije rudarjev avstrijskih.
(Dalje.)
K točki 7. o rudarskem zavarovanju
je bila sprejeta ta resolucija:
Peti Unijski zbor Unije rudarjev avstrijskih priznava, da je z razširienjem ne-zgodnozavarovalne dolžnosti na delavce zaposlene v rutlništvu nastopilo izboljšanje pri invalidni, vdovski in sirotinski preskrbi nastopilo v toliko izboljšanje, da se obratne nezgode odškodujejo na podlagi delovnega zaslužka po stopnji izgubljene pridobitne
zm ožnosti, ter je pravica do polne rente bistveno višja, kakor provizija, ki jo dovoljujejo bratovske skladnice.
Nasprotno pa ugotavlja peti Unijski zbor iznova, da je invalidna in starostna preskrba kakor tudi skrb za vdove in sirote v vsakem oziru sramotna. Razentega je že tako nizka provizija v primeri s časom pred vojno zaradi grozovite draginje vsakdanjih življenskih potrebščin na eni strani in zaradi padca veljave denarja na drugi strani prineslo poslabšanje v mnogoterem oziru Če že pred vojno ni bilo mogoče invalidom, vdovam in sirotam izhajati s pripadajočimi provizijami niti najzmerneje, tedaj je to sedaj zaradi spremenjenih re-elnih vrednostnih razmer denarja popolnoma nemogoče.
Te brezupne razmere so vladi in rudniškim posestnikom gotovo znane. Da se torej rudniški posestniki brez zunanjega pritiska ne bodo odločili, da bi izboljšali nevzdržne provizijske razmere, se ob njih notoričnem nasprotstvu do rudarjev menda ni treba čuditi.
Med tem pa vpliva jako neprijetno, če tudi vlada molči. Rudarji bi bili pač smeli pričakovati, da predloži vlada državnemu zboru zakonski načrt, ki bi odgovarjal spremenjenim razmeram, v čimprejšnje sklepanje.
Peti Unijski zbor zato zopet izraža v zmislu prejšnjih sklepov, da smatra za potrebno, da se invalidna, starostna, kakor tudi vdovska in sirotinska preskrba rudarjev uredi v zmislu splošnega socialnega zavarovanja. Ker pa je žal skoraj gotova nevarnost, da mine še več časa, dokler se uvede socialno zavarovanje, zahteva peti Unijski zbor neglede na svoje načelno stališče za bližnji čas v rudarskem zavarovanju naslednje reforme:
1. V bratovskoskladničnem zakonu normirana najnižja provizija po 200 K na leto Se naj zviša po dovršeni čakalni dobi treh let službe na 600 K na leto. Po petih letih stužbe narašča provizija po vsakem službenem letu za 40 K na leto do najvišjega zneska 2000 K po 40 letih službe. Po dovršenih 25 letih službe sme vsak član bratovske skladnice kadar hoče neglede na svoje zdravstveno stanje stopiti v trajen pokoj.
Vdove prejmejo eno tretjino, vsaka enostranska sirota eno šestino in popolna sirota tretjino moževe provizije naglede na število otrok.
Provizije že podpiranih invalidov, vdov in sirot se morajo zvišati vsaj za polovico zneska.
2. Pri provizijskih blagajnah se mora prispevanje po tabelah, ki se ravna po starosti vstopa, odpraviti, za to se pa naj pobira od vseh članov bratovskih skladnic enoten prispevek.
3. Glede organizacije bratovskih skladnic smatra peti Unijski zbor, da je neodložljivo, da se v posameznih revirjih, v kolikor se to že ni ugodilo, različne bratovske skladnice združujejo revirne bratovske skladnice. Te revirne bratovske skladnice morajo tvoriti zvezo s tem namenom, da poleg drugih splošnih obveznosti zlasti prevzameio tudi nalogo, da zagotove članom bratovskih skladnic, ki se preselijo iz enega revirja v drugega, pridobljene pravice.
4. Eiako kakor provizijske blagajne, naj se združijo tudi bolniške blagajne.
5. Diužmsko zavarovanje naj se uvede v zmislu § 9 zakona z dne 20. novembra 1917 obligatorično in sicer za vse rudarje neglede na visokost njih letnega zaslužka.
6. Onim rudarjem, ki prejemajo od rudarske nezgodne zavarovalnice rento, se jim naj na to. če že ne več, vsaj v izmeri kakor nezgodna zavarovalnica za Nižjo Avstrijo svojim podpirancem, doplačuje dra-giojska doklada.
7. Ker postopanje pri razsodiščih nezgodne zavarovalnice rudarjev kakor tudi
ne bratovskih skladnic izključuje vsakršno
vzklicno pravico, ni mogoče popraviti po-grešnih razsodb. Da se to nevzdržno stanje odpravi in nastopi večja varnost pravice, zrhteva peti Unijski zbor, da se ustavovi višje zavarovalno sodišče, ki je pristojno pri vseh vzklicih proti razsodbam razsodišč v vseh vprašanjih rudarskega zavarovanja.
8.	Slednjič zahteva Unijski zbor odpravo zdravljenja obolelih rudarjev po vojaških zdravnikih.
Domači pregled.
Sprememba v ministrstvu. Notranji avstrijski minister grof Toggenburg je odstopil, ker so mu očitali, da je preveč obziren napram gibanju v državi in ker ni maral neparlamentarnega vladanja. Skoro se zdi, da je žrtev nemških meščanskih nacionalcev, ki žele absolutistični režim v Avstriji. Njegov naslednih je dunajski policijski ravnatelj Edtnund vitez pl. Geyer. Kaj pomeni to imenovanje je jasno. V Avstriji je postal notranji minister policijski ravnatelj. Toggenburg je šel, a ostal je Seidler, ki nima v strankah skoro nobene zaslombe več. Razen te spremembe imamo še eno: predsednik prehranjevalnega urada Paul je bil obenem imenovan ministrom. A dasi se je izvršila sprememba, kriza še ni rešena. Nijbrže pojde tudi še Seidler. Parlamenta namreč menda sploh ne misli sklicati; toda ta njegova rešitev po sedanjem položaju sodeč, ne more biti kako velikega uspeha zanj..
Leše na Koroškem. Pri premogovniku pri nas, ki je last znanega grofa Henkelna so prav žalostne razmere. Rudar z veliko družino zasluži na šiht komaj 6 do 7 kron z vsemi dokladami in mora od tega zaslužka plačevati še prispevke za bolniško zavarovanje in bratovsko vskladnico. Ti prispevki so precej visoki. Že na zunaj pa daje žalostno sliko, ker so rudarji skoro brez obleke, razcapani, in enako tudi žene in otroci. Rudarji so že prej imeli slabe plače; prav nič se niso mogli preskrbeti z obleko, ker so zaslužili komaj za krompir in koruzo, zdaj je pa vse premalo in na obleko niti misliti ne smejo. Občina, ki jo vladajo 'Filipovski in enaki trabanti, se ne brigajo za rudarje, če imajo kaj jesti ali obleči; njim zadostuje, da so sami lepo rejeni in dobro oblečeni. Kaj briga gospodo beda žen in otroki In gospod ravnatelj Steinbach, ta se briga za dobiček grofa Henkla in milostno deli rudarjem pravico, da smejo delati. Gospod komandant nas pa prav pridno tolaži: le potrpite, boste že dobili; tako nas tolaži že par let. Priznati mu moramo, da zna lepo pridigovati in tolažiti, a pomagajo nam njegove besede prav nič. In gospodom se tolažba obnese, rudarji pa trpe in čakajo na prazne obljube, na mast, ki jo dobe vsake tri mesece po 10 dekagramov. Rudarji, zedinite se v organizaciji 1 Naše prevelike bede mora vendar biti enkrat konecI — Opazovalec.
Shod v Celju. V soboto 8. t m. se je vršil pri nas ogromno obiskan shod po §
2,	katerega so se udeležili delavci iz vseh tovaren in železničarji. Shodu je predsedoval sodr. Vrečko, poročal je sodr. Petejan, ki je v eno uro trajajočem govoru pojaš-njeval sedanji položaj delavstva, ter potrebo dobre strokovne in politične organizacije. Po končanem govoru se je vršila živahna debata, v kateri so se delavci pritoževali o neznosnih razmerah bodisi glede plač, kakor glede aprovizacije. Vsi so prišli do zaključka, da je edina odpomoč dobra organizacija. Uspeh shoda je bil ta, da se je enoglasno sklenilo, da naj se (razven politične organizacije, katera šteje po kratkem času svojega obstoja že nad 100 članov) ustanovi podružnica zveze avstrijskih kovinarjev ter se je v ta namen takoj izvolil pripravljalni odbor, ki naj nabira člane. Nato je predsednik zaključil lepi shod, ki je pokazal, da se je slovensko delavstvo v Celju otreslo
indiferentizma in §e pričelo zavedati, da mu ni v čast biti le privesek meščanskim strankam, temveč, da je njegovo mesto med razredno zavednimi delavci. Odbor politične organizacije se je izpopolnil in je bil izvoljen sodrug Gorjanc Josip za blagajnika in Oražen Vinko za tajnika. Člani se lahko zglasijo pri teh dveh, kakor tudi pri predsedniku sodr. Vrečkotu.
Shod v Pasji vasi. Shod, ki se je vršil v nedeljo, je bil jako dobro obiskan kakor še nikdar. Shodu je predsedoval sodr. Seleznik, poročal je sodrug Petejan, ki je v daljšem govoru orisal potrebo dobre razredne organizacije, ker le potom nje si delavstvo svoje razmere izboljša. Govoril je o žalostnih aprovizacijskih razmerah in njih vzrokih. Poročal je o sklepih zbora »Unije rudarjev* ter o vzrokih povišanja prispevkov, ter o drugih sklepih zbora. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato se je vršila obsežna debata o domačih razmerah in vsi govorniki so končali s pozivom na pristaše v strokovni organizaciji. Po shodu je pristopilo lepo število novih članov. Od 1. maja do danes se je število članov podvojilo in je upati, da bo v kratkem času že večina tukajšnjih rudarjev organizirana. — Tudi politično organizacijo že imamo, kdor se hoče vpisati, naj se zglasi pri sodr. Valen-čaku. Na delo za organizacijo in za boljšo bodočnost!-
Stališče Jugoslovanov. Načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, in poslanec dr. VukotiČ, sta imela 9. junija razgovor z ministrskim predsednikom vitezem Seidlerjem, ki je želel informacije o stališču Jugoslovanskega kluba glede sklicanja parlamenta. Glasom komuniteja, ki ga je objavil Jugoslovanski klub, je poslanec dr. Korošec izjavil ministrskemu predsedniku: Jugoslovani žele in zahtevajo, da se takoj skliče parlament, do katerega imajo narodi ustavno pravico. Proti sedanji vladi bodo stopili Jugoslovani v najostrejšo opozicijo. Boj Jugoslovanov bo veljal torej le vladi, ne parlamentu. Kakih sredstev se bomo v o-poziciji poslužili, o tem se posvetovanja šele vrše in se bodo tozadevni sklepi storili skupno s češkimi zastopniki. Sicer pa ni nobenega povoda za to, da bi dajali vladi vnaprej pojasnila o taktičnem postopanju. Če si želi vlada utrditi svoje stališče, je v ustavni državi za to le eno sredstvo, ustvaritev velike delovne večine. Ce si vlada take večine ne more pridobiti, potem mora vedeti, kaj ji je storiti. Zastopnik Jugoslovanskega kluba je pri tej priliki energično protestiral proti preganjanju Slovencev. —■ Ob šestih popoldne sta bila zastopnika Jugoslovanskega kluba sprejeta pri vnanjem ministru grofu Burianu. Razgovor je veljal jugoslovanskemu vprašanju.
Češnje se prodajajo v Gradcu po 2 K 50 vin. do 3 K za kilogram. V Ljubljani stane kilogram češenj 6 do 8 kron. Kaj delajo poklicane oblasti ?
Kako odpravljajo lakoto pri rud arjlh 1 »Arbeiter-Zeitung* piše: M>ralična stran preganjanja, ki se je pričelo sedaj v celem revirju industrijskega mesta Mosteca, spoznamo tudi v dejs.vu, da oblasti ne obtožijo vseh stavkujočih delavcev, temveč vedno le nekatere, ki jih potem ostro kaznujejo, da dajo s tem strahovalni zgled drugim. Obtožba in obsodba pa nimata namena, da bi kaznovala kaznjivo dejanje, o ne, obtoženci in^jjbsojenci so kratko in malo le sredstvo za namei; le zato jih doiže in obsojajo, da bi s tem druge strahovali. Kako ta justica ravna, je treba enkrat za vselej jasno osvetljiti. Gre za obsojence .cesarskega grabna*, kjer je zaposlenih več kot 600 rudarjev, in ki je last zadruge mosteških rudokopov. 22. maja je: ustavilo vse delavstvo delo za ra di p r rr»j kanja živil. O) 9. uri dop. istega dne j‘e prišel nadporočnik Kirschner, poveljnik črnovojn'ške delavske kompanije št. 149, m zapovedal, da delavci nastopijo, koinandi-ranci in odpuščenci posebej, in sicer o
narodnostih. V*aki skupini so prečita!; nato službeni reglement in jih pozvali, da pri-čno delati, obenem pa so jim naznanili, da bodo ravnali z njimi pi prekem sodu, če povelja ne bodo ubogali. Temu nadporoč-nikovemu povelju pa se ni vdal noben delavec. Nato je zaukazal nadporočnik navzočemu Četovodji, zapisati in odvesti vsakega desetega moža, in sicer so to: B)gomil Zivny, Rudolf Schramu, Ivan oerny, Alton Haas, Aaton Hacker, Vaclav Pokorny, Adolf Rudolf in Josip Lotak. Vs; te (osem) rudarje je obsodilo domobransko divizijsko sodišče v Mostecu dne 25. maja na 18 mesecev težke ječe. To ravnanje z delavci, ki nasprotuje vsem naravstvenim načelom pravičnosti in *sem normam zakona — kajti obsoditi bi b:li morali ali vse .krive" ali pa nobenega — se zli že res neverjetno.
Ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je bil izvoljen častnim meščanom mesta Ljubljane.
Osmega vojnega posojila je podpisala ljubljanska občina 500.000 K
Otvoritev obrtnonadaljevalnlh šol v Ljubljani jeseni in redni pouk na ljudskih šolah je priporočal v občinskem svetu sodr. Mlinar.
Mestna kopelj v Ljubljani je sedaj otvorjena samo med časom, ko so delavci zaposleni. S. Mlinar je predlagal na občinski seji naj bo vsaj nekaj dni v tednu kopelj otvorjena	do	8. ali	9. zvečer.
Značilna	aretacija.	V Ljubljani	so te
dni aretirali nekaj udeležencev pri Kranjski aprovizacijski družbi. Dotičniki so baje pošiljali blago napačno označevano v druge kraje, kjer so ga mnogo dražje prodajali. Na Kranjskem pa vsega manjka. Imeli so seveda zveze,	da	je bilo	to mogoče.	Koliko je resnice	na	vsem	tem, bo pokazala
sodna obravnava. Zdi se pa, da bo to Škandal, kakršne smo imeli že drugod, in ki dokazuje nesmotreno uredbo sedanje aprov>'zacije.
Pomorske oblasti se vrnejo v Trst. Ob izbruhu vojtie z Italijo je bil prestavljen večji del pomorskih oblasti iz Trsta v Gradec. Z dne 25. maja so pričele te oblasti delovati in uradovati zopet v Trstu. Vsi uradniki in nastavljenci so se vrnili v Trst
Karte za tobak. Na Dunaju so pričeli izdajati karte za tobak. Od ponedeljka, 17. t. m., bodo tam oddajali tobačne izdelke *e na podlagi nove tobačne naredbe. Enota za teden znaša 6 smotk ali 18 cigaret. Uro za predajo stalnim in slučajnim odjemalcem bodo razdelili. Prejemanje tobaka ra izkaznice se uvede 8. julija 1918. tudi v okolišu ljubljanske tobačne zaloge, v okoliših vseh Orugiti tobačnih zalog na Kranjskem pa avgusta 1918.
Izvoz sadja la sočivja Iz Ogrske. Za izvoz sadja, sočivja in zelenjave iz Odrske SC tev? certifikat. Na podoben način se u L Pfomet s konservami.
Ogrska preskrba. O seji ogrskega prehranjevalnega urada, v katerem se je po-vetovalo o naši žetveni naredbi, poročajo
Budimpešte: V seji se je enketa posvetovala najprvo o določitvi kvote za posamezne osebe. Tisza je predlagal, naj se glavna kvota poviša. Po daljši debati se je sklenilo predlagati vladi, da določi za odrasle	samopridelovalce	18 kg in za	otroke
Poa	14 leti	14 kg na	mesec. Glede krme
* *lv'n° s® 1« predlagalo: za konje 700 kg, za žrebeta 200 kg, za konje dirkače 1200 kg, piešiče 200 kg, (pol ječmena in pol S?’ “	z	ral.adiči ^OO kg, za
600	kJ* n	in za Pltane	svinje
W0	kg na	mesec, Kakor se vidi	iz teh
S iž0?°iVnana.0grSl,em Š£ ved“° "e ™*>.
Svetovni pregled.
s fiaS!!!!2,vn?vojna-z drusih b°iiši kakor
Pornffl d a francoskega ne prinašajo važnih
Uanrediivaif PY° Nemci ob zadnjem sunku p edovah znatno med Soisonom in Reim-
L
som. B>ji so potem nekaj dni ponehali toda sedaj že zopet divjajo grozoviti boji, ki približujejo Nemce Parizu. Teh bojev še davno ne bo konec. Tudi Angleži in Francozi se silovito upirajo in napadajo. Na italijanskem bojišču pričenja živahneje bojno delovanje. Vse pričakuje ua tem bojišču važnih bitk. — V Jtdranskem morju je bila ponoči torpedirana avstro ogrska bojna ladja St. Istvan. Ladja seje potopila; pogrešajo okolo 80 oseb posadke.
Poljsko vprašinje. V članku o poljskem vprašanju zahteva .B^rliner TagblaU", da naj se to vprašanje že enkrat reši. List priporoča kot srednjo pot med avstro poljsko in nemško-poljsko rešitvijo srednjeevropsko rešitev. Ta sporazum na srednji črti bi imel po naziranju vodilnih poljskih politikov tako obliko: Varšavska vlada bi vplivala na Poljski klub ni Dunaju, da naj podpira avstro-ogrsko vlado, od česar si Poljaki obljubljajo precej pozitivnega uspeha. Ta sporazum na srednji poti bi moral postaviti Poljsko državo popolnoma samostojno na svoje noge, ne da bi se Poljska kakršni-lcolimi aneksijami razkosala ter bi se Poljska pridružila v ozki zvezi obema cesarstvoma. Skleniti bi bilo treba primerne carinske, železniške in finančne pogodbe. Treba bi bilo tudi vojaške konvencije, pri čemer bi pa morala Nemčija kot najbolj udeležena država imeti prednost. Nemški inštruktorji bi morali prevzeti organizacijo poljske arrmade in za slučaj vojne bi se postavil skupen generalni štab. Zunanja politika Poljske bi mogla biti samostojna, ne bi pa smela kreniti od srednjeevropske misli. Grof Czernin je enkrat govoril o tem, da naj tvorijo zunanji ministri teh treh držav potom neprestane izmene misli in potom trajnih konferenc takorekoč nekak clearing. Za* poljski blagovni promet na morju bi prišla v poštev mesta Gdansko, Riga in Vindava, ki bi morala dobiti poljsko pristanišče. Na Visli in na eni izmed železnic bi se mogel priznati Poljski carine prosti prehodni promet. Težavna je rešitev teritorialnih vprašanj. Na noben način bi ne bilo mogoče prepustiti Poznanjskega bodoči Poljski. Glede prepustitve Galicije Poljski se zdi, da ima »Tagblatt* isto mnenje, če tega tudi ne pove. Srednjeevropska rešitev poljskega vprašanja ima torej kakor se zdi, za predpogoj, da se Poljska odpove Poznanjski in Galiciji. List pravi nadalje: Če naj se Poljska v bodoče razširi na Belo Rusijo, kjer je precej procentov posestva v poljskih rokah in kjer poljska kultura prevladuje, je to zadeva, ki briga Nemčijo še le v drugi vrsti, enako kakor priklopitev Besarabije Rumunski.
Iz nemškega državnega zbora. V nemškem državnem zboru se je vršila 8. t, m. volitev prezidija. Oddanih je bilo 280 glasov. Poslanec Fehrenbach (ceutrum) je dobil 270 glasov in je torej izvoljen za predsednika državnega zbora. Izjavil je, da sprejme izvolitev. Za podpredsednika so bili izvoljeni poslanci: naprednjak Dowe z 262 glasovi, socialni demokrat Scheidemann s 194 glasovi in nacionalni liberalec Paasche s 187 glasovi.
Vojna še letos končana. „Humanite“ poroča, da je ministrski predsednik Clemenceau napram poslancem izrazil svoje zaupanje, da bo vojna še letos končana.
Za prometnega referenta na južni vojni železnici v Srbiji je imenovan dosedanji belgrajski postajenačelnik - stotnik E. Vargazon, ki je bil ob izbruhu vojne višji revident v Zidanem mostu.
Volilna pravica za Poljsko. Dne 22. junija se sestane poljski državni svet na slavnostno otvoritveno sejo. Načrt volilnega reda za deželni zbor sloni na splošnem, enakem, tajn;m in direktnem glasovanju z nekaterimi posebnostmi proporcionalne volilne pravice. Za dosego aktivne volilne pravice se zahteva starost 25 let, za dosego pasivne volilne pravice starost 30 let. Senat obstoji iz ene polovice izvoljenih in ene polovice imenovanih članov.
Lloyd George o položaju. Na letnem zborovanju zveze tiskarjev je ministrski predsednik Lloyd George razmotrival vojni položaj ter naglašal važnost ameriške pomoči za uspeh aliirancev. Sedanji boj je borba proti brutalnemu idealu, pruskega militarizma. Kriza še traja, a pogum in neuklonljiva eneržija Angležev in Francozov bosta premagali vse težave. Aliiranci morajo biti složni glede cilja in nepopustljivi v svojih sklepih.
Novi vojni cilji entente. Glasom zanesljivih pariških poročil je vrhovni vojni svet entente dne 8. junija v Versaillesu sklenil, da se ustanovitev samostojnih držav za Poljake, Čehe in Slovake ter za Jugoslovane proglasi kot vojni cilj Francije, Anglije in Italije. Ob enem so vlade aliirancev vzele na znanje izjavo državnega tajnika Lansinga, glasom katere Združene države simpatično pozdravljajo prizadevanja Čehov, Slovakov in Jugoslovanov, ter so se pridružile tej izjavi, izražujoč živahno sočuvstvovanje z željami teh narodov. — »Times* pišejo o lem vprašanju v uvodniku: Izjave o poljskem, češko-slovaškem in jugoslovanskem narodu, glede katerih so se zedinili angleški, francoski in italijanski minister v Versaillesu, se ne smejo smatrati kot zadnja beseda zaveznikov. Razmeroma zadovoljiva je izjava o Poljski, manj pa sporočilo, da se zavezniške vlade pridružujejo zadnjim izjavam Lansinga, da uživajo
Društveni funkcionarji j in člani, pozor!	®
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 24. tedenski prispevek t. I. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 14. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 17. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Vsled udarca, sunka ali ha drug način razrezani muskeljni in deli kože zamorejo boleti tudi še po končanem ozdravljenju ali zaceljenju bolesti, ker so živci na tem mestu posebno občutljivi. Priporoča se rabo živce pomirjajočega, bolečine odpravljajočega domačega sredstva, da se take bolečine hitro zopet odpravijo, kadar nastopijo. Opozarjamo na staroznani bolečine odpravljajoči Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. ,Elsa* - fluid, ki bodo v takih slučajih vedno dobro pomagale. Ker zamorejo take bolečine mnogokrat nastopiti, tako pri prevelikem naporu, kakor pri spremembi^ vremena, mokrote, mrazu itd., priporoča se, da se ima vedno nekaj steklenic »ElsaMluida pri hiši. Naroči* naj se 12 steklenic za samo 14 K 32 h franko od lekarnarja E. V. Feller, Stubica »ElsaMrg št. 334 (Hrvatsko) Tudi Fellerjeve tek pospešujoče, želodec okrepčajoče Rhabarbara-krogljice z zn. »Elsa*-krogljice, 6 škatljic franko za 7 K 37 h, zamore se obenem naročiti. So najmilejše, najprijetnejše odvajalno sredstvo sigurnega učinka. Nič manj priljubljen in jako zanesljiv, hitro učinkujoč je Fellerjev turistovski flajšter z zn. »Elsa* za 1 ali 2 kroni in tekoče sredstvo zoper kurji očesa Fellerjeva turistovska tinktura z zn.
„Elsa“, 1 steklenico 2 kroni. Odpravijo radikalno mučne bolečme kurjih očes.
nacionalistične aspiracije Čehov in Slovakov ter Jugoslovanov največje simpatije ameriške vlade, dasiravno pomeni ta izjava Lansinga najvecjo izpreinembo v stališču Zedinjenih držav napram Avstro-O-grski. Ta ameriška izjava gre manj daleč, kakor so angleška, francoska in italijanska vlada dale spoznati napram Cehom in Slovakom ter Jugoslovanom. Zato je umestno, če vprašamo zakaj gre versail-leska izjava glede teh narodov manj daleč kakor prejšnje besede in dejanja evropejskih zaveznikov in to v trenutku, ko mora zavezniška vlada vedeti, da bi bila jasna izjava največje vojaške in politične važnosti.	,	.
Požar v Carigradu. Število hss, ki so postale žrtve velikega požara v Carigradu cenijo najmanj na 8000. V zadnjih desetih letih so uničili veliki požari okoli 20.000 poslopij, to je skoro tretjino vsega mesta.
Nova bolezen na Španskem — uganka. Kralja, ministrskega predsednika se je lotila bolezen, ki se je razširila po vsej Španiji in je bolna na njej že tretjina prebivalstva. Bolezen se ne jemlje kot resna. Mnogo gledališč je zaprtih, ker je obolelo skoro vse osobje na tej nerazumljivi bolezni. Služba na električnih železnicah je motena, ker je večina nastavljencev obolela. Zdravniki priporočajo, naj se ukrenejo resne odredbe, ker je pričela tudi leta 1889 divjati kuga 'ra enak način kakor ta bolezen. Listi se večinoma pečajo s podrobnostmi te bolezni. Prebivalstvu se svetuje, naj dobro prezrači vse sobe in naj hodi na sveži zraK. Javnih zabav ne obiskuje nihče. Poleg mi-nistrskega predsednika so bolni šc *, finančni, mornariški in naučni minister ter njihovi uradniki. Domneva se, da je kralj nalezel bolezen, ko je prisostvoval božji službi v grajski kapeli. — »Temps* poroča: Sani-tetni komite v Madridu je izdal celo vrsto odredb zoper divjanje te epidemije. Časopisi izhajajo v zmanjšani obliki. V Madridu je obolelo 80.000, v Barceloni pa 20 000 do 30 000 oseb. Umrl dosedaj še ni nihče. To bolezen, ki je podobna hripi, povzroča posebna mušica, in je doma v Afriki. Sin se letos tudi drugod.
k
Miši, podgane, stenice ščurki!
Izdelovanje In razpošiljanje izkušenih radikalno učinkujočih uničevalnih pomočkov, za katere dobivamo vsak dan zahvalna pisma! — Proti podganam in mišim 5 K, proti ščurkom in rusom 4 50 K, tinktura proti stenicam 2 —K. Prašek proti moljem K 2 — prašek proti mrčesom K 1 '50 in 3‘—, razprševalec zanj 1-20 K, tinktura proti človeškim ušem 1*20 K, prašek proti kurjim u*em K 2*—, mazilo proti ugem za živino 150 K, prašek proti oblačilnim in perilnim ušem 2 K, tinktura proti vsakim bolham 1 K, 20 tinktura proti sadnemu in zelenjavnemu mrčesju (škodliv-cem rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju.
Zavod za uničevanje mrfesja III. IKER, m
Zagreb 6 Petrinjska ul. 3 (Hrvaško). I
Vsaka žena
ni j bere moje velezanimivo navodilo o
!
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov ; Ida Krause, Pressburg
(Ogrsko), Schunzalrasse 2. Abt. 07
Ne stane nit!
Književnost in umetnost.
Doposlane so nam bile te dni naslednje knjige in jih priporočemo za knjižnice in za zasebno nabavo:
Šopek samotarke. Napisala Manica Komanova. Knjižica obsega 22 poljudnih sestavkov na 176 straneh. Vezana stane K 4 60. broširana K 3 20; po povzetju 73 h več. Kdor pošlje denar naprej, dobi Knjigo poštnine prosto. Bobiva se v knjigarnah in v Zvezni tiskarni, Ljubljana Stari trg 19.
O ljudskem ždravju. Napisal dr. Alojzij Zalokar. Knjižica obsega 86 strani velike osmerke. Knjiga je poučna in ji pravi pisatelj sam „iz poglavja socialne medicine", ter kaže v njej socialne grehe in nedostatke kot oviru ljudskemu zdravstvu. Knjižica se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 8. Stane izvod K 3 60, s poštnino vred K 4 —
Jetiki — boj! Ta knjižica (78 strani) je poljuden opis ljudske bolezni jetike, ki preti zlasti sedaj zaradi pomanjkanja hrane in naporov človeškemu rodu. Jetika je kužna bolezen. Pisatelj dr. Anton Brecelj pojasnuje bolezen, navaja, kako se je varujmo in utrjujmo proti njej. Knjižica je kakor nalaši času primerna Cena ji je K 2. Dobiva se v Novi Založbi, Ljubljaua, Sodna ulica 8.
Člani delavskih organizacij, ne pozabljajte plačevati članarine^ vedno o pravem
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
NADOMESTILO MILA.
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12—. 1 zavoj z -------------- 10	kg	K 23—	------------
Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zabo;a z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14— Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18-— Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel kosov K 18—. Razpošilja po povzetju. Prt večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej Naiiranj se more rarrčiti en ___________ zavoj vsake vrste. -
Izvozno podjetje M. Jt)NKER v Zagrebu št. 6. Petrinjska ulica 3., IH, telefon 28-27.
Najzsneslivejše sredstva prati temu je
P A R A T O L
GARJE	domače mazilo.
ir	Ne maže, je brez duha.
a ISA I	torej tudi Iti dan uporabno.
Velik lonček K 3 50, dtojii lonček 4 K PARATOL-FRAŠEK Šknllja 2*50 K. v»roje občutljivo kožo
Oboje se doH proii predplačilu ali povzetju pri
PARAT0L DELAVNICE lekarnar« M Kleina, Budapesm Vll-13., Rozsa-utca 21.
SRBEČICA
HRASTE
f
  m on m 6.
resislrovana zadruga z omejeno zavezo«
Tiskovine za Sole, Supan-stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro>
.v Sur, muzikallj Itd.
Sfereotiplfa. Litografija«
Okrajna bolniška blagajna
— v Ljubljani =-.	=
Pisarna: TnrJaSkl trg štev. 4, piro nadstropje Uradne ur« so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah ln praznikih Je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.	Stanovanje
Dr. Koienina Peter splošno zdravljenje	'/»H—1/**	Turjaški trg St. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje	V2l0-V.ll	Turjaiki trg B. 4.
	2-3	FiBntiškBnskanLZ.
Dr. Franc Uinfir kirurg in spl- zdr.	•/j1.-'/23 ’	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti y pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol* niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika Izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir® le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina »e izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. 8 pritožbami Be je obračati do na* čelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Iiran Jan in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mul strojev
Id strnit za pietenle Munihu) za rodbino in obrt
Pisalni stioii Adler.
Vozna kolesa«
Ceniki se dobe zastonj in franko.