TRGOVSKI UST Časopis asa trgovino, - industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ! Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. j mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži sc v Ljubljani. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 18. maja 1926. Telefon št. 562. ŠTEV. 57. Načrta novih zakonov o menici in o čeku. Prof. dr. M. Škerl j. 11. Načrt meničnega zakona. !. (Jas dospetka, kraj plačila. Dočini je po našam meničnem redu menica, v kateri dospetek sploh ni naznačen, neveljavna, bi se poslej smatrala za menico vpoglednioo. Tržne menice se odpravijo. — Menica, ki nima plačilnega kraja, ker ni naznačen izrecno ali ni v menici pri trasatovem imenu .naveden noben kraj, poslej ne bi bila neveljavna, če je kak kraj naveden pri transantovem podpisu; Ui kraj se smatra za plačilni kraj in obenem, če ni povedan kraj iiz-danrja, tudi za kraj i zidanja. Praktično Ibo to tam, kjer se menica podpiše s firmo irt je v besedilu firme naznačen tudi kak kraj, kar ni redko. — Menica vpogledni cj in vsem koledarskim izdajam doda pri dnevih še navedba starega datuma, ki je za zgodovinske dneve merodhjen. Za določitev pretečenih datumov po novem računanju sc določi pose-bdn ključ, po katerem.je lahko najti pretečeno dobo in dotični dan gotovega dogodka: če je u. pr. določiti rojstni dan kake osebe, njeno starost, zapadlost obvez itd. Namen te akcije, ki jo izvršujejo z vso vnemo, ki bi morda danes važnejšim svetovnim problemom bolje prijala, je predvsem ustvariti enotnost koledarskih razlik, pojem pa dvigniti število delovnih dni ter poenostavili računanje Časa. Polagoma postanejo koledarji na f:t način sploh brezpotrebni, ker se brez težav lahko ugotovi vsak datum v lotu oziroma pripadajoči tedenski dan. Kmalu se bodemo privadili, da je 20. avgust pondeljek, 4. december sobota, zadnii vsakega meseca pa torek. Ko bi človeštvo z novim koledarjem tudi praznovalo uvedbo svetovnega miru, bi to bil najsijajnejši spomenik, ki ga postavimo našim potomcem. KONGRES PRAVNIKOV KRALJE- ( VINE SHS. Naši javnosti je že znano, d a's e bo vršil letošnji kongres pravnikov v Ljubljani. Priprave zanj se nadaljujejo. Stalni odbor je imel pred kratkim v Zagrebu sejo, na kateri se je sklenilo, da bo imel ljubljanski Kongres svoje skupščine in sekcijske seje v dneh 9., 10. in 11. septembra l. 1. Določili so se tudi referati in poročevalci. Na dnevni red so postavljeni naslednji predmeti: I. Izenačenje bračnih prav v kraljevini. Referent g. dr. Rado Kuse j, univ., j prof. v Ljubljani; koreferenti gg. Alek- j sander Andrejevi 6, apelacijski j sodnik v Skoplju; dr. Bertold Eisner, senatni predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu in dr. Edo Lovrič, univ. prof. v Zagrebu. fl. Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. Referent g. dr. Kosta K uma nudi, minister n. r. in univ. prof. v Beogradu; koreferenta gg. dr. Vidan B 1 a g o j e v i č, odvetnik v Beogradu in dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu. UT. Valorizacijsko vprašanje. Referent g. dr. Edvard Pajnič, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani; koreferent g. dr. Josip M u d-r ovčic, svetnik stela sedmerice v pokoju v Zagrebu. ' IV. Vprašanje državljanstva. Referent g. dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu; koreferenta gg. dr. Ivan Subotič, sekretar v min. zunanjih del v Beogradu in dr. F ran Vodopivec, veliki župan v pok. v Ljubljani. V. Reorganizacija upravnega sodstva. Referent g. dr. Štefan Sagadin, državni svetnik v Beogradu; koreferenta gg. Joran V. Stefanovič, svetnik upravnega sodišča v Zagrebu in g. dr. Henrik Steska, svetnik upravnega sodišča v Celju. VI. Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor. Referent g. dr. Josip Šilovič, univ. prof. v pok. v Zagrebu; korefenta gg. dr. Metod Dolenc, univ. prof. v Ljubljani in dr. Josip V e-s e I v Sarajevu. VIL Vprašanje notarijata. Referent g. dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski gori; koreferent g. dr. Djordje J a n e , ape- | lucijski sodnik v pok. v Skoplju. Po končanem dnevnem redu bodo v nedeljo 12. septembra izleti kongresi-stov v slovenske kraje. V imenu srbskih Članov,se je izrekla veleshnpatičua želja, da naj. bi bil oficijalen izlet v mesti Celje in Maribor. 1 Meseca julija bo izdal Stalni odbor knjižico, ki bo obsegala kratko vsebino vseh napovedanih »predavanj in se pošlje vsem prijavljenim članom Kongresa v lažje razumevanje referatov, ki so na dnevnem redu. Doslej se je priglasilo približno 500 članov, pretežni del iz Beograda in Srbije. Slovenski pravniki, ki se še niso prijavili, naj store nemudoma svoji) dolžnost. Članarina je za javne uradnike in pravne pripadnike 60 Din, za ostale 120 Din. Za vsakega rodbinskega člana (soproga ali hčerko) je prispevek ravnotolik. Plača naj se po položnicah, priloženih prvemu letošnjemu snopiču Slovenskega Pravnika«. Pričakovati je, da bo naša javnost tako v Ljubljani, kakor tudi drugod, sprejela udeležence Kongresa s prisrčnostjo in gostoljubnostjo, ki diči Slovence že od nekdaj. Trgovina. Dobava umetnih gnojil za Egipt. Poljedelsko ministrstvo Egipta potrebuje večje množine gnojil, novih vreč, pločevine za plombe in orodja ža plombiranje. Ponudbe je poslati do 8. junija t. 1. poljedelskemu ministrstvu v Cairo. Pogoji in obrazec za pismene ponudbe so interesentom v pisarili zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani iui vpogled. Poslovanje beograjske borze v 1. 1925. V preteklem poslovnem letu je znašal promet na beograjski borzi 44.211 milijonov 90.604.55 Din. Pred borznim razsodiščem je bilo 59 spornih slučajev, či-jih sporna vrednost je znašala 8,015.010 dinarjev 40 par, od teli je končalo s poravnavo 28, z odstopom 9, v ostalih slučajih je sodišče izreklo razsodbo. Govoreč o gospodarski krizi pravi poslovno poročilo borze, da je kriza naše industrije teni težja, ker je nastopila v trenutku, ko čuti vsa svetovna industrija posledice nadpredukeije, odnosno znižanja kupne moči konsumentov. Obenem so se znatno podražile industrijske delovne moči. Kljub splošni gospodarski krizi je pa okrevanje naših valutnih razmer in stabilizacija domače valute v preteklem letu napredovala. Lani se je v Jugoslaviji prvič posrečilo stabilizirati dinar na daljši čas. V tem pogledu smo dosegli lepe uspehe. Operacije na valutni in efektni borzi kažejo razvese- ljiv napredek. Ta napredek se pozna posebno v trgovini z efekti, ki je kvantitativno v primeri s prejšnjimi leti znatno poskočila. Nasprotuo pa borza kljub vsemu prizadevanju ni mogla oživiti produktivnega prometa. Vzrok je seveda splošna gospodarska kriza, ki močno pritiska na produktno borzo in ovira delovanje. Trgovina s suhimi slivami na brckem trgu. Od 26. aprila do t. maja se je dovo-zilo na brčki trg 60.85 kvintalov sljiv, izvozilo pa 1.104.14 kvintalov. Največ' se je izvozilo v Nemčijo 525.45, nadalje v Avstrijo 313 kvintalov, v Italijo 150 kvintalov, v Češkoslovaško 59.40 in na Poljsko fS‘2.04. Vli. trgovski mednarodni semenj v Bruslju, ki se je vršil od 7. do 21. aprila t. 1., je po svojem moralnem in gmotnem uspehu presegel vse dosedanje bruseljske semnje. Udeležilo se ga je-2.862 raz-stavljalcev. Razstavljale! vseh strok so bili z uspehi zadovoljni. Samo en dan, bila je to nedelja, je posetilo velesejm nad 150.000 oseb. Prihodnji velesejm se vrši aprila meseca 1927. Svetovni kovinski trg in angleški Strajk. Angleški št raj k se je javljal na svetovnem kovinskem trgu že davno prej, preden je izbruhnil. Angleški kovinski kurzi so bili v začetku maja najnižji v zadnjih petih četrtletjih. Nadaljni položaj je odvisen cd trajanja štrajka; do končanega štrajka bo produkcija trpela na težkočah prodaje. Konsum je ponehal tudi v Ameriki in bc še bolj, a produkcija se ni še nič omejila ali pa vsaj prav malo. Vsi ti dogodki kažejo na znižanje cen, ki je že nastopilo. V Ameriki so postali vsled angleške krize oprezni, vse cene1 so se morale znižati. Trg je že v prejšnjih tednih nakupil dosti bakra m cinka in zato sedaj popustil, dočim so po cinu in svincu vendar še precej povpraševali. Nemški import bakra,'cinka in niklja se je v marcu po dolgem času prvič spet male dvignil, eksport surovih kovin je letos na Nemškem v splošnem dosti manjši kot je bil v istih lanskih mesecih. V Ameriki so v svrho regulacije izvoza bakra organizirali Copper Kxpbrt Tra-ding Cd (copper — Kupfer, trading trgovski). Pravijo, da je njen zastopnik že na potu v Evropo; stopil bo v stik z ameriškimi prodajnimi agenturami pa evropskem kontinentu in na Angleškem, ni pa menda v načrtu skupni sestanek vseh teh zastopnikov. Pravijo, da bo nova družba začela v juniju poslovati. Ameriška produkcija v februarju je dala 68.000 ton, v marcu pa 74.500 ton. Kljub znižanim cenam smatrajo položaj velikih ameriških bakrenih družb še nadalje za zeh ugoden; Kennecott Copper Co., ki proizvaja ca eno šestino vse svetovne bakrene produkcije, je imela lani 17 milijonov dolarjev čistega dobička, družba Anaconda 17.5 milijonov napram 6.7 milijonom leta 1924. Zadnja cena bakra v Ameriki je 13.93 centov. Cena s v i n c a je šla na Angleškem dol na 27 'A funta. Angleške zaloge ce- LISTEK. Borza, nje pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi. (Nadaljevanje.) Mlinska industrija Slovenije, ki ima kakih 40 velikih mlinov in približno 2000 domačih vodnih mlinov, je v primeri z mlini, ki se nahajajo sredi bogatih žitnih polj, v.tefekem položaju, ker ne more spričo dejstva, da mora voziti surovino, to je žito iz daljnih'pokrajin v Slovenijo in potem moko zopet razpošiljati po železnici, medtem ko je ta dvojni prevoz drugim mlinom prihranjen. Ako pa mlin krije svoje potrebe žita še toliko dražje, kot nam kaže ta gornji slučaj, je seveda lahko razumljivo, da težko najde odjemalca za svoj mlinski produkt. Tak slučaj govori vendar sam zase dovolj jasno, da je Borza tako za trgovino kakor producente nujno potrebna institucija, ki je važen instrument v rokah pridobitnih slojev. Temeljno načelo vsega borznega poslovanja je, da je v trgovskem poslovanju in prometu strogo paziti na načelo dobre vere in zaupanja. Brezpogojno spoštovanje in zaupanje v dano besedo | je predpogoj vsega debi. Ustmeno ali j pismeno izrečena beseda je noizpremen-Ijiva. Obveznosti, ki jih sprejmeta torej kupec in prodajalec s sklenjeno pupčijo, je točno in kakor dogovorjeno izpolniti. — Iz (ega tedaj tudi razvidimo, da zahteva borzno poslovanje celih, treznih mož, ki se morajo zavedati svojega dela ako nočejo doživeti poleg stroškov in neprijetnosti tudi svojega — konca! Tn to je nujno potrebno za vso trgovino in industrijo, ker moralni vpliv ozdravlja slabe razmere, pomaga legalni trgovini, koristi narodovi celokupnosti in dviga sloves trgovine tudi preko državnih meja. Zato je Borza važni činitelj narodnega gospodarstva, ker nam odpira nova pota v nove zemlje in osigurava polagoma tudi svetovni trg. Dobro razvita in resna trgovina pa nosi trgovcu in državi koristi, celokupnemu narodu pa blagostanje! Kjer pa je doma blagostanje, tam pro-cvita tudi trgovina, obrt in industrija! Til. Borzno razsodišče. (K >Pravilniku razsodišča Ljubljanske Borze.) Vsi trgovska posli, sklenjeni na Borzi na temelju trgovskih običajev, kar imenujemo kratko uzance, so podvrženi v slučaju spora razsodbi borznega razsodišča. Proti tem razsodbam ni priziva. Lahko pa se sklepajo trgovski posli izven Borze tako, da se podvržeta obe stranki, kupec, in prodajalec, v slučaju spora brezprizivni razsodbi borznega razsodišča. V tem slučaju pa je potrebno, da navedeta v sklepnem, pismu, da se podvržeta brezprizivni razsodbi te Borze. To sklepno pismo morata podpisati oba pogodbenika, to je kupec in prodajalec. Pri tokolirani trgovci in borzni člani so pri- borznih poslih podrejeni brezpri-zivnetnu razsodišču že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo ali zaključnico, ki ima klavzulo za podsodtiost borznega razsodišča. To velja za vse ino-zemce, ki kupujejo ali prodajajo na Borzi. Razsodišče je sestavljeno iz predsednika in določenega števila članov uprave in 16 izvoljenih razsodnikov, borznih članov. Razsodniki so zapriseženi in morajd točno in vestno izpolnjevati svoje - dolžnosti, ki so predpisane po zakonu in posebnem pravilniku za borzno razsodišče. Zbor razsodnikov si izvoli predsednika in podpredsednika iz svoje srede. Nečlani Borze pa imajo pravico imenovati za razsodnike tudi osebe, ki niso borzni člani. Vendar morajo v teni slučaju izbrati razsodnike, katere je sprejela Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v imetnik dotičnih razsodnikov. Ta imenik se mora razobesiti pri razsodišču in na Borzi ter razglasiti v uradnem listu. Borznemu razsodišču je prideljen tajnik razsodišča, ki pa mora biti sposoben za izvrševanje sodne službe, to je pok lični sodnik. Tajnik razsodišča je na razpolago za posredovanje med tožečimi se strankami in razsodiščem, sprejema tožbe1, daje tako kupcu kakor prodajalcu navodila in nasvete za pravilno postopanje in za pravilno obrambo pravic. Tajnik vodi obenem vse posle razsodišča, odpravlja vabila na tožbene naroke, vodi sodni zapisnik, se udeležuje vseh sej razsodišča s posvetovalnim glasom ter odpravlja sodbe. V vsakem spornem slučaju mora polagati vsaka stranka vso pažnjo na pravilno postopanje, ker, kakor smo že omenili, nima nobena tožečih strank pravice, zoper izrečeno sodbo ugovarjati, ampak mora razsodbo kot tako sprejeti in eventuelne' naložene dolžnosti v danem roku brezpogojno izpolniti. (Dalje sledi.) tlijo na 15.000 ten. V aprilu je* prišlo na j Angleško ca 22.000 ton svinca in je bil ; zato pritisk na trg zelo velik; zlasti ve- J liko svinca-je prišlo iz. Avstralije in iz | Mehike. Kupčija, v zadnjih tednih precej ! živahna, je sedaj precej pojenjala. A me- j riška cena je ostala neizpremenjena na j 7.85 centov. Tamošnji položaj smatrajo i za razmeroma zdrav, a se zna vsled angleškega štrajka marsikaj spremeniti. Vsled velike prodaje iz druge roke je padla cena c i n ka v Ameriki na 6.75 Centov, kar je najnižje od lanskega maja »etn. Kensuni ne more absorbirati zvišane produkcije, dokler ne pride Evropa na pomoč. Zboljšanja pa spričo slabega položaja na evropskem trgu ni pričakovati. Vrhu tega je bila v marcu tako belgijska kot nemška in gornješleška produkcija na višku in je sama iskala odjemalcev. Zato je bilo koncem aprila na Angleškem vse polno ponudb, a jih angleške pocinkovalnice kljub dobri zaposlenosti niso mogle vseh sprejeti. Zato so šle cene dol na 317/» funta. V nasprotju z dosedanjim pričakovanjem, ki je računilo za konec aprila nalahno znižanje vidnih svetovnih v.alog cina, so se zaloge celo nekoliko dvignile, /-a .500 ton, in so znašale 14.074 ton. To je prvo zvišanje v dolgi vrsti zadnjih mesecev in je posledica večjega dovoza v aprilu napram marcu, 10.965 ton : 80:56; v istem času se je izvoz dvignil od 9876 ton na 10.458. Vsled te neugodne statistike in vsled vpliva angleškega štrajka je sla cena od 279 ^ dol na 268% funta. V Ameriki so cene odnehale do 62 centov. čeprav je bilo povpraševanje po takojšnjem blagu zelo živahno. Tudi evropski kontinent je veliko potreboval. Iz zgoraj navedenega vidimo tudi, da Ainerjkancem ne more biti vseeno, ali evropski trg lahko kupi ali ne, in da je zato. v Ameriki klic po združeni in gospodarsko okrepljeni Evropi morda še bolj glasen kot pri nas. O tein pa v posebnem članku. RUSKA ZUNANJA TRGOVINA. V prvih šestili mesecih preteklega gospodarskega leta — 1. oktobra 1925 do 1. aprila 1926 — je bila ruska zima-, nja trgovina za 66 milijonov rubljev pasivna. Sicer je bil menda april aktiven, ^ a to se ne pomeni ozdravljenja zunanje • trgovine. Kljub vsem naporom izvoz ni tak, kakor je bil začrtan, zlasti ne pri nafti, pri kožah in pri sladkorju. Izvoz z.ita se je vršil sicer po uaČrtu in ga je slo.v označenih šestih mesecih 50% za eksport določene množine ven, a finančni uspeli ni bil tak, kot so ga pričakovali. Sicer se pa ruski gospodarski krogi prav nič ne trudijo, da bi izvoz v inozemstvo dvignili, ker gospodarske organizacije svoje pridelke doma veliko lažje in ugodnejše prodajo. Za uvoz v Rusijo pomenijo ruske gospodarske organizacije veliko oviro, ker blago kar na slepo importirajo, brez ozira na to, če imajo takojšnje reflektante zanj. Blago zastane v carinarnah; 1. oktobra 1925 je bila vrednost v desetih glavnih carinarnah nakopičenega blaga 70 milijonov rubljev. Ker šo skladišča prenapolnjena in tudi ne dobro zidana, se blago še skvari. Zadnje četrtletje je glede žita v eks-portu zaostalo in je prodalo samo 5% za eksport določene množine, namesto 25%. V vseli devetih mesecih na 100 odstotkov označeno eksportirano žito se je razdelilo tako-le: Ukrajina 9.6.7%, Severna Kavkazija 25.8%, glavni žitni okraji 22.8%, okraji ob Volgi 9.8%, ostalo 14.9%. Ukrajina koraka v absolutni množini še zmeraj na prvem mestu, relativno je pa največ prodala Severna Kavkazija, ker se od tam žito najlažje odpošlje. Carina. Carinjenje žiee. Finančno ministrstvo je na predlog generalne direkcije carin sklenilo, da se v tarifnem pomenu odslej ne bo smatrala za obdelano tista svetla žica, ki se kali, da bi bila lažja, pa izgubi pri tem svoj sijaj, ali pa če izgubi sijaj radi oksidiranja. I Ako piješ „8uddha" lak vživaš že na zemlji raji Davki In takse. Statistika obče prirtobnine za 1924/25. Miiančna delegacija objavlja, da izide ta itatistika v torek 18. t. m. v štev. 16. Uradnega lista«. Denarstvo. Francoski vojni dolg. Francoski finančni minister Roul Peret je v poude-1 jek odpotoval iz Pariza v London, kjer ima nadaljevati pogajanja z angleško vlado za ureditev francoskega vojnega dolga. Uradno poročilo pravi, da razgovori med lordom Churchillom in ministrom Peretom ne bodo dolgo trajali ter da bo stvar urejena že v najkrajšem času. Italijanski finančni minister za zaščito lire. Na seji ministrskega sveta dne 15. t. m. je finančni minister V*olpi poročili o položaju na mednarodnih denarnih trgih, ki se je znatno poostril tekom angleške stavke. Italijanska lira je na nekaterih trgih postala predmet velikih špekulacij in.to radi njene relativne stabilizacije. Finančno ministrstvo je posvetilo temu pojavu vso pozornost in bo skrbelo, da ne bodo utrpeli škode interesi italijanske države in italijanskega ljudstva. Kakor znano je italijanska lira zadnje dni prestala prav težke pretres-ljaje. IH. t. m. je poskočil angleški funt v Rimu od 121 na 138, dolar pa od 25 na 28. V ponedeljek je notirala deviza London v Trstu 134—185, New-York pa 27—27.75. Obrt Razdelitev nagrad mariborskim vajencem. V nedeljo dne 16. maja 1926 ob 17. uri se je vršila v prostorih razstave vajeniških del v Mariboru razdelitev nagrad vajencem za najboljše izdelke. Nagrade in priznanic« st bile razdeljene po predsedniku Splošne zveze obrtnih zadrug. Priznanice šo dobili sploh vsi vajenci, kateri so razstavili svoje izdelke. Nagrade so bile1 razdeljene po 150, 100 in 50 D i n v hranilnih knjižicah, v različnih denarnih zavodih, kjer vajenci lahko svoje prihranke dalje nalagajo. Iz razstave vajenskih del v Mariboru. Po etveriti razstave so priredili preka-jevalski, pekovski in gostilničarski vajenci zakusko. Pivarna Gotz je poklonila v ta namen količine piva. Gosp. Oset, restavrator v Narodnem domu, izvrstno \ iiio in potrebno opremo, tvrdka Wogerer mesna jedila, peciva g. Mislej, g. Dolničar, restavrater kolodvorske restavracije, pa jedilno orodje. Odlični gostje so se pohvalno izrazili o kakovosti izdelkov in postrežbi gostilničarskih vajencev restavratorjev Dolničarja, Oseta, Oroviča in Giitza. Vojvodinska obrtniška razstava v Novem Sadu. Kolo obrtniške omladi v Novem Sadu priredi od 1. do 10. avgusta t. I. obrtniško razstavo. Razstavljeni izcjel-ki se bodo ocenili in obrtniki — razstavljale! se bodo diplomirali. Najemnina za razstavne prostore je razmeroma nizka. Za podrobne informacije se je obrniti na: Kolo zanatlijske omladine, izvršni odbor za izložbu Novi Sad. Iz naših organizacij. Izredni občni zbor Trg. društva »Merkur.« v Ljubljani se vrši v sredo dne 19. maja 1926 ob pol 8. uri zvečer v prostorih Gremija trgovcev, Ljubljana, Aleksandrova cesta (palača Ljublj. kreditne banke). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitve odbora. — Odbor. Gremij trgovcev za politični okraj Logatec. Iz poslovnega poročila za let« 1925. Delovanje gremijalnega načelstva v letu 1925 je šlo za tem, da se izvedejo vse one započete akcije v letu 1924, poleg tega je načelstvo reševalo vse tekoče posle in je stremilo za tem, da se izposluje za člane gremija čimvečje ugodnosti, oziroma se članstvo pred neupravičenimi zahtevami zaščiti. Da je zamoglo načelstvo vse to izvršiti, je bilo zvezano z velikimi žrtvami od strani odbornikov gremija, ki so vsestransko s svojimi nasveti in delovanjem skrbeli za napredek gremijalnega članstva. Gremijalno načelstvo je imelo pri svojem delu največjo oporo v »Zvezi trgovskih gremijev in zadrug« in pa v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki nam je po svojih strokovnjakih v vsakem oziru nudila oporo. Vse delo, ki smo ga vršili, nima pač zaznamovati popolnih uspehov, pri nekaterih akcijah so bili doseženi le delni uspehi, pri drugih pa tudi nobeni. Neuspehov se nismo strašili, ampak so nam bili v izpodbudo za nadaljuo delo. Kar se je pa pri danih razmerah storiti dalo, smo storili. V naslednjem hočemo očrtati najvažnejše akcije gremija, ki'imajo vpliv ne samo na gospodarsko delovanje posameznikov, temveč so tudi največjega pomena za celokupno prebivalstvo gremijalnega okoliša:. .Največji uspeh, ki je pa tudi zahteval ogromne 'žrtve od posameznikov, je1 sigurno uresničenje projekta za zgradbo telefonskih zvez od Cerknice do Starega trga in Nove vasi. Že tri leta se je delalo na realizaciji projekta. Da se že prej napeljava telefona ni izvršila, je bil vzrok ta, da se ni nikdo interesiral in pa velike denarne žrtve. Ker je večina interesentov uvidela, da se projekt ne bo brez denarnih žrtev izvršil, so započeli. bolj energično na uresničenju delovati in sestanki, ki so bili od strani gremija sklicani ponovno v Stari trg, so obrodili po-poleu uspeh. Ko smo direkciji pošte in telegrafa sporočili, da smo pripravljeni prispevati 72.000 Din in vrhutega še preskrbeti prevoz materijala, nam je ministrstvo za pošte napeljavo dovolilo. Imamo prijetno .dolžnost ugotoviti, da so največje denarne prispevke prevzele na sebe naslednje tvrdke: Uprava graščine Snežnik, tvrdka Žagar, Kovač, Vilar, Trgovska banka in pa občine Stari trg, Lož in Bloke. Veliko je pa tudi število tistih, ki so z manjšimi zneski pripomogli k izvršitvi projekta. Vsled.odi ločbe ministra za pošte in telegraf se ustanove govorilnice na poštah v Ložu, Starem trgu in Novi vasi. Grahovo se je Pa izključilo, ker ni bilo od nikogar dobiti najmanjšega prispevka. Telefon bo velikanskega pomena tudi za gremij, ker sedaj bo ves gremijalni okoliš s tem prometnim sredstvom zvezan, in si bo marsikdo prihranil dolgo pot, ker se bo v nujnih slučajih posluževal lahko telefona. Da je uspeh popolen, gre zahvala Zbornici, direkciji pošte in telegrafa in pa tudi tajniku zbornice gospodu Tv. Mohoriču, ki je z osebno intervencijo pospešil odobritev. Ker je bil poštni promet med Starim trgom in Prezidom upostavljen preko Rakeka, Ljubljane, Zagreba, Doblič, Ča-bra, smo započeli akcijo za upostavitev direktne poštne zveze. Uspeli je bil po-voljeu; ker direkcija je v sporazumu z zagrebško direkcijo že tekom 2 mesecev upostavila zvezo, ki sedaj Še ni popolna, ki pa bo gotovo vedno popolnejša.. Enako smo započeli akcije za zveze Rakek—Planina, Logatec—Žiri, za katere pa nimamo še zagotovila, da bi se izvedle, ker ne kažejo zadostne rentabilnosti. Intervenirali smo nadalje radi dvakratne poštne amtmlance z Italijo. Direkcija je uvedla poizkušnje, todtf radi nerentabilnosti našega predloga ni mogla uvaževati. V zvezi s poštnim prometom smo imeli stalno na vidiku izboljšanje razmer na postaji Rakek. Dne 2. januarja se je vršila vsled intervencije gremija velika anketa na Rakeku, sklicana po direkciji državnih železnic. Udeležba od strani interesentov, kakor tudi od strani občin je bila velika. Zastopano je bilo tudi delavstvo. Pri anketi so navzoči dobili marsikatero obljubo. Zal. da je dolgo ostalo le pri besedah. Šele na ponovne urgence in intervencije je ravnateljstvo železnic odločilo, da položi za sedanjimi carinskimi pisarnami dva nova tira, na katera lahko postavi po potrebi večje število vagonov. Te tire so hoteli dve leti prej postaviti trgovci ob svojih stroških, kar jim pa vsled kratkovidnosti odločilnih faktorjev ni bilo omogočeno. (Dalje sledi.) RAZNO. Prognoza za letino sliv v Bosni. Stebla so, po podatkih trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu, odcvetela pod najboljšimi pogoji, tako v dolinah, kakor tudi v brego vitih krajih. Samo posamezna drevesa so bila bolna in bodo. brez sadu. Medtem ko so bili za čas cvetja najboljši izgledi, so v. zadnjem času vroči vetrovi znatno škodovali. V splošnem se more trditi, da bodo dala drevesa, ka- TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterijo Društva ^Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju. tera so lansko letoislabo rodila, letos dobre rezultate in nasprotno, tako da se vendar more pričakovati, da bo v Bosni letos letina povprečno boljša nego lansko leto. Borza dela v Mariboru.. Od 10. do 16. maja je pri tej borzi i.-kalo dela 1098 moških in 748 žensk, skupaj 1840 oseb, 295 moškim in 198 ženskam, skupaj 493 osebam, se je nudilo delo; posredovanje je bilo uspešno v 34 slučajih in sicer pri 8 moških in pri 26 ženskah, odpotovalo je 8 oseb (6 moških; 2 ženski), odpadlo je 341 slučajev in sicer pri 810 moških in 1 ženski. Nemški konzul v Beogradu. Nemška vlada je imenovala gosp. dr. Arturja Bu-se za šefa konzularnega oddelka nemškega poslaništva v Beogradu. Imenovanemu je podelila naša vlada svoj eksekvatur. Stanje vinogradov v Halozah. Pišejo nam: Obširni vinogradi v Halozah, kjer se pridela prvovrstno vino, so radi hude cime, kakor se šele sedaj more konstati-rati, precej močno trpeli. Rožje ni bilo primerno, da bi se delali šparoni. Oče-^a so trpela in ženejo le podočnjaki. Grozdni nasad je jako malenkosten, le po en grozd se vidi na mladiki po 5 do 6 peres. Tako slabega grozdnega nastavka še ni bilo odkar so novi nasadi. Ako bo šlo vse po naj večji sreči, bo komaj za polovico lanskega pridelka, to se lahko že dane,s mirno trdi. Lanskega vina je še precej in bo ravno dobro došlo, da >.e prirtianjkljaj izravna. Cene se dvigajo. • Važna deklaracija o esperantu. Tajnik celjskega gremija g. A. Veble nam piše1: Konkordoc, oficijelni organ jugo- slovenskih esperantistov, prinaša v svoji 8. Številki prav zanimiv interviju med ministrom prosvete g. St. Radičem in predstavniki Zveze esperantistov kraljevine SHS, katerega priobčujemo želeč, da bi se ' gospodarske korporacije zanimale za ta pokret: Z ozirom na to, da je Zveza Esperantistov kraljevine SHS prejela pritožbe od zunanjih espe-rantskih društev, češ da delajo mnogi učitelji in profesorji širjenju esperantske-ga pokreta razne zapreke in ovire, kakor tudi. da zabranjujejo razni upravni faktorji in žandarmi otvoritev esperantskih tečajev, odločilo je predsedništvo Zveze, da se z energičnim protestom obrne na ministra prosvete in notranjih del s prošnjo, da bi zabranila podrejenim organom take gonje. Ko se je v tem času minister prosvete g. St. Radič nahajal v Zagrebu, je predsedstvo sklenilo, da izroči predstavke osebno' g- ministru. 15. marca 1926 obiskali so g. ministra predsednik in,tajnik Zveze gg. dr. D. Maruzzi in .1. Rotkvič. Minister je delegate prav prijazno sprejel in jim da! najpovoljnejše obljube. Razgovor se je sukal doglovno v sledečem smislu: d?. Maruzzi: Gospod Minister! Prišla smo' kot predstavniki Zveze Esperantistov, da se Vam poklonimo kot predstavniku naše prosvete. Prinašamo Vam pritožbe, da mnogi ravnatelji in profesorij otežujejo razmah esperautskega pokreta. G. Minister: Kaj? To ni mogoče! To ne sme biti. Jaz sem se učil esperanto in sem najbolj navdušen esperantist, ali politični posli so mi onemogočili, da se jezika nisem dpučil. Kakor hitro mi bodo posli dopustili, dam Vam častno be-sego, da se ga hočem naučiti, ker držim, da je barbarstvo Esperanta se danes ne naučiti. .laz boni začetkom šolskega leta v vseh trgovskih šolah uvedel Esperanto, in če Bog da, tudi v vseh šolah. (Nato je g. minister svojemu tajniku dal nalog, da zabeleži, da se objavi razpis glede Esperanta.) I)r. Marirzzi: Po Vaših izjavah g. minister, bi bila vsaka I>e-seda z naše strani odveč. G. Minister: Da! To bi samo pomenilo nositi .vodo v morje. Vi ste do sedaj delali, pošteno, pametno in vstrajao, pa Vas prosim, da še nadalje vstrajate pri svojemu delu ter mi pozdravite vse somišljenike. Dr. Maruzzi: Dovolite nam, gospod minister, da Vaše izjave publiciramo? G. Minister: Dovoljujem. Zakaj ne? Po kratkem privatnem razgovoru, se je minister naj-prijazneje poslovil od predstavnikov Zveze.« Tovarna trikotaže in perila GASPARI & FANINGER MARIBOR Ruška cesta štev. 45. Priporoča svoje izdelke letnega blaga kakor: Otročje veslarske majice in moške mornarske maje v različnih vrstah in izdelavah, sokolske maje, mrežaste maje, kopalne hlače ter kopalne obleke za moške in ženske in damske reform trikot hlače. — Nadalje obveščamo naše cenj. odjemalce, da izdelujemo že zimsko trikotažo v najboljših vrstah ter sprejmemo lahko naročila za vsako količino in dobavljivo za avgust ali september mesec. — Prodaja se samo trgovcem. Ljubljanska borza. dne 17. maju Blago: .Jel o vi na (smreka — jelka), reaana na živ rob, od 12/12 15/17, 16/21, 18/22, 18/23, 18/24, 19/25, 19/26, od 4.50 do 8 m fco vag. meja, 3 vag., den. 620, bi. 650, zaklj. 630; traani merkantilni, od 4/5 do 9/11,, fco vag. meja, 1 vag., (len., bi. in zaklj. 330; remeljni 7/7, 8/8, 4 in ipol do 5, fco vag. meja den. 560; hrastovi žel. pragi, 12X14, 1.20 nr, fco vag. meja den. 9; hrastovi žel. pragi 12X18, 1.50 m, fco vag. meja den. 15; borove deske, paral., I., 24 in 38 m„ od 20 do 31 cm; 4 m dolž., fco vag. Sušali, 12 vag., den., bi. in zaklj. 650; borovi remeljni, ostro robi, I., 48/48, 48/98, 48/150 mm, 4 m, fco vagon Sušak, .1 vag., den., .bi. in zaklj. 660; .pšenica ba&ka 76/77 kg, 2 odst., fco vag. slov. post. bi. 318; koruza, suha, zdrava, fco vag. Novi Sad, 1 vag., den., bi. in zaklj. 134; koruza inzulanka, fco vag. slov. poet. bi. 165; ajda, fco slov. post. bi. 260; proso rumeno, fco vag. slov, post. bi. 210; rž, fco vag. slov. post. bi. 210; krompir beli, fco vag. 9lov. postaja bi. 60; seno polsladko, v balah, 1'co vag. slov. post. bi. 60; koruza inzulanka, gar. zdravo prispetje, fco Postojna tranz., 5 vag., den., bi. in zaklj. 175. Vrednote: Lnvest. pos. iz L 1921 den. 77, bi. 78; vojna Skoda dem. 308, bJ. 313; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; Celj. pos. den. 193, bi. 194, zaklj. 194; Ljubljanska kred. banka den. 175; iMerkant. banka den. 102, bi. 104; Prva hrv. šted. den. 862, bi. 870; Slav. banka den. 49; Kred. zavod den. 165, bi. 175; Strojne tovarne bi. 85; Trboveljska den. 338, bi. 348; Papirnice Vevče den. 100; Niliag 'bi. 30; Stavbna družba den. 55, bi. 65; Sešir den. 104. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani (dne 15. t. m.). 1 kg govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 15 do 19, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 12, teletine 17 do 20, jeter 25 do BO, pljuč 20, svinjina 22 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, slanine na debelo 20, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50 do 15, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozliee-vina 20, konjskega mesa 6 do 8, kg kra- kovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih ‘10 do 40, pol-prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, piščanec 18 do 22.50, kokoš 30 do 35, petelin 30 do 40, domač zajec 15 do 20, kg karpa 30, linja 25 do 30, ščuke 30, postrvi 60, klina 15, mrene 15, pečenke 12, liter mleka 2.50 do 3 kg. surovega masla 45, čajnega masla 60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 10, par jajc 1.75 do 2, liter starega vina 18 do 20, novega 14 do 16, čaša piva 3.25, vrček 4.50 do 4.75, steklenica 5.25 do 5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kg luksuznih jabolk 12, jabolk I. 10, 11. 8, pomaranče po 1.25 do 2.50, limone 0.75 do 1, kg fig 15, dateljnov 25, orehov 12, luščenih orehov 32, kg črešenj 12 do 14, suhih češpelj 10 do 11, suhih hrušk 6 do 10, kg kave 40 do 76, pražene 52 do 100, kristabiega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 9 do 12, liter olja 17 do 19, kisa 2.50 do 4.50, soli 4.50, celega popra 52 mletega 54, paprike 20 do 26, liter petroleja 7, kg testenin 9 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75 do 100, kg moke št. 0 je 5.50, št. 1 je 5.25, št. 3 je 4.50, št. 4 je 4.25, št. 6 je 3, kg kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenj-čka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega 7, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, 1 q pšenice 355 do 360, rži 250 do 280, ječmena 260 do 260, ovsa 225 do 240, prosa 275 do 300, nove sušene koruze 190 do 200, ajde 280 do 300, fižola 350, graha 400 do 500, leče 600, q premoga 44, kub. meter trdih drv 160, mehkih 75, q sena 50 do 80, slame 45 do 50, kg glavnate solate 10 do 12, ajserice 10 do 15, berivke 14, zgodnjega zelja gori škega 9 do 10, kislega zelja 2.50 do 3, ohrovta goriškega 10 do 11, špargljev 20 do 30, kolerab 12 do 15, kolerab pod-zemljic 1, kg špinače 5 do 6, kumar 40, buč 40, graha v stročju 9 do 10, luščenega graha 28, fižola v stročju 26, čebula 4 do 5, česna 10, krompirja 1.50, krompirja novega 7 do 8, repe 1, kisle 2 do 2.50, korenja 1 do 8, peteršilja 3, zelenjave za juho 8. Mariborski trg, dne 15. maja 1026. — Bilo je 26 s svinjskim mesom, 16 s krompirjem in zelenjavo in 5 s sadjem in drugimi živili naloženih voz na trgu. Slaninarji so prodajali meso po 18 do 28, slanino po 20 do 22 Din, domači mesarji pa govedino po 8 do 10, teletino po 12.50 do 20, svinjino po 20 do 22 Din, kravje meso in jagnjetino po 10 do 12.50 Din kg. —Perutnine je bilo okoli 300 komadov; cene so bile piščancem 25 do 50 Din par, kakošim 35 do 75, racam, gosem in puram 80 do 150 Din komad, domačim zajcem 8 do 25 Din, morskim prašičkom 10 do 12.50, vevericam (3 komade) 20 Din, jagnjetom 100 do 150, kozličem (15 komadov) 50 do 100 Din komado. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 5 Din mernik (7 in pol kg) oz. 0.75 do 1.25 Din kg, čebula 5 Din kg ali pa 1.50 do 6 Din venec, česen 5 do 10 Din venec, solata 0.50 do 1 Din kupček, glavnata 1 do 3 Din komad, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 2 Din, maslo 40 do 44, čajno 50 do 60, kuhano 44 do 48, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 30 do 37.50, bučno 22 do 26 Din liter. 7ajca 0.75 do 1.25 Din komad, sirček 1 do 8 Din hlebček. Sadje: jabolka 5 do 10, suhe češplje 10 do 12, črešnje 15 do 16, med (trd) 25, sir 27.50 Din kg. — Cvetlice so se prodajale po 1 do 5, v loncih 15 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.50 do 5 Din komad, lesene grablje 8 do 10, vile za seno 10 do 14 Din komad, koruzna slama 25 Din, vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 12. maja so kmetje pripeljali 8 voz sena, 2 voza otave, 6 voz slame, v soboto 15. maja pa 15 voz sena, 4 voze otave in 18 voz slame.. Cena je bila senu 20 do 85, otavi 70 do 75, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg ali pa 2 do 2.25 Din za škop. DOBAVA, PRODAJA. Dobava avto-olja. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani bo nabavila z direktno pogodbo 350 kg letnega avto-olja. Tozadevno s 5 Din kolkovano ponudbo je predložiti direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 17. maja t. 1. do 11. ure. Na ovitku, ki mora biti aipe-čaten, je napisati Ponudba m avto-lje«. Obenem je predložiti tudi vz-orce ponudenega avto-olja. Nabavilo se bo le avto-olje 'boljše kvalitete in bo dobava poverjena onemu ponudniku, katerega olje bo po strokovni oceni najbolje ustrezalo tukajšnjim potrebam. Dobave. Državni rudnik v Perniku (Bolgarija) je obvestil naše poslaništvo, da se bo pri rudniku vršila v najkrajšem času licitacija za dobavo večje množine jelovega in hrastovega lesa, katere, se smejo udeležiti tudi naši izvozniki in producenti lesa. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2.1. maja t. 1. ponudbe za dobavo 300 kub. m ter za dobavo 250 kub. m strojnega peska (Schlackensand); do 26. maja t. 1. za dobavo 20.000 komadov listov iz molitvi platna za poliranje, za dobavo 50 koru. grafitnih loncev, za dobavo 700 kg plovca; do 28. maja t. 1. za dobavo 1000 kg pločevine za lopate, do 1. junija t. L za dobavo orehovega in brestovega lesa iti furnirja, za dobavo 100 kom. svetiljk za čuvaje, za dobavo stružnice raznih vrtalnih strojev, klešč, pil, obličev in brusov, za dobavo 350 kom. vijačnih zapenjač, za dobavo 15.000 kg dekstrina iz žitnega zdroba, za dobavo 20 lcpnt. svetiljk; do 4. junija t. 1. za dobavo 3600 kom. žaril, za do-bavo 400 kvadr. m linoleja, /a dobavo 3050 kom. raznih pasov, za dobavo raznega stenja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Ljubiji sprejema do 21. maja t. I. pooudt>e za dobavo pernatih blazin in 6 kom. prevlek. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. maja t. I. pri in-tendanturi Timočke divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave 13.000 kg petroleja. — Dne 16. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave azbestnega škriljevca. Predmetni oglasi u natančnejšimi pajdulk: so v pisarni Zbornice za trgovino, abrt in wi-duetrrjo v Ljubljani interesentom m« vp»x$leMER.KUR< kot Izdajatelja ln ttakarja: A-8BVER, Ljubljana.