38. številka. Ljubljana, v četrtek 16. febrnvarja. XV. leto, 1882. SUM » Izhaja vsak dan xve«er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vb t r i j sk o-og ers ke deželo za vse leto 16 gld., za ped leta 8 eld., z;i Mtrf leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina zna&u. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravni št to je v Ljubljani v Frana KoJmana hiši „ Gledališka stolba". D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. žganji in navajal tudi zaniinl.jivost, da vsled slabe; železnic ne politike ustavovercev, mi z Nem« čijo glede špirita ne moremo tekmovati, kajti ogrska kmuza se izvaža v južno Nemčijo ceneje, ne g o 1 i v Če sko. Preidoč na jezikovne razmere vpraša: »Kako pa ji prav za prav z izved^njem narodne jednakopravnosti, na pr. v Šleziji in v deželah in deželnih krajih, kjer bivajo Slovenci? (Cujtel na desnici.) Je li pravno mogoče, da se tožbe, ki so pisane v deželnem jeziku, pri sodnijab v Šleziji ali južnej Štajerskej niti ne sprejemajo? Je li verjel no, da deželni uradi v slovenskih krajih slovenske uloge kar kratko vračam vlagatelju? (Čujte! na desnici.) Taki dogodjaji kažejo prav jasno, kako smo še daleč od istinitega izvedenja narodne jednakopravnosti. Nalog vlade bi bil, kjer je treba, da po zakonodajnem potu potrebno ukrene, a tudi energično izvede, (Dobro! na desnici) in kjer bi zakonita določila potrebna bila, da bi te predložila ustavnemu obravnavanju." Poslanec Matuš zagotavlja potem, da bode večina zbornice taka vprašanja prav resno razpravljala, očita Carneriju nemški šovinizem in konča: „Kaj naj na pr. sodim o razmišl j a vanj i h gospoda predgovornika, ki meni. da bi se ne smelo češko vseučilišče ustanoviti v Pragi, v središči, v glavnem mestu dežele, v zgodovinskem srci narodnem, ne v onem mestu, ki Šteje poleg 30.000 nemških prebivrtcev 130.000 Čehov (Čujte! na desnici) marveč, da bi se bilo moralo preložiti to vseučilišče v Tabor ali v Benešev V Ali nij to razžaljen je naše narodnosti, ali vsaj našega narodnega čuvstva? Gotovo! (Tako je! na desnici.) Ta govor se mi zdi, kakor da se v njem parlamentarno oglašajo Depar lainentarni dogodjaji in spornim. Nehote spuininum se pesni odličnega nemškega pesnika, ki jo pel o narodih - strežajih (Bedientenvblker) in ti narodi strežaji,oziroma njih zastopniki naj sede ni tej {desne}) strani visoke zbornice. To, gospoda moja, si zapomnite: Če bili smo kedaj, uže smo nehali zdavnaj to biti; mi nečemo tako nevredne uloge igrati ni v Evropi, ni v tej narodnostnej državi. (Dobro! na desnici.) Mi smo tu in terjali bodemo ono, kar imamo kot narodi po ustavi in po naravnem pravu terjati pravico. (Dobro! na desni.i.) Jaz mislim, da je to tudi vladin program, in ker je ona zapisala si na zastavo jednake pravice za vse, zato bodemo jo še na dalje podpirali in zato bodemo tudi zdanji budget dovolili," (Pohvala in ploskanje na desnici.) (iovotil je nadalie levičar Schau p, kateremu je minister Falkenhavn oporekal pral dobro, in Klier, kateri je svojo neslano interpelacijo o pretepu v Kuhljaku še jedenkrat pogreval in premle val, z desnice pa Schitidler in Gabler, izmej kojih je posebno prvi navel veliko zanunljiveua gradiva. - Pred koncem seje čitala se ¡6 Interpelacija dr. Tonkliia in drugov, katero smo uže priobčili. Politični razgled. \<>ir,nij dežele. V L j ubij a n i Iti. februvai j a. V VČerajŠnjei siji «lr#;«vii«>i»-.i sl»<»r* predložil je minister za trgovino baron Pino nov čolni tarif in sicer povišan. Tako n. pr. se boda povšal »'ol na kavo od 24 gld. na 40 gld., znatno se hode tudi COl pO tej iniiusi rov ej predlogi povi-.il pri tka ninah. V uienielnivi le predloga se glasi: „Mi stojimo danes zopet tam, k|er smo stali 1878 leti, namreč pred potrebo da i:nš laiit' v resnici avtonomno revidiramo, s od takr.it, se je situvicija bistveno faziasntla; nada, da bi a ozira njem na inozemstvo ono tudi do varovanja naš h Interesov priveli, je odstranjena in mi moramo danes dopolniti, kar so mislil v letu 187S . d,i itn rajo opustiti.u Iz državnega zbora. V dan 13. t. m. pričela je budget na. debata, katera po sterej navadi vsakej stranki daje zaželeno priliko, povedati vse. kar jej leži na srci. Marsikateri poslanec nabira gradiva po več mesecev, pri butgetnej debati se potem odpro vse zatvornice zgovornosti, in pritožbe in želje se pokažejo na površje razprave, katerim sicer nij bilo pravega me-Bta. Mej govorniki, ki so se oglasili do zdaj, opazujemo ta važni in pomembepolni razloček, da usta-voverni govorniki v svojih sredstvih nijso bas i:?bir-Ijivi, vse jim rabi; dijalektika, sofisterija, zvijača, mnogokrat tudi neresnica, zato se pač Cesto pripeti, da so na laž postavljeni in potem — tihi. Naši govorniki odlikujejo se vseskozi stvarnimi govori, kajti dogodbe iu resnice imajo neovrgljivo moč, tu nij treba zvijač iu lažij niti tako nedeli-katnega tona, kakeršnega je vajen n. pr. kvadratni Žid dr. Jacques. Prvi, kateri je v budgetoej debati poprijel besedo, bil je naš stari in vedno starejši Carneri, čigar govorom se vedno pozna, da so v Wildhausu zagledali luč sveta. Mož si sicer domišlja, da je velik filozof pred Bogom in pred ljudmi, spisal je celo knjigo o nEthikiu (katera je pa baje v nekoliko iztisih našla uže tudi pot na nT»ndel-markt"), pa njegov govor mjma toliko filozofičnega duha, kakor navadna žaba volne. Napadal je sicer vlado prav ostro, tudi nas Slovencev se je spominal in trdil, da naš jezik nij sposoben za uradovanje. Ne bodemo se dalje pečali z njegovim vse-Bkozi zanikujočim govorom, Čeh Ma tuš mu je itak dobro odvrnil. Ta govornik ima sploh veliko spretnosti. Omenjal je potrebo, da se prenaredi zakon o prihodnini tako, da bodo tudi tisti plačevali davke, kateri so se do zdaj vedeli od tez a ti, pretresaval davke o pivu, sladkorji in LISTEK. STO V- (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malo vrb.) X3l*V*l l»uiiy,-;i. (Dalje.) XIV. Zopet sta dva tedna minula. Sipjagin odredil je vsakemu dnevni posel, ako tudi ne kot minister, to vender kot kakšen okrajni glavar, a sam držal se je — veličastno. Kolja se je učil; teta hotela je počiti zavoljo tajne svoje jeze; gostje so prihajali in odhajali, se zabavali, se prepirali — v kartanji in nikdar ne dolgočasili. Tudi Valentina Mi-hajlovna nadaljevala je svoje koketiranje z Nežda-novom, a s to mešala se je neka dobrohotna ironija. Kar se Marijane tiče, to je ona z Neždanovom sklenila veliko prijateljstvo; v prvega veliko začudenje, uveril se je, da Manjanin značaj nij niti izpremenljiv kot vreme niti it uhast, nego miren, tako da se z njo o vsem brez velikega odpora govoriti more. Nekatere krati sta vkupe šolo obiskala ; a uže prvikrat uvidel je Neždanov, da tu nij nič storiti mogoče. Dijakon je z gospoda Sipjngiiui dovoljenjem v njej ravnal, kakor ga je bila volja in ako je starec sicer ne brezpainetno, a po Btarem kopitu otroke citati učil, to so bila vpraš mja, ki jih je pri izpitih Btavljal. isto tako čudna kot. odgovori, katere je bil otrokom prej v glavo ubil. — Tako se je na priliko vprašanju nKaj zn ei izraz: Temna je voda v nebesih", odgovorilo: „To je nerazumljivo." Poletje bilo je tu iu zategadelj se je šola tudi kmalu zatvorila. Na to skušal je Neždanov, spomnivši se klinovih besedij, s kmeti v dotiko priti, a kmalu se je uveril, da ne dela mej njimi propagande, nego da le njihove značaje študira. On je skoro celo svoje življenje v mestu pre/ivel in mej njim in kmetskim stanom bila je razlika, ki mu je nij možno bilo odstraniti. Govoril je tudi z onim pijancem Cirilom, celo z Mendelejein, ali — čudo! z nekim strahom cul pa nij ni>■, nego celo vrsto psovk in kletev. Nek drug kmet. z imenom Fitujev ga je Se bolj začudil. Obraz ti ga človeka bil je neizrečeni) energičen, baš kakor kakšnega bandita, in Neždanov ukrepal je iz tega, da je našel pura bij ivega moža. A k.-i| se ie izkazalo? T< Fuujev bil ja pravi prolel m 11, kateremu je občina vzHa posestvo, ker on, močan zdrav človek mj mogel delati, kakor je z velikim ihteujem m jokanjem zagotovi)al, n.Iaz ne moreni dela i: ubij te me, ali delati do morem." -~ Stvar ea vrši I a Be je tako, da mu posestva njjso več izročili, a o o je okolo prosiačil .... Prosjačit z Obrazom Rinatdo Rinaldinijeviml Pri tvorniikih delavcih imel«« |o Ne. da no v o prizadevanje se manjši uspeh; ti so vsi iili preveč viseli Bvojega življenja ali preveliki siromaki da oij bilo z njimi nič poči ii. S takimi bridkimi i/kuanj mi pisal je Neždanov svojemu prijatelju SilinU, kjer mu j«* svojo uesrtfčo in svojo nespretnosl tožil tei poslednjo smatral izvorom rredostatne odg oje m grde astetičua svoje narave. Obšla ga je nn>ei, da on ne more propagirati ustno, nego pismeno; - ali začela brošura ostala je ne • iegotov ena, Vse, kar koli je zapisal, videlo se uiu je nedostatno ter na njega samega naredilo utisek, da je vse prisiljeno in nepravilno v jeziku iu načinu; nekatere krati pak našel se je sebi na ve'ik strah poetizirajočega ali se -pomnil na kakšne skeptične {zreke. Odločil se je svojci poverjenicj Marjani povedati o svojih nesrečnih poskusnih in zopet je bil »Pol. Corr.a svari Čitatelje naj ne verujejo ,na čudovit način" rešiti: mej Kedivom in sultanom preveč novinarskim glasovom, kateri pripovedajo obstoječa razmera se bode razrešila; Kcdive se bode fcudue reči o panslavističnib agitacijah v OalicIJI. odstranil, Egipet postane — kakor o. pr. Belgija Nekaj je resnice na tem, a la?.i| pa mnogo več. Z bojišča na jugu razglaša glavno povelj-ništvo v Sarajevu v bojih proti vstašem pale ali ranjene: V 29. januvarja v boji pri Rogoji pal je infanterist Vencel Košar; lehko ranjen je bil infan-terist Adalbert Wlach. — V 10 februvarja v boji pri T r no vu je bil mrtev Sandor Z s i g mon d, težko ranjena sta bila Janos T uro s in Lajos Maty a s. — V 10. t m. pri Foči: težko nujen Josip Parte 1. — V 11. dan t. m. pri Foči: težko ranjena Ivan Czervak in Konrad Wottawa. \ m «m m države. Nekateri avstriiski I sti so svetovali, naj bi se Crnajrora okupirala, d t bi se lnglje pomirila vstaja v Krivošijah in v Hercegovini. To pisarenje avstrijskih listov pa kakor naravno nij vzbudilo v Črnogorcih pos'bneg» veselja, marveč veliko razjar-jenost proti Avstriji in „Gl»s Črnogorca" je odgovoril: „Avbtiin svetovati, naj Čmojoro okupira in nam vzame svobodo, katero smo si ohranili skozi pet stoletij, nij napačna misel, a jako nevarna je. Avstrija naj le pomisli, da se t» ne izvede tako lahko, da se Črnogorci umejo braniti, da še nikdar Še nij nikomur posrečilo Čine gore okupirati, da nijso le avstrijski vojaki, marveč tudi srčni Turki, in njim na čelu srčni Sulejman, plačali pot mej Niksičem in Spueem s 6000 mrtvimi, dve uri hoda, za kar so potrebovali cel teden. Avstrijci naj le pridejo, mi jih pričakujemo!" V «Presse" se piše iz Bukuresta od I'd t. m. o rn« u i li aititatorjili: „Kus-i obnst Trošin-ski vrnil se je v soboto iz Vidna in Ruščuka tu sem iu je bil v noči nnvzočeu pfi panslavističnej seji, v katerej se je prebralo pismo Korzakovo, kateri nagovarja, naj se »patrtjotično delo" nadaljuje. Da'je so se prečitala pisma iz Zagreba in Bdlgr&da." Odgovornost prepuščamo »Prea.si". „Pol. Corr.u poroča, da se Mrb«*kl narod drži lojalno vstiiji nasproti; ne le da nobeden Srb še nij šel čez mejo mej čete vstadke, tudi podpiranja z denarjem ie le neznilno. DrUgi nemški listi pa, ka tere vodi le str-st do Srbije, trde, di se po plesiščih, shodih iu gostilnah pobira denar za vstase — in to ?se trde zato, da bi Srbijo očrnili pred Evropo. V IraiicaakeJ zbornici je vojni minister dajal poročilo o razmerah v Tune/iji in zatrjeval, da vlada popoln m»r. Francoske čete da žive v popolnem spora/umljenji z domačini, generali pa so vender še pr pravljeni /a vojno. Freyciuet je minister ske mu svetu naznanil, da sta Franciia in Anglija poslali do svojih zastopnikov pri evropskih državah naročila, naj bi države povabili, da se z njima po svetujejo o egiptovskem vprašanji. Freycmet je teh mislij. da bodo evropske vlasti za status quo in da se bodo varovale mej narodne pogodbe. Iz %li;«*ri j«» se poro'-a. da na junu Orana in v drugih delih Algeri;e vlada popoln mir; nič ne kaže. da bi se rodovi hoteli zopet vzdigniti. Če bi se pa to zopet zgodilo, ne bode imel niih upor nikakor dobrega uspeha, kajti Francozi imajo vse strate gično Važne kraje v svoje j oblasti. Londovski list »St. James Gazette" si je izmislila, da misli knez Bismark iča, ki vsled bolečin pojema. To je bil strašen pogled; Človeku srce trga in ga z grozo navdaje vse to videti! Siromaštvo in beda sta nepopisljiva! Reva je tem večja, ker je desetim gospodarjem izmej zdaj pogorelih grozni požar pred tremi leti vse upepelil bil; ubogi ljudje komaj da so si iz nesreče malo opomogli, zadela jih je druga še strašnejša. Zavarovani so nekateri, pa plačali so zavarovalnino le kaki štirje do pet. Precej zjutraj prišel je preblagorodni gospod c. k. okrajni glavar iz Postojiue na mesto pogorišča in z gosp. županom škodo ogledal. Blagodušni gospod obljubil je na to delati, da se unesrečenim družinam z milodari kolikor mogoče pomaga, da se zares ža-ostni njih stan vsaj nekoliko olajša. Obračamo se tudi mi do dobrih ljudij, do blagih, usmiljenih src z milo prošnjo: naj pomaga, naj se usmili, kdor more! Ljudstvo, brez tega siromašno, ubogo, prišlo je ob obleko, ob živež zase in živino. Naj si je svest vsak blagi dobrotnik, da z vsacim najmanjšim railo-darom pomogei bode nesrečnim siromakom osušiti solzo iz mokrega očesa! Sila je velika in Bog bode stotero povrnil blagim dobrotnikom! ■z 8t. Jarneja 14. febr. [Izv. dop.] Naša po prerano umrlem, za narodno stvar vnetem, Fr. Zagorci ustanovljena prostovoljna požarna branili.i priredila je v nedeljo 12. t. m. v dvoranah gostilne g. J. Zagorca prvo svojo predpustno veselico s tombolo in plesom. Ker je bil čisti dohodek od vstopnine in tombole odločen za podporo tega dobrodejnega društva, za to je tekmovalo vse v darovanji dobitkov, in nabralo se je toliko število lepih in ličnih prostovoljnih daril, da sta se napravili dve bogati tomboli, in je še ostalo dobitkov za jednako igro, ki ima biti prihodnjo nedeljo. Požarna bramba, praznično oblečena, sprejemala je dohajajoče goste. Ob 8. uri jele so se polniti dvorane z odličnimi gosti iz Št. Jarneja in okolice, in kmalu se je pričelo živahno gibanje po vseh prostorih. Posebno dragi gostje so nam bili pevci ko-stanjeviškega »bralnega društva", ki so pred tombolo in po tomboli zapeli nekaj mičnib domačih pesn:c tako precizno in navdušeno, da jim je donela od vseh stranij zaslužena pohvala. Čestitamo mlademu rbralnemu društvu", da ima tako vrle in za narodno stvar vnete pevce. Pri plesu svirala je godba iz štajerske Planine (Montpreis). Veselica vršila se je po vsem v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost, za kar se moramo zahvaliti v prvej vrsti novemu načelniku požarne hrambe g. Ant. Majzelu ml. Radostno se opazuje, da se je jelo tudi po Dolenjskem prebujati priprosto ljudstvo, da se snujejo narodna društva in se širi narodna zavest. Tudi naša požarna bramba je ustanovljena kot narodno društvo, ima slovenska pravila in slovensko komando. V tem smislu se je porodila te«* stopila mej svet, in to je bila tudi zadnja volja pokojnega ustanovitelja, da naj društvo obrani naroden svoj vrlo začuden, videvš;, da sicer ne za njega leposlovne poskušnje, nego za moralne boli, ki so tudi njej samej znane bile, z njim simpatizira. Matiiana bila je isto tako odločno protivna estetiki, kot Neždanov, a vender je Markelovljevo ponudbo baš za tegadelj odbila, ker v tem moži nij bilo ni sledu estetiki. Da kako, tega niti sama vedela nij, saj v nas le vse ono močno deluje, česar si uijsmo svesti. Triko rninil je dan za dnem — jednolično — ali ne dolgočasno. Z Neždanovom vršila se je neka izprememba. On je bil sam s seboj, ali bolje rečeno, s svojim delovanjem nezadovoljen. To izraževal je v svojih govorih, a na dnu srca bilo mu je povsem drugače; bil je mirnejši, nego kdaj poprej. Je li to bilo vsled miru in samote, čistega zraka, poletja, dobre hrane in prijetnega, rednega žitja, ali je od tod prihajalo, da je prvikrat v svojem življenji čutil osrečujoče čuvstvo popolne harmonije svoje duše z dušo /en Bke — težko je reči; a v istini, bilo mu je lehko okolo srca, akopram je svojemu prijatelju Silinu tožil, in kakor je menil, odkritosrčno tožil. Nekega dne pak probujen je bil iz tega dušnega razpoloženja. Nikolajeviča, voditelja celega podjetja, kjer se mu| je ukazalo, da se ima po Markelovu seznaniti s So-loroinom, uže nekatere krati omenjenim iu z nekim trgovcem GoluŠkinora, v S. bivajočem starovercem, ter novih ukazov čakati. To pismo ga je jako iznenadilo, očitanje njegove nedelavnosti citati je bilo izmej vratic. Srditost, do zdaj le po besedah i/iraževana, polastila se je zopet njegove dute. Jezen in srdit je bil Kolomejcev k obedu prišel. — »Pomislite si," povzel je s skoro jokajočim glasom, »kakšno strašno dogodbo sem uprav iz novin zvedel. — Razbojniki so mojega prijatelja, ljubeznivega kneza Milana, kneza srbskega, v Belgradu umorili. — Kaj bodo ti Jakobinci, puntarji, še storili, ako jih trda roka ne uniči.a Sipjagin »dozvolil si je opomniti", da tega groznega umora nijso Jakobinci, — katerih, kakor je obče znano, na Srbskem nij, — zakrivili, nego stranka Karagjorgjevičeva, ki je Obrenovičem sovražna. — A Kolomejcev nij hotel o vsem tem nič slišati, nego je le z istini glasom govoril o svojem prijateljstvu do umrlega in o tem, da mu je slednji neko puško poklonil ... od Jakobincev prišel je na domači kruh, na nihiliste in socijaliste, ter jih V jutro tega dne dobil je pismo od Vazilija| grozno psoval. Z obema rokama zgrabil je dolgo na l francosk način spečeno pogačo, jo nad svojim krožnikom prelomil, kakor se to v Parizu v kavarni Riche vidi, ter izrekel željo, da bi vse one, ki se sedanjim odnošajem ali sploh komu protivijo, na isti način zlomiti in uničiti mogel!! To so bile njegove besede! — „Čas je! Čas je!" — je trdil, ter nesel žlico juhe k ustom. — »Čas je! Čas je!" je ponavljal ter slugi vino točečemu svojo kupico porinil. Z velikim spoštovanjem omenil je velikega Moskovskega publicista in »Ladislas, uotre bon et cher Ladislas", bilo mu je zmerom na jeziku, a njegove oči bile so vedno v Neždanova uprte, kakor da ga je hotel s tem jeziti: »Evo ti! To je zate!* Naposled zmanjkalo je temu strpljivosti, začel je ugovarjati, iz začetka kratko in tresočim (a ne od bojazni, nego od razburjenosti) skoro hripavim glasom zagovarjal je nade, principe in ideale ruske mladine, na kar mu je Kolomejcev tankokričečim glasom odgovarjal, ter naposled osoren postal. {Sipjagin zavzel se je dostojanstveno za Neždatiova in njegeva soproga isto tako; teta skušala je Koljino pazljivost na kakšen drug predmet vzbuditi, ter je izpod svoje jej čez Čelo viseče čepe srditimi pogledi društvo motrila; Marijana sedela je, ko da je iz kamena izsekana. značaj. Zato bo tudi št. jarnejska požarna straža s tem najbolj slav la spomin svojega ustanovitelja, da bo pogumno in krepko branila ne le samo ma-terijalno imetje in življenje pred silnim požarom, ampak da se bode tudi z jednako odločnostjo stavila v bran pogubnemu in razdirajočemu nemčur-skemu duhu, ko bi kedaj skušal utihotapiti se v njene vrste. Tako si bo pridobila in ohranila priznanje in simpatije. Iz sežanskega okraja 14. febr. [Izv. dop.] (Naš glavar g. pl. Hbtanel ter župan- stvo i u ljudske učilnice U Či t r 1 j nm i Berere". — Rnbadi. — Neotesano pošto panje poreznikovo.) Ne hvali dneva pred nočjo in človeka ne, dokler ga popolno dobro ne poznaš ! tako nekako sem bil vzkliknil pred nekaterimi rae-Beci, ko sem čital, da pride v Sežano na mesto g. pl. Bosi zija nov c. kr. okrajni glavar g. Ernst vitez Rohnel, ki je vrlo vešč slovenščini, ves vnet za jednakopravnost. kateri bode pošiljal županstvom samo slovenske dopise, ki bode v obče skrbel, da Be ne bode več tako nesramno teptalo po naših zakonih ter tako neusmiljeno pometalo z našim jezikom kakor doslej itd. Vse to in takšno, pretirano in prenagljeno hvalisanje je bilo citati po raznih slovenskih novi nah, in v resnici: nekateri so verovali praznim besedam, in veselili so se. A jaz sem tiho in mirno čakal v zatišji, opazoval iz daljine ter neprestano Čakal, kdaj se bode izpolnilo vse, o čemer smo čitali, — čakal sem, a ničesar ne pričakal; naposled sem izgubil nadejo in s tožnim srcem sem se osvedočil, da sem imel prav, misleč si tedaj svoje: denes čujem od vseh stranij samo Žalostne glasote o nemškem uradovanj' in dopisovanji gospoda glavarja pl. Höhnela, županstva se pritožujejo da dobivajo od slavnega c. kr. okrajnega glavarstva sežanskega malo ne le nemške odloke na slovenske vloge! Dan na dan lete iz kra ške „8toliceM nemški ptički, kakor: „An das ansehnliche Gemeindeamt iu N. — Mit Beziehung auf den Bericht vom" itd. ali „Es wird hiemit der Empfang des Betrages von — fl — itd." in jed naki vsi s podpisom: Höhnel. — Čeravno nij moči preveč hvalti, kar se tiče slovenskega urado vanju, prejšnjega okrajnega glavarja g. pl. Bosizija, vender je padlo večkrat v župansk urad kakšno pe Ceno pišče, kakor na primer: »Pošilja se slavnemu županstvu v — z naročilom itd.," ali pa »Pošilja se slavnemu županstvu — z oziroin na tamkajšnjo prošnjo dne na znanje." Na tihem so se uže začela pogovarjati razna občinska županstva na Krasu, kako bi bilo mori priti v okom temu nepravičnemu ravnanju od strani okrajnega glavarstva sežanskega, in kakor se čuje, ukrenila so nekatera županstva poslati na dotično mesto pritožbo zaradi te nepostavnosti. Izvrstno! da bi le ne ostalo pri dobrem ukrepu, temveč naj tudi v resnici vsa kraška županstva složno Ko je Nodanovljev protivnik dvajset i krat citiral ime »Ladislava", skočil je Neždanov je«uo raz stola ter z dlanom roke ob mizo udaril. rLepa avtoriteta je to, ki jo tu citirate! Kakor da bi mi ne znali, kdo je ta gospod Ladislav V Človek, ki nič druzega nij, nego lizun in hlapec!" ffA—a—-ah! Ta—a-ako!" cvilil je Kolomejcev. „Tako si vi dozvaljavate o možeh govoriti, ki bo ljudem, kakor knezu Kovriškimu, prijatelji?" Neždanov namignil je z rameni. »Lepo priporočilo," je odgovoril, „t.a knez Kovriškin, hlapec, ki se predstavlja entuzijasta . . ." »Ladislav je moj prijatelj," kričal je Kolomejcev, „moj drug . . . in jaz . . »Tem slabeje za vas," segel mu je Neždanov v besedo, „8 tem potrjujete, da ste tudi vi njegovih nazorov in torej se moje besede tičejo tudi vas!" Kolomejcev postal je bled ko smrt. „Ka—ko ? Ka—a j ? Vi se podstopite . . . Vas se mora kuj . . ." »Kaj se mora koj z menoj storiti ?" vprašal je Neždanov z ironično uljudnostjo. (Dalje prih.) terjajo višje urade za svoja prava! Čujem, da se je v bližnjem Tomaji uže stvar razpravljala v jednej poslednjih občinskih sej. Na noge zatorej, bratje! Vzorek nam bodi moško odlično župan s t v o v S e m p a h u na Goriškem! V jedinosti je moč, zateeadeij združite se in složno ter brez strahu zahtevajte, kar nam gre po zakonih; v takšuo zje-dinjeno delovanje bili bi najpripravnejši shodi Županov, saj ste večkrat vkupe poklicani v Sežano i kakšnim volitvam v cestni odbor, šolski svet ali ;u v drugi namen; ob jednakih prilikah bi se lehko pogovorili, česar bi bilo treba, da se ustavi daljni prekršek kakega zakona. Kar se dostaje šolskih razmer, leži mi marsikaj na srci. Pred mnogimi leti ukrenilo in ustanovilo se je bilo v c. kr okrajnem šolskem svetu sežanskem, da je uraden jezik ieključljivo slovenski, in tega so se doslej vsi dozdanji gospodje glavarji več ali menj držali, vzlasti g. M a-lega moram v tej zadevi javno pohvaliti. A odkar je prišel v Sežano g. pl. Hohnel, neprestano dobivajo vodstva ljudskih učilnic samo nemške dopise. Ako ne znamo treh ali štirih besedic povedati po slovensko, kje za Boga svetega je ona razupita zmožnost slovenskega jezika? Slovenci smo potrpežljivi — — ! A vsake stvari je in mora biti jedenkrat konec; oglašati ter upirati so se pričeli nekateri moški krajni šolski sveti temu večnemu nem-Škutarenju : z veliko radostjo omenjam, da sem iz verjetnega vira doznal, da se je spet krepki tomaj-ski krajni šolski svet, čegar prvosednik je pohvalni nadučitelj g. B., hrabro po robu postavil temu sa niovoljnemu postopanju gospoda glavarja pl. Hbhnela, da Be je imenovani krajni šol. svet v jednej svojih zadnjih sej jednoglasno izrekel proti uvedenju nemščine kakor usiljenega predmeta v tomajskej ljud-skej učilnici in da je stavil nujno predlogo : slavni c. kr. okrajni šolski svet blagovoli pobriniti se, da se odpravi nemščine nepotrebni predmet, naslanjajo se ob sledeče točke: a) nemščina se nij poučevala v tomajskej ljudskej učilnici od 1860. I. dalje in učenci, ki so zdaj mladeniči ali pa gospodarji, vender prav lehko žive s slovenščino, da so nekateri še celo pri vojakih dospeli do višjih služeb; b) s tem nepotrebnim predmetom se krati neobhodno koristnim naukom predragi čas, ker se je krajni učilničin svet osvedočil, da se učenci vrhu vsega obilnega truda g. nadučitelja le borno malo nemščine uče in še to naglo pozabe, kar so si je minolo leto krvavo pridobili; in c) v Tomaji je tako uže od rajnega tržaškega korarja Črneta ustanovljen nemšk pouk v posebnej uri za one dečke, katerih roditelji želijo, da bi se njih otroci učili nemškemu jeziku, a prepričal se je vsak, da se je oglašalo za ta predmet največ šest do osem učencev. Imenovani šolski svet je tudi sprejel predlog, naj mu slavni c. kr. okrajni Šolski svet v prihodnje dopisuje jedino le v slovenskem jeziku, ker udje tomajskega kraj nega šolskega sveta ne razumejo nemščine iznimši dva, in da se bode odslej vsi nemški dopisi vedno vračali. Izborno, le tako naprej! Kolikor hvale smo dolžni omenjenemu krepkemu krajnemu šolskemu svetu zaradi slovenščine, toliko graje moramo izgovoriti g. F., učitelju v Repnem, ki sam radovoljno sili (morebiti za Iskanj o tove groše) nemški jezik slovenskim otrokom ter jih s tem brez vse potrebe muči; druzega mu za zdaj ne moremo svetovati, nego li vzemi sam po prej nemško slovnico v roke ter uči se pridno sklanjati in spregati nemška slovesa, da ne bode tako neusmiljeno ter negalantno lomil in trpinčil ubogi nemški jezik. Tu samo povemo, da bodemo natanko pod prste gledali vsem onim nepridipravom, ki ubijajo sebe in nedolžne otročiče z nekoristnim ter površnim naukom; brez milosti bodemo mahali po njih! V nekaterih vaseh na Krasu imajo otroci ru bade, za tega delj so zaprti za nedoločen Čas n. pr ljudsko učilnico v Tomaji, kjer je — kakor se pripoveduje — čez šestdeset otrok rubadovih. brce mi še teži jako neolikano in robato postopanje poreznika (davkarja) sežanskega g. G plačujočimi KraSevci, katere sem uže večkrat M, kako so tožili, da jih je omenjeni gospod pital s zelo nedelikatmmi naslovi, katere tukaj zamolči m ; a o tem vam hočem obširneje poročati o priliki, ako se dotični g. davkar ne poboljša, ki misli, da ima same vitoroge jarce pred seboj, kadar prihajajo v urad ubogi kmetje s težkimi ponezi v roci. S. D. Domače stvari. — (Gospod Mondheim) je vodja tukajšnjega nemškega gledališča in v tej svojej ne posebno zavidl|ivej lastnosti gotovo vsikdar vesel, če mu časih pade kak slovensk goldinar v ne baš prepolni žep. Mislilo bi se tedaj prav naravno, da bode ta gospod razumel svoj položaj in lepo pohlevno opravljal posel gledališkega ravnatelja. Kaj še! Sinoči predstavljala se je znana igra »Angot" in pri tej je režiser Linori (Larivaudiere) govoril naslednje: „Ich korame auf den bali der Čital--Kalypso, wo die weiber der halle und de°. naschmarktes den ton an-geben — —!M Če bi te in jednake besede i/.ustil v kakem bankerotnem cirkusu kak razcapan »c l o w n", da potem nabere par soldov, še zmenili bi se ne, da se pa v zavodu, kjer vlada kapital in inteligenca in veje neki čudno fin ton, čuje kaj jednakega in to ne iz ust kacega desko prask a, marveč režiserjevih, to je skrajna nesramnost. Obžalujemo, da ima nemško gledališče ta-cega režiserja, ki Slovence sploh, zlasti pa one, ki iz milosrčnosti obiskujejo nemške predstave, tako brezozirno žali in na mestu umeteljnosti prodaja — aroganco. To nij več gledališče, ampak prav navadne Thespisove gare, naj tedaj ob ti če v blatu, čim preje, tem bolje. — (Na korist blagajn i c i društva „ Narodni dom") priredila bode goriška Čitalnica, kakor se nam od tam poroča, v svojih prostorih sijajno besedo, v goriškej okolici pa veliko ljudsko veselico. Oboje se ima izvršiti še letos. — Naj bi jo tudi vse ostale čitalnice in sploh vsa narodna društva po Slovenskem posnemala ter tako pripomogla, da se prej doseže plemeniti namen, ki je izražen v pravilih društva »Narodni dom". — (Kmetijski shod) bode 19. t. m. v Trzinu.) Županstvo vložilo je namreč, pri c. kr. deželnej vladi prošnjo, da bi ona poslala tja deželnega učitelja poljedelstva g. E. Kramarja, da bi se posvetovali, na kak način bi se najlažje močvirnati travniki okolo Trzinu osušili in namakali. — — (Tržaški pevci) napravijo dne li). t. m. izlet v Štanjel. Pri tej priliki napravi čitalnica veselico s petjem, govorom in deklamacijo. K veselici vabi uljudno odbor. — (Veteransko društvo v Na b rež mi) priredi dne 19 februvarja 1882 v dvorani Franceta Grudna »ples", pri katerem bode svirala vojaška veteranska godba na gosli. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi veteransko društvo. — (»Učiteljskega tovariša") 4. številka ima naslednjo zanimivo vsebino: Dodatek (novela) k šolskej postavi. — Vzgojevalne šole neogib-ljiva potreba zdanjega Časa. — Laž v šoli. — Šte viljenje v nižjem razredu, piSe V. Burnik. — Nazorni nauk v ljudskej šoli, piše Ivan Tomšič. — Novice pa dr. Janez Bleiweis. — Učne slike iz zgodovine, piše Tone Brezovnik. — Dopisi. — Raznoterosti. Razpisi učiteljskih služeb. — Premembe pri učiteljstvu. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Dunaj 16. febr. Po končanej generalnej debati in po govorih Herbsta, Riegra in Clam-Martinica sklenilo se je z večino preiti v speci-jalno debato. Poklukar zavrača odločno Jacques-ove napade na deželnega predsednika in na slovenski narod. Zaradi volitev v češkem velepo-sestvu je prihodnja seja v četrtek. Konservativci računijo pri čeških volitvah 16 glasov večine. jejo Ptuj. 16. febr. Ptujski domoljubi posedu-od denes naprej „Narodni dom". Razne vesti. * (Kdo je v Bosni in Hercegovini zadovoljen?) Neki dopisu k Čudil ee je v Bosni, da nobedna konfesija v zasedenih deželah nij zadovoljna. Popraševal je katoličane, pravoslavne in Tur-cine, a vsikdar dobil je stereotipni odgovor: E gos-podine, zidovi so zadovoljni, k^r delajo dobro kupčijo, sicer pa nij mnogo bolje kakor prej." * (Ostrupljen ie p o pa jč e v in i. ) Večkrat se prigodi na kmetih, da si den^jo na rano, da bi ustavili kri, pajčevino; to pa je nevarno. Iz Ginde-richa se poroča, da si je tam nekdo na rano del tudi pajčevino, di bi tako kri ustavil, a s tem da si ie kri ostrupil. * (Žitna prod ukc i j a.) Splošno največ žita, namreč nad flOO milijonov hektolitrov vsako leto, pridela Ruska; nad 500 jih pridelajo Zjedinjene države, kacih 270 Nemčija, okrog 250 Francoska, kacih lfiO Avstrija. 120 Angleška, 100 Italiia, 80 Španjska in 40 Turčija. Primeroma naiveč žita, 840 hektolitrov na jeden [J km, pridela Belgija, 560 Danska, 450 Nemčija, 420 Francoska, 380 Angleška, :wo [talija, 320 Nizozemska, 280 Avstrija, 270 Rumunija. 180 Spamska, po 150 Rusija in Porlugalska, 120 Turčiia, 10O Švica, pa 80 Grška, in Zjedinjene dr/ave, in le 4 5 Skandinavija. NajboljJ 80 z žitom preskrbljene Zjedinjene države, kjer pride? na vsacega človek-* na leio 14 hektolitrov žita, na Danskem 13, v Rusiji 9, na Francoskem 7, v Ru muinji (>'5, v Nemčiji 6, v Spaniti in Avstriji po 5, v Skandinaviji Turčiji, Italiji in Belgiji po 4, v An gleškei in Nizozemskej po 3, v Poi tugalskej 2, v Švici le 1. — * (Kje je najbolj mraz) Najnižjo temperaturo na svetu ima Verbojansk v Sibiriji, s srednjo letno temperaturo — 16 7°C. Veliko nižje se ve da so še srednje mesečne temperature nekaterih mesecev, tako ima januvarij «rednjo tempe raturo — 45 7 °C, febmvai i| — 49 °C, marr.ij —• 338°C. Najhujši tam opazovani mraz sploh je znašal — 63-2i "C. in sicer 30 decembra 1871. * (Statistika poslopij.) Na Dunajl se je sezidalo lanskega leta na novo 33 pritličnih hiš, 14 hiš v jedno nadstropje, 6 v dve, 53 v tri 33 v štiri nadstropja. Razširilo se je 113 pritličnih hiš, 23 hiš z jednim. '2 z dvema in 11 s t-emi nadstropji. — Prezldalo se je 58 pritličnih hiš, 14 Inš z jednim, 9 z dvema, 20 s tremi in 7 s štirimi nadstropji. — Vzdignila so se 4 hiše z jednim, 2 z dvema in 2 s tremi nadstropji. — Adaptiralo se je lt) o G poslopij. * (Prebivalstvo Petrograda.) retro grad ima zdaj 927.O0O prebivalcev in je torej po prebivalstvu šeslo mesto v Evropi. Pomenliivo je relativno malo štev Iu ženskih, ker pride na 100 mož k ili le 81 ženskih. * (Hitrost b r z o j a v o v.) Brznjav. ki gaje poslala angleška kraljica povodom otvorjenja avstra lijake razstave iz Londona v Sydeny je premeril KiOOO kilometrov dolgo pot, vkluib temu. da je nn> 1 G6 besedij, v 88 minutiib Iz Londona v Marseille pride brzojav v 2 miti nt h ; iz Singapore v Sidney v 85 sekundah. — V New-Yoiku je dobil nek list 12 Londona Inzojav v 4l/a niinulah; 17 minut pozneje pa je bil bizojav u/e v listu stavljen, list v*\s tiskan in se je u/e po ulicah razprodajnl. * (Šoj sivo mi Švedskem ) V tej zadevi Vladajo na Švedskem jako ugodne razmere, 9l°/o ljuilij zna brati n pisati, in le l°/0 ne brali ne pisati, 8°/o PJl samo brati. Ljudskih šol je bilo 8800, višnli meščanskih 18, učiteljskih pripravu c 12; 48 nižjih iu 32 višjih gimnazij, univerzi 2. nunreč v Upsali in v Stockholmu, * 2000 slušatelji; — teh ruške nižje šole 4, vitjfe 1 ; potem 1 mediciničen in 1 lekarnišk zavod; 8 ni>jih in 1 višja gozdarska šola; 27 nižjih in 2 višji kmetijski šoli; 1 akademijo za umetnosti in 1 za godbo; 1 šola za vojsko, 1 višja obrimj-ka in 9 mornarskih šol. * (Nekoliko o prebivalstvu Švedske. ) Švedska ima 4,f>79O0O prebivalo v, od kat-rih so razen 0 1% Laplandcev in 0 3"/o Fnov vsi Nemci. — Po veri so razen prav malega in neznatnega števila katolikov iu Židov vsi proti .-slanije. — Pre bivalstvo je n.irastlo v zadnjih desetih letih za 9% ali za 2% močnejše kot v Avstriji. Sploh je pi Švedska zelo sl;.bo onijudena, ker prebiva v njej na 1 kv. km. samo po 10 ljudij. — Po spolu jih je 48'5% moškega, 51*5% ženskega spola. lasiiiKii ureduiAtvift. Gospod M »tej Kol) si I, c. kr. deželne H. fit. našega 1**»» čila *v pod rubriko: .C. kr. okrajna sodnija na Vrhniki in staven tčinit11 mtj • rugim le, da gospod sodnik svojim a vs k n 11 h, u toni obiskovanje vrhniške čitalnice prepoveduje, a Vaše ime nij imenovano n kjer, tedaj bi so ta faktura utegnil tikati koga druzega. Sicer pa zabeležimo poprai ek, „da nij res, daje Vam gosp. okrajni sodnik dr. Pauer led a j odsvetoval pohod vrhniške Či tal ni ce, Se men j pa prepovedal". Sicer pa, kaj nam koristi obiskovanje čitalnice, ¿6 Vam slovenščina preseda? Umrli so I Jiil>l.|ani: 13. februvarja: Elizabeta Majorenee, davkarske^a kontrolorJH vdova, 81 (et, Stari trg It '¿0, za starostjo. 14. iVIhlivarja: Arnold Rexinger, optik, 75 let, Stari tr£ It 2, za prsno vodenico. — Neža Lap, za9rbnica, 81 let, Sl.udetirtivske ulice si 7. V d* zi'lni'i bolnici: 12. f-brnvarja: Matija Meden, gostač, 55 let, Poljanska cesta št. '2, ta osipinc um. 13. februvarja: Manja Kukovec, gostija, 70 let. — Jožef Prosim, gostač, 60 let. Tujci: 14. februvarja. Pri Slonu: Kah K Dunaja. — Fiseher iz Lutten-bergft, - Buttoiunri iz Gtadea. — (Jrilič z Dunaja. — Erik ix Dresdena. Pri vialiei : Salfeflcbofskl z Dunaja. — Dr. Regnard iz Trsta — Giigl, HiiHer t Dunaja IDijLixaos]s:si borza dne 16. februvarja. (Izvirno telcgratično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . Enotni državni dolg v srebro Zlata renta .......... Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke......... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata rent;i, davka prosta . . Ogrska zlata renta ti°/0...... n n n ^ /o...... „ papirna renta ">"■',,..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Duuava rog. srečke 50/o . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47au/0 zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prlor. oblig. Ferdinandove se v. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 B Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-dru8t. volj. 1/0 gld. a. v. . . 194 74 gld. 65 kr. 76 n - t> 92 ti 20 TI 128 n 25 fl 814 ji — TI 302 Ti 50 Ji 120 TI — n 9 TI n 51 Vi ji > 5 TI 64 TI 58 h 45 n 118 n 75 if 172 T) 50 n 91 TI 60 n 117 n 80 n 84 jt 50 n 84 n 75 n 104 n — n 118 n 75 119 n 25 n 98 25 103 n RÔ n 174 k 75 v 19 n 25 n 117 — » 194 9 25 pi Svarilo î Razpis služeb dveh občinskih policajev. Pri mestnej občini kamnlikej sta izpraznjeni dve službi občinskih paznikov (policajev) z letno plačo ..oo gld. in z deputatom v znesku 30 gld. za službeno obleko. Jeden izmej njiju dobi tudi prosto stanovanje. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov v govora in vsaj nekoliko tudi v pisanji. Poseben ozir se bode jemal na nivSe žandarme. Prosilci naj svoje prošnje vložijo do zadnjega februvarja t. 1. pri občinskem uradu v Kamniku. (92—2) Župan : Dr. Samec. WAAAAAAAAAAAAAAAAA. ¡vW*vWvlaWkW..va.t Wkkl i A A A Hiša v Borovnici SC da v najem, s šestimi sobami, prodajaluico, z vso pripravo in založišrcm, hlevom, vrtom in, če kdo želi, tudi polji-m /.mven; hiša stoji blsU cerkve. V najem se da za tri let* Več se zve pri Frana Su< haduluika v Borovulei. ^95 — 1) Vozni listki v Ameriko, Kreiranje agentnr, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi ra varnoBt potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo-potujoči, kakor u. pr. Angleži in Amerlkanol s posebnim veseljem kupujejo bvojc vozne listke pri avstrijskih agentih, ker sc dobivajo vedno po originalnem tarif u. Svetuje in natančnejša poročila daje (70—10) C. kr. koncesijonirana glavna agentura Arnolda ličila, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Bez., Kolowratring, Pestalozzigasse Nr. 1. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, (533—2i) ja odločna najbolj!« sdraTilo toper protin ter rn-ninhtrm, trganja po udih, bolečin« 9 teriii ter iiveih, ot+hlitie, otrp!« ude in hUm itd., malo časa če ie rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno caliTal. Zahteva naj ie nuno ,,(-»•»•(i> toper trganje po dr. Malici.** u traven, Btojedion znatnrnjrm ; 1 steklen.o* SO fcr., pravega prodaj« urno lekarna „pri samorogu' j. pl. Trnkoozyja na Mestnem trgu it. 4 t LJubljani. W Ameriko! . Potovauje od Antirerpna. velja gld. 49 s prav dobro tu mu o vred. Do Antwerpna &t, torej vkup za Jeduo osobo 79 h. v. Ta pot je za 535 milj ksKJNu. kakor čez Hamburg ali Bremen. Natančnejša poročila o vožnji da e (679—ti) A.REIF, H|»«*«lilvr. Uuu»|, I.9 PestaloaziKaHiie 1. Cené S tem »varim vsakega, naj ne posojuje mojemu mladoletnemu pasterkn lvmiii Lorhkarju na moje ime, ker ne , bodem plačala jaa teh dolgoV. V Ljubljani, dnč 14. februvarja 1882. Marijana Lochkar, (94—2) pekova vdova, Križevniški trg št. 5. ure! šiljam in dana denar povoljna. Vsako naro-neiiskirano. Po poštnem povzetji po-iitsztkj, če pu sluti-v nij čilo je torej 1 oylinder-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25. 1 anere-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — zdaj gld. 7.25. 1 srebrno anere-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25. 1 srebrno remontolr-uro-Washington z verižico ; prej gld. 30 — zdaj gld. 15. 1 Zlate ure za gospe ; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Janini He zu 5 let. í*h. i" ir o ivi >i; i Uhrenfabrikaut, RuthenthurmHtrasHegege.iiiber dor Wollzeile. I Wien. (65 3) Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane irnitirane rakve od kovin, Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-ličnej barvi z bogatim vkunnim liSpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako ceno. kakor do zdaj navadne leaene rakve. Na telcgralično naročilo z naznanjeno dolgostno mero podiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov dova na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje ln pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbijnje vence iu trakove z napisi, naposled tudi transport mrlioev na vse kraje to- in inozemstva in so priporoča v ceno oskrbovanje. (701—11) Po vjemajočib se sodbah velike vrste imenitnih švicarskih, nemških in avstrijskih prak. zdravnikov in mnogih medicinskih strokovnih, listov so se po lekarji Rihardu Brandtu v Sohaffhausenu iz švicarskih me-dioinalnih zelišč izdelane švicarske kugljice po svojej sn čnej sestavi, brez vsacih, telo poškodo-vajoeih tvarin v vseh slučajih, kjer treba nedra-žestno odprtje narediti, nabran slez in žolč odstraniti, kri očistiti, kukor tudi ves pre-bavljalni aparat novo oživiti in okrepiti, kot reelen, gotov, nebolestno vplivajoč, oen zdravilen pripomoček, ki se more vsakemu priporočati. izrecno le lekarja Rib. Brandta ivioarske v kositrenih dozah s 50 kugljicami a m. 1.— in v manjših dozah po 15 kugljic a 30 pf. Vsaka škatljica pravih švicarskih kugljic mora imeti gornji etiket, beli švicarski križ na rudečem dnu predstavljajoč in podpis izdelovateljev. Prospekti, ki mej drugim obsezajo tudi mnoge sodbe iz Btrokovnjaških krogov o njihovem vplivu, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastonj. T7" Xjj-v^.Toljaia.i : lekarnar l>v£a-3rr_ (3f>8—3) Zahtevati se morajo kugljice, ki se dobijo ie Izdatelj in odgüvorni urednik Maksu Ar uni:. Lastuina in tisk »Narodne tidkarne".