\
Največji alorentld dnevnik
v Združenih dri&vali VeUa u vse leto . . . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za ino*nii»lTO celo leto $7.00
GLAS NMIODA
List stovenskih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily b the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3-3878
No. 224. — STEV. 224.
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress <rf March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 25, 1935. — SRE DA, 25. SEPTEMBRA 1935.
VOLUME XI.TTT, — LETNIK XT,ITT.
MUSSOLINI UMIKA DRZNE MIROVNE POGOJE
ITALIJA OMALOVAŽUJE LIGO TER BI SE NAJRAJE Z ANGLEŠKO VLADO DIREKTNO POGAJALA
Liga stoji trdno na svojem stališču. — Abesinija sprejela Ligine pogoJje. — Liga čaka na uradni Mussolinijev odgovor. — Posvetovanje med angleškim poslanikom in Suvichem.
2ENEVA. Švica, 24. septembra. — Vsled odločne angleške odklonitve Mussolinijevih zahtev glede Abesinije je Mussolini povzročil veliko začudenje, ko je izjavil, da na italijanske protipredloge ni pritisnil uradnega pečata.
Baron Pompeio Aloisi je dopoldne zatrdil, da so italijanske zahteve po velikem kosu Abesinije u-radne in v soglasju z mnenjem italijanske vlade, je proti polnoči naznanil, da zahteve nimajo uradnega značaja.
To naznanilo je presenetilo Ženevo, toda obenem je tudi dalo nekaj upanja za mirno poravnavo krize, ki bi mogla povzročiti uničevalno borbo po celi Evropi. Naznanilo barona Aloisija je prišlo kmalu po odločni izjavi angleškega delegata Ede-na, da so italijanski protipredlogi uničili vsako upanje na mirno poravnavo spora, saj kar se tiče Anglije.
Neki krogi pa so mnenja, da hoče Italija s tem prekiniti vse uradne zveze z Ligo narodov. Ze včeraj so bile razširjene govorice, da bo Italija izstopila iz Lige narodov in sicer vsled odločnega odpora Anglije, ki je nenadoma poslala v Sredozemsko morje tako močno brodovje.
Takoj po izjavi barona Aloisija je Liga naglo sklenila, da ne objavi kritike in protipredlogov, katere je stavila Italija na pogoje Liginega odbora petorice.
Kot pravi včerajšnje poročilo, je Italija zahtevala pas abesinskega ozemlja, ki bi vezal italijanske kolonije Eritrejo in Somalijo in da bi bila abe-sinska vojska deloma razorožena, ostali del pa bi bil pod italijanskimi častniki.
RIM, Italija, 24. septembra. — Mussolini in angleški poslanik sir Eric Drummond sta se razgo-varjala skoro eno uro, iz česar sklepajo italijanski in angleški opazovalci, da se bosta obe državi naravnost izven Lige pogajali glede Abesinije.
Drummond je Mussoliniju izročil osebno pismo angleškega zunanjega ministra sir Samuela Hoare. Drummond je povedal Mussoliniju, da je Anglija odločna v tem, da se drži načel Lige narodov. — Sir Drummond je imel že tudi več konferenc s italijanskim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Fulviom Suvichem.
Medtem-pa je Italija za svoji afriški koloniji dovolila dva biljona in pol lir ter pripravila, da se v krizi izseli prebivalstvo iz obrežnih mest ter je vpoklicala pod zastave nadaljnih 200,000 vojakov.
Iz italijanskega časopisja je razvidno, da se Italija odvrača od Lige narodov in se bo skušala pogajati naravnost z Anglijo.
Vladni uradniki popisujejo položaj v Italiji kot "miren", navzlic temu, da so bili vpoklicani vsi letniki od 191 1 do 1914. S tem je Mussolini ostal zvest svoji obljubi, da bo imel s 1. oktobrom milijon vojakov..
Časopisi so na prvi strani objavili skupno izjavo angleškega poslanika Drummonda in Fulvio Suvicha, ki zatrjujeta, da so mornariške priprave v Sredozemskem morju samo obrambnega značaja. Navzlic temu pa so oblasti v Napolju, Palermi, Tarantu, Bari, Bridisiju in drugih pristaniščih pripravile vse, da se prebivalstvo, če treba, izseli iz meet.
Premogarji vztrajajo pri svojih zahtevah
KELLOGG JE ODPOTOVAL
V AMERIKO
Odstopil je kot član svetovnega razsodišča. — Kot vzrok navaja bole-- z en. — Odstop ni nikogar presenetil.
ŽENEVA, Švica, 24. sept.— Frank B. Kellogg, ki je skupno z Briandom sestavil besedilo Kellogg-Briandove pogodbe, je odstopil kot član mednarodnega sodišča v Haagu.
Kellogg je svoj odstop naznanil predsedniku razsodišča, ki je nato o tem obvestil generalnega tajnika Lige narodov. V svojem pismu navaja Kel-llogg kot vzrok svojega odstopa pomanjkljivo zdravje. Ker je bil Kellogg zadnje čase pogosto v zdravniški oskrbi, njegov odstop ni nikogar presenetil. Vsled rahlega zdravja se pogosto ni mogel vdeležiti sej liaaškega razsodišča.
"Kar najbolj sem prepričan o velikem pomenu razsodišča na polju mednarodnih odnoša-jev in je moja želja po svojih močeh in z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago, delovati za sodnijsko poravnavo mednarodnih sporov, ker je tako postopanje po mojem mnenju izvanredno važno za svetovni mir," piše Kellogg v svojem odstopnem naznanilu.
Kelloggov odstop stopi v veljavo šele po odobritvi sveta Lige narodov. Kellogg v svojem naznanilu prosi za kmalo-šnje dovoljenje za odstop. Bivši državni tajnik in pozneje poslanik v Londonu je od leta 1930 član liaaškega razsodišča.
ROOSEVELT V WASHINGTON
WASHINGTON, D. C., 24. septembra. — Predsednik Roosevelt se je vrnil iz Hyde Parka v Belo hišo, toda njegova kuhinja še ni prenovljena, zato je moral zajtrkovati v železniškem vozu svojega posebnega vlaka. V kuhinji postavljajo novo električno peč, ki bo veljala $5000.
Do leta 1817 Bela hiša ni bila bela, temveč temno-rjava in je bila znana pod imenom predsednikova palača. Tega leta pa so jo belo pobarvali, da so odstranili ožgane madeže, katere je dobila palača, ko so jo leta 1814 Angleži obstreljevali in jo deloma požgali. Od leta 1817 pa je ostalo ime Bela hiša.
Neka govorica pripoveduje, da je neki odličen Anglež, čigar zgodovinsko znanje o Ameriki je bilo pomanjkljivo, nekoč vprašal predsednika Wilsona, zakaj se administrativno poslopje imenuje Bela hiša in Wilson mu je odgovoril:
"O, nekega dne smo imeli malo ognja in smo morali pobarva tL"
KONVENCIJA AMER. LEGIJE
Na konvencijo je prišlo 100,000 veteranov. — Pripravljenih imajo kakih 700 resolucij.
ST. LOUIS, Mo., 24. sept.— Komaj je bila otvorjena konvencija American Legion, so se delegati takoj pripravili na delo. Pripravljenih imajo nad 700 resolucij. Pripravljajo tudi veliko običajno parado, katere se bo udeležilo 100,000 veteranov, ki bodo korakali šest ur.
Največ predlogov, katere i-majo delegati pripravljene, se nanaša na oskrbo veteranov in njihovih družin.
V svojem otvoritvenem govoru je poveljnik legije Frank N. Belgrano govoril o boju za bonus v zadnjem kongresu ter je izjavil, da trdno upa, da bo prihodnji kongres spr e j e 1 predlogo glede bonusa.
General Pershing je na konvencijo poslal poslanico, v kateri označuje veteransko organizacijo kot hrbtenico ameriškega naroda. Poveljnik ameriške vojske v svetovni vojni je poslal svojo spomenico iz Pariza, kjer se nahaja na oddihu.
VSA EVROPA PRIPRAVLJENA NA VOJNO
V PREMOGOVNIH OKROŽJIH
VLADA POPOLN MIR
M00NEYU BO POMAGAL NJEGOV TOVARIŠ
SAN FRANCISCO, Cal., 24. septembra. — Najvišje sodišče države Californije je odredilo, da bo Warren K. Billiuggs pripeljan iz kaznilnice Folsom, da nastopi kot priča pri Moonev-evi habeas corpus obravnavi.
Sodišče je pri zaprtih vratih premenilo svoj prvotni sklep, da ne dovoli Billingsu, da l»i nastopil kot priča za Mooneya, ki se bori za svojo svobodo. — Sodišče je šele dovolilo, ko se je tudi nadomestni generalni pravdnik William F. Cleary pridružil prošnji Mooneyevega zagovornika George T. Davi-sa.
Billings bo najbrže pričal ■proti koncu tega tedna.
STARA KULTURA OB SE-VERNEM TEČAJU
MOSKVA, Rusija, 24. sept. — Sovjetska arheološka eks-pedicija je na pustih, zmrznjenih tundrah na Jamal polotoku našla sledove o nekdaj visoko razviti kulturi južno od severnega tečaj anika.
Dasiravno prebivajo v onih krajih samo pastirski narodi, ki rede severne jelene in prideta na pet milj ozemlja samo po dva pastirja, je bila tam nekdaj rodovitna zemlja, na kateri je narod razvil zelo visoko kulturo.
Ekspedicija je odkopala več starih človeških selišč ter našla nad 12,000 raznih predme-, tov, med katerimi se nahajajo:
Španska utrjuje Balear-ske otoke. — Turčija kaže živahno vojaško gibanje ob Dardanelah. Utrdbe grade v Palestini.
WASHINGTON, D. C., 24. septembra. — Španska z veliko naglico povečuje zračno o-brambo na Balearskih otokih, ki obvladajo Sredozemsko morje. Španski vojaški atašej stotnik Ramon Franco je bil naglo odpoklican iz Washing-tona in se je v soboto odpeljal s pamikom lie de France. — Franco bo vodil povečanje zračnega, brodovja.
Poročila iz Madrida naznanjajo, da je Španska sklenila z Anglijo tajno pogodbo, po kateri bo Angliji pomagala s svojo vojaško silo za slučaj angleško-italijanske vojne. V zameno pa je Anglija obljubila, da bo branila špansko sredozemsko obal.
ANGORA, Turčija, 24. sept.
—	Predsednik Kemal Ataturk je nenadoma prekinil svoje počitnice in se je vrnil v glavno mesto zaradi resnega mednarodnega položaja.
Sklicani so bili vsi ministri na kabinetno sejo in uradni krogi domnevajo, da bo v abe-feinsko-italijanskem sporu prizadeta tudi Turčija.
O posebno živahnem vojaškem gibanju poročajo iz Dar-danel. Vojaška posadka, čije naloga je braniti maloazijsko obrežje ob Egcjskem morju, je bila ojačena. Armada na za-]>adu je dobila 5(i novih zasledovalnih aeroplanov.
HAJFA, Palestina, 24. sept.
—	Zakopi z bodečo žico in pod zemska munieijska skladišča dokazujejo, da se vlada pripravlja iia obrambo.
Posadka angleškega sredozemskega brodovja, ki je zasidrano bliizu mesta, šteje 14 tisoč mornarjev. Blizu jeruzalemskega predmestja Talpiot gradijo novo vojaško taborišče.
MRTVA NRA ŠE VEDNO PLAČUJE
WASHINGTON, D. C., 24. septembra. — Kot se pripoveduje, stara NRA, ki jo je v juniju ubilo zvezno najvišje sodišče, še vedno plačuje mesečno $7,023,220 svojim 2740 u-radnikom, ki žalujejo ob grobu višnjevega orla.
Štirje glavni žalovalci dobivajo po $8500 na leto, deset jih dobiva po $8000 in 57'po $6800
Drugi dan velike premogarske stavke je povsem mirno potekel. Nikjer se niso vršili nemiri, četudi so začeli ponekod štrajkarji piketirati premogovnike. Stiristotisoč štrajkarjev odločno vztraja pri svojih zahtevah. Podjetnikom so stavili ultimatum. Zahtevajo devet centov doklade za vsako tono nakopanega in naloženega premoga. Podjetniki jim pa nočejo dati več kot sedem in pol centa.
lončene posode, dleta iz kosti, glavniki, lasne igle, žlice iz mamutovih kosti, posodo za topljenje rude, podobe iz brona ter kosti raznih živali in ptičev, ki že ne žive več.
V	Kentucky, kjer je petdeset tisoč premoga rje v in jih petindvajset tisoč stavka, je Barker Straight Creek Coal Company izposlovala proti u-niji ustavno povelje, ki ji prepoveduje nastavljati pikete.
V	Illinois so izjavili uradniki United Mine Workers, da jih podpira konkurenčna unija ^Progressive Miners of America".
WASHINGTON, 1). C., 24. septembra. — Pogajanja posredovalnega odbora, v katerem sta dva zastopnika premogovnih baronov in dva zastopnika premogarjev, so dospela dfuies na mrtvo točko..
Razlika poldrugega centa pri toni ovira sporazum. Odbor je ves dan zboroval. — Mi zahtevamo devet centov doklade pri toni in to je naša zadnja beseda, — je rekel John L. Lewis, predsednik United Mine Workers. — če nočejo podjetniki ugoditi tej naši zahtevi, je njihova stvar.
Člane posredovalnega odbora je Lewis pozival, naj ne cincajo preveč in naj pridejo čimprej do zaključka. Baroni pravijo, da ne morejo dati več kot sedem in pol centa doklade.
Predsednik Roosevelt je sporočil, da bo v četrtek odpotoval proti Zapadu. Iz tega je razvidno, da se predsednik ne bo vmešaval, pač pa prepustil celo zadevo posredovalnemu odboru. Sploh so pa v Beli hiši mnenja, da bo stavka že pred četrtkom končana.
PRETEČA STAVKA V SAN FRANCISCU
MORILCA NAMERAVAJO UNČAH
Cela vrsta taksijev je na potu v Bel Air. — Oblasti se boje, da hočejo vozniki maščevati smrt svojega tovariša.
BEL AIR, Md., 24. septembra. — Stotnija vojakov je bila poklicana, da se postavi proti armadi taksijev, ki so na poti iz Baltimore. Gover-ner Nice je na prošnjo krajevnih oblasti poslal vojaštvo, ker se je bati, da hočejo vozniki taksijev maščevati smrt svojega tovariša Alberta Atwella ter linčati njegovega morilca Kandalla Hilla.
IIill je bil aretiran pod ob-dolžbo, da je umoril baltimor-skega voznika taksija Atwella. Hill je priznal, da je Atwella zadavil in ga oropal za $4, izgovarja pa se, da je bil ob času umora pijan. Poleg tega pa tudi Hill trdi, da ni nameraval Atwella umoriti, temveč ga samo omamiti.
Vojaki imajo s seboj dve strojni puški in solzne bombe.
SAN FRANCISCO, Cal., 23. septembra. — Danes so se sestali zastopniki pristaniških delavcev in delodajalcev v namenu, da preprečijo pretečo stavko. Ce pogajanja ne bodo uspešna, bo izbruhnil štrajk in sicer že v drugič v enem letu.
NOVA FORDOVA TOVARNA
Nova Fordova jeklarna v Deaborn, Mich., ki bo veljala deset milijonov dolarjev, bo kmalu dograjena Poslopje velja nad pol milijona dolarjev. Sedaj so začeli instalirati stroje in jx) preteku enega meseca bo tovarna že mogla obratovati. Stroji in motorji bodo tehtali dvajset milijonov funtov. Tovarna bo vsak dan producirala petnajst tisoč ton jekla*___
LEV UGRIZNIL IGRALCA
HOLLYWOOD, Cal., 23. septembra. — Lev, ki je bil naučen skočiti preko glave i-gralca, se je danes premislil ter mu je skočil na hrbet. Še predno so priskočili krotilci, ga je ugriznil v vrat. Bickfordi se nahaja v bolnišnici v nevarnem stanju.
Celo mesto na javni dražbi —*
CELO MESTO NA JAVNI DRAŽBI
CLINCHBURG, W. Va., 24. sepetmbra. — Skoro celo mesto Clinchburg, ki ima 250 prebivalcev, bo prodano na javni dražbi.
Na dražbi bo prodanih 30 stanovanjskih hiš, en hotel 3 30 sobami, poštno poslopje, en.il trgovina in več stavbinskih; zemljišč, da se zadosti zalite* vam delničarjev Holston Riv« er Lumber Company. Mesto jej zgradila lesna družba, ki pa j^ pred enim letom prenehala po^ slovati. ____
f
"OLlB »1 BH D A *'

TRE L A RGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A.
a
Glas Naroda"
Vnuk Sakaer, President
OVMd Ud PobllStMd tj BLOVENIC PUBLISHING COMPANY |A Corporation*.
L. BenedUc, Treaty
of IwiiaiM afl Um corporation ud addre—m of abore officer*: «M W, IKh flfaot. Bonongfa Manhattan. New YerkUtj. N.
"GU8 NARODA* (Tete «1 Um-People)
*™7 P*T Mpcept Saadayw end • Holiday.
tapal lote ... MrC lota ,
UM)
Za New York ob celo loto	17.08?
Za pol leta ...............«•«•
Za inozemstvo n celo lato ....r, $70(1 Za pol leta................$8J0
Subscription Yearly 96.00
Advertisement on Agreement
"Otaa Naroda" lshaja rmki dna laraenuH nedelj la praanltor.__
Dopisi brca podpisa ln osebnosti so ne prlobčnjejo. Denar naj ae blszoToil MW»ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da. so nam tudi prejanje blvalliče nasnani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street. New	M. Y.
t: CHolsta S—WW
DIPLOMACIJA NA DELU
Kakšno namene ima italijanski ministrski predsednik Mussolini T Najprej je odločno zavrnil predloge odbora peto-rice Lige narodov, par ur kasneje je pa rekel, da je pripravljen nadaljevati pogajanja. Kaj naj to pomeni? Najprej ro-žlja s sabljo ter podre za seboj vse mostove, nato pa koj dobi stezico, da se vrne iz nevarnosti. Kakšen smisel ima vse to?
Na to vprašanje je težko dobiti odgovor. Enega dejstva se pa ne da tajiti, namreč, da hoče pridobiti Mussolini dovolj časa. Za Italijane trobi v vojno trobento, svetovni javnosti 6e pti kaže precej popustljivega.
Visoka diplomacija je zopet na delu. Mussolini mora čimdalje odlašati. Predobro i>ozna pomen besede "prestiž" in ve, da ima javno mnenje proti sebi.
Navzlic svojim ognjevitim govorom je dovolj prebrisan diplomat, da pozna vrednost dušeslovnega trenutka. Du-ce igra vedoma zelo tvegano igro. Blufa kakor pri pokerju, gleda v svoje karte ter še ni položil vseh trumfov na mizo.
Gospodje v Ženevi se nahajajo v zelo nerodnem položaju. Na Mussolinijev "ne" bi morali odgovoriti s sankcijami, ki bi se pa utegnile izkazati kot dvorezen nož.
V	palači Lige narodov v Ženevi je le malo idealistov, toliko večje pa število preudarnih in praktičnih trgovcev. — Najpomembnejši med njimi je nedvomno Francoz Pierre Laval.
V	Parizu se ne brigajo prav dosti za usodo abesinske-ga naroda, vedo namreč, da sledi akciji protiakcija in nočejo pritirati stvari do skrajnosti.
Italija je Franciji potrebna kot zaveznica zaradi težavnih srednjeevropskih problemov — predvsem zaradi hab-burškega vprašanja in volitev v Meinelu.
Zadnje tedne je bilo sploh preveč govorjenja o idealizmu, človečanskih pravicah in mednarodnih obveznostih. Posebno Anglija se je skušala obdati s svetniškim sijajem. Anglija si navidez na vse načine prizadeva, da bi preprečila novo svetovno vojno, angleški državniki imajo lepe govore ter dajejo trdne jainščine.
Oni, ki smatrajo Anglijo za rešiteljico, naj bi se spomnili podjarmljenja Mandžurije, ki se je nedavno završilo.
Mandžurija in Abesinija. Le redkokdaj v zgodovini je najti dva slična primera.
Tudi takrat se je govorilo o sankcijah, Liga narodov se je pa izjalovila.
Tedaj se Anglija ni hotela vmešavati. Ako bi nastopila proti Japonski, bi škodovala sama sebi. Vsledtega se je odrekla svojim principom.
Danes je pa ix>ložaj povsem drugačen. Morska pot v Indijo je ogrožena. Ob Rdečem morju ima Anglija svoje interese. Pokazati mora nekaj moralnega ogorčenja ter koncentrirati v Sredozemskem morju svoje brodovje.
In tako bo odbor petorice zopet zboroval ter bo skušal najti tak izhod iz zagate, da bo vsaka velesila nekaj dobila.
Vojne pretnje bodo potihnile. "Mir" bo zopet zagotovljen. Za koliko časa, je seveda drugo vprašanje.
Važno za potovanje. ,
,	v
Kdor jo namenjen potovati v tiari kr+i ohdobitikoga, Od tam, je potrebno, dm $e poučen ****** stvareKVsUd naišo dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnilo in tudi vso potrebno preskrbeli, da jo potovanj* udobna in hitro. Zato to oaupno obrnite na moj ta vsa pojatniU.
Mi preskrbimo v te, hodih prošnje ta povratna dovoljenja, potno listo, vieojo im eplo* vse, fcof ji «• potPvonj^ P9~< irobno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjšo
Nodriavljani naj no odlašojodo sainjOQQ tren%tkaf ko*, prodno to dobi«« Washington* povratno dovtijonjo, BEEN. TBI PERMIT, trpi najmanj on mom,
Pihte torej takoj ta bretplačna navodila i* tsaotavljn-mo Vam, da boste poceni in udobno potovati
SLOVEN1C PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU.
216 Wert 18th New Yotfc N.

S
ZAPORA SUEŠKEGA PREKOPA
V	zvezi s konfliktom med Italijo in Abesinijo se v javnosti že dolgo razpravlja o možnosti, da se v primeru vojne sueški prekop zapre bodisi za vojne in vojno-transportne ladje, bodosi za vse brodovje vojskujočih se držav. Ko se je prviič pojavilo vprašanje so mu takoj sledila diplomat-Sueza v publicistični diskusiji, ska in pravna razmotrivanja, ali je po obstoječih pogodbah tak ukrep sploh dopusten, v drugi vrsti pa, komu bi pristo-jala pravica, da kanal zaprt?. Mislilo se je seveda najprej na Anglijo, v drugi vrsti pa na Ligo najodov. V zadnjem času se je oglasila tudi egipt-ska vlada in prijavila svojo zahtevo do soodločanja glede sueškega prekopa.
V	Ženevi še ni bila izrečena zadnja beseda in vprašanje sankcij za enkrat še ni načeto. Če pa do njih pride, odnosno če se ne doseže sporazumu velesil, ki hi v zadnjem trenutku preprečil vojni pohod, utegne postati vprašanje sueškega prekopa nad vse važno in aktualno.
Pravni položaj nikakor ni enostaven. Kanal je zgradila mednarodna delniška družba na podlagi koncesije, ki jo je izdal takratni egiptski podkralj in katera poteče z letom 1968. Večina delnic se nahaja v Franciji, toda razdeljene so na večje število manjših delničarjev.
Pa tudi Anglija je udeležena z znatnim paketom delnic in ima v upravnem svetu, čigar sedež je Pariz, med dvain-tridesetimi deset članov. Toda pri podjetju tako velike javno pravne in mednarodno politične važnosti seveda ne bodo odločevale zasebnopravne norme.
Sueški prekop je bil naravno že s počet ka predmet mednarodnih dogovorov in transakcij. Leta 1866. je poverila kanalska družba egiptski vladi vzdrževanje reda in policijsko kontrolo v kanalu in na njegovi obali. Toda že malo let pozneje sta si pridobili An-lija in Francija znaten vpliv in ko so v začetku osemdesetih let zaradi notranjih nemirov vkorakale v Egipt angleške čete, je bil sueški prekop prvič zaprt, toda le za nekaj dni. Anglija je Egipt začasuo zasedla in od takrat je ostala tu angleška nadoblast, ki je sicer večkrat menjala obliko, stvarno pa se je ohranila do naših dni.
V	smislu koncesijske listine bi morala biti nova vodna pot pristopna za vse države po enakih pogojih, toda njena izredna važnost je povzročila razumljivo tekmo za prvenstvo, ki se je končno zaključila
s kompromisom. Leta 1888 je podpisalo v Carigradu devet držav, med njimi tudi Anglija, Francija, in Italija, konvencijo, da bo ostal sueški prekop za vse čase, v vojni in v miru svoboden in odprt vsem ladjam, trgovskim in vojnim, brez 'ozira na njihovo državno pripadnost. Posebej je bilo določeno, da velja pravica svobodnega prevoza v vojnem času tudi za vojna brodovja vojskujočih se držav.
Pogodba se je sicer podpisala, toda angleška vlada je njena ratifikacijo zadrževala, dokler je ni — šele leta 1904.— v posebni pogodbi s Franci jo tudi ona izrecno sprejela in priznala. Med državami po-godnicami je bila tudi takratna Turčija, katere suverenite-ta se je vsaj formalno raztezala na Egipt, ni pa bila udeležena egiptska vlada in tudi pozneje ni Egipt nikdar pristopil h konvenciji, niti je ni priznal.
Svobodna pot skozi sueški prekop se v naslednjih letih res ni več osporavala in tudi v časih vojne ni nikdo poskušal ovirati brodovja vojskujočih se sil v njeni uporabi. Šele v svetovni vojne je bilo to načelo porušeno. Takrat je Anglija zaprla kanal za la-i dje Nemčije in njenih zaveznikov na podlagi svojega prote--;-torata nad Egiptom, v ostalem pa si takrat s pravnimi vpomi-sleki nikdo ni belil glave. Mirovna pogodba v Versa i 1 lesu pa je zgoraj omenjeno konvencijo o svobodnem prevozu iz leta 1888 zopet izreeno priznala kot veljavno in ta položaj se tudi v sledečih letih ni spremenil.
Zagovorniki pravice Lige narodov, da kot sankcijo odredi zaporo sueškega prekopa, se opirajo na član 20., statuta o Ligi, po katerem so neveljavne vse obveznosti, ki niso združljive z določbami pakta Lige. Po tem tolmačenju fci izgubila veljavo vsaka pogodba, ki bi se protivila izvedbi sankcijske pravice.
Ali bi to mnenje obveljalo brez ugovora, je vsaj dvomljivo. Drugačen pa je položaj Egipta, ki ni vezan niti po ca-rigrajski konvenciji iz 1. 1908, niti po kaki poznejši obveznosti, in ki mu ni moči odrekati suverenskih pravic. V Egiptu pa ima Velika Britanija mogočno besedo in bo njen vpliv brez dvoma odločilen, tem bolj ker so egiptski interesi v Ahc-sitniji z britskimi če ne kon-gruentni, pa vsaj paralelni.
Aktivno zanimanje egiptske vlade za vprašanje morebitne zapore sueškega prekopa baš v sedanjem trenutku zasluži zaradi tega največjo pozor-<nost. . . - . - , -	,
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino« Kdor ga ho-če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina« za staurj kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ljudsko' igro "Mala pevka", katere vsebina bo gotovo zadovoljila vsakogar, ki jo bo po-setil. Igra ima pet dejanj in je vseskozi prepletena s pe tjein. Več o tem bomo še poročali.
Slov. pevsko in dram. društvo "Domovina"
strašna smrt v
plamenih
"DOMOVINA* ZOPET NA RADIO
Kadio postaja WOR je ponovno jtovabila1 ne\vyorško pevsko društvo 4 * Domovina", da nastopi na omenjeni radio postaji z nekoliko daljšim programom, ker jim je petje tega zbora tako ugajalo pri prvem nastopu na tej postaji.
Zapeli bomo v nedeljo, dne 29. septembra od 5:00 do 5:30 popoldne.
Poleg drugih solistov in godbenikov bo imela "Domovina" na programu sledeče pesmi v mešanem zboru: "Ne bom se možila," "Pa rib'cam dobro gre", "Moj očka imajo konjča dva", Sladko je vilice", "Pesem čolnarjev na Volgi" in če bo čas dopuščal bo zajjel moški zbor še pesem — "Lovec". Komur bo petje "Domovine" ugajalo, naj blagovoli pisati pismo ali dopisnico: W O R radio postaji, 1440 Broadway, New York City.
Ob enem sporočamo, da priredi "Domovina" na nedeljo 20. oktobra poj>o]dne krasno
VABILO
n a
25-letnico...
&VQJJQGA OBSTANKA PRAZIfTJJB -
V SOBOTO, 28; SEPTEMBRA
SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO
"BRATSKA ZVEZA", štev. 140 SNPJ.
1	^— . j. u j .	-----—
V SLOVENSKEM DOMU
253 Irving Avenue	Brooklyn, N. Y<
PETJE, PLES. - DOVOLJ ZABAVS ZA &TA&E IN
MIATOB
Okusen prigrizek	Izboma pijača.
K obilni udeležbi so vabljeni vsi naši prijatelji.
— Odkar.
VESELICO
ki jo pri rede
"ZDRUŽENI" SLOVENCI"
št v. 282 SNPJ.
28. septembra
V SVOJEM DOKU
18 Seeley Street, LITTLE FALLS, N. Y.
Izborna jmstrežba. Godba, ples in vsakovrstna druga zabava.
Vabljeni so vsi Slovenci iz mesta ter bližnje in daljne okolice. —	Odbor.
MARIBOR, 7. septembra.
Iz Statenberga poročajo o tragičnem dogodku, ki se je odigral na posestvu Ivane Ajdnfkove. Pri požaru stano vanjske hiše je našel strašno smrt v plamenih 3 letni vnuk imenovane posestnice. Pri Aj-dnikovi živi njena hčerka Marta, poročena Skledar, katere mož je zaposlen na žagi v Lokanji vasi. Zakonca imata troje malih otrok, ki živijo skupno z materjo pri Ajdnikovi. V četrtek zvečer so vse legli k počitku, ko je okrog 11. ure izbruhnil nenadoma požar. V hipu je bila slamnata streha v plamenih in v zadnjem trenutku so se .domači zbudili ter i>obegnili na prosto. Ženske so zgrabile otroke. Ajibii-kova najstarejšega, Skledar-jeva ostala dva. Otroke so hitro odnesli k sosedu ter se vrnile nazaj, da bi rešile, kar se št* da oteti. Mati otrok je planila nazaj proti hiši ter skočila v mali hlev, da bi rešila kozo. Pri tem pa nihče ni opazil, da je stekel za materjo tudi njeni triletni sinček Jožek, ki je mislil, da je šla mati v hiš > ter jo je šel tja iskat. Komaj pa je fantek planil v sobo, se je vdrla streha in plameni so mu zaprli pot nazaj. Med tem časom je mati privezovala rešeno kozo v vinogradu ter šele čez nekaj časa pogrešila o-troka. Vse prestrašena je zdrvela k goreči hiši, za njo pa še sosedje, ki so rabili okna na hiši; skozi odprtine se jim j<-prožil strašen prizor. Plameni so švigali s stropa in od tal }K) celi sobi, v sredini pa se ;je stiskal otrok pod zibko ter obupno kričal na pomoč. Nihče se ni drznil planiti skozi plamene v sobo ter so skušali z drogovi rešiti otroka. Bilo pa je vse zaman, ker se je v naslednjem trenutku vdrl strop ter je ogenj pokril malega siromaka. Dete je v hudih mukah živo zgorelo. Naslednjega jutra so izkopali iz pogorišči zogljenelo truplo ter ga prenesli v mrtvašnico.
Advertise in "Glas Naroda"
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $.2.75 $ 5JE5 $ 7.39 $11.75
$4Ut
Din. m Din. 2M 1MB. 3M _ Din. 54» _ Din, 10M Din.£0M
v italijo
Za $*J5 .......... Ur 1M
$11*15 _______________Ur m
$44.40__________________Ur 5«9
$88Jtt .......... Ur 1$M
$17$.— .......... Us 2Mt
$263.— .............. Ur SMO
KEB BE CEVK SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CE7TE PODVRŽEN* BPB&MEMBI GORI ALI DOLI
Ea lsplačUo Tečjlfc meakor kot Moral caYe4«xto. bodftd t dinarjih j ali Urah dovoljujemo Ae bolje pocoJe.,
▼
$ »j—
nu »
dolakim
•••■•••••a ^
..........UMI
•*.««••«.«
....rt*,.. HLS
Nnjna
• ■•i^ i r r -
Pnjamlk doM Tjftam knjn lapla&lo ▼ dolarjih, ^teaa fcvtflajdina	n pAiqMaa
SLOVENK PUBLISHING GQMPSNY "Glas Na* o da"
ti« RUl 1Mb STOTI	NEW TORE. M. S.
V Indiji je neki misijonar nagovarjal domačina, naj prestopi v krščanstvo:
— Le pomisli, po smrti bos prišel v nebesa. Ali bi ne bil rad v nebesih?
i Indijec se je zamislil in odkimal:
- — Ne more biti kaj prida v tistih vaših nebesih. Če bi bilo tam res tako ley^o kot praviš, bi bili Angleži nebesa že zdavnaj zavzeli.
V Angliji je postava, ki prepoveduje vdovcu, da bi se poročili z materjo svoje pokojne žene.
Ce je na svetu kakšna postava brezpotrebna, je ta. ★
Dobri časi se bodo vrnili, ko bodo imeli moški hlače pri žepih napihnjene, ne pa na kolenih.
★
Neki ameriški diplomat je obiskal med svetovno vojno angleškega ministrskega predsednika Asquitlia.
Dejal mu je: "O Vas so mi že marsikaj pripovedovali pre-zident Wilson, polkov. House in Vaša gospa soproga.''
Asquith se je namrdnil in-vprašal:
44Ali bi mi utegnili povedati, kaj Vam je zaupala o meni moja žena?"
★
Sodnik je rekel:
44Čakajte, zdaj vam bom pa 1o i>od nos pomolil, kar ste tožniku položili na jezik in kar ste hoteli tudi pričam vtekni-ti v žep in jim napriti na pleča't*
Tukaj so štiri resnice o ženskah:
('im lepša je ženska, tem več napak najdejo grdi ljtidje na "jej-
44Tvoja sužnja sem," pravijo ženske, ki hočejo, da se jim pokoriš.
Skrivnosti se povedo s šepetanjem, obrekovanja z nasmeškom.
Če se ženska igra z ognjem, si običajno moški opeče prste.
Kakor razvidite iz oglasov v listu, bosta v soboto zvečer dve prijetni zabavi.
Zabavi priredita društvi sli-čnega imena, ki spadata k i^ti Jed not i: "Bratska Zveza" v Brooklynu in "Združeni Slovenci" v Little Falls.
Praznovanje petindvajset-letnice 41 Bratske Zveze" obeta biti nekaj posebnega, pa tudi MZdruženi Slovenci" se bodo postavili pri svoji letošnji jesenski zabavi.
Žal, da bodo pogrešali v svoji sredi stojega bivšega navdušenega in delovnega čla n a Johna Purnata, ki je poleti 4'za stalno" odpotoval v domovino.
4 Zdelo se mi je, da se bo vrnil še pred jesenjo, pa je najbrž počakal tamkajšfije trgatve. Na prvi predpustni veselici bo pa gotovo navzoč, kajti človeku, ki je živel nad dvajset let v tako prijetnem kraju kot je Little Falls, med tako dobrimi, možarskirrti in odkritimi rojaki kakor so tam, ne more niti stara domovina Tvuditi primernega nadomestka.
V' soboto bodo na Seeley Streetu Žiberše getovo korpo-rativno zastopane, pa tudi iz <F 1 y Creeka, Cooperstowna, "Worcestra, Elk Creeka in drugih bližnjih naselbin se je na-dati obile udeležbe.
" OLA 8: N AiR OD A "
HEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 2», 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8.7L
ACHDLLE CAMPANILE:
14Tat sem, zares,'* je dejal trpko starec, "a le enkrat v življenju sem kradel. To je bila čudovita, krasna tatvina— najlepša, kar jih je bilo sploh na svetu: šlo je za denarnico, ki je bila polna denarja. "
To vendar ni nič nenavadnega," sem ga prekinil. .
14Dajte, da spregovorim; ko sem imel denarnico v žepu, nisem bil niti za paro bogatejši."
4 4Ali je bila denarnica prazna?"
4 4 Nasprotno — prav natrpana z denarjem!"
Prisedel sem bliže k starcu, mu natočil kozarec svojega vina — in začel je pripovedovati:
44Z majhno, lokalno železnico sem se peljal iz Smirne v Sciabin Kara Hvssar skozi divje pogorje, kjer je bilo polno roparjev. Sedel sem v vagonu tretjega razreda, kjer je bil še en potnik, razcapan potepin, ki je spal na klopi, si z roko zaslanjal oči in se ni brigal za nikogar. A komaj se je začel vlak premikati, je odprl oči in strmel vame. Bil je bledega obraza, poteze so mu bile podle in radi neobrite, šče-tinaste brade je bil videti še bolj zapuščen. Preko levega lica se je raztezala globok i brazgotina. Radi okrutnega, zamišljenega pogleda, nizkega čela in ostudno širokih ust je bil njegov obraz zares obraz zločinca.
Najrajši bi bil koj izstopil. A oddelki vagona niso bili v zvezi drug z drugim in tako sem moral biti do drugeg postaje, približno tri ure dolgo, sam z njim, s tem nevarnim človekom, ki je imel pač dovolj časa, da napravi z menoj, karkoli bo hotel. V tej samoti, kjer pač nihče ni mogel slišati klica na pomoč, je bilo o-troško lahko ubiti človeka in vreči njegovo truplo skozi o-kno. Zunaj je bila tema, neprestano sem gledal na zasilno zavoro in sem bil pripravljen, da jo koj potegnem, če bi se moj sopotnik le količkaj sun-Ijivo vedel.
A mahoma sem najbrž zadremal, morda so se mi le za nekaj minut zaprle oči. S krikom sem se zbudil, zakaj občutil sem rezki pogled svojega sopotnika, ki se je bil sklonil čezme, da se je njegovo ščcti-nasto lice dotikalo mojega. A moj sopotnik se me je oklenil za roko, me proseče pogledal, in dejal:
44Nikar se ne bojte! Prositi sem vas hotel dovoljenja, da
TATVINA
bi se smel usesti zraven vas in se z vašo plahto malo odeti, ker me jako zebe."
Njegov glas je bil tako proseč. Zares se mi je zasmilil. Vendar sem se še obotavlja!. Ko je videl, da se ga še zmeraj bojim, se mu je trpko in bolestno potegnil obraz, in dejal je: 44Mislite, da sem fa-lot, kajne? A pomirite se! Saj misli tako vsak, kdor me zagleda."
44Res?" sem se odahnil, in kakor da bi zlezla mora z mene.
4'Res," je dejal, 44vsak misli, da sem tat — in kako rad bi bil tat! Vsa moja narava, vsa vzgoja, okolica, vse je bilo takšno, da imam ko nalašč poklic tatu! In vendar — ne mo-rem krasti in ne bom nikoli kradel."
Obupno se je zazrl vame.
44Kaj vas pa ovira, da ne kradete?" sem ga začudeno vprašal. Dvignil je glavo k svetilki in dejal žalostno:
44Kar poglejte me!"
44Ničesar izrednega ne vidim!" sem odvrnil.
44Tako? Ničesar izrednega? Potem vam bom pa jaz povedal: jaz imam zločinski, pote-puški obraz, veste?" Žal mu nisem mogel ugovarjati.
44In kako naj človek," je nadaljeval, 4 4 ki ima tak obraz— sploli kj'ade ? Kamorkoli prikleni, se vsak človfek pobriga za svoj kovčeg, ženske se krčevito oprijemajo svojih ogrlic, sopotniki niti za hip ne Odvrnejo pogleda s svoje prtljage in če je kje kaka žepna tatvina, koj imajo mene na piki."
Opazoval sem njegov falo-tarski obraz in peklenska misel mi je šinila v glavo: kako bi bilo, če bi temu tatu, ki ni tat, izmeknil njegovo denarnico? Nisem se mogel iznebiti te misli. Neroden nisem bil — skratka — čez nekaj minut se je njegova natrpano polna denarnica preselila v moj žep. In ko se je vlak ustavil, mi je moj sopotnik še to nepriliko prihranil, da se mi ni bilo treba preseti v drug vagon, zakaj, vstal je rekoč:
44 Jaz sem že tu. Lepo zahva-ljeni in zbogom!"
Počakal sem, da je izstopil in se je vlak spet premakni'. Nato sem poln radovednosti in tudi radi pekoče vesti — naglo potegnil denarnico iz žepa. Z a vpil sem na ves glas — svojo lastno denarnico sem držal v roki! Medtem ko je fa-lot javkal o svoji usodi, mi jo izmaknil denarnico! Dobro, da sem jo, ne da bi bil kaj zaslu-
til, vzel spet nazaj. In to je zgodba o moji edini tatvini v življenju — ki me ni obogatila niti za paro. Torej vidite, da vas nisem nalagal."
Komaj je starec nehal pripovedovati, sem naglo vstal, urno plačal in izginil. Saj ni bi-
ŽENA KOT ZASTAVNI PREDMET
Tiencinska policija je prišla na sled čud^i vrsti zastavljal-nih poslov. Recimo, da je bil g. Vang v denarnih stiskah. Ni mu bilo treba drugega, nego da je stopil v eno izmed čudnih zastavljalnic in tam zastavil za to in to vsoto gospo Vangovo, po potrebi pa še svoje stranske žene. Vso te so se ravnale po starosti žen, njih lepoti, zdravju i. t. d. Zastavljene žene so se preselile v zastavljalno podjetje, kjer so v vsakem oziru skrbeli zanje. G. Vang je imel vedno priliko, da si ženo ali žene po sreči v igri ali kakšnem drugem uspešnem denarnem poslu vzame nazaj, drugače se jih ni nihče dotaknil, dokler je v redu plačeval obresti. Če je pa kdaj kakšen obrok zamudil, je lahko prisegel nato, da se mu mila ženica vrne v malce obrabljenem stanju.
Takšnih zastavljalnic in zastavljenih poslov je v Tienci-nu torej dosti in policiji se niti sanjalo ni o njih. Šele te dni jim je prišla na sled. Dva dič-na moža sta bila zastavila svoji šenl, a ko sta jili hotela dobiti nazaj, sta se ženi povrat-ka branili. Vsa ogorčena stu stekla na policijo in izdala vse. Policija je izvršila preiskavo, odkrila je celo vrsto *4zastavljalnic" in v njih lepo število ženic — a skoraj vse so izjavile, da se k svojim.možem ne marajo vrniti. Baje so strastni prijatelji opija, so jih pri-tepali itd. Niti policija niti sodnija še ne vesta, kako. naj nastopita v tem primeru. Kli-enti zastavljalnic pripadajo 44boljšem slojem" in njihovim ženam se ni zgodilo nič hudega. Zakon pa tudi ne pred videva ničesar za takšne primere.
lo zaman, da sem to storil! Zakaj, ko mi je starec govoril o tatvini, sem uro in z vajenimi prsti izmaknil njegovo denarnico. Bil sem tem bolj ne-potrpežljiv, da vidim, kaj je v nji, ker nisem mogel biti tako presenečen ko starec, da bi dobil svojo lastno denarnico, ki je sploh nisem imel. Naglo sem zavil krog vogala in obstal pred svetilko. Segel sem v žep. Bil je prazen — in prav tako so bili prazni vsi drugi žepi. Vražji dedec je svojo listnico spet dobil nazaj in tako v drugič ukradel svojo denarnico. V drugič! Bog ve, kolikokrat je že tako okradel samega sebe!
VAŽNO ZA

ZAROČENCA
MILANSKA ZGODB/ *Z 17. oTOLETJA Spita!: ALESSANDBO MANZONI
NAROČNIKE
JPoleg naslova je razvidno d$ kdaj imate plačano naročnin4 Prva številka pomeni mesec, druga don in tretja pa leto. Zadnje opomine i« račune smo razpo i slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela tu stroškov, ta-'to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu eastopnikiš Lv Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov* kojth imcnd so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudš druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:. San Francisco,
COLORADO:
Pueblo, Peter OnUg. A. S«M» Walaenburs. M. J. Bwik .
INDIANA: Indianapolis, Loot* B»atob
ILLINOIS: Chicago, J. Berčlč, J. Lokankh Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcere in Illinois)
JoUet, Mary Bamblcb. Joseph Ffr*. Tat
La Salle, J. Spelicb Maseontsb, Frank Angnstin Nortn Chicago,
KANSAS: Girard, Agnes Kansas City. Fi
MARYLAND: Kltzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čem ( W. Va. in Md.)
MICHIGAN: Detroit,

Advertise in 'Glas Naroda*"
KOOPERATIVNA ZADRUGA V KANSAS CITY
i i f-1 t < i u jj ij i
Na »liki vidite prenovljeno poslopje, v ozadju pa ogromne tanke Consumers Cooperative zadruge v Kansas City, Mo. Vse skupaj je veljalo če trt milijona dolarjev. V tanke je .mogoče spraviti p ol milijona galon petroleja.
MINNESOTA: Cbisbolm, Vrank Goniš Illy. Joe. J. Pesbel-Eveleth, Louis Goals Gilbert, Louis Vessel Hibblnfc. John Povle Virginia, Frank Hrrsticb
MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderick
NEW YORK: Gowanda. Kari Stralsha Little FaUs,
OHIO: Barberton, Frank Cleveland, Anton Bobek, linger, Jacob Resnik. John Slapnik Girard. Anton Nagode Lorain , Louis Balant, Jobs Vara-fte
Warren, Mrs. I. Rachai Youngstowa. Anton YIMti
OREGON: Oregon City, Oce* J.
PENNSYLVANIA: Brooch ton, Anton Ip*«M Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J.
EiDort. Leois Facrel, Jerry Okora Forest City,
Greensburg, Frank.Npvak Johnstown, John. Poianta
Rrayn, Ant. TanlsU. Lnserae, Frank Balloeh Manor, Frank Demsbar Midway, John 2nat Pittsburgh. J. PogaCar Prsato, F. B. Demshax Steelton, A Hren Turtle CTeek, nr. SchUhr wost Newton, J<
WISCONSIN: Mllwaakee. West Sheboygan,
WYOMING: Bock
fthsb
17FEAYA "GLAB &AnUA*
67
—	Aj{ — je pomislil provincijal in rekel: — "Ta okoLnost mi je nova; toda vaša sijajnost dobro ve, da je dobršen del naše službe v tem, da iščemo one, ki so na krivih potih, da jih pri-vedemo nazaj..."
"Dobro; toda zaščita ljudi, ki so zašli na posebne vrste kriva pota...! To so stvari, ki imajo trne, sitne zadeve...*'
In mesto da bi napel liea in zapihal, je zdaj stisnil ustne ter povlekel vase toliko zraku, kolikor ga je drugače navadno pihnil ven, in je povzel:
"Zdelo se mi je prav, da vam namignem tudi to okolnost, ker... če morda Nnjegova Ekscr-lenca... Lahko bi kdo napravil kakšen korak v Rimu... nič ne vem... in iz Rima bi vam prišlo..."
"Zelo sem obvezan vaši sijajnosti za to obvestilo; vendar pa sem prepričan, da se izkaže, če se zberejo potrebne informacije o tej stvari, da ni imel oče Cristoforo s človekom, ki ste ga imenovali, nobenega drugega opravka razen tega, da mu je skušal postaviti glavo n i mesto. Jaz poznani očeta Cristofora."
"Seveda, vi veste bolje od mene, kakšen človek je bil poprej v svetu, kakšne zgodbico j«* počenjal v mladosti."
"To je slava naše obleke, gospod grof, da postane človek, ki je v svetu morda vzbujal govorice, čisto drugačen, ko jo obleče. In odkar oče Cristoforo nosi to obleko..."
"Rad bi to verjel; govorim iz srca: rad bi to verjel; toda včasih, kakor pravi pregovor, obleka ne napravi meniha."
Pregovor ni sodil natanko v to priliko; toda grof ga je povedal v naglici namesto nekega drugega, ki ga je že imel na koncu jezika: volk spremeni dlako, a ne svoje slabe navade.
"Imam dokaze," je nadaljeval, "imam pro-t i znamenja... "
"Če pozitivno veste," je rekel provinci jal, "da je ta dunovnik zagrešil kako zmoto (vsi lahko grešimo), mi napravite resnično uslugo, če me o tem jmučite. Jaz sem predstojnik, • nevreden sicer, toda postavljen prav zato, da popravim in poboljšam.**	•
"Povem vam: obenem s to nevšečno okol-nostjo, da ta oče očitno ščiti človeka, katerega sem prej imenoval, je še neka druga zoprna zadeva, ki bi mogla... Toda tako-le med nama poravnava vse likratu. Isti oče Cristoforo, pravim, se je začel bosti z mojim nečakom, don Rodrigom. * *
"Oli, to mi je zoprno, zoprno,' zares mi je zoprno."
"Moj nečak je mlad, živ, čuti, kaj je, in ni vajen, da ga izzivajo..."
"Moja dolžnost l>o, da se o taki stvari dobro poučim. Kakor sem vaši sijajnosti že povedal — in vem, da govorim 7. gospodom, ki pozna svet prav tako, kakor ljubi pravico —, vsi smo iz mesa, podvrženi zmoti... tako na eni strani kakor na drugi; in če je oče Cristofora kršil..."
"Poglejte, vaše očetovstvo, to so stvari, kakor sem rekel, ki.se naj končajo med nama, ki se naj tu pokopljejo, a če jih človek preveč meša___so še slabše. Vi veste, kaj sledi: ti sunki,
te mržnje se včasih prično s kakšno malenkostjo in se nadaljuje, nadaljujejo... Če jim hoče eloyek priti do dna, jim ne pride na konec ali pa se iz njih rodi sto drugih zmešnjav. Udušimo, presekajmo, velečastiti oče; preseka j-mo, udušimo. Moj nečak je mlad; duhovnik i-ma, kolikor čujem, še popolnoma duha in... nagnjenja mladeniča; mi pa moramo, mi, ki imamo svoja leta... žal, kajne, velečastiti oče T*'
"Mi moramo,** je nadaljeval, "imeti razsodnost tudi za take mladeniče in spet urejevati, kar oni sk vari jo. Na srečo je še čas, stvar še ni dvignila nobenega hrupa; tu še lahko rečemo: Principiis obsta (V.začetku se ustavljaj). Od-mekuiti je treba ogenj od slame. Človek, ki na kakšen kraj ne sodi ali povzroči lahko kakšno nepriliko, se lahko na kakem drngem čudovito obnese. Vaše očetovstvo bo že znalo najti za tega duhovnika primerno službo. Baš prav je tu še druga okolnost, da je morda prišel na sum pri onem, ki... bi lahko želel, da ga odstranijo; če ga pa denemo na kako bolj oddaljeno mesto, eno potovanje opravi dve službi; vse se uredi samo od sebe ali, da še bolje povemo, nikjer ne bo nobene kvare."
Oče provincijal je že od začetka pogovara pričakoval tak zaključek. —
—	Ej, da, — je pomislil sam pri sebi, — vi-
dim, kam si nameril udarec. Kakor navadno; kadar vi ali kateri izmed vas kakega ubogega redovnika zamrzi ali ga ima na sumu, ga mora predstojnik brž odstraniti, ne da b. ^reiskal, kje je pravica in kje krivica. —
In ko je grof končal in močno zapihal, kar je pomenilo piko, je rekel provincijal:
"Razumem prav dobro, kaj hoče gospod grof povedati; aii preden človek napravi kakšen korak..."
"To je korak in ni korak, velečastitsti oče; to je nekaj naravnega, nekaj navadnega; in če ne uberemo tega izhoda, in sicer takoj, vidim že naprej goro neredov, brezkončno ilijado gorja. Kakšna nepremišljenost... moj nečak, ne bi verjel... za to sem že jaz tu... Toda na tej točki, do katere je prišla, če je mi nemudoma z odloenim udarcem ne presekamo, ni mogoče, da bi se stvar sedaj ustavila in ostala tajna... in tedaj ni več samo moj nečak... To se pravi dregati v osir, velečastiti oče. Saj vendar vidite, mi smo znana hiša, imamo zveze..."
1'Odlične zveze.*'
"Saj me razumete: vsem tem ljudem se pretaka kri po žilah in na tem svetu... one nekaj štejejo. Vmeša se častihlepje, stvar postane skupna in tedaj... če je kdo tudi prijatelj miru... Srce bi mi krvavelo, če bi moral... če bi bil prisiljen... jaz, ki sem bil očetom kapnein-cem vedno tako naklonjen...! Če hočete vi o-četje vršiti dobro, kakor ga v veliko izpodbu-do občinstva tudi res vršite, vam je treba miru, m* smete imeti prepirov, morate se dobro razumeti z onim, ki... In potem, očetje imajo sorodnike zunaj v svetu... in če se te grde zadeve glede častihlepja količkaj nadolgo vlečejo, se razširijo, se razvejičijo, povlečejo vase... pol sveta. Jaz imam to preteto službo, ki mi nalaga, da moram vzdrževati nekakšno dostojanstvo... Njegova Ekscelenca... moji gospodje tovariši.. . vse postane zadeva vsega sloja... tem bolj .radi one druge okoliščine... Vi veste, kako sc te stvari motajo.*'	^^
"V resnici,** je rekel oče provincijal; "oče Cristoforo ie pridigar in prišlo mi je že na misel.. . Prosijo me baš... Toda v tem hipu, v takih razmerah bi se to zdelo kazen, in sicer kazen, še preden je bilo dobro pojasnjeno...*'
"Ne kazen, ne; moder ukrep, za skupnost primeren izvinek, da se zabranijo nesreče, ki bi mogle... sem že pojasnil.**
"Med gospodom grofom in mano ostane stvar v teh mejah, razumem. Toda če je stvar taka, kakor so jo sporočili vaši sijajnosti, se mi zdi nemogoče, da l>i se ne bilo kaj razneslo ]x> deželi. Povsod so ščuvarji, zdražbarji ali vsaj zlohotno radovedneži, ki se blazno veselijo, če morejo videti, da so si gospoda in duhovniki v laseh, in vohajo, tolmačijo, klepetajo... Vsakdo mora braniti svoje dostojanstvo; jaz pa kot predstojnik (nevreden), imam, izrečno dolžnost... Čast redovniške obleke... to ni moja stvar... to je hranilo, o katerem... Vaš gospod .nečak, ki je tako ves drugačen, kakor pravi vaša sijajnost, bi lahko smatral to kot zadoščenje, ki je bilo dano njemu, in... ne rečem, da bi se s tem bahal in slavil zmago, temveč..."
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so xelo
Knjigarna "Glas Naroda"
nVL~A B VARVDTL"
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 25, 1935.
TEE LARGEST SLOVENE TTAILY IN V. & 1.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkib
Glas Naroda priredil I. H.
Za
PRVI ZVEZEK.
49
OTROK USTRELIL SVOJO SESTRICO
Z obema rokama oprt ob mizo, stoji Albert nepremično in bled. Ko si Marta z robcem obriše vroča lica in zopet sede na divan, Albert počasi dvigne obraz in spreleti naju z zbeganim pogledom, kot bi bile njegove misli povsod drugod, samo ne pri nama.
—	Ali ste zadovoljni z mojim razumevanjem? — vpraša Marta.
To vprašanje ga zbudi iz sanj. Trudno in počasi prikima pred se.
—	Da! Tako mora biti! Kot z drugimi — kot z drugimi! Glas, kakor ste govorili, mi daje mnogo razumevanja. Vse! To je! Sedaj tudi razumem, da mu ne more odpustiti, dokler smrt ne umije njegovega srca. Gnjus in zaničevanje stoji med njo in med njim. In ona nima pravice jeziti se nad roko, ki ga je pahnila iz sreče v samoto. Tako ga naj prekletstvo njegove nezvestobe pahne v pogubo.
—	Nezvestoba! Ne vidim nikake nezvestobe! — vpade Marta. — Njegovo ostudno življenje konča trenutek, ki v njegovem srcu zbuja ljubezen. Grešil je samo sam nad seboj, ne nad ljubimko, ki jo v resnici ljubi o^l trenutka, ko so jo njegove oči prvikrat zazrle.
Albert pogleda Marto tako začuden, kot bi pomena njenih besed ne razumel. Nato pa se stresejo njegove trepalnice in grenek nasmeh se igra okoli njegovih ust.
—	Oh, da! Pozabil ^em. Že nekaj mesecev nisem pogledal v svojo igro. In tako se more zgoditi, da sem, kar sem pisal, zamenjal s tem, kar sem hotel pisa^ ali — nisem hotel pisati. Ali smem prositi, gospica, da nadaljujete s svojimi pripombami. Že čutim, da zna vaše plemenito žensko oko globlje gledati v dušo junakinje mojega dela, kot pa sem jaz znal.
Marta zopet prime sv^jo vlogo in prične znova govoriti, razlagati in brati. Prične se mi že dozdevati, kot da s svojimi mislimi ni več pri stvari. Kmalu pa se izgubi ta negotovost, nato je bila zopet popolna udanost za problem, ki jo je zanimal. Umetniška narava, je zopet dobila premoč nad — da, nad čim?
Tudi Albert je raztresen in samo s polovico ušesa posluša Martine besede. Glas, ki se je iz njenega srca tresel kot čarobni zvok tresoče se strune, ga zopet prevzame, tako da s povečano napetostjo sledi prednašanju svojega dela.
. Čimbolj se pri Marti dviga vnema, eimdalje gre v svoji vlogi, tem redkejše so bile razlage, s katerimi je prekinjala branje. Slednjič pa popolnoma opusti razlago in samo še bere. In čimdalje bere, tembolj vroče žari njena ljubezen do stvari. Kot čist in lep ogenj kipi iz njene duše, kadar govori o ljubezni in hrepenenju. In znala je najti prepričevalne glasove, kadar je morala predočiti duševni boj dekleta, muko prevare in bolest za potopljeno srečo. In ko izgovori zadnjo besedo, ko počasi obrne zbegane oči, da bi pokazala pogled, s ka,terim se ljubimka loči od mrtvega ljubimca, gre nama obema glas, ki se je tresel skozi njene ustnice, skozi mozeg in kosti.
Kar sem tedaj, ko sem v Berlinu bral delo svojega prijatelja, smatral za nemogoče, je Martina umetnost vresniči-la: pri takem igranju žensko glavne vloge tragični konec ni mogel slabo vplivati. V srcih gledalcev, ko vidijo razvoj te krute usode, mora sočutje premagati nevoljo.
Marta položi vlogo na mizo.
Albert prime obe njeni roki in jih med gostimi beseda mi pokrije s poljijfbi.
— Iz celega srca se va mzahvalim za to uro! Da! Sedaj' verujem na uspeh. In samo vaši umetnosti, edino vam se bom moral za to zahvaliti! Kako sem vam že sedaj hvaležen za to, kar ste v tej uri zopet oživili v mojem srcu. Dali ste mi veselje nad svojim delom', ki sem ga ustvaril v bolečini, sam in brez veselja! In sedaj!
Zopet pritisne svoje ustnice na Martine roke.
Z rdečimi lici vstane Marta. Sedaj stoji in mu brez volje prepusti obe roki. Kot bi sanjala, posluša njegove besede in srečen nasmeh se igra okoli njenih ust.
Kako grenak pog^l za mene in moje srce! Vstanem, s približam k pisalni mizi in se zatopim v rizbe, ki so v veselih potezah kazale Martino Ofelijo. S silo zapičim svoje oči v list, da ubežim onemu pogledu, katerega sem komaj prenašal.
Mučni občutek, ki me je napolnjeval, je bil vse kaj drugega, kot nevoščljivost. Zdelo se mi je nekaj popolnoma razumljivega, da sta se morala ta dva človeka najti — kot najcb pomlad mrzlo zemljo in jo odpre novem življenju.
17.
Daleč zunaj predmestju je stala hiša, proti kateri sva se peljala z Albertom. Neprijazno poslopje. V ozki, zatohli ulici, potisnjena med stanovanjske luknje iste vrste.
Po obrabljenih lesenih stopnicah greva v tretje nadstropje.— Ali je gospod Friesshardt doma?" — vprašam nekoliko priprosto, pa čedno oblečeno mlado ženo, ki je na zvonec od-pral vrata.
Zdelo se mi je, da da je imela na jeziku odbijalni odgovor. Tedaj pa me spozna.
Stojimo pred njegovo sobo. Ponovno potrkam, Nikakega odgovora. Slednjič pa pritisnem kljuko.
Stopimo v nizko belo p?sbarvano sobo z dvema oknoma j brez zastorov. 6d črvo^ razjadena omara, majhna rumena skrinja, rujavo pobarvana miza, usnjati naslonjač, stol z raztrganim pletenim sedežem, na katerem je ležal suknjič z zavihanimi rokavi, medtem ko je na noslonjalu stola visel slamnik — to je bila razun postelje cela oprema. Mala skrinja je bila obenem tudi toaletna miza; na njej je stala skleda z nečedno vsebino, brisača in kos mila; poleg list mastnega papirja z obramo kostjo, vestja, ovratnik, kravata in vinska steklenica, v kateri je tičala do polovice zgorjena sveča — slika, ki bi pri vsej ljubezni do naturalizma komaj našla koga, ki bi jo hotel imeti na platnu.
VAMPIRJI IZ PANAME
STRANJE, 9. septembra.— V Županjih njivah v občini Kamniški Bistrici se je v soboto zvečer pripetil tragičen slučaj, ki je napravil globok vtis v vsej okolici. Mali 9-letni šo-lareek Mirko Golob je z lovsko puško ustrelil svojo 21 mesecev staro sestrico Marijo. C) dogodku nam javljajo naslednje podrobnosti:
Mati Polona Golobova je šla okrog 17 na njivo, z njo pa tudi 21 mesecev' stara hčerka Marija. Ker je pihala mrzla sapa, ji je mati prigovarjala, naj gre v hišo, da se ne prehladi. Hčerka je ubogala in odšla v kuhinjo, kamor je medtem prišel tudi njen 9-letni bratec, ki se je bil pravkar vrnil iz šole iz Stranj. Na potu proti domu je našel lovski patron kalibra lomrn in je bil silno radoveden, če bi ga mogel u-porabiti za očetovo lovsko puško, za katero je vedel, da je spravljena v omari. Brž je sle-kel površnik in stopil k omari, ki je bila sicer zaklenjena, toda v ključavnici je tičal ključ. To je bilo usodno za malo Marijo, ki je sedela ob omari na tleh in se igrala. Mirko je vzel puško, vtaknil v cev patron in bil silno zadovoljen, ko je videl, da je ravno prava. V o-troški brezskrbirosti in nerazsodnosti je nastavil cev puške sestrici Mariji na levo sence in sprožil. Naboj je otroku skoraj raznesel glavo in Marija je bila seveda takoj na mestu mrtva.
Dva ameriška raziskovalca, dr. Ditmar in dr. Greenhall, sta v zadnjem času proučevala življenje proslulih krvosesov, vampirjev iz Paname. V tej deželi sta imela enega izmed teh čudnih sesalcev štiri mesece zaprtega v neki kleti, sedem pa so jili opazovali na neki farmi v Trinidadu.
Opazovanje je pokazalo, da te živali v resnici pijejo svojim žrtvam kri in sicer na način, da žrtve ničesar ne opazijo. Dočim je tudi z najbolj pre-vejanimi znanstvenimi metodami nemogoče odvzeti kakšnemu spečemu človeku kri, ne da bi se zbudil, dosežejo vampirji to skoraj vedno. Raziskovalca sta o tem lahko napravila filmske posnetke. Živali prav za prav ne sesajo kri, temveč odprejo s svojim o-strim kljunom kakšno žilo in potem premikajo jezik v toku krvi s tako brzino sem in tja, da jim teče ta kri vsa v žrelo. V splošnem jim zadostuje količina krvi, ki bi napolnila vinski kozarec. Živali, ki jih dobimo v treh vrstah, niso posebno velike, telo jim meri o-krog 10 cm, z razpetimi krili pa merijo do 33 cm. Nevarne niso samo za to, ker pijejo kri, temveč ker na konje in mule lahko neposredno prenesejo tako zvnno panamsko bolezen, ki jih tudi same često napada.
NI UŠE SMRTI
NEGUS JE SNUBIL KRALJICO VIKTORIJO

SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WEST 1Mb 8TBKR NEW YORK, K. f.
PL&ITK NAM ZA CENM VOZNIH LHTOV, mm-URVACUO KABIN, IN POJASNILA EA FO-TC'VANJI
Angleški zgodovinar Justiu McCarthy se spominja v svoji novi knjigi *4 Zgodovina našega časa" ene izmed najbolj čudnih epizod abesinske zgodovine. "
Negus Teodor II. se je potegoval za roko angleške kraljice Viktorije. Da-li ji je'poslal formalno ponudbo, to bo pač težko kdaj ugotoviti, gotovo pa je, da so njegovi zadevni načrti vedli do "nesporazumov", ki so imeli za posledico angleško-abesinsko vojno 1. 1867. Teodor II. se je čutil silno užaljenega in je vse britske državljane na abesinskih tleh misijonarje, učitelje, umetnike in druge z njihovimi družinami vred dal ukovati v verige ter vreči v temnico v skalni tmjavi Magdali.
Na Angleškem je nastalo zavoljo tega veliko Razburjenje in vlada, ki se je bala, da bi kakšni energični ukrepi povzročili samo to, da bi Abesinci ujetnike poklali, je skušala stvar urediti s pogajanji. Poslala je v Magdalo odposlan-	abesinskega vladar-stvo. Negus Teodor jc, » njim ( ^ ^ ^^ ravnal zelo nepn^no. Pus l ^. R. ^ ^ t-
je Angleže precej časa čakati, j ........ r ^
potem pa jih je dal prav tako

vora nanj, je vlada odredila vojni pohod. Za poveljnika vojaške ekspedicije so postavili sira Roberta Napiera, tedaj vrhovnega poveljnika v Boru-bayu.
V novembru je kazenska ekspedicija nastopila pot proti Magdali. Pohod je bil pod sijajnim vodstvom, kajti Angleži so prišli brez vsakih izgub do Magdale. Tu je prišlo do spopada, ki je abesinsko vojsko kmalu pognal v beg, potem ko je imela 500 mož mrtvih in trikrat toliko ranjenih, dočim so imeli Angleži samo 19 ranjencev.
Tedaj je poskusil Teodor s pogajanji. Poslal je Angležem celo ujetnike, a ker ni hotel slišati ničesar o tem, da bi se vdal, je Napier zapove-dal naskak na trnjavo. Abesinci so se trdo branili, toda Angleži so le vdrli v trnjavo. Prvi njihovi vojaki so naleteli
ukleniti. To je izbilo sodu dno. London je poslal v Magdalo ultimatum, o katerem tudi ne vemo, da-li je prispel kdaj do Magdale, a ker ni bilo odgo-
1 svojemu meču, da bi ne prišel v ujetništvo.
faro&te se na "GLAS KARO DA", največji slovenski dnevnik ■ Združenih državah
20. septembra:
Champlaln v Havre Aquitacia v Cherbourg
27. septembra:
Europa v Bremen
3.	oktobra: Majestic v Cherbourg
4.	oktobra: Bremen v Bremen
5.	okttrt<ra: Lafayette v ITavre
Con te di Savoia v Genoa
0. oktobre: Manhattan v Havre Normandie v Havre
11. oktobra:
Berengaria v Cherbourg
15. oktobra:
Europa v Bremen
17 oktobra:
Aquitania v Cherbourg
10. oktobra: R«»x v Genoa lie de Fran<*e v navre
okotbra: Washington v Havre Normandie v Havre
23. oktobra:
M a jest ie v Cherbourg Roma v Trst .Bremen v Bremen

Ko je Mirko videl grozne posledice svojega nepremišljenega dejanja, je vrgel puško poleg trupla sestrice in v strahu zbežal. Mati Polona je sicer slišala na njivi zamolkel pok iz kuhinje, toda mislila je, da je Mirko prinesel drva in jih vrgel pred ognjišče. Ko pa je krenila proti hiši, je zagledala na pragu najstarejšo hčerko Nežo, ki je držala v naročju okrvavljeno truplo male Marije. V hiši je zavladala velika žalost in ko se jo zvečer vrnil domov oče, je bil silno potrt ob tragični smrti svoje male Marije, katero je imel zelo rad. Kot izkušen lovec in dober družinski oče je vedno skrbno pazil, da bi otroci ne prišli do puške, zlasti pa do patronov, katere je imel spravljene n a nedosegljivem
V Slieffieldu je pred kratkim umrl trgovec Win. Scaif-fe. Mož v zadnjih tridesetih letih sploh ni zapustil svojega stanovanja. L. 1905. se je preliladil. Bolezen se mu je bila izprevrghi v pljučnico. Boril se je s smrtjo in končno o-zdravel. Tedaj pa ,ie sklenil, da ne bo nikoli več šel iz hiše. Obljubo je zvesto držal. V stanovanju se je počutil izredno dobro, čital je vedno časopise in knjige, za vnanji svet se ni prav nič zanimal. Značilno je, da je podlegel v svojem 6o. letu isti. bolezni, ki mu je vdihnila misel na 30-letno odtujenost svetu namreč na pljučnici.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18tk Street
New York, N. Y.


KiBiil!liS'.JBTOG
.....miiiii i
'tiliHHII
mani:
mestu. Kdo bi si mislil, da bo otrok na potu našel patrono, ki jo je brez dvoma mimoidoči lovec.
izgubil
KOLIZIJA NA MORJU
£D*lje prihodnjimi
Angleška bojna ladja "Rimil lies" po koliziji z nemškim par-nikom "Eisenbach" v bi ižini angleške obali. Pri kolizi-ji so bili usmreeni trije n emški mornarji.
Nadaljevanje.
* t *
V	METEŽL. Spisala barija Kmetova. 219 str.
Cena............1.—
Pisateljiea je v tem romanu globoko ^»gledala v žensko dušo. I'sode i»etero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Irdo vez..........75 Mehko vez..........60
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Sloveneev.
V	OKLOFNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 160
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konea. —
Poln najneverjetnejših dogodivščin in za-pletljajev.
V	RORSTVU, spisal Ivan Matiči«. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak ^ zna tudi vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75
Zvezek vsebuje povesti Mllčinskega. Pretnka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega "Mladih zauikernežev lastni življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................75
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-
kieviez. 683 strani. Cena .—........................... 3.—
Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIUO.
ZLOČIN V ORCIVALU. spisal E. Caboriau. 24« strani. Cena ................................................... L—
"Zločin v Orc-ivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrili za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Tje Coq::c-om. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovasi*. 13« strani.
Cena .60
Poučna in kratkočasna povest iz kmetskega življenja.
ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vem.
184 strani. Cena ............................................ I.—
Ljudska povest, ki obravnava sj»or med bratoma. je velike, pretresljive snovi in osti* doslednosti. Čitatelja veže od prve do zadnje strani.
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. I. DEL. 260 strani, II. DEI* 212
strani. Cena ............................$2.—
Veliki l>ostojevski Je podal v tem svetovno-znanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvanih katorgah, utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.... . 1.23 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dnSevnostl zločinca kot ga je opisal v tem romann Dostojevski,
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HIZARJA. spisal
Conan Doyle. 382 strani. Trda vei. Cena.....80
Broširana.............60
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Najioleonov huzar uho; Kako je zavzel ijaragosso; Kako je u-liil ^brata"*; Kako ga je hudič skušal, Itd.
ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zveiek). Cena 2.30
V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je i »ogledal v Stroki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač ua Slovanov v splošnem.
ZGODBE ZDRAVNIKA Ml'ZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jMivest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi tleli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitat«'lju.
ZLATI PANTER, snisa! Sinclair Glurk. 51 str.
Cena .90
Koman iz modernega življenja iu sveta. Na-|»et od začetka do konea iu ih>In dejanja.
ZA KRUHOM, spisal »I. Sienkienirz. 122 strani.
Cena -50
Pretresljiva jwivest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izsilila v Ameriko. Ime slavnega ixiljskega pisatelja nam jamči. da Ih> delo vsakdo z užitkom čital.
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Vinko Šarabon
142 strani. Cena ........................ jjo
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 ~ strani. Cena .......................................................
Roman iz krvave bosen.ske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis nnjlH>Ij kravare dolie Bosancev.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena _____________________________________________
Vsekoz zanimiva j»uvest iz našega "ioven-
skegu življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141
strani. Cena _________________________________________________ .66
Najin>ljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v kcterec.	Slier-loek Holmes slavno vlogo.
Naročilom je priložiti aenar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.