GOSTILNICA
GLIST
Str obodno glasil® ((Zv@ze flOPtilničapokih zadrug marifeorslte oblasti v illariboru ■ Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze dobivajo list brezplačno.
Štev. 2.
Maribor, dne 20. februarja 1020.
Leto VII.
Andrej Oset:
Po zveznem zboru.
Posamezni udeleženci zveznega občnega zbora v Murski Soboti so odnesli iz zborovanja različne utise, čeprav je lahko vsak posameznik kon-statiral spl cin o zadovol jnost, zlasti v pogledu na zvezno poslovanje in na uspehe v minulem letu. Ko se je pa razpravljalo o bodočem zveznem delovanju, ki je bilo seveda spojeno z novim zveznim proračunom, so se izkristalizirale med zborovalci kar tri skupine: prva. — so, druga —- proti in tretja za preljubo »srednjo pot --najboljšo pot« kakor pravi narodni pregovor. Ta skupina je bila največja in je Uidi zmagala,, zalo se ie tudi vračala. iz Mursko Sobote n aka dovoljne j-ša.
Iz tega bi sledilo, da zvezno načelstvo ni predrlo s svojim načrtom, kar pa je žalibog imogoče, da se bo — zlasti letos — na članstvu samo od sebe maščevalo. Bog daj. da bi se motil!
Povdarjam pa, da. ni Inksus potovalni organizator pri zvezi, ki ga je načelstvo predlagalo, ampak nujna potreba. Kajti, kdo bolje pozna stanovske razmere, potrebe ali pomanjkljivosti kot ravno organizacijska centrala ozir. vodstvo iste? Ali kdo bolje ve, kje ga. čevelj žuli od onega, ki ga nosi? — Ni dneva po občnem zboru zveze, da se ne bi na en ali drug način videlo, ćulilo ali dalo ugotoviti potrebe po origanizatoričnem delu, kakor si ga je zvezno načelstvo zamislilo in hotelo vršiti v novem poslovnem letu, Ta zvozili ..a Ktrnizamr ali iojarik .bi imel nalogo, da pomaga posameznim zadrugam uredili knjige, blagajne in druge spise ter upeljati tajnike v pravilno poslovanje. (Izvzeti .ie seveda one zadruge, kojih poslovanje je naravnost vzorno. Žal, da je takih malo.) Nadalje bi ta živi informator dajal posameznim zadrugam inicijative na sejah, zborovanjih in sestankih ter poročal pri tej priliki o konkurenci, novih zakonih, n uredbah, tolmačil pravilnike, dajal nasvete o davkih, taksah, dokladah ter informiral o postopanju v posameznih slučajih, bilo privatnih ali stanovskih, kjer se naj obvaruje škode ali event. kazni itd.. Da je bila ideja in načrt na. mestu, bo itak dokazala bodočnost. Vsekakor pa je škoda za čas, ki je baš v tein letu — vsi vemo zakaj — dražji od zlata, in ki bo vsled neizvedljivih zveznih načrtov neizrabljen izginil v večnost.
Onim, ki so bili proti, bi tudi rad rekel eno ali dve. Tovariši, vprašam vas, kako si le predstavljajte poslovanje tako važne korporacije, v katero se je povzpela naša zveza v zadnjih letih? Zveza potrebuje, ako naj posluje brezhibno, točno — erga. zato uspešno —- dve dobri pisarniški sili, ki se mora to popolnoma posvetiti zveznim poslom, t. j. administrativnemu odnosno organizatoričnamu delu. Vabim vse tiste, ki ste izjavili, da ne morete doprinesti denarnih žrtev — pridite, vzemite v roke zvezni aparat in delajte! Primerjati zvezne proračune oh njeni ustanovitvi ali v prvih letih obstoja z današnjimi, je nesmisel. Bila so takrat tudi boljša., prva leta po voj-ni in ma-njisa gospodarska kriza; gostiln ičarstv o ni občutilo krivic in obremenitev kot jih čuti čimdalje bolj in bolj. Ciimveč krivic, temveč pritožb —
čimveč pritožb, temveč dela._čimveč
dela, temveč izdatkov. Zato tudi čirn-večje zapostavljanje in borba za obstoj, temvečja potreba temboljše in čimmočnejše ter popolnejše organizacije.
Ponovno apeliram na vas tovariše, k* Se vam zdi, da ne boste zmogli bremena, ki vam ga nalaga organizacija. Je skupnost in neomejeno zaupanje v svojo organizacijo nas ho varovalo
N ... .k.
Kaj mora znati vsak obrtnik o pndobninskem davku.
S J. januarjem je v celem obsegu stopil v veljavo novi zakon o neposrednih davkih od 8. februarja 1928. Ker se bodo letos odmerili davki že po novem zakonu in ker že vemo iz dosedanjih skušenj, da se novi zakoni izvajajo z mnogo večjo rigoroznostjo nego stari, bo za vsakega davkoplačevalca koristno, če se seznani z najpotrebnejšimi predpisi tega zakona. Zaradi tega bomo cd časa do časa prinašali poučne razprave o teh predpisih in objavljamo danes pregled najvažnejših predpisov o pridobil ini ali obrtnem davku. Naročnikom našega glasila priporočamo, da si te . razprave dobro shranijo, da jih bodo ’ imeli na razpolago, kadar jih bodo rabili.
Zakon, ki je bil objavlien v Uradnem listu štev. 20 od 15. marca 1928, odpl avlja vse dosedanje državne davke izvzemši poslovni davek in vojnico ter uvaja O vrst neposrednih državnih davkov: zemljarjno, zgrad’arino, pride';]) ino, Kintnino, družbeni davek in iislužbensk i davek.
Kdo plačuje pridobnino?
ITidobnina ali obrtni davek se plačuje cd. vsakega, samostojnega pridobitnega poslovanja ali poklica, ki se vrši v naši državi, obrtoma in zaradi dobička. Ne plačujejo tega davka tr-
ci-rtzžbe, »atfafa««. za.v.u.rovaljii-
etv htamlnicA državna in. samoupravna pridobitna podjetja, katerim se nalaga družbeni davek, poljedelska in gozdarska postranska ali pomožna podjetja, razim če obratujejo kot samostojna podjetja, ter hišne obrti, če se opravljajo brez tujih delovnih moči, samo po naročilu in brez posebnih delavnic. Za davčno obveznost je merodajno le dejansko izvrševanje posla, ali poklica in ia brez pomena, ali dotični podjetnik izvršuje ta! posel oziroma pokfc opravičeno ali neopravičeno; potemtakem so pri-dobnini podvrženi tudi šušmarji.
Zakon deli pridobnini podvržena podjetja v tri skupine. Ta delitev je pa za davkoplačevalce brez vsakega praktičnega pomena, če razlikujemo podjetja po davčnih stopnjah, dobimo te le skupine: 1. 10% od letnega čistega dohodka plačujejo med drugimi tovarnarji, trgovci, banke, špedicije, kinematografi, hotelirji, kavarnarji, gostilničarji, in pa tisti obrtniki, ki prodajajo — četudi samo deloma — tuje izdelke;
2. 8% čistega dohodka plačujejo med drugimi odvetniki. notarji, zdravniki, Inženjerjd, arhitekti, veterinarji, carinski posredniki in tisti obrtniki, ki zaposlujejo povprečno po več kakor i pomočnike nli delajo s
propada, Časi so zelo resni — treba, je nujno pomoči in zboljšanja položaja, gbstilničarstvo životari, namesto da bi se razvijalo!. S polnim zaupanjem zremo v nov položaj v državi in smo prepričani, da gremo boljšim časom nasproti. Vendar pa ne smemo držati križem pok, ampak tudi sami pomagati pri vlečenju državnega voiza iz blata, kamor ga je zapeljalo bivše ko-ritarstvo in strankarstvo. Ne čmogle-dov in malodušnosti, dobre volje je treba. Tor pokažite in naši uspehi bodo podesetoreni. vrn’lo so bo blago-. stanje in ž njim zadovoljstvo.
Zvezno načelstvo se bo držalo svoje začrtane poti in vršilo svoie delo ter ne bo izpustilo nobene nrilike in no sledilo nobenega truda ali žrtve za dosego ali ščitenje interesov svojega članstva.
stroji na pogon, pa ne prodajajo tujih izdelkov;
3.	,6% plačujejo pisatelji, privatna učitelji, umetniki, glasbeniki, babice, obrihiki, ki ne delajo s pogonskimi stroji, ne zaposlujejo nad 4 pomočnike in ne prodajajo tujih izdelkov;
4.	4% plačujejo večinoma le takozvani postrežni obrti kakor izvoščeki in avtotakse, če ne zaposlujejo pomožnega osebja in ne obratujejo z več kakor enim vozilom, dalje postrešček!, vodniki, čistilci čevljev itd.:
5.	1000 Din na leto plačujejo potujoči agenti in trgovski potniki;
6.	60 Din za sebe in po 30 Din za vsakega pomočnika na leto plačujejo obhodni obrti kakor krošnjarji, sejmarji, Kočevarji in slični obrti brez stalnega lokala.
Davčna obveznost začenja s prvim dnem prihodnjega meseca no ustanovitvi obrata; tozadevna prijava se mora vložiti v 14 dneh po začetku davčne obveznosti. Kdor to priiavo opusti, za rado kazni od 50 do 500 Din. Pre-stfine. pa davčna obveznost koncem tistega meseca, v katerem se podjetje preda ali popolnoma in trajno opusti. Tudi to se mora javiti v enakem roku davčnemu oblastvu. Kdor obratovanje začasno prekine zaradi bolezni, požara, poplav ali iz sličnih vzrokov, toda najmanj za 6 mesecev, temu se za dotični čas predpisani davek lahko odpiše, pa le v tem slučaju, če ped-jpfnik v 14 dneh po prestanku to dej-stv j javi davčnemu oblastvu in predloži prošnjo za. odpis davka najkasneje v 14 dneh pn ponovni otvoritvi .fa „vendar r-a v vsakem, •slučaju najmanj. 14 dni oren koncem davčnega oziroma koledarskega, leta. v katerem je podjetje prestalo z delom.
Pridobninske prijavi'.
Podlago za ocenitev davčne osnove, t, j. čistega dohodka podjetja tvori davčna prijava. Davčna prijava se predloži na obči poziv, letos najkasneje do konca februarja. Zakasnitev tega. roka ima za posledico kazensko zvišanje osnovnega davka za 3%; če se pa prijava tudi na poseben poziv še ne predloži v 8 dneh, se zviša osnovni davek za 10%, davčno nblastvo pa odmeri davek po lastni ocenitvi in se davčni zavezanec pozneje ne more več okoristiti z dokazi po knjigah ali računih. Vložiti se mora prijava proti pismenemu potrdilu pri pristojnem občinskem ali davčnem uradu, kjer se kupijo tudi tozadevne tiskovine.
Kdor izvršuje samo en obrt, četudi v različnili zgradbah, lahko sestavi samo eno prijavo; za več različnih obr-tov pa je skupna prijava dopustna le tedaj, če se izvršujejo pod isto hišno številko.
Ker so prijave za slučaj poznejših pojasnil in posebno za priziv velike važnosti, naj si vsak davkoplačevalec zadrži prepise prijave in vseh pripomočkov za sestavo priajve.
! Pri davčni prijavi je naivečje važnosti:
1.	da se pravilno navede kosmati dohodek.
2.	da se izčrpno naštejejo vse odbitne postavke kot režijski stroški.
Kosmati ali brutto-dohodek izračunamo tako, da od inventurne vrednosti nabavljenega blaga ali izdelkov odračunatBO to, kar smo plačali za nabavo blaga oziroma nakun surovin ali polsurovin. Če gostilničar kupi 10 hektolitrov dalmatinskega vina, katero ima v klet postavljeno vrednost 9.000 Din, odšteje od te vrednosti plačano kupnino, recimo 5.500 Din in vpiše samo razliko 3.500 Din kot brutto-dohodek; prevozne stroške bo upošteval med režijami. Trgovec, ki naroči franko in carine prosto večjo količino manufakture, katera je in-ventarizirana z zneskom 50.000 Din, odtegne od te vsote plačan dobaviteljev
račun, na pr. 42.000 Din in navede kot kosmati dohodek samo diferenco 8.000 Din. Čevljar za prodane čevlje lastnega izdelka ne vpiše od naročnika prejetih 320 Din, marveč odšteje izdatek za usnje in druge kupljene pa-trebščine po 170 Din in navede kot kosmati dohodek le razliko no 150 dinarjev. Za izraeunanje brutto-dohod-ka skozi celo leto si najprej napišem vrednost zaloge ob začetku leta po odbitku plačane nabavne cene. k temu prištejem vrednost med letom nakupljenega blaga, istotako po odbitku plačane nabavne cene, in od vsote odra*-čunam vrednost zaloge koncem leta, seveda zopet po odbitku kupnine. Kdor ne kupuje blaga oziroma surovin, kar velja o postrežnih obrtih. ta seveda vpiše kot svoj kosmati dohodek vsoto prejetega zaslužka.
Posebno pozornost je treba polagati na odbitne postavke (režite). Zakon našteva samo primere odbitnih postavk in si davčna oblastva danes sama še ne morejo biti na lasnem, kaj vse se bo smelo pripuščati kot odbitek za izraeunanje davčne osnove. Temeljno pravilo se glasi: Odbijajo se stroški, ki so potrebni, da se vzdržuje obmt in doseže kosmati dohodek. Odbiti se torej smejo vsi potrebni izdatki, ki so nastali v zvezi z obratovanje«} ali zaradi obrata. Da se ne prezrejo važne postavke, naštejem nekatere tako 'odbitke, ki se bodo po mojem mnenju morali pripustiti. Odbiti se sme:
1.	plačana najemnina, v lastni zgradbi pa najemninska vrednost obratnih prostorov (poslovnih lokalov. kuhinje, tujskih sob. kleti, skladišč, hleva, vrta itd.:
2.	kurivo;
3.	razsvetljava:
4.	10% za amortizacijo strojev, mrtvega inventarja in takih naprav, od katerih se ne plačuje zgradarina, kakor kleti, skladišč, plotov:
5.	plačane premije za zavarovanje zgradbe, obrata, blagovne zaloge, strojev in mrtvega inventarja zoper požar, tatvine, vlom, za slučaj kon-kurznih ali valutnih zgub itd.;
6.	dokazane obresti poslovnih dolgov;
7.	plačani davki in sicer poslovni davek, vojnica, dohodnina (ker se tiče tudi dohodkov iz obrata), oblastne in bčinske davščine, zbornične doklade. zadružna članarina, vse plačane takse in carine;
8.	prejemki uslužbenagia osobja, vajencev, pomočnikov, skladiščnega in pisarniškega osobja, vratarjev, kletarjev. kuhinjskega osobia in drugega služabništva — v denarju ali v natu-
1 račnih dajatvah,, torej tudi vrednost stanovanja, hrane in ohleke;
9.	plačane premije za pokojninsko, bolniško ali nezgodno zavarovanje osobja, v kolikor je podjetnik po zakonu ali pogodbeno obvezan plačevati te prispevke;
10.	remunenacije, novoletne nagrade in slučajnostne nagrade, ako so dogovorjene;
11.	izdatki za inserate. oglase in drugo reklamo;
12.	stroški pisarne kakor za nabavo pisarniških potrebščin, za poštnino, telefon in brzojave;
13.	zgube v konkurzih:
14.	izdatki za poslovna potovanja;
15.	zgube pri vzorcih:
16.	dejanske škode pri transportih ali vsled zunanjih vplivov oziroma dogodkov, ki ne nastopijo po krivdi ali malomarnosti davčnega zavezanca.
Seveda so tudi ti odbitki našteti le primeroma. V posameznih vrstah obr-tov se bodo dali uveljaviti tudi še drugi odbitki. Na vsak način pa morajo vračunani izdlatki biti v zvezi z obratom, čegar dohodki se prijavljajo, j Ne smejo pa Se navesti kot odbitne postavke investicije, prostovoljne nagrade ali darila, izdatki za gospodinj-
stvo ali plačani obrtni davek, seveda tudi ne zgube prejšnjih let. kakor se tudi prebitek prejšnjih let ne vnese med dohodke. Ne upoštevajo se tudi obresti od vložene lastne ali tuje glav- ' niče.
Vse postavke v napovedi morajo hiti J absolutno verodostojne. Davkoplače- j valeč mora biti v stanu, da bo te po- | stavke pred davčnim odborom ali v : slučaju priziva mogel točno dokazati, j ker se bo drugače čisti dohodek ocenil j brez njegovega sodelovanja.
Prijava mora obsegati le dohodke in izdatke preteklega koledarskega ali davčnega leta, letošnje prijave torej za leto 1928.
Odmera pridobnine.
Tako izračunani čisti dohodek je obenem davčna osnova, od katere se izračuna:
1.	osnovni davek v odstotkih po vrsti obrata, kakor zgoraj navedeno;
2.	dopolnilni davek.
Dopolnilni davek je nadomestek za prejšnji dohodninski davek in se računa istotako' v odstotkih od priznanega čistega dohodka na podlagi naslednje tabele:
do	10.000 Din	č„ dohodka z	2%,
do	20.000 »	č. dohodka »	2%%
do	30.000 »	č. dohodka »	3%,
do	50.000 »	č, dohodka »	4%
do	70.000 »	č, dohodka »	5%„
do	90.000 »	č.i dohodka »	6%,
do	120j000	»	č. dohodka. »	8%.
do 150.000 »		č,, dohodka »	10%.
nad-150.000 »		č.. dohodka »	12%.
Pri tem je važno, da davek po višji stopnji nikdar ne sme biti večji od’ davka po najbližnji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višjia stopnja. Ge na pr. znaša čisti dohodek 50.300 Din, bi znašal 5% dopolnilni davek 2.515 Din. 4% dopolnilni davek od 50.000 Din, povečan z diferenco 300 Din pa bi znašal samo 2.300 Din. torej za več kakor 200 Din manj,, in bi v tem slučaju moral podjetnik plačati Le 2.300 dinarjev.
O odmeri davka se izda pismeni plačilni nalog, zoper katerega ima. davčni zavezanec pravico priziva skoz 30 dni, davčno cblastvo pa še 8 dni dalje. Pritožbe rešuje pristojno višje davčno oblastvo.
Samoupravne doklade se smejo nalagati samo na osnovne, ne tudi na dopolnilne davke.
Zapisnik
rednega letnega občnega zbora, ki se je vršil v pondeljek, dne 28. januarja ob 10. uri predpoldne v restavracijskih prostorih zadružnega' načelnika gospoda Josipa Turka v Murski Soboti s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Pozdrav.
2.	Odobrenje zapisnika zadnjega zveznega zbora, (Glej »Gostilničarski list« št. 1. od 20. januarja 1928, stran 3.)
3.	Poročilo načelstva.
4.	Razprava o delovnem poročilu.
5.	Blagajniško in revizijsko poročilo,
6.	Namestitev potovalnega uradnika in preureditev tajništva.
7.	Proračun izdatkov za poslovno leto 1929.
8.	Volitev 2 računskih preglednikov.
9.	Sklepanje o pristopu k Vrhovnemu obrtniškemu svetu.
10.	Sprememba zveznih pravil.
11.	Poročilo o ustanovitvi državnega gospodarskega sveta,
12.	Slučajnosti,
Navzoči:
a)	Načelstvo:
1.	Zvezni načelnik g. Andrej Oset, hotelir v Mariborskem dvoru.
2.	Zvezni podnačelnik gosp. Matija Holc, gostilničar na Pobrežju pri Mariboru.
3.	Zvezni tajnik g, Anton 'Komac in namestnik tajnika;g, Evgen Pra,-šelj, ki fungirata kot zapisnikarja.
b)	Zastopniki oblasti in povabljeni gosti:
4.	Oibrtno-zadružni nadzornik gosp. Ignacij Založnik v zastopstvu velikega župana mariborske oblasti.
5.	Sreski poglavar v Murski Soboti vladni svetnik g. Lipovščak.
6.	Dr. Josip Pretnar v zastopstvu zbornice za TOL
J: .
7.	Bajlec Franc, novinar in dopisnik »Nevin« in s-Slovenca«.
c)	Preglednik računov:
8.	G. Franc Poderžaj, igoštilničaP iz Celja!.
■	,;a .
č) Zastopniki včlanjenih zadrug:
1.	Maribor mesto:
9.	G. Ivan Slavec, kaivairnajr.
10.	G. Ivam Kimemvenger, restavrator.	j
11.	Ga. Frančiška Ingolič, gostilničarka.
' -it
2.	Maribor okolica:
12.	G. Peter Trinko, gostilničar.
13.	Franc Kučer, gostiitničair,
3.	Kozje:
14.	G. Josip Podlinšek, gostilničar,
4.	Slov. Bistrica:
15.	G. Alojzij Majcen, kolodvorski 'restavrator.
16.	G. Ferdinand Pukl, gostilničar.
v-	'i •
5. Žalec:	j
17.	G. Maks Senica, gostilničar,
18.	G. Franjo Vovk, zadružni ta j bik.
•. v o .p.
6. Ljutomer:
19.	G. Julij Straisser, zadr, načelnik.
20.	G. Alojzij Za vratnik, gostilničar.
21.	G. Ivan Herndl, hotelir.
7.	Ormož:
22.	G. Anton Golenko, zadružni načelnik.
23.	G. Lovro Pet o var, gostilničar.
24.	G. Stanko Grivec, gostilničar.
25.	G. Franc Rajh, gostilničar.
8.	Rog. Slatina:
26.	G. Andrej Marinc, resfcairraterp
9.	Vojnik:	p.
27.	Franc Rožanc, restavrator.
10.	Šmarje pri Jelšah:
28.	G. Maks Građi, zadružni načelnik.
11.	Mozirje:
■ v : . SP :
29.	G. Franc Goltnik, zadružni nača
12.	Braslovče:	1
7 2 V:;
30.	G. Ludvik Plavšak, goslilničajJ
31.	G. Ivan Štancer, gostilničar. *
32.	Karel Zdolšek, gostilničar.
33.	Karel Kumar, gostilničar.
13.	Sv. Jurij ob juž. žel.
34.	G. Alojzij Plausteiner. zadružni načelnik.
35.	Josip Mlakar, gostilničar.
14.	Ptuj:
36.	G. Franc Mahorič, zadružni načelnik.
37.	G, Josip Berlič, restavrator,
38.	G. Josip Damisch, hotelir. ;p
15.	Celje:
39.	G, Drago Bernardi, zadružni nač.
40.	G. Karl Perc, restavrator.
41.	G. Josip Žumer, hotelir.
42.	G. Franc Petsohuch, kavarnar.
16.	Murska Sobota:
43.	G. Josip Turk, zadružni načelnik.
44.	G. Franc Sočič, kavarnar.
45.	G. Štefan Kuhar, gostilničar in novinar.
46.	G. Mikloš Kološa, gostilničar.
47.	G. Ivan Horvat, gostilničar.
48.	G. Josip Banfi, gostilničar.
49.	G. Ludvik Kac, gostilničar.
50.	G. Josip Vezir, gostilničar.
51.	G. Franc Bajzek, gostilničar
52.	G. Franc Kiirbisch, gostilničar.
53.	G. Janez Savel, gostilničar.
54 G. Jožef Titan, gostilničar.
55. G. Aleksander Černjavič, gostiln.
ter otvori zbor ob 10. uri. Po končanih formalnostih predlaga zvezni načelnik g. Oset sledečo
pozdravno brzojavko na N j. Vel. kralja Aleksandra I.
j Glavna skupščina. Zveze gostilničair-| škili zadrug mariborske oblasti, ki se j od svoje ustanovitve trudi za omiljen je I strankarskih bojev in poziva na sploš-' no gospodarsko delo. izraža odkrito j svoje zadoščenje nad velikopoteznim ukrepom Vašega Veličanstva od 6. januarja 1929, s katerim ste napravili konec destruktivnemu delu v državi in odprli pot k uspešnemu udejstvovanju vseh iskrenih in nesebičnih državljanov za i zgradbo edinstvene in nepremagljive Jugoslavije na podlagi popolne enakopravnosti. Zagotavljamo Vaše Veličanstvo svojega visokega spoštovanja in neomejene udarnosti.
Andrej Osef,,zvezni načelnik.
K prvi točki
dnevnega redai povzame besedo zastopnik velikega župana g. Založnik, kfi prinaša zboru piozdrave gospoda velikega župana z željo, da bi bili današnji sklepi zbora usmerjeni na napredek gostilničairstva, kateremu je v modernem svetu določena važna pozicija, V lepih vzpodbujajočih besedah je izrazil laskavo pohvalo, da se je zveza i- preteklem letu dobro razvijala in dosegla: sijajne uspehe, na podlagi ka terih naj bi tudi bazirali vsi današnji sklepi. Gospodje delegati naj se zavedajo sedanjega položaja, v katerem se moramo pridno oprijeti gospodarskega dela, da popravimo, kar je uničila svetovna vojna, in nadoknadimo, kar smo zaradi strankarskih bojev zamudili v preteklem desetletju.
V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pozdravil zbor zbornični tajnik gospod dr. Pretnar. Uvodoma jc izjavi!., da; poseča našo zbore s posebnim veseljem, ker je do sedaj vsakokrat zvedel jako zanimive in važne podatke, kar mu olajša, delo pri sestavljanju raznih Doreči! na oblasti in pri sestavljanju zakonskih načrtov. Zanimivo je priznanje, ki ga je izrekel, da bi ne bili točilci na stoječe goste nikoli odpravljeni, ako ne bi bilo naše'zveze. K temu velikemu uspehu se mora zvezi eastitati. Z dosego tega uspeha pa še ni končano delo v organizacijah. Treba se je pripraviti na sodelovanje- z zbornico in oblastvi pri sestavi novega pravilnika, o gostilnah in gostilničarskega zakona, kar je pričakovati tekom letošnjega leta. Ravno tako se bo morala posvetiti velika pažnja državnim in av-tcmamnim davščinam ter upostavitvi gospodarskega sveta, ki je za gospodarske kroge najvažnejša ustanova, katerega namen in pomen ie v kratkih potezah obrazložil. Končno se je izrazil zelo laskavo tudi glede vzornega in neumornega organizacijskega dela pri. zvezi ter povdaril zavednost včlanjenih zadrug, ki so izvršile tudi fi-nancijelno svoje dolžnosti napram zvezi. V tem pogledu se z zvezo ne more kosati nobena druga organizacija v državi. Taki organizaciji tedaj ni treba še posebej želeti lepih uspehov. Saj za temi stremi vsak posameznik.
K drugi točki
dnevnega reda se na predlog gospoda Josipa Berliča opusti čitanje zapis-; n.ika zadnjega občnega zbora, ker je ; bil diobesedno objavljen v »Gostilni-I čarskom listu« št. 1 z dne 20. januar-j ja 1928. S sprejetjem tega predloga je | bil tudi zapisnik odobren,
K fretii točki
17. Dol. Lendava:
56.	G. Matjaž Horvat, gostilničar.
57.	G. Karl Pojbič, gostilničar.
Na podlagi prezenčne liste je zvez- ; ni načelnik g. Andrej Oset ugotovil, ! da je na zboru zastopanih 17 včlanje- ; nih zadrug po 40 zadružnih delegatov, vsled česar so sklepi današnjih razprav, pravoveljavni. Nadzorstvena ob- 1 last je bila! o razpisu zbora pravilno j in pravočasno obveščena.
Pred prehodom na dnevni red pozdravi zvezni načelnik gospod Andrej Oset zastopnika velikega župana 'gospoda obrtno-zadružnega nadzornika • Ignacija Založnika, srezkega -poglavarja v Murski'Soboti'g. vlad. svetni- ; ka Lipovščaka, zborničnegiaf tajnika g. dr. Josipa Pretnarja in poročevalca »Novin« in »Slovenca« g, Franca Baleca in vse došle zadružne delegate
dnevnega reda poda zvezni načelnik j g. Oset obširno poročilo o zveznem de- | 1 ovan ju v minulem poslovnem 1. 1928. | Poročilo obsega med drugim prizade- | vanja zveze za znižanje 'ozir. opusti- j tev oblastnih doklad in taks. Podrobnejše poročilo je podal o zagrebškem gospodarskem kongresu na velikonočni pondieljek, na katerem je bilo navzočih tudi 6 ministrov. Zvezna deputacija je bila v avd ijenci pri fin. in notranjem ministru. Temeljito je obrazložil razprave na anketi pri zbornici, I ko se je ^obravnaval načrt trošarin- j skega zakona, V tem slučaju je zveza j pristala na zvišano trošarino od 35 j na 70 para. pri litru vina, ki jo predvideva zakonski načrt vod pogojem, da se odpravijo ločilne takse, dovoli prirnerna trošarine prosta količina vina za domačo porabo, odpravi taksa
sa računske listke, da se dovoli 30-1 dnevni rok plačila trošarine in avtonomnih doklad, ki bi ne smele prese-gati 30% državne trošarine, ter da se za vino v založnih kleteh plača trošarina . šele ob prenosu v točilno klet ter da lahko vzamejo posamezne zadruge ali zvem- državno trošarino v zakup. Jako zanimivo je bilo obširno poročilo o kongresu prečanskih gostilničarjev, ki se je vršil meseca maja v Zagrebu. Na tem kongresu se je razpravljalo o zadružnem, obrtnem in gostilničarskem zakonu. Naša zveza je na podlagi teh razprav sestavila preko 30 vlog in jih po deputaciji osebno izročila junija meseca v Beogradu na merodajnih mestih. Najvažnejša je bila ponovna zahteva za odpravo točilcev na stoječe goste, katero je naša delegacija izročila osebno tedanjemu ministru za notranje zadeve g. dr. 'Korošcu, ki se je za, stvar resno zavzel in res držal naši deputaciji dano obljubo ter točilnice po trgovinah z 31. dec. 1928 popolnoma odpravil, za kar se mu kot zvezni načelnik v imenu vsega gostilničairstva najlepšo zahvali.
Obširno je bilo poročilo o postopanju radi omejitev vinotočev pod vejo in glede uredbe o odpiralnem in zapiralnem času trgovskih obratov.
Zveza je v preteklem letu delala tudi na to;, da bi se uzakonilo obvezno članstvo gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev po celi državi v zadrugah in zadružnih zvezah.
Zveza je bila v neprestanem stiku s Središnjim Savezom v Beogradu. Udruženjem gostilničarjev v Zagrebu in vsemi ostalimi gostilničarskimi organizacijami naiše države. Zveza se je pismeno in osebno po svojem načelniku, tajniku ali odbornikih udeležila-in sodelovala pri raznih sejah, anketah pri. zbornici za TOT v Ljubljani, Vrhovnem obrtnem svetu. Tu iško prometni zvezi, gostilničarskih nadaljevalnih šolah, obrtnih pomočniških in vajeniških razstavah. Osredhiem uradu za zavarovanje delavcev, z avstrijskimi . gostilničar-.ji skupno obiskala velesejem v Ljubljani itd. 11 a zven tega jo priredila več protestnih shodov in sestankov radi -.previsokih oblastnih, občinskih in državnih doklad in taks ter ukinitve finančnega ravnateljstva v Mariboru. S teni je predsednik zaključil svoje poročilo, ki je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem..
K četrti točki
navaja tč. tajnik statistične podatke, ki obsegajo došle in odposlane dopise, vloge itd,, tako da; izkazuje opravilni zapisnik: v letu 1928 1100 zapisnih številk; ker se je pa često pod eno in isto številko odgovarjalo na več naslovov. je verjetno, da je bilo odposlano dopisov najmanji še enkrat toliko, ne vštevši pri tem rafzne okrožnice in tiskovine, ki so se pošiljale zadrugam in celo posameznim članom. Vloge so se tikale vseh za gostilničarstvo v poštev prihajajočih vprašanj. Pretežen1 del pa zavzema korespondenca med zvezo in zadrugami.
V zvezi je bilo v preteklem letu včlanjenih 22 zadrug s skupaj 2181 člani, napram letu 1927 s prirastkom 9 članov. V tekočem letu bo pristopila še ena članica, t. j. novoustanovljena, gornjeradgonska gostilničarska zadruga z 62 člani, tako_da bo zveza v tem letu štela 23 članic z 2243 zadružniki.
Seje širšega odbora zveze so se v letu 1928 izvršile tri in sicer 25. a,urila, 7. novembra in 28. decembra 1928. sej ožjega odbora pa je bilo 7 in to dne 23. jan., 14. febr., 10. aprila, 4. junija. 2. julija, 22. septembra in 19. novembra 1928.
Zvij:/.:) sie je udeleževali! vseh zaj-družnih 'občnih zbrov, kjer je načelnik ali tajnik poročal o zveznem delovanju.
Delovno poročilo tajništva, ki je bilo objavljeno v »Gostilničarskem listu« št. 1. z dne 20. januarja 1929. se soglasno in brez debate odobri.
K peti točki
dnevnega reda je podal računski preglednik g. Poderžaj poročilo o reviziji računskih ■ in blagajniških knjig. Izjavil je. da so tako računi kakor vknjižba v blagajniški knjigi v najlepšem t edu ter predlaga zboru, da podeli o’-benr odvezo. Besedo je povzel gospod Bernardi in kritiziral prekoračenje proračuna, primerjajoč aktivo zveze
m časa prenosa sedeža iz Celja v Maribor s pasivo od 31. decembra 1928. Gg. Petovar, Rajih, Plavšaik in Perc zagovarjajo postopanje načelstva s tem, da je velik uspeh v odpravi točilnic na stoječe goste za mnogo odtehtal malenkostno vsoto prekoračenega. proračuna in je videti, da se de-
nar ni po nepotrebnem izdajal; predlagajo odobritev obračuna. Gospod predsednik je obširno utemeljil vse! izdatke obračuna in prekoračeno vsoto, nakar je dal predlog g. Poderžaja na glasovanje, za kar so glasovali vsi navzoči. Dodatno k temu prečita tajnik bilanco za 1. 1928., ki izkazuje;
ležbo vkljub neugodnim prometnim in vremenskim prilikam ter za pozorno in živahno sodelovanje ter je zaključil ob pol 14. uri občni zbor.
Po občnem zboru so se združili delegati in gostje k skupnemu obedu v lepo opremljeni restavraciji g. Josipa Turka.

Gotovina	6S'40
Inventar : po KP/o odbitku	9.655-56
Dolžniki: a) ni članarini 4280'	
b)	» ogl-.sib 8la9\~- c)	» telefonu 300 — r) Pošt. hribi!. 2581 tet	iS.telViU
Saldo	8.508 86
	33522'92
K šesti in sedmi točki
dnevnega reda, ki sta se združili v eno, utemeljuje g. Oset obširno pred- ; log zveznega širšega odbora, ki gre za | tem, da bi se sistemiziralo mesto potovalnega uradnika in pravnega kon-zulenta v pravnih, davčnih in finančnih zadevah. Temeljito se ie zadeval pretresala že na sedi širšega odbora dne 28. decembra 1928. Po predloženem proračunu bi se morala predpisati včlanjenim zadrugam za vsakega, zadružnega člana letna članarina po 80 Din. Od te vsote bi se porabilo 50 dinarjev za redno poslovanje v letu 1929 in kritje lansko leto nastalega primanjkljaja, 30 Din pa za vzdrževanje stalnega potovalnega uradnika im honoriranje pravnega konzulenta. Nadalje je nujno potrebno izvesti reorganizacijo službe pri zvezi z ozirom na vedno naraščajoče delo v pisarni in za uvedbo mniogih novih agend, ki so nastale posebno vsled delovanja oblastne skupščine in pa zaradi novega davčnega zakona ter društvenih točilnic. Prirejanje uradnih dni v posameznih zadružnih okoliših ie naravna posledica večjih zahtev ohlastev in uradov do gostilničarstva. Davčni in taksni predpisi, ustanavljanje raznih točilnic, zahteve tujskega prometa, potreba sodelovanja vseh članic pri .sestavljanju zakonskih načrtov in še mnogi drugi momenti utemeljujejo i nujno potrebo čim ožjega stika med zvezo in zadrugami odnosno zadružnimi člani. Povodom uradnih dni bi se dajalo od potujočega uradnika zadrugam vsa potrebna pojasnila in bi se zabeležile zahteve članic in posameznikov, s čimer bi mnogim bilo pomagano in bi si mnogi lahko prihranili zamudna potovanja, pa tudi visoke odvetniške stroške.
Po daljši debati, v katero so posegli gg. Petovar, Rajh, Pcdlinšek. Bernardi, Majcen, Pia,však, Holc. Perc, Žumer, Berlič, Petschuch, Turk. Sočič in Kuhar, se je sprejel predlog g. Peto-varja: da se cdobri zvezni proračun z letno članarino 60 Din za vsakega zadružnega člana in se prepusti zveznemu načelniku, da v okviru tega kredita namesti po lastni uvidevnosti potrebne pisarniške moči; za nrihodnjo skupščino pa naj se sestavi načrt za predpis članarine po količini iztočenega vina in piva im se naj v to svrha dobijo potrebni seznami od dotičnih uradov in podjetij. Za predlog so glasovali vsi 'delegati, zastopniki dolnje-lendavske, murskosoboške in ljutomerske zadruge pa le s pridržkom, da s predlogom soglaša zadružni i zbor.	i
K osmi točki
dnevnega reda sta se v nadzorstvo ! soglasno ponovno izvolila za nadali- ; na tri leta igg. Franc Korže, kavar-nar iz Ptuja, in Franc Podržaj gostilničar iz Celja. • -
K deveti točki
gfede članstva zveze piri Vrhovnem obrtniškem svetu pojasni gosp. predsednik, da je zveza sicer že članica glasom sklepa širše cdborove seje in na obenem zboru v Ptuju sprejetega poročila vendar Pa je formalno
trebno, da se sklep danes še ponovno potrdi. Sprejeto.
K deseti točki
dnevnega reda se soglasno pooblasti širši zvezni odbor, da po lastni uvidevnosti izvrši spremembo zveznih pravil v okviru zakonskih predpisov, modemih načel in razširjenega zveznega delokroga ter eventualne spremembe predloži oblastvu v odobrenje.
Pasi vsa,.
1. Upniki:
n) Posojilnica 18 8'0 —
b)	Zadruga 6.646'92
c)	Tiskarna 4.179'— č) Pok, zavod 2.800 —
d)	Oglasi	630' —
e)	Saks ________467 -	33*5.2'92
33.522 92
K enajsti točki
dhcivnegai rdda je zvezni odbor ponovno naglasil nujno potrebo ustanovitve gospodarskega sveta, kakor je bil predviden v čl. 44. bivše ustave ter nalaga zveznemu načelstvu, da se za stvar primerna zavzame in po možnosti pospeši ustanovitev te inštitucije.
K dvanajsti točki
dnevnega reda so se oglasili k besedi sledeči gospodje:
1.	Mlakar, ki govori obširno o taksnem zakonu in vinotočih vina lastnega pridelka ter predlaga naj se ukrene vse potrebno, da se ne bo še nadalje prevažalo vino lastnega pridelka za točenje ped vejo v druge občine ali celo sreze, kakor se godi sedaj, temveč naj se za taka, vina podeli dovoljenje točenja pod vejo le v dotičnem kraju, kjer se ie vino pridelalo.
2.	Podlinšek govori o nazadovanju tujskega prometa v kozjanskem okraju. Krivdo temu nedostatku pripisuje neprikladnim prometnim zvezani in slabim cestam, za kar nosi v veliki meri krivdo nedelavni okrajni zastop. Zato predlaga, naj se zveza, zavzame za to, da sel pri okrajnem zastopu v postavi delaven komisar, ki bo spravil v red. ceste in dosegel prikladnie prometne zveze.
3.	Plausteiner predlaga, naj se zvezd. zavsKune zti to, dla se bo dotočilo
Celje za sedež eventualno združene oblastne skupščine za celo Slovenijo.
4.	Bernardi: Radi vsestranske štednje naj se sklene, da se bodo vršili v bodoče zvezni občni zbori stalno na sedežu zveze. Sprejeto za leto 1930.
5.	Žumer predlaga, naj se zveza zavzame za to, da se bodo z eventuelno združitvijo obeh oblasti Slovenije v eno oblast znižale primerno tudi oblastne doklade in takse. Ravno tako naj zveza deluje za odpravo posebnega davka na založne kleti in za uzakonitev modernega gostilničarskega zakona.
6.	Zbornični tajnik g. dr. Pretnar predava o napovedi davkov in daje navodila, za sestavo prijav. Zvezi nasvetuje, naj si preskrbi vzorce davčnih napovedi pri zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, ki jih je založila za, svoje člane. Na podlagi tako dobljenih informacij in vzorcev naj se dajo vsem včlanjenim zadrugam enotna navodila.
S tem je bil dnevni red docela izčrpan in predsednik g. Oset se je v prisrčnih besedah zahvalil za obilno ude-
Za zveznega tajnika: Zvezni načelnik:
Evgen Prašelj. Andrej Oset.
Bedni letni občni zbor gostilničarske zadruge celjske
se je vršil dne 24. januarja 1929 v hotelu pri »Pošti« v Celju s črez 50% udeležbo članov, zveza pa ie bila zastopana po svojem načelniku g, Andreju Osetu iz Maribora.
Po običajnih formalnostih in pozdravih se zadružni načelnik g. Drago Bernardi, ki vodi razprave, spomni v minulem letu umrlih člamov-tovarišev, katerim, izkažejo poslednjo čast vsi navzoči z dvigom raz sedežev ter vzklikom »Slava!«. lato je sledilo čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ki se je brez debate odobril.
Sledila je prihodnja točka, t, j. poročilo o delovanju zadruge v 1. 1928, ki je obsegalo v začetku natančne statistične podatke, nadalje premoženjsko stanje in končno poslovanje v splošnem, ki je bilo obširno, pestro in inicijativno, iz česar se je takoj razvide-lo, da je zadruga v pravih rokah, -za kar gre pohvala predvsem zadružnemu načelniku kafcoir tudi ostalemu odboru, zlasti pa. tako agilnemu zadružnemu tajniku.
Zadruga se je predvsem zavzela za znižanje odnosno ukinitev raznih davščin, katere gostiiničarstvo na jtežje občuti. Doseglo se je ukinitev ob. takse na nočni obisk gostiln in kavarn, kar je že radi šikaniranja gostov velika pridobitev. Zadruga je .sodelovala v komisiji za nižjo odmero točilnih taks, protestirala proti ukinitvi 5% vsuška pri pobiranju občinskih doklad v letu 1929, vložila številne pritožbe proti trgovskim tožilcem in vinotočem lastnega prfflelKa1. Prve šo deloma, odpravljene, dočim je proti drugim težja borba in bi se vsekakor moral znatno spremeniti gostilničarski oz. trošarin-ski poslovnik, za katero spremembo .sum intervenirali pri zvezi in zbornici za TOL Tudi je zadruga protestirala z vlogo proti znatni okrnitvi mero-izkusnoga urada v Celin, s čemur je gostilničarstvo močno prizadeto.
V splošnem je zadružno načelstvo v vsakem slučaju ščitilo interese svojih članov ter šlo na roko vsakemu posamezniku vkolikor je ta želel pomoči ali nasvetov.
Iz zadružnega obračuna se je raz-v ‘del prebitek 920.79 Din. na kar se je podal odboru po računskih preglednikih predlagani absolutorii.
Proračun nekritih izdatkov znaša 11.600 Din, ki ga je kriti s članarino.
Besedo povzame zvezni načelnik g. Oset. ki pojasnuje in utemeljuje zvišanje zveznega proračuna, kar ima za naravno posledico tudi zvišanje zadružnih izdatkov. Podrobno m zelo obširno poročilo g. Oseta ie obsegalo vse zvezno delovanje v minulem letu. Poročilo je obsegalo posamezna vera-
	
	
Gostilničarii, kdo še ne noseduie ..Keanl«*"?
Ze več nego pol 'eta si pridobiva to zanm-vo namero v« |j!§če
9
ego!a‘
v stoterih gostilnah S^onije sjajna pdtn-eja.
Člani gosiilničarskth zadrug doMvo s 5% popustom p n :
Zvezi gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Maibnnj
holel „Mariborski dvor‘\
sanja, v katerih je zveza prosila, zahtevala ali protestirala v interesu celokupnega gostilničarskega stanu. Zlasti je omenjal osebne intervencije pri avtonomnih in centralnih oblastvih in ministrstvih. Zanimiva je bila zlasti zgodovina trgovskih točilnic, ki se še vedno nekatere nočejo udati svoji usodi. Vlada reda in pravice, ki smo jo dobili ta mesec, pa bo, upamo, tudi tukaj napravila red! G. Oset ie zlasti po-vdarjal potrebo po ožiih stikih med zvezo in posameznimi zadrugami, za kar se je projektirala pri zvezi nastavitev g. Komaca kot potovalnega tajnika, ki bi prisostvoval vsai vsako četrtletje pri sejah ali sestankih posameznih zadrug,, poročal o delu zveze, zbiral krivice, ki se gode našemu stanu in pritožbe od gostilničarjev, inštruiral v vodstvu zadružnih poslov' in sploh gojil med člani stanovsko zavednost, kjer je to treba itd.
Obširno, stvarno, jasno in res zanimivo poročilo g. (Aseta so vzeli vsi elani z vidno zahvalo in živahnim odobravanjem na znanje.
Po kratki debati se je predloženi zadružni proračun z 80 Din zveznim prispevkom od člana soglasno odobril. Istotako se je priznalo zadružnemu tajniku g. Streiniggu za vzorno in intenzivno tajniško in blagajniško poslovanje 1000 Din nagrade.
Pri volitvah se je kratkomalo potrdil dosedanji odbor z načelnikom gosp, Drago Bernairdijem in podnačelnikom g. Franc Petsohuchom, 8 odborniki, 4 namestniki in 2 pregledniki računov. Namesto umrlega odbornika g. Šu-šteriča je bil izvoljen g. Ivan Majdič, gostilničar v Medlogu. Delegat v šolski odbor je g. Drago Bernardi, dočim določi delegata za zvezo načelstvo ozir. odbor od časa do časai.
Občni zbor v Žalcu.
Bedni letni občni zbor žalske gostilničarske zadruge, ki se je vršil dne 23. januarja t. L, je bil naravnost vzoren tako po udeležbi kakor po or-ganizatorični kvalifikaciji članstva.
Zadružno zvezo so zastopali odbornik g. Rado Starman iz Maribora, g. Drago Perc iz Celja in zvezni tajnik g. (Prašelj.
Po pozdravnem nagovoru zadružnega načelnika g. Viranta se je prešlo k razpravam, ki so potekale strogo parlamentarično. Zadružni načelnik g. Virant je podal obširno načelstveno in tajniško poročilo in orisal v jeder-natih besedah poslovanje zadruge z ozirom na stanje gostilničarstva vob-če. Navedel je število odposlanih in sprejetih dopisov ter statistiko članstva, nato pa prečital izkaz blagajniškega stanja, ki ugotavlia lep prebitek. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
K temu povdarja g. načelnik potrebo držan, a zadružne blagaine v gotovi višini in nasvetuje, da se za evenluelne višje izdatke v tekočem letu poiščejo raje novi viri.
Načelnikom zadruge ie bil ponovno izvoljen dosedanji načelnik g. Ivan Virant, podnačelnikom na g. Alojz Sribar iz Sv. Petra.
K točki glede zveznih unspevkov v letu 1929 je g. načelnik omenil močno povečan dblokrog zveze, vsled česar je treba tudi povečati prjsnevke, in jo nanrosil zvezne zastopnike, da podajo pregled poslovanja zveze. Zvezni delegat in odhormk g. Starman 'e pozdravi zborovalce v imenu zveze ter orisal v glavnih potezah zvezno prizadevamo v interesu vsega gostilničarstva, Podarjal, da je zveza, ki io zastopa! najboljša obrtniška organizacija ne samo v Sloveniji, temveč v celi državi, vendar ra se mora stalno iznopolnje-vati; zato je treba vsekakor tudi žrtev. Zvezni pisarniški anarat. ako hoče brezhibno :n pravočasno poslovati, zahteva zadostnih denarnih sredstev, katera mera članstvo doprmesti.
Nato ’-or-rča zvezn: tainik o podrobnem delu zveze v 1. 1928. o rešenih in nerošmrh vprašanjih, tičočih se eo-st>irarskom, stanu. Omenia boj proti vgoVrr, rbromeiTvtvam eostiimčariev zlest’' s strani eHocp- in občine. Tudi to'’ Po t-h-s0 n« orlo-ovariaio več raz-rnera-p "pto na- v H« cn]riv, 0,-1 pravde.
Zvp-a so 1-o tT.nlrriq	„ vrapče ^
so-o ryi "on oo »o-o Uro.rnena. Trgovski foVl-- o„ Vi: v Sledmi dobra tri
vv -e-- -O ’ic^olo -v HO -7 novijn letom nr/vnoV't s trveniem. Tudi je zve-
Gostilničarji in vinski trgovti posetite vinsko
z vinskim sejmom v Ptuju
razstavo

| dne 3., 4. in S. marca 1929.
za dosegla, da moraio ostali ločil c i iz el. 82 gost, prav, plačati 100% višjo oblastno naklado na vino in vinski mošt kot pa rodili gostilničarji. Oba ta dva uspeha sta neprecenljiva ne samo, ker se je s tem zatrla velika nesolidna konkurenca, temveč so s tern dlan« gostilničarstvu tudi smernice za bodeče postopanje; kajti gostilničar-stvo in niti ukinjeni točilci ne morejo biti zadovoljni, da so nekatere točilnice ostale s pretvezo, da vodilo delikatesno trgovine, kei v večini teh- delikatesnih trgovin ni najti niti toliko delikates, kolikor jih ima vsak srednji špecerist oz. trgovec z mešanim blagom. Zato je popolnoma neupravičeno, da se je delala pri ukinitvah taka izjema. Zveza bo skušala doseči tudi zrušen,je teh točilnic. Zveza, ho morala zlasti V tem letu potom zbornice za TO! alt 'VOS ali Središnjega Saveza sodelovati pri vseh novih zakonih in pravilnikih, k-i se tičejo gostilnicar-stva. Obeta se nam nov zadružni zakon, nov gostilničarski zakon, nove naredbe o odpiranju in zapiranju obratov, nov trosarinski zakon, nov troša-rinski pravilnik itd. Ako bi bili ti zakoni in naredbe sprejeti brez, nas. bodo gotovo taki. da se bomo morali zopet cela leta boriti proti njim.
Nato se 'je soglasno sklenilo, da se predpiše zadružna članarina za 1. 1929 z (szironi na znatno zvišanje zveznega, prispevka po 90 Din od člana, ter so vsi udeleženci — čkmi takoi vplačali to članarino. Bes vzorna in posnemanja vredna zavednost zadružnega članstva,
Občni zbor v Slovenj-gradcu.
Rednega letnega zadružnega zbora naše gostilničarske zadruge dne 23. januarja 1929 se je udeležilo le pičlo število članov, kar dokazuje, da sb nekateri člani ne zavedajo svojih stanovskih dolžnosti in važnosti organizacije. Obrtno oblastvo je zastopal na zboru vladni komisar g, L. Eiletz, za zvezo pa sta bila navzoča predsednik g. Andrej Oset in odbornik g. Herman Posti.
Po pozdravnem govoru in kratkem poročilu zadružnega načelnika gosp. Eichholzerja je poročal zadružni tajnik g Šehl podrobno o delovanju zadruge v prošlom poslovnem letu, nakar je odbornik zadruge g. Franjo Cajnko obširno obrazložil današnie težkoče gostilničarskega stanu radi visokih oblastnih in drugih taks ter doklad ob priliki prireditev, koncertov in plesov ter dokazal, da vsled sedanjih previsokih dajatev gostilničar ne more prirediti nobene zabave za svoje goste, ker ne more kriti visokih taks in režij. Škodo bodo imele le občina, država in oblast, ker bodo izpadli dosedanji dohodki, ki so jih gostilničarji do-našali od prodanega vina. Omenil je tudi druge krivice, ki se gode gostilničarskemu stanu v okolišu zadruge, in prosil zvezo v Mariboru, da skuša, tudi te krivice odstraniti. Računski zaključek se je potrdil po izvoljenih preglednikih gg, Vrhnjaku in Rozmanu, ki sta ugotovila brezhibno blagajniško poslovanje, nakar je zbor podelil odboru abs olu torij.
V sledečem poročilu o delovanju zadružne zveze je zvezni načelnik gosp. Oset orisal težak boj, katerega je zveza bojevala v preteklem letu proti najrazličnejšim davčnim obremenitvam gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev v mariborski oblasti, in proti vsemogoči nesolidni konkurenci (trg. točil-cem, vinotočem lastnega pridelka itd.), ki ni bil nič manj oster in izkazuje koncem leta lep — lahko rečemo z ozirom na trg. točilce kolosalen uspeh. Žrtve so bile velike, koristi na bodo v kratkem naše žrtve odtehtale stotero. Pri tem je g. Oset obrazložil vse intervencije pri domačih in centralnih ob-lastvih in pri ministrih na velikonočni pondeljek v Zagrebu in v dneh od 11. do 16. junija v Beogradu. Nadalje navaja, kaj vse čaka zvezo v bodočem letu, povdarja potrebo čim ožjih poslovnih stikov zvezo in zadruga-
mi in potrebo sodelovanja posameznih zadrug, ako hočemo, da čimprej iztrebimo vse zapreke v razvoiu in dvigu našega stanu. Načrt potovalnega, taj-uištva je treba čimprej realizirati, kar bo organizacijo izpopolnilo in omogočilo uspešnejše poslovanje.
Odbornik zveze g. Pasti ie nato apeliral na zborovalce naj: z zaupanjem zro v bodočnost in naj podpirajo zvezo, ki se je res izkazala kot. najboljša gostilničarska organizama v državi. Opozarja v jedrnatih besedah na. pomen gostilničarstva za tuski promet, in na razne nedostatke, ki ta promet ovirajo. Čistoča, postrežba, dvorljivost napram gostom so temelj vsaki gostilni, in one gostilne, ki tega temelja nimajo, nimajo pravice obstoja, ker kvarijo renome celega gostilničarskega stanu.	J ,
Radi predvidenega zvišania zveznega proračuna se sklene nato soglasno prispevali zvezi za poslovno leto 1929 6000 Din, nakar se je po kratki debati, j katere so se udeležili gg. Cajnko, Vrh- j ujak, Schiuller, Eichihiolzer, Šehjl in ; drugi, določila zadružna članarina za j vsakega člana na 50 Din in posebej še 1 Din od iztočenega hektolitra vina ali piva.
Po raznih pojasnilih med slučajnostmi je. načelnik e. Eiclrlholzerj zaključil zanimiv občni zbor.	i.
Občni zbor v Slovenski Bistrici.
Dne 22. januarja. 1929 so se v prav lepem številu zbrali zadružniki tukajšnje gostilničarske zadruge v betelu »Beograd« k rednemu letnemu občnemu zboru pod predsedstvom načelnika g. Ivana Kos. Za zvezo so se občnega zbora udeležili načelnik gos«. Andrej Oset ter odbornika gg. Herman Pasti in Radko Starman.	i
Po običajnem pozdravu in odobutvi zapisnika zadnjega občnega zbota je zadružni načelnik g. Kas naročal obširno o poslovanju v minulem 'letu. Ker je vodil sam vse pisarniške rade. poroča obenem tudi, da ie zadruga odposlala v 1. 1928 samo na oblativa 58 vlog, ostalih dopisov pa je bilo 320, iz česar se vidi, da ie bilo zadružno delovanje z ozirom na razmere dokaj živahno. Ostro kritizira slabo udeležbo pri sejah ter poziva k točnosti \ .bodoče. Zveznih sej se je zadruga udeležila dveh, prav tako tudi zveznega zbo--ra dne 16. januarja 1929 v Ptuju. Novih osebnih pravic je bilo uodeljenih
13.	V nadaljnjih izvajaniih predočuje, kake velike važnosti je gostilničarstvo za tujski promet; potrebno je, da se vsak posamezen gostilničar tega zaveda in vrši tudi po svojih močeh in razmerah potrebno propagando, katera obstoja, predvsem v občevanju z gosti, zlasti s tujci, katerim naj se streže z naj večjo vljudnostjo in nesebičnostjo. Kajti nikjer ni določeno, da je ceniti v gostilni le take goste, kr mnogo pijejo, ampak vsakega, četudi želi le ustnih informacij. Gostilne naj bodo zlasti vedno čiste, zračne in dovolj svetle. Isto velja za vse druge prostore, kakor veže, stranišča, stopnji-šča, vrtove, zlasti pa posodo in namizno orodje. Vsaka gostilna, četudi se
nahaja na najnedostopnejših mestih, naj ima vedno na razpolago tudi jedila, če ne topila, pa mrzla, kakor sir, salamo, maslo, mleko, jajca, klobase, gorčico, r ibje, mesne in sadne konser-v« in slično. Od pijač pa sodavico, mineralno vodo, sadne sokove (malinovec, limonado in podobno).
K blagajniškemu poročilu omenja, da je zadruga naročena na «Uradni list«, »Trgovski list« in »Obrtni Vestnik«. Blagajniška knjiga izkazuje preostanka v 1. 1928 5.436.46 Din. Da so se vršili blagajniški posli brezhibno, sta ugotovila in poročala, občnemu zboru preglednika računov gg. Neu-hold Konrad in Kar Franc: na njihov predlog je zbor podelil odboru od vežo.
Nato je porcčail zvezni .načelnik g. Oset o vseh podrobnostih zveznega delovanja. Konstatira!,je velik prirastek dela v zvezni pisarni, kar ie za organizacijo vsekakor razveseljivo, ker vse, kar se je delalo, je bilo potrebno in nujno. Tudi so se pokazale nove potrebe po izpopolnitvi, vendar pa je vse to odvisno od članov samih, ker z naraščajočim delom naraščajo tudi izdatki. Za uspešnejše delovanje bi bilo treba ožjih stikov na oni strani med člani in zadrugo, na drugi pa med zadrugami in zvezo. Zato ie projektirana nastavitev posebnega potovalnega uradnika, ki bi se udeleževal odborc-viih sej, poročal na istih in informiral zadruge o vseh aktualnih zadevah, po možnosti predaval na sestankih in inštruiral posamezne člane v vodstvu knjig, sestavljal vloge’ zbiral pritožbe na licu mesta itd. Zveza bo seveda pri-rporana zvišati prispevke zadrug. Opozarja na uspeh zveze v prošlem letd z ukinitvijo trgovskih točilnic. Ptes se jo to delo vleklo skord skoz tri leta; če br bilo gostilničarstva na mestu že v začetku, bi bila ta konkurenca izginila takoj, ko se je pojavila. — Je pa še vbč raznih škodljivcev našega stanu, na katere je treba budno paziti odnofeno jih zatirati. To so piedvsfem konjzržtn-ske in društvene goštilne,’ točrlniče! lastnega pridelka, zlasti veleposestnikov, javne in privatne izkuhe. Vse to1 še bo dalo s časom odpraviti, ako se bomo držali gesla: Vsi za enega, eden za vse!
Na podlagi teh poročil se ie soglasno sklenilo, pobirati za 1. 1929 zadrtrž-no članarino po 40 Din od vsakega člana iri poleg tega še 1 — 2 Din od. vsakega hektolitra iztočenega vina odnosno vinskega mošta. Zvezi bo zadruga prispevala tisti znesek, ki se bo določil na občnem zboru v Murski Soboti, na katerega se odpošlje 6 delegatov. G. Majcen Alojz ie h koncu predlagal, da naj bi zveza dosegla vračunan j« 5% za balo pri trošarini.
Pri raznoterostih so posegli v debato gg. Kos, Avguštin, Majcen, Jurčič, Oset, Starman, Posti, Žurai. Sončnik, Waland in drugi, nakar ie predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Občni zbor v Braslovčah.
Letni občni zbor gostilničarske zadruge za vranski okraj se ie vršil v prostorih zadružnega načelnika gosp. Rossnerja dne 21. januarja 1929 ob prav lepi udeležbi članstva. Zvezo so zastopali gg, Drago Bernardi in An-
Za gostilniške kuhinje

ie
zabela
od največje koristi, obenem nenadomestljivo sredstvo za izboljšanje neokusnih juh, omak in prikuh. Tudi v Vaši kuhinji Vam bo dobro služila.
ton Rebek iz Celja in za tajništvo g. Prašelj iz Maribora.
Poslovanje zadruge je slonelo šamana načelnikovih ramah, ker se odborniki niso udeleževali miti sej. Dočim je-bilo poslovanje zadruge v 1. 1928 na zunaj in zlasti z zvezo hvalevredno, se ne more isto trditi o notranjem delu, to pa zlasti radi tega. ker je bil zadružni tajnik g. Rossner mlajši pri. vojakih. Članstvo je zlasti kritiziralo-neudeležbo odbornikov pri sejah ter zahtevalo vnaprej visoko denarno kazen za neopravičeno izostajanje od odborov ih sej. Da bi se odborniki ne izgovarjali s pašto, se naj vabila za seje dostavlja jo s posebnim kurirjem proti potrdilu 8 dni pred sejo.
Imenom zadružne zveze ie gos pod. Bernardi razložil zvezno poslovanje v pretečenem letu in drastično primerjal zvezo s človekom, ki se ie razvil iz malega deteta. Majhno dete malo je in malo potrebuje, odrasel mož pa mnogo rabi. Zvezni pasli so se v zadnjem času tako razširili, da iih dosedanje osebje ne zmaguje več.. Nastane vprašanje, ali naj napredujemo s tem por večanim delokrogom in o o večam o prispevke aili pa ostanemo pri starem oz. nazadujemo.
Nato poroča zvezni tajnik o podrobnem. delu zveze v in izven pisarne, o-pisnienih in osebnih intervencijah proti previsokim obremeni Ivani 'gostilničarjev z davki, taksami in dokladami, o hudem in žrtev polnem boju proti trgovskim točilnem, vinotočem lastnega pridelka, konzumskim in društvenim restavracijam in navaja pri tem zadevo glede braslovškega katoliškega prosvetnega društva, o kateri prečita cel akt, nakar je zavladalo med zborovalci veselo razpoloženje, češ sa| sp bo tudi v tem primeru dosegla primerna satisfakcija. Omenja nadalje, da je bila zveza stalno v dopisovanju z vsemi bratskimi organizacijami t državi kakor, tudi z drugimi obrtnimi in gospodarskimi udruženii teč zlasti z Zbornico TOL kjer se ie udeležila treh sestankov glede novega gostilničarskega pravilnika oz. gostilničarskega zakona in ankete o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Zveza se redno udeležuje vseh zadružnih občnib zborov, kjer poroča članom p delu, uspehih in neuspehih. O priliki gospodarskega kongresa v Zagrebu je zvezno načelstvo posetilo vse. v Zagrebu se takrat nahajajoče ministre, ki so obljubili vsestransko pomoč v težnjah našega stanu. Tej avdijenci je sledila druga v Beogradu v dneh od 11. do 16. junija 1928. kjer se je zlasti zahtevalo ukinitev trgovskih točilnic. Takratni notranji minister dr. Korošec je uvidel našo pravično zahteva po odpravi te konkurence in obljubil ukinitev z 31. dec. 1928, kar je tudi v resnici izpolnil. Prav tako kot je pravičnost zmagala v tein nrimeru, ba zmagovala še naprej, vendar pa je eksistenčni boj vseh panog gospodarstva neizprosen in gorje onemu, ki v tem boju podleže. Zato je treba, da na-
Vrelec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino Uporabljajte jo nadalie s sadnimi šoki, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styria‘f
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi katar želodca in Čre a,
Vrelec „Donat"
Je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z n jboljšlm uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gthiu in hemeroidih.
Zahtevajte
rocjašlto slatino
po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah.

predu jemo v zamišljenih smernicah na podlagi dosedanjih izkustev.
Med dolgotrajno debato slede prispevkov zvezi je prevzel besedo tudi zvezni zastopnik g. Anton Robek in povdarjaL da je treba haš v tem letu. budno paziti na naše pravice radi no-vega'položaja v državi. Končno se je -sklenilo prispevati zvezi v i 1929 po 60 Din od člana, razlika -navzgor, ki bo določena na zveznem zboru, se pa izplača iz zadružna imovine.
Nato so se določili 4 delegati za zvezni zbor v Murski Soboti. Sklenilo -se je še. da se odbor pooblasti glede ureditve zadružnega finančnega stanja in da se zaprosi finančno oMastvo za izkaz o iztočeni količini vina tri ■ostalih alkoholnih pijač.
Občni zbor v Vojniku.
Tukajšnja gostilničarska zadruga je jadne 11. fohrua.rja 1929 izvršila svoj -44. redni letni občni zbor. Zborovanje je. otvori! zadružni načelnik g. Hugo Ledi, pozdravil navzoče, zlasti zveznega načelnika g. Andreja Oset iz Maribora ter predal vodstvo zborovanja •zadružnemu didogatu za zvezne seje gospodu Francu Rožancu, restavra-terju na Dobrni. Zapisnik zadnjega »jbčnega zbora, se je odobril brez debate. Tajniško in blagajniško poročilo zadružnega tajnika g. Franca' Špes je bilo sprejeto z odobravan kan. Pregledovalca računov sta ugotovila brezhibno vodstvo in upravo zadružnega imetja in blagajne ter predlagala odboru abšolutorij. ki je bil izražen soglasno:	i:
Proračun, ki izkazuje v letu 1929 SOOO Din izdatkov, je zbor odobril, na kar sc? je tudi sklenila višina zadružne članarino in to n« 100 Din m vsakega -člana.
O zveznem delovanju poroča zvezni načelnik g. Oset, ki predočuje intenzivno poslovanje zveze z neprestanimi, zlasti osebnimi intervencijami pri vseli obte tv ih v Mariboru. Uspehi so na videz mnlenkcstni kot na pr. dav--ščina na kar Lunje, v resnici pa je ve-liika pridobitev za gostilničaTstvo,: da Tsie ta davščina ne bo pobirala, kot je l>ilo prvot ii oirt tisti en 6: ;i mtu it «6 so ne t)o opustila., so bo pobirala le po 25 di narjev od vsafce igre igralnih kart. torej 'od zavitka enkrat na leto. Gostilničar med letom za uničene obrabljene karte lahko nabavi nove karte brez nadaljnje oblastne davščine. Predstaviti si je trete, koliko neprijetnosti hi tula povzročila ta davščina in šele pote* se lahko presodi pomen te pridobitve. Pismene vloge, podprte z ustnim tolmačenjem So vsekakor uspešnejše. Zato je zveza mnogo na boljem, 4a ima, svojo pisarno na sedežu. ob-iastev. Interveniralo se ie letos tudi vt Beogradu pri finančnem, notranjem m trgovskem ministru radi vseh za naš stan v poštev prihajajočih vprašanj. Zlasti je omeniti pri tern trud in žrtve, ki jih je doprinesla, zveza za dosego ukinitve trgovskih točilnic. 'Medklic: v Vojniku še niso ukinjene!) Prepričan sem. da so bodo posebno sedaj izvršile ministrove naredbe striktno in natančna, zveza ježe ukrenila f>otrebno tudi proti onim, ki šc obratujejo. Zelo važno delo pa. čaka zvezo za naprej, posebno letos, *o se bodo spreminjali stari in izdelovali novi zakoni. Zveza dela tudi na tem, da bi se oddala trošarina v zakup, kar bi zelo olajšalo obratovanje .gostilničarjev. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli izvajanja zveznega načelnika, kateremu se ie c Rožanc v imenu zadruge zahvali!.
Nato je sledila živahna debata o krajevnih pravicah, bolniškem zavarovanju, davščinah itd., nakar so se ^šile volitve novega odbora. Izvoljeni 80 bili načelnikom g. Anton Ran dl, Ptenaceinik^m g,. Rudolf Stante ter 6 odboi mkov jn ^ namestnikov, med ka-tenmi so pa 4 odbornice. Zadružnim delegatom na zvezne seje in zborova- j nia je hi! soglano izvolien g. Franc Rožanc iz Dobrne. Vsled odstopa do-•sodanjega zadružnega tajnika gosp Špesa se je razpravljalo tudi o novem tajniku. Zbor pa se ie soglasno izjavil za dosedanjega tajnika, kateremu naj se da priznanje v obliki diplome ’-a njegovo odlično delovanje pri za-nrugj. (Vsesplošno pritrjevanje.) Na splošn, željo bo vodil g. Špes še nadalje tajniške posle. Za spremembo pra-
vil naj se izvršijo priprave, nakar »e ^ Alojzij Majcen, Pragersko.
skliče izvanredni občni zbor.	Pnmon ctannuckih
Ob zaključitvi zborovanja povdarja , ruilioll oiallUValvIK
| g. Rožanc potrebo napredka v gostil- j	OrCjSUliZdCij.
| ničarskem stanu z ozirom na moder- ,,	, x **,	..	.
! ne zahteve tujskega prometa,, ako ho- f , Na obč"em zpbofru K‘>st'ln.£arske za-
čemo, da ne bodo tujci ignorirali naše drUg,eHv Siov' ,B,strir'1 dt\e	mMse
lepe in gostoljubne Slovenije, ki ima ^ g a	9»
“ '“iSki '>™- Din' SO*— In*poleg
nega vina po 2 para od 1 litra, t. j. Din 2'— od h!. Tako pride zveza in zadruga do kritja svojih izdatkov, ne da bi bil mali gostilničar na deželi preveč prizadet. Ta predlog je bil soglasno sprejet in je tudi edino pravilen glede razdelitve članarine, kajti, da bi plačevali vsi jednako članarino, mali gostilničar, ki iztoči !e 50 in manj hi vina kot oni, ki iztoči do 200 h! ali le črez, bi bilo nepravično.
če vzamemo strogo, je to napram drugim izdatkom gostilničarja malenkost; koliko denarja se raztrosi za razna društva, časopise in druge dobro delne namene ter članarine, od katerih koristi niso niti senca onih, kijih! imamo od naše organizacije, katera je za go-stilničarstvo v zadnjih par letih dosegla lepe uspehe, kot n. pr. odpravo trgov-skdi točilnic, ki so veliko škodovale, če ne naravnost upropaščale redno gostilničarstvo. To je bilo eno iz najbolj perečih vprašanj zadnjih let, kako odpraviti te butege, po katerih se je popivalo pozno v noč brez kontrole, dočim se je reden gostilničar moral držati strogo svojih predpisov, bilo radi snage, policijske ure itd.
Šele po dolgem boju in dokazovanju, da se je rednemu gostilničarstvu prizadejala s podeljevanjem koncesij trgovskim točilnicam na stoječe goste krivica, so oblastva to izprevidela, zasluga gre pa edino naši zvezni organizaciji, t. j. v prvi vrsti zveznemu načelniku g. Osetu, kateri se je mnogo trudil, da se je pravočasno, t. j. pred novim letom ukinitev izvršila in g. dr. Korošču, ki je pravilno tolmačil gostilničarske pravice. Istotako smo le potom organizacij dosegli znižanje oblastnih doklad na vino, kakor tudi oprostitev vkletenega vina novih doklad.
Naša dolžnost je, da čuvamo te s trudom pridobljene pravice, zato naj vsak tovariš nedostatke, ki škodujejo
Občni zbor v Sv. Lenartu v Slov. goricah
se je vršil dne 7. februarja t. I. v gostilniških prostorih zadružnega načelnika g. Retzer-ja.
Po oficijelnem pozdravu navzočih in ostalih formalnostih je zadružni načelnik podal poreč lo o zadružnem delovanju. Zadruga se je po svojih delegatih udeležila rednega zveznega občnega zbora v Ptuju, protestnega zborovanja v Mariboru glede previsokih državnih in autonomnih davščin in dveh zveznih sej širšega odbora. Pri tem' pojasnuje članom težavno borbo zveže, ki pa je vkhub temu dosegla zlasti letos več zadovoljivih uspehov, pri ka-’ terih je neprecenljive vrednosti ukinitev trg točilnic. Tudi je dosegla neke omejitve pri posameznikih v pogledi! točilcev lastnega pridelka. Trgovskim točilcem (kar jih je ostalo) se predpisuje za 100% višja oblastna doklada na državno trošarino na vino in vinski mošt. Tudi nekaj. Taksa na kartanje se je znižala na Din 25‘— letne pavšalne takse na vsako popolno igro kart (t. i. 50% doklada na drž. takso). '
Poročilo končuje s statističnimi podatki o številu zadružnih članov, vajencev in pomočnikov, nadalie o šte-. vilu odborovih sej in o važnih sklepih,! ki so se na teh sprejeli.
Letni obračun izkazuje Din 264‘ prebitka.	T-j
Proračun za leto 1929, ki predvide-:; va Din 60— od člana za zvezo in Din;*
20'— od člana za zadrugo, torej skup-j. no Din 80 — na člana, se soglasno i sprejme in odobri.	; v-d
Pri volitvah je bi! ponovno izvoljeni načelnikom g. Franjo Retzer, podnaČel '
nikom pa g. Ernest Oolob. Nadalje so ________ ___________________ „
Se izvolili se 4 odborniki in 2 namest- f naSI gostilTttearskr obrti’, zvez7 pVavo-
nika ter 2 računska preglednika. '4
Zveza se prosi za pomoč v teh zadevah:
1 • da se točenje vina lastnega pridelka po vinotočih zabrani,
2.	da se pavšalna oblastna davščina’
na kvartanje gostilničarjem na deželu v celoti opusti.	u
3.	da se podeljevanje osebnih pravit brez strokovne izobrazbe prepreči, -
4.	da se rednemu gostilničarstvu
ogromne avtonomne davščine, takse irv doklade znižajo,	N
5.	da se ne izdajajo koncesije ži brezalkoholne gostilne, ker se itak v vsaki redni gostilni streže gostom z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. (Oni mali procent gostiln pa, ki še niso vpeljale tudi brealkoholnih pijač, opozarjamo, da to store, ker ie tako bo uspeh naše borbe omogočen ! Op, uredništva).
Mednarodna razstava hotelirske Industrije v Kolnu.

1 I'-.o
Od ledinskega velesejinskega in raž-stavljalnega urada smo ure teli v objavo:	(
Mednarodno hotelifsko udruženje v Kolnu, ustanovljeno leta 1869, obhaja letos v Kolnu svoj 60-letni jubilej. Ob priliki te slavnosti je udruženje določilo, v zvezi z razstavnim velesejmskim uradom, da. organizira.
mednarodno razstavo hotelske indu-strije.
Ta razstava se bo vršila v dneh od 12. do 20. oktobra; 1929 v glavni palači velesejma, kjer je bila v preteklem letu razstavljena -Pressa«. (Mednarodna razstava tiska, v Kolnu I. 1928.)
Nedvomno je taka razstava za raiz-voj hotelirstva eminentne važnosti ir bi bilo želeti čim večjo udeležbo gg. hotelirjev zlasti pa nadebudnega nar raščaja, t. j. slušateljev naših gostilničarskih visokih in morda, tudi srednjih ali nižjih šol. Pričakovati je živahnih akcij v tom pravcu s strani pospeševalcev tujskega prometa.
časno prijavi. Pripomniti moram tudi, da naj se pri podelitvah osebnih pravic doseže stroga obravnava, t. j. da se iste ne podeljujejo brez vednosti zadrug, ker le na ta način bo mogoča točna kontrola in bodo izključene zlorabe, organizacija pa bo pridobila na ugledu.
Herman Posti, Bistrica.
Tovarišem v razmišljanje.
Načelnik Zveze gostilničarskih zadrug in mariborske mestne zadruge g. Andrej Oset je sklical posvetovalni sestanek vodilnih tovarišev iz Maribora in okolice radi določitve ključa, po katerem naj bi se izvršila pridob-ninska davčna napoved z ozirom na nove predpise. Toda čujte in strmite! Od vseh povabljenih sem bd jaz edini udeleženec tega sestanka. Slišal pa sem, da so nekateri na ta sestanek povabljeni tovariši najeli posebnega strokovnjaka da bi jim dovršil ono, kar je bil namen zgoraj omenjenega sestanka. Brez komentana, posebno če se upošteva, kakšne važnosti je ta na poved tudi za bodoče.
Omenjam samo kratko, da se je s tem sestankom nameravalo pomagati vsem članom zveze. Kljub temu jc zveza seveda izvršila še dosti dober formular (kot vložno polo), katerega je poslala vsem zadrugam in sicer za vsakega člana po dva izvoda s pri mernim pojasnilom za izpolnitev.
Vladna naredba zoper pijančevanje v gostilnah ne bo zadela solidnega gostilničarja, kajti gosiilničar se ne zanaša na goste, ki so se ga že «na!ezli». Takemu gostu «on» ne postreže.
Isto bi lahko rekli glede revizije lo kalov, ki se je začela po naših mestih Tudi tej soliden in razumen gostil ničar ne bo ugovarjal ; pri njem bo revizija le ugotovila popolno snago in red, kar je prva in glavna lastnost vsake prave gostilne. Nemarni gostil ničarji — kakršnih pa je hvala bogu le malo — bodo prizadeti le vsled svoje malomarnosti, katera se mora pa v gostilničarstvu absolutno odpraviti.
Često moram tudi slišati, da v podeželskih gostilnah, tu in tam tudi v trgih ali na tujsko-prometnih točkah ni dobiti prave postrežbe. To so ne-dostatki, za katere ni opravičila. Ime ‘gostilničar* izvira iz besede “gostiti*. Pogostitev pa to ni, če nimam kaj, da bi položil pred gosta, pa niti kruha, kakor se mnogokrat dogaja.
Trgovske točilnice je sicer zveza odpravila, toda zdi se, da vseh privilegijev le še ni konec. Sliši se, da trgovci sami polnijo steklenice, a samo s to razliko, da polnitev ne vršijo v prodajalnah. Ne razumem, zakaj se trgovci tako potegujejo za artikel, ki spada izključno v gostilničarsko obrt, dočim ima trgovec tisoč drugih predmetov, s katerimi iahko špekulira. Trgovci so celo užaljeni, ker se jim je zabranilo točenje. Bog zna, kaj bi počeli, če bi začeli gostilničarji prodajati špecerijo ali usnje, kakor to prakticira neka usnjarska trgovina, ki ima v istem lokalu kakor usnje in usnjarska mazila, tudi delikatese in vino. Ako tu ne bi šlo za princip, bi s smehom rekli »Dober tek* vsem onim, ki si v smradu usnja in raznih masti in kelo-maž privoščijo »delikatese* !
Trgovske točilnice, ki niso poklicni gostilniški obrati, ne čutijo nobene odgovornosti napram gostom. To je važno povdarjati zlasti sedaj ob novi naredbi proti pijančevanju v državi. V nekem zadružnem okolišu so taki nepoklicni točilci v letu 1927 iztočili čez 600 hi žganja, dočim se ni ta množina potrošila niti pri vseh rednih gostilničarjih dotične zadruge. Smešna bi bila trditev, da so to količino žganja izpili samo trezni ljudje za neobhodno potrebo ali pa celo tujci. Kje se torej pospešuje pijančevanje? Niso redki slučaji, da se razni individui v teh točilnicah totalno napijejo, nato pa pridejo v gostilne razgrajat. Tovariši! Vse take in še sto drugih^ nam škodljivih slučajev in prestopkov je treba točno 'zabeležiti in prijaviti. Zabeležiti je tudi dan in čas, storilce in očividce in sploh vse, kar bi lahko prišlo v poštev za oblastva. Ako naj bodo gostilničarji pijonirji za tujski promet, jim je treba dati tudi možnost za to. Dokler pa se gostilmčarstvo s tako umazano konkurenco ubija in diskreditira zlasti pred tujci, ki pijanstva niso vajeni, se tudi gostilničarstvo ne more ganiti iz svojega zastoja, v katerem se nahaja v zadnjih letih.

Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vre1ecf
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizela-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
.2
Potrebno je zlasti sedaj, ko imamo vlado reda in pravice, da se potom naših osrednjih organizacij vsi gostilničarji v svojih zahtevah zedinimo in pomagamo odpraviti na eni strani zlo, ki se je razpasle, na drugi pa vzpostavili tudi v naši obrti največjo strogost. Vse ono gostilničarstvo pa, ki ni ali noče biti na mestu, nima eksistenčne možnosti in pravice in veljaj,zanj zadnji apei: Obrnite se pravočasno na svoje organizacije, ki Vam bodo poma gale, če se pomagati da, v ostalem pa pomagajte si sami ! Podane so smernice, treba se jih je le držati. Udeležujte se sej, sestankov, občnih zborov, zborovanj ! Poslušajte, zahtevajte, kričite proti krivicam, ki se Vam gode !
Produkcija in potrošnja alkoholnih pijač v Jugoslaviji.
Po statističnih podatkih finančnega in poljedelskega ministrstva znaša povprečna letna proizvodnja in potrošnja vina v Jugoslaviu 3,590.000 hektolitrov. Posamezne pokrajine par-ticipirajo na tem v sledečem iznosu: Hrvatska in Slavonija 993.000 hi, s Vojvodina 692.000 hi, Srbiia z Južno Srbijo 770.000 hi, Dalmacija 457.000 hektolitrov. Slovenija 565.000 M, Bosna in Hercegovina 103.000 hi, Črna gora 5.000 hi. Proizvodnja vina v steklenicah znaša letno 293.000 steki.
Letna proizvodnja piva v 38 pivovarnah znaša okrog 1,000.000 hi.
Proizvodnja žganja kaže naslednjo sliko: v vsej državi je približno 100.000 kotlov za žganjekuho. Na Hrvatskom proizvajajo letno 170.000 hi žganja, v Bosni in Hercegovini 87.000, v DaLmaciji 3.000, v Sloveniji 30.000, v Vojvodini 23.000, v Srbiji 326.000, ■skupno 612.000 M. Vrhu tega je še 7 industrijskih in 75 poljedelskih tovarn, ki proizvajajo skupno 370.000 hektolitrov čistega alkohola.
Skupno se v naši državi popije letno: vina 3,580.000 hl, piva 1 milijom
Fran Škof:
Naša hrana.
(2. nadaljevanje.)
Ako preizkušamo fizikalne lastnosti vode, se nam zdi najbolj čudno to, da je najbolj gosta pri 4° G nad ničlo. Ako jo segrevamo, se razteza, zavzema večji prostor in postaja tako specifično lažja, dokler se pri navadnem zračnem pritisku in kakor je gotovo vsakemu znano, pri 100° G ne začne iz-preminjati v pare. Pa tudi, ako vodo ohlajamo pod 4°, se razteza in postaja vedno specifično Lažja. Že pri 0° G se spreminja v trdno telo, pretvori se v j Led, ki postaja tem redkejši, to se pravi j specifično tem lažji, čim bolj ga ohla- | jamo in plava zato na vodi. V skalnih j špranjah zmrznjena voda se ravnotako razteza in veča razpoke bolj in bolj. Raztezanje vode nad 4° G si razlagamo fizikalno s hitrejšim gibanjem najmanjših delcev, t. ji. takozvanih »mole-kulov« vode. Vsled tega gibanja voda ja že tudi pri navadni temperaturi hlapi. Še celo iz ledu izhlapeva še vedno nekaj vode. Raztezanje vode pri ohlajanju pod 4° G si pa razlagamo s početkom grupacije, molekulov v posebne skupine, ki tvorijo že pri 0° G vidne kristale. Vsled te kristalizacije se tvorijo večji medmolekularni prostori in zato se celo telo širi, redči, postaja specifično Lažje, tako da dobimo iz 100 1. t. j. iz 100 dm3 vode približno 109 dm3 medu. To je velikanskega pomena. Pomislite same, kaj bi bilo, ako bi postajala voda še pri zledenevanju vedno težja. Led bi padel na dno rek, jezer itd. in vse vode bi tako prav hitro zmrznile in pomorile vse ribe in sploh vse, kar je živega v njih. Tako pa plava led na vodi, tvori trdno površje in le prav počasi prodira mraz skozi skorjo ledu, ki je zelo, zelo slab prevodnik toplote in varuje tako spodnje plasti pred zlede-nitvijo in ribe pred poginom.
Tudi kemične lastnosti vode so zelo važne in te nas zanimajo predvsem. Voda raztaplja v sebi vse mogoče snovi in tvori z njimi tudi različne zveze. Veliko snovi topi v sebi že pri navadni temperaturi in čim bolj jo segrevamo in pod večjim pritiskom jo segrevamo, čem več teh snovi topi v sebi. Pri visoki temperaturi in visokem pritisku je voda podobna najhujšim kislinam in opi v sebi celo snovi, ki se sicer upirajo najhujišim kislinam in lugom. Seveda pa imamo tudi izjeme in za ne-
hektolitrov, vina v steklenicah 2.000 hektolitrov, žganja 612.000 hi, likerjev 402.000 bi.
--------------------* *----------"T
III. velika, oblastna vinska razstava in sejem v Ptuju.
Lanska, kakor tudi predlanska vinska razstava v Ptuju je gotovo vsem posetnikom in razstavljalcem še dobro v spominu.
Splošni želji ustrezajoč se priredi v Ptuju letos zopet vinska razstava z vinskim sejmom za celo mariborsko oblast in sicer v dneh .8,, 4. in 5. marca t. 1,
Vsakdo lahko rastavi brezplačno poljubne vrste vina, pridelanega v mariborski oblasti, izvzemši šmarnice. Kdor želi razstaviti, naj javi to razstavnemu odboru najkasneje do 10. februarja, da se ga lahko uvrsti še v kai-talog. Navede naj: ime, bivališče, pošto, nakladno postajo, vrsto vina, letnik, vinski vrh, za prodajo namenjeno količino in ceno. Prijavi je priložiti kavcijo 10 Din, ki se vrne, ako bo prijavljeno vino razstavljeno. Od vsake vi-ste je razstaviti 5 normalnih buteljk ali 4 litre. Vino mora biti najkasneje do 25. februarja oddano v kleti društvenega doma. Razstavi se lahko tudi vino, ki ni na prodaj. Prazne butelj-ča. Kdor buteljk nima, jih dobi na posodo. Za odlična vina so namenjena odlikovanja.
Razno. ;
Družini celjskega gostilničarja gosp: Ferdinanda Dečman ;e «štorklja» izredno naklonjena. Pred nekaj dnevi se. je družinsko članstvo zopet pomnožilo in to s 17. oirokotn. Ponovno je Nj.; Vel. kralj odlikoval izredno pogumna, stanša odn. celo rodbino s tem, da ie po svojem zastopniku g. polkovmku Časni ju kumoval novorojenki. Čestitamo !	*
Prejeli smo: Mestni magistrat mariborski naj ne zameri, če gostilničarji grajamo njegovo mačehovsko skrb za najglavnejšo prometno točko v Mariboru t. j. glavni ali kot nekateri pravijo državni most. Dočim se do pie tiranosti čisti zlasti Gornja gosposka ubca, ležim ob obeh straneh in na obeh koncih drž. mostu tedne in tedne visoki kupi snega. Pa je vendar Drava tako bhzu. Isto velja glede hodnikov na mostu, ki sta prav nevarno ledena. Če kje v Mariboru, potem je gotovo v prvi vrsti na mostu treba skrbeti za takojSnje čiščenje. Celo tujci, ki se mude v našem mestu, se spodtikaio nad omenjenim nedostatkom na drž. mostu in povprašujejo po vzrokih take nepazljivosti. — Druga, v oči padajoča točka, ki tudi tedne ni očiščena, je križpotje v začetku Tattenbachove ulice med gostilno «Vinski hram* in lekarno pri «sv. Arehu». Največ pozornosti in nege rabijo gotovo tiste točke, na katerih se razvija največji promet.
Gostilničar.
*
»Astoria« v Mariboru.
Tako je naslov nove. povsem mo demo urejene kavarne v Mariboru, katera obratuje v vsesplošno zadovoljstvo že čez teden dni. Kavarna ima znotraj (zunaj še ni gotova) popolnoma velikomestno lice : v soka obočna okna, centralno kurjavo, dvojnat strop z najmoderneiše urejeno ventilacijo, oprema je elegantna, skoro luksuniozna. Poleg dvorane, ki je dolga okrog 20 m, široka pa ca. 8 m, in v kateri paradirajo v 4 vrstah lične marmornate mizice, se nahajata posebna prostorna oddelka za dame s separatnim, svetlejšim pohištvom ter drugi za igralce.
Lastnik te kavarne ie podnačelnik mestne gostilničarske zadruge maribor ske in obenem član odbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske obla-
sti, gospod Lojze Strehar, bivši ka-varnar v »Central« kavarni v Mariboru.
Nova kavarna stoji v začetku Slovenske ulice, skoro še na Grajskem trgu, vis a vis dobioznane Zemljičeve restavracije »Pri črnem orlu« in v isti vrsti z »Grajsko kletjo«, — torej prav v centru Maribora. Glede imena je biio mnogo nasvetov in ugibanja in razni vsevedeži so že dobro znali, da se bo nova kavarna imenovala po trgu ali gradu »Grajska kavarna*, toda nagajivi lastnik je temeljito zme-.šal račune ugibalcem in nadel kavarni bolj zveneče, mednarodno ime »Astona«
Ko bo nova kavarna v prvih pomladanskih mesecih tudi na zunaj dobila velikomestno lice, bo v vsakem oziru ponos in kras Manbora. O priljubljenosti tovanša Streharja in me-govega neprekosljivega ravnatelja priča najbolje dejstvo, da je že celo uro pred otvoritvijo nove kavarne, ki se je izvršila natančno ob določenem času, čakalo nebrojno občinstvo na ulici, in da so prostori vsak dan, posebno ob večenh in nedeljah nabito polni, da si le težko priboriš prostorček. Podjetnemu kavarnami želimo najboljših uspehov v novem podjetju.
A 0 . . .
V lepem mestu mariborske oblasti so bili v eni uhci trije »brihtni« gostilničarji.
Prvi je dal na svojo gostilno napraviti napis: Naiboljša gostilna v državi
Drugi je dal napraviti napis: Najboljša gostilna v tem mestu !
Tretji pa je dal napraviti napis Najboljša gostilna v tej uhci !
Kateri od teh treh gostilničarjev je bil najbolj brihten?
*
Gost svojemu prijatelju gostilničarju Ti pa moraš boljše zapirati zavese na okmh tvoje gostilne, ker sem sinoči videl kako si svojo ženo ebje-
katere snovi je vseeno, jih topimo li v mrzli ali v topli vodi. Takd snov je n. pr. kuhinjska sol. Interesantno je, pa tudi to„ da, se n. pr. kri meša le z mrzlo vodo, v topli pa koagulira — to je sknkne, ker beljakovine sploh v topli vodi skrknejo. Ako preiskujemo vodo, ki jo najdemo v naravi, vidimo, da ni nikdar popolnoma čista, t. j. kemično čista, temveč ima vedno kake primesi v sebi. Najbolje čista je še deževnica, pa tudi ta. se že med potjo, ko pada iz oblakov, naleze raznih plinov, med njimi tudi ogljikovega dvokisa in ni kemično čista. Razmerama največ snovi imajo v sebi raztopljenih topli vrelci in pa morska voda.
Dobra pitna voda vsebuje približno pol grama trdnih snovi v vsakem litru. Zelo dobro je, ako vsebuje tudi nekaj ogljikove kisline. Sveža naj bo in ne pretopla. Predvsem ne sme imeti v sebi škodljivih bakterij, ki povzročujejo razne kužne bdezni, kakor tifus, kolero itd. Pred vodo, ki smrdi, se je treba strogo čuvati in se je vzdržati tudi pri hudi žeji. Kar se barve tiče, je najbolje, ako je popolnoma čista, prozorna, brezbarvna, Železnate vode so ne- : koliko rmenkaste ali rmenkastorjavo. Kaj rade tvorijo usedline —- rjavkaste kosmiče in taka voda se nam kar sama upira, dasi je včasih celo zdravilna. Črnikasto barvo dobi voda, ki je izlu-ževala tla, polna šote, premaga in podobnih snovi. Voda. ki vsebuje glino, je svetlorjavkasta in tudi diši nekoliko po glini. Tudi, če jo filtriramo, se ne rešimo tako hitro najfinejših delčkov gline, ki delajo vodo komaj za spoznanje motno, česar kar tako sploh največkrat ne spoznamo, temveč moramo tako vodo le primerjati s popolnoma čisto vodo, da razločimo njeno motnost. Okus pitne vode naj bo indiferenten. Ljudje, ki so navajeni na uživanje mehke vode, razločno občutijo takozvano trdo vodo, ki ima raztopljenih v sebi veliko rudninskih soli — no-sebno apnenca in maienezita. oziroma mešanice obeh — dolomita, vendar so na tako vodo vsakdo prav hitro privadi. Ne pa tako obratno. Kdor je navajen na trdo pitno vodo. bo občutil mehko vodo kot plehko tekočino in ne samo brez vsakega okusa, temveč tudi brez potrebne svežilne sile. Trdoto vode določamo največ po vsebini apnenca ali pa tudi ar na, tako ie 1 francoska trdotna stopnja:	vsebina
I g apnenca (Ca GO) v 100 00° delih vode, nemška pa 1 dela apna (Ca O)
v 100.000 delih vode. Tudi Angleži • imajo svojo trdotno stopnjo: 1 gram j apnenca (Ca GO3) v 1 galoni vode. j Ljudje, ki uživajo trdo vodo, imajo 1 bolj zdrave zobe. Trde vode vsebujejo i navadno tudi nekoliko sulfatov, posebno takozvane grenke soli in vplivajo radi tegai na nevajenega začetkoma, čistilno — odvajialnio. Kuharice ne 1 marajo trde vode. V taki vodi se zelenjava, posebno pa fižol, grah in podobni sadeži ne morejo skuhati, temveč ostanejo trdi in neužitni. —- Po tej lastnosti je tudi dobila trda voda svoje ime. Za ekstrahiranje, kuhanje čaja in kave, je trda voda popolnoma nesposobna. Beljakovine tvorijo pri -kuhanju s tako vodo neraztopne spojino. Tudi perice se branijo trde vode, posebno pa je lahko škodljiva v industriji, ker tvori pri segrevanju v kotlih takozvani kotelni kamen.
Pri uživanju vode pridejo v poštev še posebej take vode, ki vsebujejo kake posebne rudninske snovi v obliki zdravilnih snovi in poživljajočo ogljikovo kislino. To so razni rudninski vrelci, . rudninske ali 'mineralne vode, slatine in podobno. Veliko zdravilnih vod se izdeluje dandanes- umetno, seveda, kjer se to izplača in je dovoz pravih vod drag.
Tudi soda-v odd se izdeluje umetno. Ni to drugega, kakor ped gotovim pritiskom z ogljikovo kislino nasičena voda. Včasih ji pridenejo tudi nekoliko sode, kuhinjske soli, sadnih sokov in podobno. Koncem koncev naj še omenim, da ljubimo pač najbolj izmed vseh ved kot pitno vodo še vedno čisto studenčnico, ki odgovarja še vedno najbolj vsem zaihtevam dobre jhtne vode in jo dovajajo zato celo iz velikih daljav in z dragimi napravami v mesta in naselbine. Taka dobra, sveža, osvežujoča pitna voda nemalo omeni© tudi takozvano črezmerno pijančevanje.
Že pri vodi smo videli, da igrajo tudi razne soli pri prebrani veliko vlogo. Na eni strani dobro, da nam zobje ne gnijejo, ako pijemo trdo vodo. na drugi, kakor se vzame — včasih tudi slabo, ako dobimo hudo drisko, kadar vsebuje trda voda preveč odvajalne soli.. V zdravilstvu i "ra io posebno železnate soli ori zdrav'iepiu slabokrvnih veliko vlogo. Vendar se večina anorganskih snovi naha ja že v drugih živilih, tako 8a pravzaprav urnofpo —r’d.eva.mn jarlilrvm 1° kuhinjske soli, ki sestoji iz dveh elementov,
to je alkalične kovine Vribrija (N&.) in klora (Cl), tako, da jo kratko pišemo Na Cl.
Primitivni ljudje, nomadi, lovci in ribiči, ki se preživljajo največ z mesno brano in to tudi surovo, s krvjo vred uživajo, kakor mesojede živali, ne čutijo posebne potrebe tudi po kuhinjski soli ne, ker je v krvi te snovi v zadostni meri, da je ni potreba še umetno prideva!. Mi pa. pustimo, da izteče iz mesa vsa, ali vsaj večina krvi in moramo zato nadomestiti ono sol, ki smo jo odvzeli s krvjo. Ljudje, ki se hranijo z rastlinsko brano — vegetarijanci — ravnotako rabijo umetnega soljenja. Rastlinska hrana namreč ne vsebuje dovolj natrijevih soli. oz. natrija v razmerju z drugimi snovmi, posebno kalijem. Ako uživamo rastlinsko brano nesoljeno s kuhinjsko soljo, tedaj jemlje fcilij, ki pride v naše telo, organizmu prepotrebne natrijeve soli posebno s tem, da izped-riva natrij iz njegove soli fosforne kisli ne in tvori sam z njo kalijev fosfat Najbolj se približuje živalski brani r’ž. tako da tudi rižojedci ne potrebujejo veliko kuhinjske soli, ali celo lahko izhiajajio brez nje,. Vendar imajo v tem oziru Mala,jel celo poseben pregovor, ki pravi, da riž brez soli^ ne nudi posebnega užitka. V državi Equadior domačini sploh ne uživajo soh in imenujejo kristjane solojedce.
Sol igra tudi v narodnem gospodarstvu velikansko vlogo in za sob solne vrelce, solne rudnike itd. so se ■ ž,p' stari naredi borili. Se dandanes je kuhinjska sol necbhodno potrebna in nenadomestljiv trgovski predmet večine narodov in kot tako važno blago je
• h’la često od raznih kulturnih držav monopolizirana. — Ako pregledamo analize pepelov raznih živalskih in rastbnskih živil, najdemo razmeroma na več natrijevih soli v goveji in v s-mdsk' krvi. v rastlinah pa v špinači in svežih jabolkih. Izmed drugih anorganskih soli sprejemamo s hrano v naše telo razen že omenjenih natrijevih in kalijevih soli posebno še kalci leve. magnezijeve in železne soli, ogljikove. fosforne, žveplene, solne in kremlkove kisline. Posebno veliko kalija vsebuie krompir, kalcija zelje in mleko, magnezija ozimno žito, železa odr. že’ez. oksida kri, salata in špinača. fosforne kisline, riž. žito. meso, grah. mleko in mesni ekstrakt, žveplene kisline pa salata, špinača in jabolka.
CE^n PAVLA TRAUN
NOGAVICE MARIBOR, ALEKSANDROVA 19
MODNO BLAGO
IN
PLETENINE
mal. Gostilničar: Sedaj si se pa zopet enkrat prav pošteno urezal, ker sinoči me sploh ni bilo doma . . .
*
Kako daleč je v Beograd?
Neki hudomušni gostilničar iz Št. Jurja je v onih burnih časih ko smo še imeli narodne poslance vpraša! nekega poslanca iz sosednje vasi Ponikve: Ti gospod poslanec, ki se večkrat voziš v Beograd, povej nr, kavo daleč je Beograd?
Gospod poslanec nekaj časa premišljuje potem-pa pravi: Veš Francelj v Beograd je zelo daleč! Za na pot mi je moja stara spekla veliko potico in pređno sem dospel v Beograd, sem celo potico pojedel !
p5* šampanjec
»<• ,$oavier
Z ii
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Rćservše (rdeča glavica).
Kletarstva: Gornja <Rac3gona.

Oricjirtalraet
Ui*E
£LATO	SREBRO
Ant. Lečnik
Cefte, Glav n? irg šf. 4
KUPUIE STARO ZLATO	SREBRO
Damske zimske klobuke
vseh vrst in barv kupite najceneje pri
Muriji Jahn
modlstiuja
Maribir, StJna ul št, 2
Sprejme popravila vseh vrst ceno, hitro in solidno.
Sobno in črkosiikanje
Transparent (Lichtreklame)
izvršuje fino, hitro in poceni. tudi izven mesta Maribora.
FRANC AMBROŽIČ
MARIBOR Grajska ni. 2

Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favai, Ljubljana.
Cenik gra tis in franke.
v stekle nicali
tvrdke
Veieposestvo vinogradov
CLOTER BOUVIER
- - * - Gornja Radgona - - - -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
ICItFlIl čevlji
Maribor, Itoroška o. 19
so priznano najboljše kvalitete.
60 vrst vseh velikosti sialno v zalogi. Na željo se izgotovijo čevlji po m»fi v par dneh
Hajboljša
ljutomerska vina
proda po najniTjš cent
ANTON SLIK
Gornja Radgona.
Modna trgovina
Mutan Pai»
Maribor, Slovenska ul. 4.
'■	-"j; r	' : • ’	. ' 'r '' r
Potrebšč ne za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D M. C preo-meti za vezenje, šTon ter vsa druga drobnarija
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo »olicloe cene !
Ira. i s sa
) JLg %.J JHL(
laslnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Na drobno! , Na debelo!
Največja zaloga pristnega
dalmatinskega
vina
Prodajam na debelo kakor tudi v va-gonskih količinah po najnižjih cenah. Na zahtevo vzorci na razpolago.
Pri po oča se
Je*. Po*?od#tšk| Maribor
Voiašn ška ulica št. 6
Žit«
(posredovalnica
za prodajo in nakup posestev, hiš, vil. trgovin, gostiln, lokalov itd
R. TROHU, MARIBOR
SiosEUslio ul Ep!! Aleliso^fovo c. 18,11
ANTON MACUN
MARIBOR, GosposMa 1©
P ir :i p o
1? O c Sl'
bogato zalogo vsakovrstnega št fa za žtsošike m ženske	'• ter plašče, trlatintii, tjeadla,
nami sri ih gsrtois' iz voščenega in __________od . j itd.
088 uisiR niiRiifaijtupnEp bluoi p nsjBiji izb.Fi in solidni postrežbi
za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. i. z o i.
Tovarna:	Pisarna:
Volkmajerjeva ui. 3 priporoča Koroška cesta 26
cenjenim gostilničarjem svoje proizvode kakor sifon in pokalice v
najboljši kakovosti.
Stalna, sjo-locjra, Ka.c5<pr*s5-^e 3miraer*sa,Ira45 vode
PiMOWarna in žganjarna
Josip Tseheligi
Hflaribor-, telefon 335.
Bcsck in marčnci plM©«,
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Globoko užaloščeni javljamo vsem znancem in trgovskim prijateljem žalostno vest, da je naš visoko spoštovani senioišef, gospod
ICarl Pfriitier
sjefeir'ijatrec s. vinom
dne 15. februarja ob 1/4 22. uri. po daljši bolezni let, mnno m boguvdano preminul.
Naš dragi preminuli si je po svojem 54 letnem delovanju v vodstvu n-tšega pod etja za katero je delal z vso ljubeznijo izteke! ■-ei k'h zaslug, vsled česar mu borno ohranili vedno zvest in hvaležen spomin.
Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 18. febn arja ob 15. uri iz kap-i Ce mestnega pokopališča na Pobrežju.
MAR BOR, dne 16. februarja 1929.
j. & R Pfrimer.
| De
Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni.
Ugodni plačilni pogoji.
Osrednja
štajerska vinarska zadruga r. z. z o z.
v MARIBORU, Meljska cesta 10
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako IJutomerčana; haiožana in pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.

EleMebiiitno podjetje
Fran Saks
Maribor
se priporoča za Inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala In delavnica.
ANICA LJUBI
jedilna in brezalkoholna
restavracija „PRI Zi/EZDI"
Maribor, Pod mostom II
se priporoča za cenjeni obisk.
svoji k ivoiim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoji k sv.jmii
rr ‘ Vr.-.": namizno in sortirano vino
ias 'sraela 'vl».og~x»saclnil* kpajev p»r*i
Franj® Cajulfo
veletrgovina z vinom vSLOVEHJGffltDCU.
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno daimatinsko vino za zdravila
Zajamčena solidna in točna postrežba, — Ceniki na razpolago. — Zelo ugodni plačilni pogoji.
Otvoritev kavarne.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril — novoopremljeno "	'	^
havarno „HSTORIiT
v Mariboru, Grajski trg«
priporoča se |_0jze Strehar.
Kupuj e samo pri tvrdNah, Ri nas podpiraj® ‘
;
I -r
aCč-v
Maribor, Trg svobode 3.
Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
FR- PERC
MARIB01(, Go»poaka ni. S«
največja zaloga vseh godbenih inštui-mentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igei itd. Prodaja na obroke. Popravda se izvršujejo v lastni delavnici
JAK.OB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19
9« dreta« !
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov. —
Vinski kis. špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droienko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah.
■■St
Ra debelo i
ttiib pm ki«
<
LJttbHana^LašR^^^Jarl&or
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportu iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „flerlciilers^, „Porter" in t>Boclc“ vsem renj. gfostiiničarjenHt^ostom.
Z odliCoim snoCtnoaniom Delniška pivovarna »Union«, Lioliliaiia,Laliiainilarihap.
i?d«j* Zve«« gestilaUftiMih am&rug v Manbern. — 04««verni s* Za Zveie Urago Bernardi; za icjaKojo
Karol Ferc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina.	V*i v Celja,