Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Izhaja : vsakpondeljekin čctrtck popoldnc. Stane za celo lcto 15 L. „ pol leta 8 „ „ četrt „ 4 „ Zu inozemstvo cclo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane nuročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urcdnik: Polde Kemperk. št. 79 V Gorici, v pondeljek 13. oktobra 1924. uto vn. 'tevilka 20 stolink. ' jjtsma se /•r .sprejemujo. Oglasl ",e T'.irnTioin po dogovoru 'i v nuprej. onsorcij STRAŽE" ie ftiva Piutsiuiiu *i. J8. Uprava in uredništvo: ulicu Mameli štev. 5. (prej Scuole). — »Ne bojte se njih, ki umore telo..!" „Goriška Straža" pred sodiščem. Radi članka »Ne bojte se njili, ki urnorč telo« se je v četrtek popoldne Vrsi 1 a pred okrožnim sodišcem v Oo- r'ci razprava proti odgovornemu ^cdniku našega lista, g. Poldetu ^inpcrlu. Scnatu je predscdoval s°dni nadsvetnik Brunelli, prisednika s*a bila sodni svetnik Cociani in sod- n,' ;svct- Trevisan. Obtožbo ie zastopal ?ržavni pravdnik kav. Mellc, obto- Zenca je zagovarjal njegov sošolec °dv. Stccchina. V sodni dvorani smo °Pazili vcč časnikarjev, med njimi ^ročcvalca rimskega dncvnika ^Jiornale d'ltalia« in tržaških dnev- nikov. 9'} 5. je predsednik otvoril razpra- v°jn je prebral obtožnico. Katerili z|očinov je državni pravdnik obtožil našega urednika? Obtožnica. , Odgovorni urednik »Ooriške Stra- 2e«je obtožen: Zloeina liuiskanja li ^žnii med socialniini razredi, ki ga JreUvidcva čl, 247 kazcnskega za- ^onika v zvezi s čl. 1. zakona z dne y> 7. 1924 št. 315, — kcr jc priobčil v ^vilki 31. »(ioriške Straže« uvodnik ^°d naslovom »Ne bojte se njih, ki ^norc tclo ...« in je s tern hujskal jt.°?f?nsko prebivalstvo h mržnji proti j!.a'jianskemii, trdeč, da »slovensko JVUöi-vo iiudi danes 6V0J0 tci.mo pot, ?JeKov delcž je pregaujanje, bič pie- e Po njegovih ramenih, njegove si- ^e pretcpajo, njegove šege zaniču- j!:J0' njegovo govorico oblivajo s sra- i, to- Mera krivice in trpÜcnja je vr- "ana; ih^" ie °btožen zločina liuiskanja h J7Zn.ii mod socialiiimi razredi, (čl. lr' -az- 7-)> ker ie v številki 36. ^^riškc Straže« priobčil dopis iz lin ] 'na' v katcrcm lmjska slovensko j^ustvo proti italijanskemu, trdeč ^|tl °blastva sainovoljno vladajo nad ^°venci in jiji preganjajo, nc nieneč ,*a škodo, ki jo povzročajo.« kr tletllii'v Kcmperle je na to podal Nk 'ziavo: »Čutlni se nedolžnega. skp inicl namcna, zal.iti italijan- pr^a Ijudstva, še tnanj pa hujskati je ll 'Jjcinu.« Uvodnik, radi katerega HieHrvdllik obtožen, jc spisal eden iz- bii vC'anov urcdnistva »Stražc« in je Hoo^i ])ri°bčen v »Rdinosti« o veliki- tejT1 Jpta 1921. »Edinost« ni bila radi ^ clanka ?ie zaplenjena ne tožcna. j()2iJe ^''() PO kazenskem zakonn letir j7« dovoljeno, tiidi sedai ni zločin. iu .^to se je dvignil državni pravdnik veie utemcljcval obtožnico. Iz njego- *a Kovora sino.si zabcležili: ^°vor državnega pravdnika. ^l {)^mih mcsccili, odkar imam <1Q l ^elovati v Oorici (opozarjamo, *$tr - dotični clanek priobčen v ku IIy(< V' aprihi. tedaj prav v začet- Dru^j0V(lnja tukajsnjcxa državnega vZrol'.'lJfiU; (lU i° ie(lai f)il sam p0~ ^\cl l)^°^e- °P' ur-) so nie pü' tl^? üPozarjali na ostre napadalne Z J>^ ki so izhajali v »Oor. Straži«. Pri 'rn° vestjo inorem trditi, da scm vSo ^res°ianju teli clankov pokazal da n?ravičnost in širokogrudnost in ni Ä(-lScin nastopil z obtožbo, dokler iih r]'Ori^a Straža« šla črez meje, ki }ine mi&a zakon. Meje v katerih se ^liii 0!-odno ^ibati časopisje, so v ^v i° širakc. Zakai ne najdeš k jt^e«. Ki bi bila tako svobodna kot ^stvoJa' ni Ka 1)()1^ PlemenitcKa in s^i. h ,e^a "aroda kot je italijan- tirf(ti cll]janski narod ni sposoben za- Uri'gili ljndstev, prevcč veliko- dušnosti in pleinenitosti je v njem, da bi zmogel to delati. Toda italijanski narod ni samo plemenit, on je tudi pogumen in odločen ter zna z želez- no roko zadeti ljudi, ki bi si drznili dotikati se njegove časti! , Tu pred vami, gospodje sodniki, stoji obtoženec, ki je zagrešil zločin, da je hujskal svoje roiake h mržnji do italijanskega ljudstva. Kako velik je njegov zločin, vam bo jasno, če vam povem, da v goriški deželi.skoro vsak slovenski kmet, tudi najrevnej- ši, čita »Goriško Stražo«. In ta veliki vpliv je obtoženec izrabil v to, da je hujskal proti italijanskemu ljudstvu. V uvodniku »Ne bojte se njih, ki nmore telo ...« je »Straža« trdila, da je slovenski jezik zasramovan. Kdo ima korajžo, da vzdrži to trditev? Pojdite po cesti in povsod boste čuli, da se Slovenci pogovarjajo v svojem jeziku in nihče jini ne brani tcga. Poj- dite v oštarije, gospodje sodniki, tudi tarn se svobodno govori slovensko. Vsi državljani živijo pod istim zako- nom. Slovenci imajo dostop v vse državne nrade in službe, v sole, vse- povsod. Res je, da v državnih uradih ni mesta za slovenski jezik. Toda to je potrebno v državi, ki je država ita- lijanskega naroda, če hočc utrditi svoje nicie'določenc po pnrodi sami. Lahko je bil slovenskj jezik dopnscen v avstrijskih uradih, a pomisliti je treba, da je bila Avstrija sestavljena iz rnnogih uarodov. Italija ra je dr- žava cnega naroda, zato mora v nje- ni upravi vladati en sam jezik. To ni nikako sramotenje slovenskega jezi- ka, ampak državna potreba! Kajbi de- jali Francozi, ko bi se dvignili Itali- ja ti i v Nici in na Korziki z zahtevo, naj se uvede italijanščina v francos- ke urade! Nikdar ne bi dovolili kaj takega. Bilo bi čudno in nenaravno, če bi se Italijani morali vdajati slo- venskemu jeziku. Toda obtoženec je dobro vedel, da slovenski jezik ni preganjan — on je le hotel hujskati slovensko ljudstvo in ga povleči v iredentizem. Tega dopustiti ne sme- mo, ta zločin moramo kaznovati! „Pojdite v Ljubljano!" V dopisu iz Tolmina trdi »Straža«, da sta bila dva sodnijska uradnika odstavljena iz političnih vzrokov, ker sta zavedna Slovenca. Nikakor ni res, da so bili vsi Slovenci odpušče- ni iz sodne službe. Jaz sam poznam enega zelo vestnega in sposobnega sodnika, ki je Slovcnec. Res pa je, da je bila država prisiljena odpustiti ali premestiti nekatere slovenske sodni- ke. Ali naj mar država trpi sodnike, ki so bili člani iredentističnih dru- štcv? Ali naj plačuje sodnike, ki so kljub prepovedi v uradu govorili slo- vensko? Dolžna je bila, take sodnike odstraniti! Čc nočejo govoriti itali- janskega jezika, — naj gredo v Ljub- ljano! Obtoženec se zagovarja, da tržaš- ka »Edinost«, ki je inkriminirani cla- nek že L. 1921. priobčila, ni bila zaple- njena, niti tO'zcna. Takrat so bili drugi časi, takra smo živeli pod vlado Nit- tija, ki je bila slabotna in je pustila blatiti sveto ime Italije. Zdaj pa ima- močno vlado in prešli so časi, ko se je ubogi Italijan moral vkloniti pred zasramovanjem. (AU se ie kazenski zakonik od leta 1921 do dunes spremenil? Ali sodišče men ja zakone, ko se men ja vlada? Ne, to ni mogočc, gospod državni L pravdnik, — italijanska justica ni še ttiko globoko padla, kot vi pravite! Opomba urednistva.) Qospodje sodniki, slovensko ljud- stvo je mirno, ponižno, krotko in de- lavno. .0 tem sem se v ten osmih rne- j seeih prepričal. (Večji del občinstva j se muza.) Vem, da bo »Goriška Stra- I ža« z Lahno zafrkacijo priobčila to 1 mojo trditev. To ubogo ljudstvo pa mešajo brezvestni agitatorji, vzbujajo i nezadovoljstvo med njirn, ga huj- skajo proti državi in to je v škodo nam in zapeljanemu ljudstvu. Enega glavnih predstavnikov te nesrečne politike vidite na zatožni klopi, go- spodje sodniki. Predlagam vam, da ga radi zločina hujskanja proti italijan- skemu ljudstvu obsodite na 6 rnese- cev ječe. Govori odvetnik Stecchina. Ko sem preyzel zugovor svojega sošolca urednika Kcmperla, sem se zcuudil, kako je napravilo državno pravdništvo iz nuvadnega nedolžnega iianka velik driavni zločin. Vsi listi v livropi imajo obicaj, da o veliki no- ci priobeijo uvodnik, v katerem raz- vijejo eno izmed velikih misli. ki jih je prineslo krstanstvo. Urednik Kem- perle je priobcil članek. ki razglablja o ideji pravice. Smisel vsega članka je ta: Slovensko ljudstvo bo s svojo zdravo silo šlo skozi vse težave se- dan jih dni in se bo dvignilo h na- predku,.. Pržavni pravdnik: Ko bo združe- no z JngoslavijoJ« Dr. Stecchina: Niscm tako brihtcn. da bi mo gel zapaziti v vsem elanku eno samo besedo ali misel na Jugo- slavijo. Pac pa trdim to: Ce trdimo mi, da gredo vse trditve onega uvod- nika na ratun italijanskega ljudstva, pot em mi sami, postavljamo italijan- sko ljudstvo v blaiol Ali nam je tega treba? Ali naj poniiujemo italijansko ljudstvo? Res, ni nam treba tega sto- riti. Sporni clanek je eden izmed velikonoenih elunkov, ki bi iih mogel prinesti brez skrbi vsak list, ki ni za- dovoljen z razmerami. Gospodje sod- niki, vzemite v roke opozieijonalno časopisje v Italiji in presodite. ali ne pise stokrat ostre je kot pa »Straža« v inkrwiiniranem elanku? In vendar nikomur ne pride na misel. da bi ob- toževal italijansko easopisje, da huj- ska proti italijankemu ljudstvu! Obtožnica išče zločina v besedah »Siraze«, da »hodi slovensko ljudstvo svojo temno pot.« Gospodje sodniki, zatopimo se za hip v duso slovenske- ga naroda in priznali homo: To je res! Napreden in visoko razvit dva- milijonski narod živi od izvira Soče do Prekmurja. Ta narod je hrepenel z vso mladostno silo h svobodi, h povzdigu, pa sredi poleta ga je usta- vila zgodovina. Razdeljen je med tri države; Slovenci bivajo v Jugoslavia, v Italiji in v avstrijski republiki. Ali mar ni pot, ki jo hodi slovenski narod, temna? To je težka tragika zgodovi- ne in vsak razsoden drzavljan bo znal spoštovati holest ljudstva. ki ga je ztiodovina potisnila na temno pot. Glede dopisa iz Tolmina pa ugo- tavljam: Dopis je popolnomu resnt- čen. Dva uradnika sta bila odpuščena iz politicnih motivov. »Straža« je pi- sal a, da se driavni organi ne menijo za skodo, ki bo radi tega nastala. Skoda se je res zgodila. ker delo nu tolminski sodniji ie zastalo, ko sta omenjena uradnika bila odpuseena. In kdo ima pogum, kratiti slovenskemu listu pravico, da kritizira ukrepe dr- žavnih orgunov? Nihče na svetu ni nezmotljiv, tudi driavni uradniki ne. Gospod driavni pravdnik je v svojem govoru osiro kritiziral slovensko po- litiko; pol no pravico ima, da dela to. Toda tudi Slovenci imajo polno pra- vico, da presojaio in tudi obsojaio po- koliko vladnih orgunov. Zagovornik je na to prinesel vrsto sijajnih dokazov, da izpodbije obtoz- bo, ki sloni na trdilvi, da tudi sloven- sko ljudstvo in italijansko ljudstvo spadata mei »socialite razrede«, ki jih navaja el. 247. kaz. zakona. Za- kljucil je: »Goriška Straia« v tern elanku ni iulila ne drzave, ni hujskala nroti lla- Hii. ne proti italijanskemu Ijudstvu. Državni pravdnik: Kdo je tedaj li- sti, ki zasramuje slovenski jezik> Dr. Stecchina: Ali misli g. driavni pravdnik, da paile ta obtoiba na eel italijanski narod? Odločno zavračam to trditev! Ce pa nesposobni, omeje- ni driavni uradniki ne zadovoliijo pravičnih zahtev Slovetwev, se sine slovensko ljudstvo pritozevati, sme svoje trpljenje ruzkriti. Gospodje sodniki, videli ste, da tvori predmet obtoibe priprost in ne- dolzen članek, ki slavi idejo pravice. Zato apeliram, oziraje se nu slavne tradicije tiskovne svnbode v Italiji, na vaš, in predlagam, da urednika Kemperla oprostite vsake krivde. Po kratki debati med državnim pravdnikom in zagovornikom se je sodni senat umaknil na posvet. Ob 8. uri je predsednik razglaisil obsod- bo: Odgovorni urednik »Ooriške Straže« je pogojno obsojen na 4 rne- sece in 15 dni ječe ter 75 lir globe, ker je priobčil članek »Ne bojte se njih, ki umore telo...« Urednik je takoj vložil priziv. K temu poročilu nimamo ničesar dodati, kcr govori samo na sebi tako glasno, da bo odmevalo v tisočerih in tisocerih slovenskih sreih Priinorske. Kaj se gocli po svetu? Te dni se je otvorilo zasedanje, bel- grajskega parlamenta, ki ga je jugosl. in dcloma tudi evropska javnost pri- čakovala z velikim zanimanjem. Prvič, odkar je bila ustanovljena dr- žava bodo prisostvovali sejam zbor- nice zakoniti zastopniki hrvatskega naroda, kajti vsi Radičevci so se od- peljali v Belgrad na skupno delo v parlamentu skupne države. In nele da se bodo Radičevci vdeleževali sej belgrajske zbornice, oni bodo v zbor- nici celo vladno stranka in malo je manjkalo, da bi bili videli na vladni klopi Radičevce kot ministre. Spora- zum med Hrvati in Srbi je bil v zad- njem času toliko napredoval, da se je bil Radič odločil poslati v vlado štiri svoje može in prevzeti tako pol- no odgovornost za politično življe- nje in bodočnost države. Ko se je re- publikanska Radičeva stranka izja- vila za kralja in poudrila. da ni na- sprotna krepki, dobro organizirani vojski, tedaj se je zdelo, da so padle poslednje ovire in da ie vstop Radi- čevcev v vlado gotova stvar. Generali in Pasič na deJu. Zgodilo pa se je drugače. Pašio in Pribičevič sta napela vse sile, da bi preprečila vstop Radičevcev v vlado. Skrivoma sta začela spletKariti na dvoru in med vojašimi krogi ttr pia- šila generale, da je Radii silovito ne- varen za armado. Pripovedovala sta St ran 2. >GORI$KA STRATA« generalom, da hoče Radič razkrojiti vojsko, oslabiti odponio moč države in proglasiti ob ugodnem trenotku republiko. Geiierali so podlegli vplivu opozicije in pošiljali po vrsti tajna poročila kralju, v katerili so ga opo- zarjali na pretečo nevarnost in ga rotili, naj ne daje Radičevcem vlad- nega knnila v roke, češ, da bi bilo to pogubno za državo. Podzemeljsko delo gcncralov politikantov ie obro- dilo knialu svo.je sadove. Kralj je postal previden, nezaupen in se ni mogel odločiti da podpiše odlok o imenovanju radičevskih ministrov. Dan na dan je čakala jugoslovanska javnost, da izide kraljev ukaz, a u- kaza iii hotelo biti. Pravijo, da je kralj zahteval od Radiča nekatere pogoje, ki jih on ni hotel ali ni mogel sprejeti in tako je izšla nenadoma iz- java Hrvatskc rcpublikanske kmečke stranke, da se morajo pogajanja za vstop v vlado prekiniti in Radičevi ministrski kandidatje so se nemudo- ma utnaknili. Vojni minister general Iiadžič je ix>tegnil z ostalimi generali in s Pašičem in v znak soglasjä je podal ostavko. Popolna zmaga vlade. Pravi na men oix>zicije je bil osla- biti in razeepiti vladno večino. Pašič in Pribičevič sta mislila, da bo Radič v svoji jezi začel napadati kralja in vojsko, da se bo pognal v Ijuto opo- zicijo in razbil tako vrste vladne ve- čine. Vlada bi morala odstor>iti in Pa- šič ter Pribičevič bi imcla zopet dr- žavno krmilo v svoji oblasti. Toda v tern svojem računu se je opozicija precej zmotila. Radič ie ohranil mirno kri in izjavil, da bo kljub vse- mu vkido brezpogojno podpiral v par- lamentu in jo branil pred napadi nas- protnikov. Davidovič in Korošec bi imela torej v vsakem slučaju ogrom- no večino parlairienta na svoji strani, imela bi v zbornici zaslombo kakor še nobena vlada po ustanovitvi Jngo- slavije. V tern se vidi še enkrat po- polen prevrat v Radičevi politiki. Kje so danes tisti časi, ko je Hrvatska re- publikanska kmctska stranka nepre- stano napadala Srbe in Belgrad, zah- tevala samostojno in neodvisno hrat- sko državo, napadala vojsko in po- udarjala, da ne priznava belgrajske- ga parlamenta? RadiČ za monarhijo. Danes govori Radio drngače. Pred par dnevi je izjavil slovaškemu novi- narju dobesedno: »Kar se tiče države in njene obli- ke, sem jaz za edinstvo, za monarhi- jo in parlamentarni režim. Ustvarili smo enotno državo s Srbi in Slovenci. Scdaj gre za to, da se med seboj sporazurnemo o načinu uprave. Glede oblike države sem jaz za monarhijo, čeprav je moje prepričanje republi- kansko, in to radi tega, ker je za na- šo državo ta oblika najbolj prikladna. Kakor sc vidi, je naš kralj zelo dobro doumel, kaj zahteva öd njega modcrna in demokratična doba: od- ločil se je za narod proti Pašiču. Za- to cenim visoko našega kraljai, ker vidim, da je pravi demokrat in mo- deren človek. Zato prav nič ne oma- hujem skieniti sporazuni med republi- kanstvom in monarhijo. Vprašanje Makedonije je srbsko vprašanje, ka- tcrega morajo oni satni rešiti. Mi imamo dolžnost, da se v prvi vrsti ščitimo pred prodiranjem Italije. V prašanju nedotakljivosti meia naše države, stojimo na stališču. da so ne- spremenljive in pripravljeni smo do- prinesti vsako žrtev, da se niti ped naše zemlje ne odtrže.« Padle so poslednje ovire. Ko človek čita take izjave gospoda Radiča, sc čudi, kako so mogle uspeti spletke Pribičeviča in Pašiča. Zakaj naj bi ne šli Radičevci v vlado, ko priznavajo kralja, enotnost države in nedotakljivost njenih nieja? Ali ni Mak Donald na Angleskem republi- kanec in njegova stranka rcpublikan- ska? In angleški kralj je izročil vso vlado v roke Makdonalda. Ali niso na Norveškem in Danskem na vladi socialni demokratje, ki so po svojem programu republikanci? Noben mo- narhist na Danskem in Norveskem se ni pomišljal poklicati v vlado socia- listov in kralj je v privolil brez ško- de za svoj prestol. Radio pa je izrecno in veekrat po- udaril, da je za kralja in celo rekel, da je monarhija za Jugoslavijo naj- bolj prikladna oblika. Kljub temu ni uspel. Zato se je po pardnevnem pomisleku odločil, da podere zadnje ovire in gre v boju s Pašičem in Pri- bičevičem do skrajnih posledic. Radič v borbi. Ko je videl, da se njegovi nasprot- niki krepijo in rastejo, je posegel od- ločno vines ter poslal v Belgrad pod- predsednika stranke drja Mačka. Na- ročil mil je, naj stopi brž v stik z vladnimi politiki ter stori vse, da se odstranijo nasprotja, ki ovirajo vstop v vlado. Po enournem razgovoru je sprejel dr. Maček v imenu Radiča in lirvatske republikanskc stranke vse pogoje, med drugim sledeče točke: 1. popolno priznanje inonarhijc; 2. Radič se odpove vsaki republi- kanski in mirotvorni propagandi med vojaštvom; 3. obstoječa centralistična ustava se prizna kot obvezen zakon, ki naj velja toliko časa, dokler se ne nado- mesti z drugim zakonom. Cerovščkov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal: Joža Lovrenčfč) (Dalie.) Bog je videl naš kes ino naše skie- pe in naprejvzetje ino ie uslišal naše molitve, naše vpitje je prišlo do njega. Glejte, kakor je poslal k Noetu v barko po golobcu oljkovo vejico v znamenje, da so dnevi gmajn potopa minili, da se kaže suha zemlja, ki bo spet rodila in hranila ljudi, tako se je primerilo, da sem danes med proce- sijo-dobil na našeni ročinjskem polju prvi klas po dolgih letili. Ob tern kla- su, ki je podoba našega vsakdanjega kruha, se zahvalimo Bogu, obljubimo mu biti zvesti in hvaležni šedaj in vselej, da bomo vredni vsi skupaj enkrat večnega življcnia ob vživanju Njega, ki vas sedaj blagoslovi!« Gospod je stopil na sredo oltarja, pokleknil in odprl tabernakelj ter vzel iz njega monštranco z Najsvetejšim, del nanjo pšenični klas in jo postavil na tabernakelj ter pokleknivši na spodnjo stopnico se poklonil Najsve- tejšemu in je trikrat pokadil s kadil- nico. Nato je sam začel in vsa cerkev je zapela ginjeno in iz srea: Sveto, sveto, sveto sveto, čez vse sveto Jezusovo rešnje telo, pred nas postavljeno, vselej pripravljeno ovčice svoje blagoslovit. Ko so odpeli pesem v počaščenje Najsvetejšega, in je gospod še en- krat pokadil in odmolil kratko moli- tev ter vzel inonštranco s tabernaklja in dal ž njo blagoslov, je ljudstvo glo- boko sklonjeno se prikriževalo in tr- kalo na prsi in eno oko ni ostalo suho... Ko je prišlo poletje, je bila žetev ta- ko bogata, da že dolgo niso pomnili take; drevju so se lomile veje, tako so bile obložene, in vinska trta je ob- rodila, da je zmanjkalo sodov. In če je prišel revež ali popotni človek te- daj v Ročinj, so ga sprejeli z odprti- mi rokami in ga pogostili in še na pot so ga obložili. »Bog nam je dal spet dobro leto, zahvalimo ga in pomagajmo z nje- govimi dobrotami vsem, ki so po- trebni!« Tako so govorili Ročinjci in go- spod jih je bil vesel. Te izjave Radičeve stranke so po- litični položaj spremenile, zakaj dvo- mi in skrbi kralja so se s tem razpr- šile. Ako se ne zgodi v zadnjem času kaj nepričakovanega, bodo Radičevci stopilf v vlado in s tem bo položaj Davidoviča utrjen za dolgo dobo. V par dneh bo imel Radič važen govor o sporazumu in po tem govoru, pade končna odločitev kralja. Sestanek v Benetkah. V zunanji politiki Jugoslavije je najvažnejša v ¦¦ sedanjem trenutku konferenca z Italijo, ki se je že pri- čela v Benetkah. Namen sestanka je končna ureditev medscbojnih razmer med ohenia državama na podlagi po- godbe, ki se je bila sklenila meseca januarja v Rimu. Reka je prišla po tej pogodbi pod Italijo, toda razdeliti je treba sedaj šc prcmožcnje, ki je bilo skupno Reki in Susaku, sc do- jiieniti glede bolnišnice, katero so ob- iskovali bolniki iz vse reške okolice, -glede vodovoda, clcktrarnc itd. Važ- no je pa tudi slcdcčc: rimska pogod- ba je dovolila slovanskcniu prebival- stvu na Reki vse one narodne pravi- ce, katere vživajo Italijani v Dalma- ciji. Po pogodbi imajo torej lirvati in Slovenci na Reki pravico do lir- vatskih, oziroma slovcnskMi Ijudskih in srednjih šol, njihov jezik sc mora v uradnem zivljenju spostovati itd. Odslej naprej bodo torcj lirvati in Slovenci Italije razdeljeni v dva dela, cni bodo irneli gotove narodne pravi- cc, drugi bodo brez pravic. Kni bodo iincli sole v materinem, drugi v tujcin jeziku. Mi se vesclimo iz srea vsakega napredka naših bratov na Reki, toda kar smo povcdali, dokazuje vso kri- vičnost razmer, v katerih žive ostali Slovani Primorskega. Mussolini in Marinkovič. V Benetkah bodo razpravljaii za- stopniki Haiije in Jugoslavije o pra- vicah našc narodne manjšine na Re- ki in primerjali z njinii polo/aj Ita- lijanov v Dalmaciji. Ali sc ne bodo italijanski in jugoslovans'si zastopni- ki spomnili pri tem na 500.000 sloven- skega in hrvatskega ljudstva v .luliJ- ski Krajini, ki nirna >>agotovljenc niti ene narodne pravice in je popolnoma brczpravno? Kako je mogočc zag-- varjati pred vrstjo omikaiicga člo- vcštva to neznosiio knvičiiosl? Ali niso lirvati in Slovenci v Irsln, na' Goriskem in Tržašk^m tucii Ijudje iz mesa in krvi, ali ninujo tudi oni du- šc in značaja ko italijani v Oaimaciji in Hrvati in Slovenci na Reki;' Dne 21. oktobn se sestanetd Mus- solini in zunanji minister Jugoslavije dr. Marinkovič v Benetkaii in se bo- sta razgovarjala o medsebojnih i^lZ' merah svojih drzay. Dobro bi bilo. ako bi si prcdočila vsaj za treniitek gornja vprašanja, ki si jih staviPrl varjati pred vestjo omikanega člo- vek na deželi. DNEVNE VESTI. Sedemdesetletnica prevzvišenega knezonad- škofa. Sedemüesetletmca nasega prevzvi- šenega nadpastirja se je nruznovala sicer brez zunanjega bleska, mirno in brezhrupno. toda dostojno in prisreno koi to zahteva izredni do- ßodek in čustitljiva slavljenoeva ose- ba. Kakor smo ze zadnjič kratko po- ročali, so se v cetrtek predpoldne poklonila nadskofu zustopstya raznih katoliskili slovenskih organizaeij. Po- klonila so mu spomenico, v kaleri je kratko orisano njihovo delo in izraže- na zelja, naj jim visoki slavljenec še nadalje stoji ob strani s svojim nese- bičnim in modrim svelom. Z vso is- krenostjo povdarja spomenica tudi vročo prošnjo, naj Vsemogočni čuva in ohrani še mnoRO let prevzvišenega na njegovem težkem in odgovornem mestu. Spomenico, ki je umetnina tis- karske obrti, je izdelala »Zadružnu tiskarna«. Odposlanstvo naših orga- nizacij je yodil k nadskofu msg. Ber- lot, ki je imel tudi glavni nagovor. Takoj za nasimi organizacijami se /7? poklonil prevzvisenemu stolni kff>; pitetf s celokupno mestno duhovU\' no. Razun svetne duhovščine sojw navzocl tudi oo. kapucini, francišk^; ni iz Kostanjevice in Sv. Gore, us*111,' Ijeni bratje in jezuiti. Duhovsčino fi vodil general ni vibar msg. Sioih »l je imel na nadskofa topel, globob0 zajct nagovor. kateri je prevzisentäfj. očividno ganil. Izročil mu je tllf dragoceno spominsko darilo: ß0}0 verizico z zlatim križcem okrasM11^ z biseri in rubini ter svetinjami s^' Yranciska Borgia in sv. Jozafata. 'ö dar, za katerega je prispevala diih°% ^ sčina obeli narodnosti, je zlastl l)0' memben radi tega, ker hrani svftl' nje sv. Jozafata, ki je, rodom P°}^il umrl kot mučenik ideje za zdrid^j pravoslavnih Slovanov s katol&» cerkvijo. Po poklonitvi mestne duhovscW so prisli izrazit svoje častitke sl venski dekani, katere je vodil i°^lJ ^ ski dekan msgr. Rojec, ki ie iffle' di primiren nagovor. Italijanski deliani so izrazili svol voščila pa na godovni dan v Ve* XIII. Od vikarja do kanonika. Ko je gospod Valentin preživcl v Ročinju vojne case, ko jc vzgojil mla- di rod in ga naučil brati in pisati, ko je kmcte naučil umncga poljedclstva in sadjercje, ko je omejil in pregnal kugo črnih koz in je v letih lakote pomagal ljudstvu in dočakal ž njiin vred boljše case, je pomislil in ugo- tovil, da se bliža že deseto lcto, kar jc prišel v Ročinj. In še je pomislil, bi ii ne kazalo prositi za kako drugo mesto? V Kanal za dekana? Ob tej misli se je spomnil na svo- jega starega dobrotnika dekana So- viča, ki je mučeniško končal svoje življcnje. »Na-prcj postavljcni niso bili bov- gani, ja celo zdajani so bili!« Tudi gospoda dekana so izdali, izdali so ga domačini sami. Ves čas francoskc zascdbc jc iincl križe in težave, po- stavil se je za to in ono in ker je bil odločen mož, se je zameril. Ob urni- ku Francozov je pa bil prczgodaj ve- sel in njegovo vesclje so lahkomis- lcneži ali hudobnezi izblcbctali Fran- cozom in so šli in so vrgli, da se ma- ščujcjo, starega gospodai iz prvega nadstropja skozi okno na kamenita tla. Obležal je in sc tako pobil, da je Ie še en dan ali kaj zivel in je Pot ^Q umrl. V zadnjih urali, ko sta ^\^ skupaj, ie dekan Sovič šc menij» * kor tudi zc prcj vcčkrat. da bi ü dobro, čc bi bil gospod Valentin w gov naslcdnik. . . jja »Karkoli mi je svetoval. vse je D dobro in prav in nikdar se nisem j sal, da sem ga posluša! in se raVJj| po njcgovih bescdah. Bom pa PJ njj za kanalsko faro!« jc mislil in skit ročinjski gospod. In jc prosil. ^ Kanalci pa hudi. Zavzeli so^se ^ drugcgai gospoda, ki jc bil ]?vr ßOd- ogled in jim jc ugajal. Stanica-i ,g rctana, ki je bil na Banjščican, h j, držal z Ročinjci in se njim, KJ ^0 ccm, celo posmihal kakor takrat, .. jc gradil leseni most in poznejc šc rekcl kako ostro in zbadljivo^1.^ vsakega bi rajši! In so vse napIt^0' da jc gospod Valentin ostal v ^ činju. In ko je prišcl novi d(gK;inj' so se Kanalci bahali nasproti K^prli ccm, češ, vašcmu sino pa Ie /A^0- vrata v kanalsko dekanijo, so se cinjei odrczali: . fei »Ce bi bilo od nas odvisno J» Q^ nas na kolcnih prosili, naj vain ^ stopimo svojega gospoda, ne dJHvaia vam ga, ker ga niste vredni. Bogu, da ostane pri nas!« »OORIŠKA STRATA« St ran 3. dne 10. t. m. po (h'kanu iz Gradiske msg. Staculu. V cetrtek popoldne so se prišla po- Monil svojemu nadpastirju zastop- üva raznih kaioliških italijanskih društev. Vodita st a jih st ohn vikar Velcich in dr. Azzan. Zveeer mu je Mtoliška itulijanska mladtna napra- v*to na dvoriseu nadškofijskega worca. prisreno podoknico. Na godovni dan v petek je bila WedpnUlnc v stolnici slovesna shižba božja. Dar oval jo je gen. viikur Sion w usistenci vseh goriških kanonikov, wtcrim sta sc pridružila se msg. Sta- L?' iz Gradiske in msg. Tognon iz vradeža. Üb koncu je zu pel zahvul- n() fiesem prevzviseni slavljenee sam. v proslavo znamenitega dne je tovubii prevzvišeni nujodlienejse za- *wfinike dnhovnistva obeh narodno- st['ui obed; navzoe je bil tudi prevz. yzuski skoi dr. Fogar. V nupHnici je Mstitijjyi slavljenee, ki je bil globoko Mnjcn 0(i dokazov ljubezni in uda- V*sti. ki so mn jih doprinesU njegovi sjtofljaui, izrekel tudi željo, da si zeli ?e nekaj let življenja. katero posveea ;;i Kü bo posveeal tudi nadalje v du- sLvni in telesni blagor vernikov. Škof j>gar je y svojem in v imemi pore- *«<#« skofa PederzolUja izrekel svo- 'uvoščila v vznesenih, toplih besedah. vii vsef!a' k(ir smo Povedali, je raz- i(jn0) tfy S() ^ fKjdskofovi sedemde- ffiintci tekmovali verniki obeh na- °"flas7/ z duhovseino na eelu, da "w hhužejo svojo udanost, sposio- rnie in ljubezen. Osupnili smo zato, z° Snjo brali v »La Voee di Gorizia« Uw° sob°t° oKubcn nap ad na ea- 'Wjivo osebo mišega nadpaslirja in ^'vnsko duhovseino sploh. Prazno- rah-(- seileiudeseüetntee sc skuša iz- sui v uimzam Politicne svrhe. Opi- v '? $e je kot slovensko munifestaeijo uulijanski Gorici. Po vsem, kar j° Poroeali, ta napad ne zasluži j^oyo/Y/. Nastop katoliskih llalija- v ie najkrepkejši odgovor. t€ ? haze, da izvira gonja iz tistih njpffi krogov, ki hoeejo s sedanjim jiQlSJf°ff}M odpraviti tudi goriško yUyiofljo. S tem pa opravlja »La v.?1'« sebiene videmske posle, se L,llliu onim, ki hoeejo pogubo gori- ntba m(>sia *n dc'l(l težko škodo go- JLenni prebivalstvu, zlasti pa obrt- Otn in trgoveem. towr slovenskih fnntov na Su. Dori. Slo raj' ^c biI za riori^° velik dalL je ,Vevnski niladeniči so posvetili svo- plIJie, družine in ves naš rod Mariji. ^v,rclepo svcžc jutro je vstajalo iz u,g e ßlobcli, ko so sc pomikale tru- Jlj ni'iidili romarjev na Skalnico. Pri- sL 0(J vsel1 strani dežele, iz Kanal- ^sa 1 ^'olni»»skciia in vscli üor. Ko- Je n 0(Jsc'< drustva na ldcrskcm Vr"u hiciklih pribrzel do Solkana. li 'viPuvskj mladeniči so sc dvijrni- like? ^cla' črcz s°čo so prišli v ve- Wn števiIu ^rici» zavedno, visoko Ho x ni° lncsto Idrija. ,ie poslaio nioč- 6e ^eto lla tabor. Iz J3ostojnc, Diva- IsL7' tr^askc okolice, cclo iz severnc Sy /So l)ri^i slovcnski fantje. Na 'juiiiK()r' Se Jc včcraj zbralo nad 4500 Q'. 'i^d tcmi vsa.j 3500 mladcničcv. le „, st'i"ih zjutraj daljc so pristopa- 320f 11 tr"mc 1] obliajilni mizi. Nad 8i/, Mjl|di je prcjeio sv. obliajilo. Ob sv",'!e ?a razvalinah bazilikc daroval BrlIn ?So voditclj -romanja dr. Mirko 8ov0lut* ^cd maš(> jc v plaincncčcin Sr^jv^ klical slovensko mladino li H()SCl1 ^ivljcn.ia, li Evliaristij. Olo- klic j ^njcnc so poslušale množice Do l)r Vstajenju. Med sv. mašo jc lc- Sv- ,j?I2CvaI solkanski zbor. Dniga U)1/, ltl.^a za romarjc se je vršila ob oktet ropeval J'e mogočni goriški t j P°d vodstvom znanega solista Nfn Pa- ^rntuža. Proposed je inicl §tvu .Or Terčclj. (lovoril je o juna- Tr0: ln zvestobi vitezov Marijinili. Verj no zvestobo so prisegali vitezi: Sn Canski družilli in slabotnim. To Ca ^^vPjenrstvo duha naj prešine sr- StinS ]. fa»tov! — Popoldnc so sc ^eu {""' ^totfoslovu poslovili od svc- yocjjji rti(J odliodom jc v njili imcnu toven I)(>slalo knezonadškofu brzo- Pozdrav in čestitkc h 70. godu. Velikanska verska manifestacija se je izvršila v popolnem redu. Ko so se vračale skupine fantov proti domu in je vsa gora odmevala od vese- lega petja, smo ganjeni začutili: To je bil velik dan, znamenit dan za na- šo bodočnost! Tovariši! Črez leto dni na svidenjc na Sveti gori! Prekrasen jubilejni dar. Uršulinski samostan v Oorici jc poklonil Roriskcmu knezonadskofu in metropolitu od mojsterske roke iz- delano diplomo o priliki 70-letnice njcRovcga rojstva in godovanja dne 10. okt. 1924. Vseskozi mojstersko dclo predstavlja v akvarelnih podo- bah sledeče podobe: Zgora.i na sredi jc podoba sv. Frančiška liorjjije, imeiiskega patrona njegove Prcvzvi- šenosti. Zgoraj na levi je slika I^ore- Ca, -- poreška škofija je podložn-i ^oriški metropolitiji, -- na desni sli- ka Krka, nižje na levi je grb nadško- fije, na desni grb goriskega mesta. Spodaj so slike Ljubljane. Cerkna, goriške prvostolne cerkvc, Trsta, V srcdmi ie v slikovitem lepopisu napi- sr.na poklonilna sponienicn. Ta spo- nicnik ornamentalne umetgosti je iz- delala idrijska rojakinja č. mati nr- šulinka Andrijana Treven. sestra biv- sega lnestnejja žnpana v Idriji. Dra- goceni dar je slavljenca zelo vzra- ^dostil. Vodja itaiijanskega zadružništva o „Žadružni zvezi". »Zadružno zvezo« v Oorici ie obis- kal te dni odv. Tamagnini, fflavni tai- nik velikanske zadmžne zveze »Fe- derazionc nazionalc dclle Casse ru- rali« v Rimn. O svojili vtisih poroča v zadružnem tedniku »Coowrazione popolare« takole: Slovani imajo v Oorici važno za- družno srcdisče, ki zasluži vcliko po- zornost. V njem je včlanjcnih 66 krc- ditnib zadrug in štcvilne kmctijske zadniKc, kakili deset- stavbenib za- dniR in niogočno zadružno podjetjc za črevlje. Telinično in disciplinarno je Zveza izvrstno zasnovana in orga- nizirana. Pri vodstvu Zveze sem bil prisrčno in z veseljem sprejet. V spremstvii zvczincga tajnik'i sem ob- iskal veliko zadrnžno Ivornico črev- ljev »Adrija«, ki je opremljcna z naj- modernejšimi stroji in si je v pokraji- iii priborila stalen in trdiMi trg, ker knpci cenijo njene izdelke ter poprci- šujejo po njili. Prodaja se vrši di- rektno in vodstvo pod jet ja jo nadzo- ruje na podiagi izvrstnega in silno natančnega knjijjovodstva. — Poseb- na vrlina Zadrnžnc zveze je trdna disciplina, ki veže zadružno sredisče s članicami.« Po daljšem opisu za- drnžneffa živijenja na Ooriškem pri- liaja člankar do sodbe: »Zadružna zvcza v Oorici je ena najbolj dovr- šcnih in trdnili organizacij, kar jih ima zadnižništvo v mcjali Italijc. 2c- linio, da bi jo knialu mogii steti nicd čianice naSe Osrednje zadružnc zveze.« Koncert „Mladikc" v Gorici. Kot smo že poročali, bo priredila goriška »Mladika« svoj prvi koncert v (jorici. Vršil se bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 4b uri popoldne v dvorani Trgovskega doma. Vsled ugodne ure je upati, da bodo dvorano napolnili v prvi vrsti naši drtištveniki z dežele in vsi prijatelji nase »Prosvetne Zve- ze«. Cene so zelo znicrnc: 1. vrste 8 lir, 2 vrste 6 lir, 3 vrste 4 lir, glavni toikon 6 lir, obstranski 4 lir in stoji- šca 2 liri. Spored šc ni točno objavljcn, a posrcčilo sc nain je zvedeti, da pripravlja tudi mo§ki zbor Hochrei- terjev »Majski dan«. Melodijozna skladba, ki pa zahtcva zelo iznrjenih pcvccv. Če se je zborovodja lotil ta- kih skladb, je že to porok, da se za,- naša na svoj zbor in da bo koncert nndil prvovrstnili užitkov. Radovednim. »Piccolo« in »Edinost« sta pisala, da se je poslanec Besednjak vdeležil v Vidmii sprejema kralja. Povedala ;ta celo kočijo, v kateri je sedel naš poslanec. »II Gioniale di Udine« pa napada drja Besednjaka. ker ni bil ¦prejemu kralja in mu svetuje, naj se izseli v Ljubljano, kamor spada. Ra- dovedneži se vprašujejo: je bil torej ili ni bil posl. Besednjak pri spreje- mu kralja? Odgovarjamo zadoved- nim ljudem, da drja Besednjaka ni bilo v Vidinu v nobeni kočiji kralje- vega sprevoda, ker se je nahajal ta as na Dunaju. Srednješoicem. Opozarjamo vse srcdnješolce, da s /5. okiobrom poteče rok za vlaga- nje prošenj za sprcjem na srednjo šolo. Kdor je napravil sprejermii izpit za I. razred, inora vložiti prošnjo na kolkovancm papirju 1 L, (ki pa stane 2 L); proSnji naj priložijo kolek za 3 L (za diplomo). Dijaki od druge- ga razreda dalje naj javijo na nekol- kovancm papirju, kateri razred bodo obiskovali. Smrt zasiužnega moža. V Toskani je umrl laški primorski rojak, profesor - kcinik Ivan Bolle, ki so ga poznali ninogi naprednejši vi- nogradniki, katerim je dajal mnogo let nasvete in pouk v kemičnem po- skuševcilišču v Oorici. Dosegel je sta- rost 74 let. Vojna odškodnina- jugosiovenskih državijanov. Vsi oni jugoslovenski držnvljani, prebivajoči v kraljevini Italiji, ki imajo pravico do vojne odškodnine, oziroma so jo pravočasno naznanili, so v lastnem interesu naprošeni naj posliejo njili natančne podatke (ime, priirnck, značaj, bivališče), za skup- no akcijo v dosego njihovili pravic, predlagatelju* Ivanu Koudelka, SHS okrajni tajnik v p. Oorica, Corso Vit- torio Emanuelc III. st. 65. ObCinskitu tajnikom! Na vsa županstva so bila razposla- na vabila na zborovanje tainikov, ki se bode vrsilo v Trstn y nedeljo 19. t. ni. ob 11. uri v dvorani konservato- rija Tartini (nasproti liotela Monce- nisio). Na zborovanje so povabljcni vsi gg. poslanci in zastopstvo tiska. — Pozivljamo vse tovari.se in tovari- sice, ki se glasoni čl. 17 kr. o. z dne 11.-I. 1923 štev. 9. morajo podvreči tajniskemu izpitu, da se zborovanja prav gotovo udeležijo, četudi bi ne prejeli vabila, ker gre za velevažne sklej^e v obrambo našega iwJozaja. -- Odbor. Zborovanje fašistovskih žeiezničarjev. se je vršilo v Červinjanu. Sklenili so resolucijo, da naj se postaje ocisti- j.o vseli komunistov, ki sejejo neza- dovoljstvo. Ob koncu so zaklicali »eja, alalii«, nakar se je sbvnostno zborovanje razšlo. Zlata lira. Po novib določbah velja I Of) zlatih Hr 441 lir v papirju. Dopolntlni davek na dobodek za leto 1924. Opozarjamo prizadete, da so dolz- ni tekom oktobra predložiti davčnim a gen tu ram napoved za dojwlnilni da- vek na dohodek za leto 1924. Pred- pisane vzorce dobiš brezplačno pri davčnih agenturah. Napoved so dolž- ni podati oni davkoplačevalci, kate- rih celotni davkom podvrzeni letni dohodek (iz zemljišča, stavb. obrti. kapitala) presega v tekočem letu 10 tisoč lir. Celotni obdavoeni dobodek izračunaš tako, da sešteješ .številke doliodkov, ki so vpisani v tekočih davenih seznanüi kot dobodki, ki so podvrzeni davkom. Dohodek iz zem- Ijiške posesti izračunaš tako, da po- množiš zemljiški davek s štev. 12.5. Na primer: Zemljiškega davka si pla- čal 200 lir. Dohodek iz zemljiške po- sesti znese torej 200 X 12.5 ~ 2500 lir. Torej ne pozabite pravočasno po- dati napovedi! Mesec naglo tece. Kdor bo imel težave pri scstavljanju napovedi, naj se obrne za pojasnila na tajništvo Političnega drustva >K- dinosti« v Oorici, Via Mamelli 5. Pozor, trgovci in obrtniki! Na Južnein Tirolskem so si - kot v mnogih nasih krajih — finančni nadzorovalni organi prisvajali pravi- co, da sine jo pregledovati vse poslov- ne knjige. I'rgovska zbornica v Boc- nu je te dni posredovala pri prefek- turi in prefektura je odločila takole: Zakon, po katerem imajo fimmčni or- gani pravico, da imajo vpogled v vse poslovne knjige, ko nadzorujejo višino dohodninskega davka, -- ta zakon v novih pokrajiiiah do sedaj še ne velja. Pac pa imajo finančni organi po zakonu o davku na blagovni pro met pravico, vpogledati v slcdeče poslov- ne knjige: v prve zapiske (stra/za), žurnal, knjigo pisemskib prepisov in knjigo pobotnic. Do drugih poslovnih knjig finančni organi nimajo dostopa. Angleški parlatnent. je razpuščen, razpisane so volitve, ki se bodo vršile 29. oktobra. Izid angle- Skili voJitev je ogromncga pomena za politično življenje vse Evrope, važen je tudi za naso narodno manjšino v Italiji. Naznanilo. Vpisovanje v šivalni tečaj in> ctu- tropometrični metodi Oentili v ursu- linskem samostanu v Ooricj traja do 15. oktobra. Pri vpisovanju se plača takoj mesečnma za prvi mesec t. j. L 40. — Redni podnk se pričnc 1Š. oktobra. Cene na izvoznem trgu v Gorici 13. oktobra. Orozdje 110 do 180 lir, paradizni- ki 80 vin. do 1 liro, kostanj 40 vin. do 1 liro, jabolka 40 vin. do 80 vin., hru- ške 80 vin. do 1.40 lir krompir 35 do 45 vin., grab 2 do 2.40 lir. fižol v stro- čju 60 vin. do 1.20 lir. Listnica upravništva, (if)sp. Sebastian Urdih, Hnio^- ^idtTiict-: \';i5a naročnina je plačana do 31. 12. 1924. Kaj je novega na cleželi? Iz Podmelca. Ljudje pobirajo po poljih, kar jim je pustila toča, ki je pri nas dvakrat tolkla. Ka.kor nam je toča vzela žito, tako tudi ajde večjidel še za seme ni ostalo. Sirk ima malo moke, ker se je pred časom posušil. Sadje, ki je od začetka tako lepo kazalo, je od toče zbito, večjidel že zeleno odpadlo; kar ga je ostalo pa rado gnije. Krom- pir je slabo obrodil; zaradi dežev- nega vremena rad gnije. — Zadnji nalivi so nam zrili vse ceste; svet se je na nekatcrih mestih vgreznil na ce- sto, na enem kraju jo je kar odncslo precejšen kos. — Po dolgein časn se je tudi pri nas zbudilo društvo k no- vemu življenju. Mladina se ga je z vescljem oprijela. Seveda ovir in ne- razumevanja jc dovolj, pa bo s trdno voljo le šlo. Neka tukajšnja »zaved- na« gostilničarka n. pr. noče dati na razpolago, edinega za prireditve pri- mernega prostora, iz sarnega «kapri- ca«. — Dobra mladina in vaščani, ki razumelo hvalevredno prizadevanje mladih so se začeli izogibati gostilne, ki jim gre zato »na roko« ter zahajajo rajši v društvo, kjer dobe dovolj za- bavnega in poučnega branje. Grahovo ob Bači. (iospod Andrej Sattler, nadučitelj in yoditelj grahovske dvorazrednice se je preselil na Ljubin. Bil je med nami dvanajst let in težko si bomo mislili grahovsko šolo brez njega. On je med tistimi, ki so preživeli z nami najhujša leta in ki nas po vr- sti zapuščajo. Njegovo neumorno. tiho delo obljubljamo ohraniti v (,\-. jih hvaležnih sreih skozi vse u./<> dni, ki se nam obetajo in hočemo posredovati duštie zaklade, ki sino jih prejeli od njega, tudi mlajšim bra- torn in sestram, ki so jim danes vra- Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« ta do učenosti zaklenjena. Njemu pa želimo v njegovem novem delokrogu obilo sreče in božjega blagoslova. Učenec. PeČine. Tukajšnje prosvetno društvo »Pla- ninka« priredi v nedeljo, dne 19. ok- tobra svojo tretjo kulturno prireditev in sicer ob 2 in pol uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Q. Pascoli: I due fanciulli, (italijanska deklamaci- ia); 2. B. Ipavec: Rožica, pesem (meš. zbor); 3. A. M. Slomšek: Cas, deklam; 4. A. Medved: Na ogledih, veseloigra v 3 dejanjih; 5. A. Andel: Igra kolo — Oj korano, pesmi (meš. zbor; 6. M. Vilhar: Večerna. pesem (nies. zbor). Vdeleženci bodo po pri- reditvi pri kozarcu rujnega vinca pregnali dolgeas s šaljivo pošto, a obeta se tudi dober srečolov; pre- skrbljeno bo narnreč z lepimi dobitki, po katerih bodo radi segli vdeleženci. Kakor pri prejšnjih prireditvab, ta- ko upamo, da nas tudi topot v obil- nem številu obišeejo okoličani, zato kličemo: na veselo svidenje! * * * Naše gos|X)darstvo bi se zboljšalo z umno živinorejo. Naša novousta- novljena »Zivinorejska zadruga« bi se morala spretno in skrbno poprijeti misli, ki si jih je začrtala v svojem programu. Oskrbeti bi si morala go- spodar. predavanja, poučne sestanke in razgovore, upeljati dobro pasmo živine ter začeti z nakupom umetnih gnojil tn drugih potrebšein. Naj se odbor zaveda svoje dolžnosti in naj si s svojim dclom pridobi zaupanje svo.iih članov. Zlasti bi bilo priporo- čati, da se začne zopet z izdelovanjem sira; se razumc s temeljitimi izpre- membami. V tem sluča.iu tudi Ijud- dje ne bodo imeli pomislekov. Poseb- no še sedaj, ko kmetje-živinorejci ne potrebu.ie.io doma toliko mleka kot poleti. Tudi bo sir podražal, maslo pa ima že sedaj ne sicer visoko, a precej dobro ceno. Res je pa, da naše ljudstvo ni zre- lo za zadružništvo, ker še preveč ve- lja nesrečni rek: Vsak zase! Delati moramo nato, da bomo vsi razumeli misel zadružne skupnosti. Ker le po- tem bomo lahko premagali skupne te- žave. Razveselimo se pa, ako pogledamo med našo mladino in v njih središče, v društvo, katero danes po zakonu lahko prosto deluje. Mladina, fantje in dekleta, se rada zbira k skupnim sestankom, na katerih se poleg kakš- nega vzgojnega govora ali predava- nja, porazgovore in zapojejo. Gostil- na ne more nikdar nuditi tega pre- srčnega bratskega veselja, kot skup- no delo v društvu. 2al le, da ima- mo toliko protivnikov, zlasti med oni- mi, katerih dolžnost bi bila najbolj podpirati društvo z besedo ali pa gmotno. Sicer pa gre zavedna mladi- na svojo pot naprej, črez vsa polena in zabavljanja raznih starokopitarjev. Kal. V Višjem dolu je 2. oktobra eksplo- dirala precejšnja količina municije, ki je bilav kaverni, oddaljeni kakih 100 korakov od hleva posestnika Štefana fbogarja. Eksplozija je napravila precejšnjo škodo na senožeti in na hlevu, ki je bil ravnokar sezidan. Ker je bila kaverna zasuta in se je muni- dja nahajala pod zemljo, se sodi, da se je vsled trenja sama vnela. To je letos v naši duhovniji že drugi slučaj. Zato naj bosti te dve nesreči v opo- min vsem, ki vedo za municijo, tudi če je zakopana. Naj takoj naznanijo oblastvom, kje se nahaja, da jo te dajo vničiti. Le tako bomo varni pred strelivom, ki je že toliko nesreč in škode povzročilo. Col. Nesreča nikoli ne počiva.) Tako je obiskala tudi Qregorja Bajca iz Višenj pri Podkraju. Ko se je mi- nulo sredo dne 8. t. m. zjutraj odpra- vil v Hrušico napravljat Ies, ga je dohitel par korakov od domače hiše tovorni avtomobil gospoda Rizottija, kateri prevaža les iz Hrušice v Aj- dovščino. Bajec je sedel na voz, ki je bil pritrjen h avtomobilu. Na opomin šoferja, da se ni dovoljeno voziti, je skočil z voza ter tekel do stopnice, katera vodi h krmilu motorja. Ko je stopil na stopnice, se mu je ta odtr- gala, in padel je nesrečno pod zad- nje kolo avtomobila. Kolo je šlo črez nogi nad koleni. Naložili so ga na voz in odpeljali v Ajdovščino, kjer je do- bil prvo zdravniško pomoč. Nato so ga naložili na avto goriškega Zele- nega križa ter odpeljali v Ooriško bolnišnico. Po- izjavi zdravnika je njegovo stanje je opasno. Iz zapadnih Brd. (Ob slovesu biljanskega gospoda.) Cel božji teden ti že škantirajo pri biljanski sari. Stara ie ta fara. In danes je briška dekanija. In v nede- ljo je »svet Mihu« in v nedeljo — ne veste še — bo naš gospod prav za pravo kanonik. Torej raduj se, ma- terna Biljana, prestolica Brd! En stop preko brega in sem že v biljan- skem farovžu: »Evo me gospod mine! Moje vse vasi, moje vse poti, moje vse stezice da pozdravim Bri- ce! Prišel sem po vaše letnice dol od kaplana gor do kanonika!« — »Pa pišite no!« In gospod pricne in po redu narekuje napamet natančno dneve in leta službovanja in važnih dogodljajev iz svojega pastirovanja. »Möja služba: v Kanalu, v Štjaku, kot kaplan v Biljani, kurat v Lokvah in od 11. VI. 1895 žiipnik v Biljani. L. 1920 sem praznoval 40-letnico služ- bovanja, 1. 1920 kot dekan, I. 1924 kot kanonik. Moje begunstvo (30. V. 1915) v Končnarju, v Dolenjah, v Cremoni, v Pignataro, v Brivio, v Potenci, v Morano sul Po in »1.7. III. 1919 sem zopet zagledal prelepa Br- da.« Preč. g. Ludovik Kumar, samro- .itn Brie, je svoje največje življensko delo posvetil briškemu ljudstvu. Nje- gove zasluge: 1. 1903 se je biljanska cerkev zvišala in podaljšala, 1. 1905 slikanje presbiterija, 1. 1910 slikanje cerkvene ladije, 1. 1913 nabava novih orgel. L. 1887-89 je bil voditelj tako- zvane »fame sole«, bil predsednik. šolskega društva s sedežem v Bilja- ni, sodeloval pri društvu »Slovenski jez«, ustanovljeno I. 1884-85. Letal je okoli furlanskih poslancev in poosre- doval za novo biljansko. solo., ki se je otvorila 1. 1912. Biljanski gospod je izvrsten pridigar, je naš domač briški pridigur! Pridigar celih Brd od Bi- ll ane preko Medane gor do Nozncga! Dasi ga je vojna pregnala in begun- stvo preganjalo, ohranil si je svoj pristno briški, zdravi humor,, ki ga bo treba enkrat pisati. Po praznem farovžu odmeva njegov dovtip in smeh. — Gospod fajmošter, g. žup- nik, g. dekan, g. kanonik, monsi- gnor! Brici Vam kličejo: »Z Bogom! Na svidenje v Brdih!« — L. Z. Porezen pri Podbrdu. Največje razdejanje v podbrški občini je dne 25. septembra napravi- la povodenj v Poreznu. Od vseh stra- ni je drla v potok voda, ki je strugo mestoma od 1. do 3. metrov globoko izkopala. Edina pot oh potoku pod Matrekarjem je na več mestih popol- noma izginila, ker je voda razširila strugo in razjedla ravnino do hriba. Mostove je vse odnesla. Ob potoku je bilo zloženih čez 350 m3 lani in le- tos posekanega lesa, katerega je vo- da deloma razmetala, deloma odpla- vila ali pa zasula, da se nahajajo lilo- di in dniga drva na nekaterih krajili globoko pod gramozom in kamenjem. Posebno razdejanje je pred glavnim 5 m visokim mostom. Tu se je veli- kanska množina gramoza in lesa u- stavila. Voda si je napravila na desni stran i mosta novo, do 7 m globoko strugo. Pred tem 5 m visokim mo- stom pa je nastal 8 m visok jez, za katerim se sedaj čez prej skalnato strugo razprostira široka in dolga peščena ravan, pod katero so do 4 m na globoko zasuti hlodi in drva. Ni mogoče popisati škode. ki jo je povodenj napravila, trcba je razdeja- nje videti. Škoda je zelo velika. O- gromni bodo stroški in naporno delo, da se odstrani kamenje in grušč ter pobere in na pot spravi razmetane in zasute hlode in drva. Med vsemi, ki so prizadeti po povodnji, ima najve- čjo škodo lesni trgovec, žagar in po- sestnik g. Kusterle, ki je imel v Po- reznu 250 m:i lesa. Vrhutega mu je povodenj zasula v Bataviji obširen travnik ter poplavila in razrila polje ob Bači pod Trtnikom. Valuta. Dne 13. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 119.— do 119.50 Lir za 100 belg. frankov 110.— do 112.— Lir za 100 Svic. frankov 440.— do 443 — Lir za 100 češ.-slov. kron 67.75 do (58.25 Lir za 100 dinarjev 32.90 do 33.20 Lir za 1 sterling 103.— do 103.30 Lir za 1 dolar 22.90 do 23.05 Lir za 1 zlato marko 5.45 do 5.55 Lir za 100 avst. kron 0.0322 do 0.0332 Lir Beneške obligacije. Dne 9. oktobra: Srednji kurs L. 82.92, v Trstu —.—; v Milanu 83.—, v Rimu 82.60 L. Lloyd Sabaudo. V kratkem odidejo iz Crenove: v Severno Ameriko »Conte Verde« 18. 11. 1924. Vožnja iz Genove do New Jorka traja 9 dni; v Južno Ameriko »Principe di Udine« 29/10. 1924. * »Conte Rosso« 6. 11. 1924. Vožnja iz Genove do Buones-Ay- res traja 13 l/\ dni. »Tomaso di Savoia« 15./11 1924. Vožnja ?z Genove do Buones Ay- res traja 19 dni; v Avstralijo Re d'Italia« 15. 11. 1924. Za pojasnila in vpis obrnite se na agencijo F. Rosich, Oorica, ulica Contavalle 4. Zelo lepo posestvo v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni bli- zu avstrijske mcje, ncdalcc od jjlavne ceste s prckrasnim. razgledom obsto- jece iz: gosposke vile, liiše za posle, stiskalnice, vinske kleti, žgan.iekuhe, ledenice, hlcvov za konje, krave in svinje, shrambc za poljskc pridelke, viničarije, vsepovsod vodovod, 28 oraJov zemlje njive, vinogradi, trav- niki, gozd, je z 2 konjema, 12 govedi in 18 prešiči vsled okolnosti na prodaj po jako zmerni ceni. Pojas- nila daje kopališče SLATINA RA- DENCI pri Ljutomeru. POSKSTVO z lepim gospodarskim poslopjem ter vsem inventarjem se ceno proda. Pojasnila daje Bajc, Aj- dovščina 93. UMETNA QNOJILA: Tomaževo žlindro in kali'jevo sol oddaja Kmetij- sko društvo v Vipavi. Zdravnik Dr. J. Bačar Viale XXIV Maggio 9 se je vrnil in sprejema zopet redno za pljučne in notranje bolezni. Izšel je priljubljeni žepni koledar Ifedež za leio 1925 SESALKA (pumpa) za vino in vjn' ska posoda od 6 do 7 hi je na prodaJ« Kupec lahko plača v denarju ali vinU> Oglasiti sc v gostilni Droč, Via Silvio Pellico. ABADIE? Evo vam Abadie! Najizurstnejši cigoretni popir lias zobozdravnik dohtor Lojz M\p specialist zn bolezn! v usfih in na zo^1; sprejemo za vsa zobozdravnišHa in zoD tehnišha opravila v GORICI - na Travniku * Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preselil na Travnik St. 5, '• (nasproti lekarne). Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. PosojO Velika znloga češkego platna iz znane tovarne Regenchart I Raymann, psaho- vrsfno blago za poročence kehor tudi velika izbira moškega in 2enskega suhna. Blago solidno! Gene zmerne! Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza. Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovno znane nemSke tovarne ,MUNDLOS\ dvokoles znamke orig. „KOLUMBlA > belgijskih pušk ter vse k temu spadajoCe predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanj11' Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo (vogal ulica Rabatta). Ji