. k. Mtfttj/\ ID dolenjka , d.d. NOVO MESTO VROČE CENE ZA VROČE DNI! osvežilna pijača TANGA pomaranča, limona, jabolko 1,5 lit. PRESAD 149,90 SIT/kos \ snupjabolko, limona, mešani 1 lit. PRESAD 299,90 SIT/kos ledeni čaj breskva, gozdni sadeži, limona 1,5 lit. REDENSKA 199,90 SIT/kos V soboto, 11. julija 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina SAMOPOSTREŽBA, Glavni trg 23, NOVO MESTO. ISSN 0416-2242 Enotni in združeni “v moji deželi V nedeljo je v Ribnici potekalo že tradicionalno 42. “Srečanje v moji deželi” - Slabo vreme skazilo prireditev, ne pa tudi razpoloženja - Gosta Rode in Podobnik v770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list RIBNICA - Prireditve, ki sojih v ribniški občini vključili v program prireditve “Srečanje v moji deželi”, so potekale že vse prejšnji teden, višek in zaključek pa so dosegle v nedeljo. Žal je bilo ribniški občini in Slovenski izseljenski matici, ki sta prireditev organizirali, vreme bolj naklonjeno med tednom kot v nedeljo, ko je Ribnica gostila nekaj tisoč Slovencev iz domovine in tujine. H&srtčna agencija I NOB Glavni trg 1 8000 Novo mesto Tel. 068/372-740 Se prosta mesta * apartmaji na Braču, | Bolu in Hvaru P° zelo ugodnih cenah. V Mokronogu Prodamo hišo s pizzerijo, gospodarskim poslopjem, bgovino in parkirnim Prostorom. Te>-: 061/152-33-51 ^PRODAJNI CENTER r ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-.836 42. “Srečanje v moji deželi”, nekdanji izseljenski piknik, kot se je po besedah predsednika Slovenske izseljenske matice prof.dr. Janeza Bogataja imenovala nekoč, danes z lepo slovensko besedo poimenovana prireditev, ki so jo prvič organizirali leta 1956, se je pričelo že v zgodnjih nedeljskih urah s predstavitvijo slovenske izumirajoče obrti na ribniških ulicah. Nadaljevalo se je s “polka mašo” s slovensko-ameriškimi glasbeniki pri Novi Štifti, kjer je mašo daroval fr. Frank Perkovich iz Pensilvanije, nakar je po kosilu sledila še maša za izseljence, ki jo je v ribniški cerkvi daroval slovenski nadškof in metropolit dr. France Rode. Slabo vreme je botrovalo zamudi sprevoda osmih kmečkih vozov, med katerimi je bil tudi voz z “ribniško balo”, ki je bil sestavni del programa na osrednji svečanosti za ribniškim gradom, kjer so člani kulturno-umetniških društev iz Ribnice, Slemen in Dolenje vasi ter Etnološkega društva iz Hrovače, predstavili,poročni običaj po ribniško. Zaradi dežja je Bogataj dejal, da je potrebno izseljence pozdraviti z besedami “Dobrodošli na sončni strani Alp, kjer pa včasih tudi dežuje.” O sodelovanju in prijateljstvu med Slovenci je 'JE V ROG U - Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu sito. 0 na Keši v Kočevskem Rogu pripravilo že 6. srečanje članov in f‘ozri>l‘Zeriev društva, ki šteje blizu 500 članov. Udeležencem je poslal k4Javn° brzojavko predsednik Slovenije Milan Kučan, srečanja pa se je /e v ,u‘h predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki trojem značilnem slogu ostro obsodil medvojno belogardistično kolabo-njih°’Zavrn'l sedanji poskus sprave, od katere da hočejo vsaka stranka in os\>°l' Prvaki le svoje koristi, in povzdignil herojski partizanski narodno-i'Qn,b?^ni boj na strani zmagovitih zaveznikov. “Tiste spomenike, ki so io razdejali in oskrunili belogardisti in njihovi sedanji podporniki, 0Postavili na novo!" je obljubil omak SNS. (Foto: A. B.) I SPREMEMBE ZAKONA 0 DENACIONALIZACIJI Direktor v vlogi boga S sprejemom amandmaja LDS k 9. členu sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji so poslanci prejšnji torek kompromisno rešili vprašanje vračanja podržavljenih zemljišč ludi v primerih, kjer ni možno vzpostaviti solastninske pravice v korist upravičenca, čigar podržavljeno zemljišče leži v kompleksu družbene lastnine z neusklajenim zemljiškokatastrskim stanjern parcel s stanjem v naravi. Z drugimi besedami, to Pomeni vračanje nadomestnih zemljišč, kar pa bo povzročilo, fe bo r čistopisu predloženi predlog zakona sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji prihodnji leden v državnem zboru sprejet, da bodo na papirju zopet vse zadeve kpo urejene, v praksi pa bodo nastopile nove težave. Prva težava izhaja že iz podatka, da je zahtevkov za nadomestna zemljišča že sedaj precej več, kot je na razpolago zemlje. To pomeni, da bo denimo upravičenec iz Štajerske lahko dobil nadomestno zemljišče na Dolenjskem ali v katerem koli drugem delu Slovenije. Druga težava, ki utegne zato že tako Zapleteno situacijo vračanja nadomestnih zemljišč - do teh je tako kot vsak drug upravičenec seveda upravičena tudi cerkev! ' še bolj zaplesti, pa je dejstvo, da bo zavezanec za vračilo Sklad' kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta je namreč po sedaj veljavni Zakonodaji povsem samostojen in ni odgovoren ne parlamenta ne vladi in ne predsedniku države. Kako se bo drobilo velike komplekse, kje bodo zemljo jemali in komu in kje bodo zemljo dali, bo več ali manj odvisno samo od direktorja sklada, ki bo tako v vlogi boga, ki deli zemljo. M. LESKOVŠEK-SVETE doma in po svetu pa je dejal, da ga bomo morali ohranjati in krepiti tudi v prihodnjem stoletju. Ob koncu tega stoletja imamo namreč, kot je dejal ribniški župan Jože Tanko, Slovenci svojo državo, dosegli pa smo jo na način, kot gaje že na začetku stoletja opisal Fran Seleški Finžgar v knjigi Pod svobodnim soncem: enotni in združeni Slovenci iz vsega sveta. Za pomoč pri osamosvajanju Slovenije in ohranjanje slovenskega jezika in kulture skozi stoletja se je izseljencem zahvalil podpresednik vlade Marjan Podobnik, dr. France Rode pa je poetično dejal, da se vremena Kranjcem sicer še niso zjasnila, da pa smo Slovenci eden najbolj trdoživih, klenih in vztrajnih narodov v Evropi. M. LESKOVŠEK-SVETE M BANKA ODPIRA POSLOVALNICO V SEVNICI SEVNICA - Trem izpostavam slovenskih bank v Sevnici: SKB, Novi Ljubljanski banki in Dolenjski banki, se bo v petek, 10. julija v najožjem mestnem središču na Trgu svobode 1 pridružila še nova poslovalnica M banke. M banka, katere 51-odstotni lastnik je Banka Koper, bo tako odprla svojo prvo poslovalnico v Posavju in na Dolenjskem. Sevničanom bo poleg drugih bančnih storitev po odprtju poslovalnice M banke poslej na voljo še tretji bančni avtomat iz mreže BA. Berite danes stran 2: • Knobleharjev dan v Škocjanu stran 3: • Od strank neodvisna mestna uprava stran 6: •Jubilejnih 520 let polževega mesta stran 11: •Iz Makedonije uvažali tudi drugi? stran 24: •Dekliščina in fantovščina uspeli V Se eno uspešno leto Lisce Dobrih 130 milijonov čistega dobička, delničarjem 42 tolarjev bruto dividende na delnico - Največ perila SLOVENCI IZ VSEGA SVETA V RIBNICI - Poleg dežja je sprevod kmečkih voz upočasnil tudi slabo naložen voz s'senom, vendar pa se je vse skupaj dobro izteklo. (Foto: M. L.-S.) SEVNICA - Delničarji sevniške Lisce, d.d., so pretekli petek na četrti seji skupščine na sedežu družbe v Sevnici sprejeli in potrdili poročilo uprave za leto 1997, razdelili dobiček v višini 130.097.955 tolarjev na nerazporejeni dobiček v višini 67.512.411 tolarjev in 62.585.544 tolarjev namenili izplačilu delničarjem, kar predstavlja 42 tolarjev bruto dividende na delnico. Dividende bodo začeli izplačevati 20. avgusta letos. Direktor družbe Viljem Glas je med dosežki omenil, da so partner- Novomeški župan padel na izpitu Županski kandidat novomeške LDS je dr. Tone Starc - Občina brez razvojne strategije - Nobenega povezovanja in sodelovanja s sosednjimi občinami in regijami NOVO MESTO - Kandidat novomeške LDS na jesenskih županskih volitvah bo dolgoletni direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc. To novico so sporočili na ponedeljkovi novinarski konferenci, na kateri so predsednik in podpredsednik novomeške LDS mag. Adolf Zupan in Jože Derganc ter predsednik sveta stranke mag. Boris Dular predstavili poglede stranke in svetniške skupine na politična in druga dogajanja v novomeški občini. Dr. Starca so v novomeški LDS izbrati za svojega županskega kandidata zato, ker je po njihovem prepričanju ugleden in cenjen strokovnjak in človek, uspešen pri vodenju novomeške bolnišnice, strpen in pripravljen na tvorno sodelovanje s širšim krogom ljudi in inštitucij. Poleg tega, pravijo v vodstvu novomeške LDS, je dr. Starc človek, ki bi tudi kot novomeški župan znal graditi mostove in vzpostavljati koristno in prepotrebno sodelovanje z državnimi inštitucijami pri za občino in širšo regijo pomembnih projektih, in to, poudarjajo, konstruktivno in v splošno korist, ne pa tako, kot se dogaja sedaj - s suhoparnimi pismi ali celo grožnjami s tožbami. To je seveda letelo na sedanjega župana in njegovo občinsko upravo, ki jima najmočnejša novomeška stranka očita neuspešnost in nesposobnost - kar se koristi občine tiče, seveda. “Novomeška občina že tri leta stopica na mestu in zaradi slabega in neučinkovitega vodenja ni sposobna narediti nobenega odločnega koraka in se lotiti reševanja kakšnega ključnega problema,” pravijo v vodstvu LDS. “Občina pod vodstvom župana Kocilije v vsem tem času ni zmogla zastaviti razvojne strategije, ampak se ukvarja s samimi malenkostmi, čas in energijo izgublja z reševanjem sprotnih bolj ali manj obrobnih drobnarij.” Tako ni bilo nič ali zanemarljivo malo narejeno na pod- J VREME Za konec tedna bo še nestalno, vendar postopoma nekoliko toplejše vreme. ročju urejanja prometnih zagat mesta, gospodarskega razvoja, stanovanjske gradnje, povezova; nja sosednjih občin, regij oz. pokrajin na zapostavljenem jugu Slovenije za hitrejši gospodasrski razvoj, avtocesto, nadaljevanje izgradnje novomeške regijske bolnišnice, ne nazadnje za verigo savskih elektrarn. “Sicer pa je novomeški župan padel že na tako preprostem izpitu, kot je delitvena bilanca, kjer se je izkazal le z nepopustljivostjo in trmoglavlje-njem. Kako naj potem od njega pričakujemo tvorno in koristno delovanje pri širše pomembnih projektih, usmerjenih v prihodnost? Kljub temu pa na občini kar naprej nekaj praznujejo, slavijo delovne zmage in delijo priznanja!” Za razliko od drugih občin v Sloveniji takega ranga in pomembnosti, kot je novomeška, razen za obnovo gimnazije niso uspeli opraviti nobenega uspešnega lobiranja, pa še tu je imela občina oziroma njen župan zelo obrobno vlogo. Po besedah Borisa Dularja, predsednika komisije za mednarodno sodelovanje, to sodelovanje poteka po županovem načelu “občina, to sem jaz” in od takega sodelovanja seveda občina nič nima. “Pa bi moralo Novo mesto oziroma občina pri vsem samo izkoristiti svoje bogate danosti, pri nas pa gre v resnici le za to, da župan vsem na vse krip-Ije dokazuje, daje on edina oblast v občini. Od tod tudi konflikti z občinskim svetom, neučinkovitost in zagledanost vase.” V novomeški LDS so prepričani, da občina potrebuje novo ekipo, ki bo uspešno in koristno opravljala svoje delo. “Župan mora biti sposoben, strpen, umirjen in prepričano demokratičen človek, za njim mora stati sposob- na občinska uprava in delo v dobro občine in regije bo lahko teklo uspešno in brez strankarskih napetosti. Takega uničevalskega načina, kot smo mu priča \ zadnjih letih, občina ne bi zdržala še en mandat! Sicer pa se je župana Koncilije odrekla njegova stranka, poleg tega je to človek, ki je razbil lastno koalicijo. Zakaj naj mu potem ljudje še enkrat zaupajo?” LDS se o možnem sodelovanju na podlagi programskih osnov in o podpori svojemu kandidatu na volitvah pogovarja tudi z drugimi strankami. „ . . A. BARTELJ PODPIS POGODBE O DELIH ZA AVTOCESTO VIŠNJA GORA - BIČ IVANČNA GORICA - V ponedeljek, 13. julija, bo ob 12. uri v sejni sobi občine priložnostna slovesnost ob podpisu pogodbe za izvedbo pripravljalnih del za gradnjo avtocestnega odseka Višnja Gora - Bič. Gre za prvi odsek avtocestne smeri sever - jug v izvedbi Družbe za avtoceste Republike Slovenije. jem odpremili 5.676.235 kosov perila, 427.256 kopalk in 107.213 bluz. Od tega je bilo kar 1.738.432 kosov perila, 237.566 kopalk in 58.901 bluz z blagovno znamko Lisca. Na domačem, slovenskem trgu so prodali 657.709 kosov perila, 71.917 kopalk in 36.580 bluz. Skoraj 85 odst. norma minut so šivilje Lisce porabile za perilo, dobro desetino za kopalke in skoraj 5 odst. za bluze. Glas je poudaril, da jim je zaradi tega, ker je bila prodaja za 5,3 odst. večja kot proizvodnja, uspelo precej zmanjšati zaloge gotovih izdelkov, kar je seveda dobro vidno v bilanci, odrazilo pa se je tudi v likvidnosti. “Menim, da podatek, da je delež kapitala v virih ob koncu leta 87,79 odst. in da smo ob strahovito močni konkurenci iz vseh delov sveta dosegli čisti dobiček v višini 130 milijonov tolarjev, da lahko tudi leto 1997 pripišemo k nizu uspešnih let v zgodovini Lisce,” je poudaril direktor Lisce. V dejavnosti - proizvodnja oblačil, kije zadnji dve leti zaključila z nekajmilijonsko izgubo, je aktivnih 351 pravnih oseb s povprečno 47 delavci. Lisca je ustvarila v tujini dobrih 71 odst. prihodka, v njeni dejavnosti je ta odstotek dobrih 57 odst. Med 50 največjimi izvozniki v Sloveniji sta iz dejavnosti na spisku Mura na 5. in Lisca na 44. mestu, medtem ko je med uvozniki samo Mura. Glas je zopet opozoril na stalni razkorak med stopnjo inflacije in spremembo tečaja tolarja do nemške marke, kar se dogaja nenehno od leta 1993. Spomnil je še, da gre za visoko delovno intenzivno panogo - stroški dela imajo v letu 1997 v kosmatem donosu iz poslovanja kar 36,14-odst. delež, če pa bi upoštevali, da je strošek dela pri kooperantih, pri katerih Lisca ustvari dobro četrtino vse proizvodnje, izkazan med storitvami, bi bil ta še višji. Zato je za Lisco po besedah njenega direktorja izjemno pomembno, kaj se dogaja na tem področju. Dejstvo je namreč, da so v tej državi še vedno najbolj popularne obremenitve živega dela, ki je predvsem pri velikih podjetjih povsem pregledno. Naposled kaže spomniti še na podatek, da je v Lisci med vsemi zaposlenimi preko 90 odstotkov žensk. PAVEL PERC ŠKOCJANSKI NAGRAJENCI - Letošnja občinska priznanja in nagrado so v 'Škocjanu prejeli (od leve proti desni) župnik Franc Brečko, Ksenija Luzar, Jernej Klemenc in Katarina Zupet. Poročilo na 2. strani. (Foto: J. D.) Se zavedamo moči sonca? Dolgoletna izpostavljenost sončnim žarkom, predvsem ultravioličnim žarkom, je pogosto vzrok za nastanek kožnega raka. To obolenje opažajo zdravniki zlasti pri kmetih in mornarjih, skratka pri ljudeh, ki dolgo delajo na soncu. Po prof. dr. Francu Lukiču v Sloveniji oboli za kožnim rakom nekaj več kot 400 ljudi na leto, to pa predstavlja približno desetino vseh rakavih obolenj. Moški obolevajo pogosteje kot ženske, verjetno zato, ker so zaradi dela na prostem bolj izpostavljeni sončnim žarkom. Pri moških zajame kožni rak najpogosteje kožo na glavi in vratu. Kožni rak je v glavnem bolezen starejših ljudi in ga redko opazimo pri ljudeh pod 40 letom starosti. Zdravniki pogosto odkrijejo kožnega raka tudi 20 do 40 let po opeklinah na koži, posebno če so bile na mestu opeklin rane, ki so se zelo počasi celile. Ob večanju ozonske luknje tudi razna zaščitna sredstva še zdaleč ne morejo biti povsem zanesljiva, če se lahkomiselno predajamo sončni pripeki v najhujši vročini, kar se nam lahko krepko maščuje, saj je sevanje škodljivih žarkov z večanjem ozonske luknje vse močnejše. MILANKA JAZBEC, študentka 3. H letnika defektologije, doma i/ Sev-niče: “Nikoli se ne sončim med 12. in 15. uro, ker verjamem strokovnjakom, |M ki opozarjajo na nevarnost kožnega rt-r* **■ raka oz. melanoma ob pretiranem sončenju. Res pa je, da imam o takem IH sončenju bridko izkušnjo še iz bolj rosnih let, ko nisem upoštevala svaril mamice in sem dobila opekline po -----HH ramenih.” MILAN TURK, upokojenec z Mirne: “Zelo nerad se sončim, ker mi to pri mojih letih ne ustreza. Zaradi sončenja sem že imel tudi malo vrtoglavice. Verjamem zdravnikom, da se s pretiranim sončenjem ni šaliti. Če bi se nekoliko bolj brzdal v mladosti, ko sem se še podil za žogo tudi v najhujši pripeki kot aktiven nogometaš, mi morda zdaj ne bi bilo potrebno toliko paziti...” HELENA SLOBODNIK, vodja knjigovodstva in izterjav na davčni upravi v Metliki: “Mislim, da zadnje čase ne opozarjajo kar tako, da je sončenje škodljivo in da celo povzroča kožnega raka. Sama sem ugotovila, da mi sonce škodi, zato veliko raje poiščem senco. Tudi na morje ne grem zato, da bi nazaj prišla rjava. Če pa že sem na soncu, vedno uporabljam zaščitne kreme.” MARJANA VIDMAR, prodajalka iz Tauševega Dola pri Črnomlju: “Sonce je res iz leta v leto vse nevarnejše. Letos sicer že imam nekaj lepe barve, toda to sem dobila postopoma, v glavnem pri lovski koči pod Mirno Goro, kamor z veseljem zahajam. Rada sem v naravi, na svežem zraku in zdi se mi, kot bi bilo tam čisto drugačno sonce, manj žgoče in škodljivo. Namažem pa se tudi s kremo.” JOŽE RUDMAN, lastnik avtošole Stop iz Škocjana: “Zelo rad se sončim jn hodim na morje, vendar sem pri ■ sončenju že od nekdaj previden, ker j-. m sem svetle polti. Zadnje čase se manj V| /*rs* <"K' f sončim tudi zaradi opozoril, ker je pretirano sončenje nevarno za nastanek kožnega raka. Morda bi morali strokovnjaki na nevarnosti sončenja ljudi še bolj opozarjati in jim svetovati, kako naj se zaščitijo.” ŽAN COLARIČ, dijak iz Kostanjevice na Krki: “Meni se sonce sploh ne zdi nevarno, zato se tudi ne mažem kaj dosti. Po mojem je sonca še pre-| Wm malo, saj pogostoma dežuje, jaz pa rad vsak trenutek izkoristim za kopanje v Krki, pri čemer zelo uživam. Solidno barvo kože sem dobil tudi zato, ker nikoli ne gledam na uro in ne dam nič na to, kdaj naj bi se sončnim BBH žarkom ne izpostavljal.” HELENA HUDINA, študentka iz Bukoška pri Brežicah: “Nevarnosti sončnih žarkov se zavedam, toda porjaveli koži se vseeno ne nameravam odpovedati. Običajno še pred poletjem obiščem solarij, kjer dobim solidno podlago in povečam odpornost kože, pozneje pa namenjam veliko pozornost izbiri kakovostnih proizvodov za sončanje ter se izogibam opoldanskemu soncu.” SIMONA PERŠAK-CVAR, dipl. inž. geodezije iz Kočevja: “Premalo se zavedamo nevarnosti sončenja in se soncu še vedno preveč izpostavljamo. Kljub vsem kremam se ne moremo dovolj zaščititi, pa tudi kreme škodijo. Osebno se strogo izogibam soncu med 12. in 16. uro, rada pa bi več zvedela o tem, kako se zavarovat pred posledicami spremembe ozračja in ozonske luknje.” DARJA ŠILC, novinarka iz Sodražice: “Večina ljudi o soncu ne razmišlja kot o nevarnosti za svoje zdravje. Čeprav vedo, da lahko povzroči kožnega raka, se soncu še vedno preveč izpostavljajo. Vedo za ozonsko luknjo, za katero smo si krivi sami, vendar pa se ne zavedajo nevarnosti, ki jim zaradi tega preti. Le redki pri nas upoštevajo nasvete za zaščito pred soncem.” v Knobleharjev dan v Škocjanu Priznanja občine podelili Katarini Zupet, Jerneju Klemencu in Kseniji Luzar, nagrado pa župniku Francu Brečku ŠKOCJAN - Občina Škocjan je minulo soboto že četrtič praznovala svoj praznik. Občinski praznik so Skocjanci namreč poimenovali po rojaku misijonarju, znanstveniku in raziskovalcu dr. Ignaciju Knobleharju, ki se je v Škocjanu rodil pred 179 leti. V počastitev praznika so se že od sredine junija v Škocjanu odvijale najrazličnejše športne in kulturne prireditve. V petek je bila v njihovi farni cerkvi Knobleharjeva akademija, praznovanje pa so zaključili v soboto z osrednjo proslavo na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom. Letošnje leto so posvetili gasilstvu, zato je bila tudi slavnostna seja članov občinskega sveta v tamkajšnjem gasilskem domu. Sledila je povorka 200 gasilcev iz vseh sedmih gasilskih društev v občini. Po nagovoru župana Janeza Povšiča so podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Priznanja so prejeli: učiteljica in nekdanja ravnateljica na škocjanski osnovni šoli Katarina Zupet za dolgoletno požrtvovalno in prizadevno delo na šoli, pa tudi za delo v bivši škocjanski krajevni skupnosti; direktor BramaCa iz Dobruške vasi Jernej Klemenc za prispevek pri gradnji temeljev IGM Strešnika in po letu 1991 za uspešno vodenje slovenske hčere avstrijske družbe Bramac in Ksenija Luzar, ki nadaljuje gostilniško tradicijo družine. Lužarjeva je pomagala pri izpeljavi in organizaciji številnih prireditev v Škocjanu, ob otvoritvi nove dvorane pa je izkupiček od prireditve v celoti namenila novomeški porodnišnici, sicer pa ljudje v njenih prostorih lahko prisluhnejo različnim koncertom. Nagrado občine Škocjan so letos podelili župniku Francu Brečku. V obrazložitvi so zapisali, da mu je odleta 1991, odkar je v škocjanski fari, uspelo v nekaj letih zbrati okrog sebe oz. v Salezijanskem mladinskem centru večino mladine in osnovnošolskih otrok, poleg tega je odličen skrbnik kulturne dediščine; v občini imajo kar 15 cerkva, ki jih je treba vzdrževati in obnavljati. Ob tej priložnosti so slovesno predali svojemu namenu tudi novo specialno gasilsko vozilo, ki jih je stalo 22 milijonov tolarjev. J. DORNIŽ NOVA MAŠA MARJANA LAMOVŠKA - Preteklo nedeljo je v gotski W' tiči, župnijski cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu, ki je lani obeležila že svof 500-letnico, imel novo mašo 28-letni salezijanec Marjan Lamovšek* Kostanjevice, vasice v litijski občini, na tromeji s trebanjsko in sevn&P občino, katere krajani so se na referendumu opredelili za priključitev tk banjški občini. Lamovška je 9. novembra lani posvetil v diakona papeški nuncij v Sloveniji, nadškof Edmond Farhat, pri novi mašipvf somaševal med drugimi tudi glavni salezijanski inšpektor Stanislav HoČef V nabito polni cerkvi so molili tudi za župnika Janeza Vidica, ki se nami v bolnišnici. (Foto: P. P.) Pragmatičnost botrovala neenakopravnosti Ob določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, so ribnii$ svetniki glasovali proti upoštevanju načela enakopravnosti RIBNICA - Na zadnji predpočitniški seji ribniškega občinskega sveta prejšnji četrtek so svetniki ob obravnavi osnutka odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, precej besedi namenili predlagani spremembi o določitvi pomožnih objektov glede na vrsto objekta. Kljub opozorilom nekaterih svetnikov, da kršijo načelo enakopravnosti, je med svetniki prevladala pragmatičnost. nimi objekti pri poslovnih P1'1 štorih tudi dimniki, sončni lektorji ter ograje do 2 meh? in žive meje do 1 metra. Poti' “Prav je, da so zadeve obdelane po tistem, kar rabimo,” je dejal ribniški župan Jože Tanko v zagovor predla SEJA IVANSKIH EKOLOGOV IVANČNA GORICA - Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica vabi danes, v četrtek, 9. julija, ob 18. uri v sejno sobo občine svoje člane in ostale na sejo društva. Teme pogovora bodo: izvedene čistilne akcije, odmevi na peticijo farme Stična ter načrti dela na področju kritičnega onesnaževanja same Ivančne zagovor predlagane določitve pomožnih objektov pose-baj za stanovanjske hiše, objekte, namenjene opravljanju kmetijske dejavnosti, stanovanjske bloke in poslovne objekte ter druge pomožne objekte. Olga Tanko je menila, da s tem kršijo načelo enakopravnosti. “Zakaj si ne bi mogel kdo ob hiši, v kateri ima poslovni pro- stor, postaviti garaže?” se je Gorice in okolice. vprašala. Dodala je, da bodo zato imele pravne osebe večje stroške, kot so jih imele po do sedaj veljavnem pravnem redu, ki dovoljuje postavitev pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ne glede na vrsto objekta. Zaradi nasprotujočih si predlogov so glasovali o vsakem posebej, pri čemer pa je svetnike zajel pragmatizem v smislu stvarnih potreb in poslovnosti. Zato so s 7 glasovi za, 7 proti in 3 vzdržanimi zavrnili predlog statutarne komisije, naj se upošteva načelo enakopravnosti, potrdili pa predloge odbora za komunalne zadeve, med katerimi je bil tudi, da so med pomož- so tudi predlog, da se za sjl°r ne določa, da morajo biti tips' in z atestom, da velja enako ™ za poslovne objekte tudi 2’ mirno obrt in storitvene dej?) nosti v stanovanjskih prostor'2 ter da so drugi pomožni.obje^ tudi vodnjaki, ribniki do bazeni do 35 kv. metrov. Z?” nili pa so predlog Benjan'j11j Henigmana, da bi pove#! predlagano dovoljeno velik0.! sakralnih objektov od 6 na2 kv. metrov, kolikor je najvCjj dovoljena velikost pomož3! objektov, ki jih lahko grad'Jl brez lokacijskega dovoljenja’ M. leskovšek-sveT* Mladi ribiči ne gledajo na uro 3. tabor mladih ribičev Zveze ribiških družin Novo mesto v Lokvah pri Zavratcu - Organizator RD Sevnica, 16 ribičev iz vseh 7 RD - Kakovost Save se izboljšuje LOKVE PRI ZAVRATCU -Sevniška ribiška družina je bila dobra organizatorica 3. tabora mladih ribičev iz Zveze ribiških družin (ZRD) Novo mesto, ki se je začel 29. junija v domu RD Sevnica v Lokvah pri Zavratcu in fam tudi končal pretekld soboto. 16 mladih ribičev, rojenih med 1982 (najstarejši je bil član novomeške družine Jernej Ambrožič), najmlajši pa (letnik 1987) Miha Rainer iz Zupeče vasi. RD Brejce. Sodelovali so še Črnomaljci, Kostanjevičani, člani RD Kolpa Metlika, RD Brestanica - Krško in kajpak domačini. Vsi tako “zastrupljeni” z ribištvom, da jim ni pomembno zgolj vihtenje palice in ždenje ob vabi zato, da bi ujeli trofejno ribo, marveč da razmišljajo, kaj bi lahko sami postorili in kaj družba, da bi bile naše vode čistejše. Za tovrstno osveščanje so poskrbeli mentorji, zlasti še vodja komisije za delo z mladimi v ZRD Bovo mesto, Pavel Šet, sicer profesor biologije na brestaniški osnovni šoli. Nadobudni ribiči so se lahko pobliže seznanili z ekologijo voda, analizo vode, z biologijo rib pa tudi z ribolovnimi režimi in tehnikami. Razveseljivo je, da se čistoča Save vendarle izboljšuje, pri Sevnični pa so zaznali velik vpliv komunalnih odplak, pri izlivu v Savo, za Taninom pa so bili parametri že kar grozljivi. V tem smislu, kaj se zgodi ob premajhni tenkočutnosti ali pa že kar pretirani brezbrižnosti do okolja, so izzveneli v soboto tudi trije nagrajeni spisi iz natečaja “Voda je vir življenja” dveh učenk mokronoške šole, zlasti pa še prvonagrajeni, ki ga je tudi prebrala kar sama avtorica Eva Kink s Senovega. Kjub temu daje malo ponagajalo vreme, so skoraj v celoti izpolnili zastavljeni program. P. P. TABOR MLADIH RIBIČEV - Vodja tabora Sandi Štalehar in njegov namestnik Jože Kukec sta zažugala mlademu novomeškemu ribiču Jerneju Ambrožiču, da mu bosta kar prerezala laks, da bodo lahko pričeli z zaključno slovesnostjo tabora v Lokvah (na posnetku Jernej drži v> rokah blizu 2 kg težkega krapa), kije skoraj dve uri utrujal ribo, predno jo je potegnil na suho, jo stehtal in takoj vrnil v ribnik. (Foto: P. Perc) Ljubljansko pismo Borci zavrnili (ne) spravna dokumenta ska narodnoosvobodilna vojsk3 borila proti okupatorjem, z.a svobodo in za združeno Sloveni' j jo, kar smo si tudi priborili; sl°' venska kolaboracija pa se je, k?1 italijanska MVAC in pozner kot nemška pomožna policijs*3 organizacija ne glede na name3 borila za okupatorjeve cilje in' njegovo korist. Ze večkrat smo tudi javn0 izrazili obžalovanje in zgrože" “Mi smo se borili za svobodo...” Tako kot vodstva “levih” političnih strank je spravna dokumenta, ki že lep čas burita politične duhove v parlamentu in na Slovenskem, odločno zavrnilo tudi vodstvo slovenske borčevske organizacije. V pismu, ki ga je naslovilo na Janeza Podobnika, predsednika Državnega zbora, med drugim piše, da oba dokumenta pomenita predvsem obtožbo narodnoosvobodilnega boja kot revolucije in rehabilitacijo kolaboracije ter njenih vodij. Kot utemeljitev te svoje ocene so tudi zapisali: “Sprava za nas ne more pomeniti tega, da se izenačita obe strani in obe proglasita za malo krivi, malo nedolžni. Resje, da so bili na obeh straneh ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, in resje, da so bili morebiti udeleženci na obeh straneh borci iz prepričanja, da so verjeli v svoj prav. A kdo je imel prav, je zgodovina že povsem jasno in nedvoumno določila in tega noben politični dogovor ne more spremeniti. S tem pa nikakor ne zanikamo, da so se med vojno tudi na partizanski strani dogajale napake in da so padale nepotrebne in tudi nedolžne žrtve; to smo že večkrat priznali in obžalovali. V nost spričo povojnih izvensov nih pobojev domobrancev. Ve3" dar pa ponovno poudarjanj0, da zanje ni mogoče kriviti sl°' venskih partizanov, saj je bil" tedaj slovenska narodnoosv0' bodilna vojska že razformiraflj in vključena v enote JLA, ki j*13 ni več poveljevalo slovensk0' ampak jugoslovansko vodstv°’ Stališča borcev in udeleže11' cev NOB glede narodne sprav in sožitja smo že večkrat ja v'30 ; objavili in so znana: zavzeti!8' i mo se za strpno sožitje, za bivanje različno mislečih 1° tem pritrjujemo Izjavi o nar ■otl' d« ni spravi (tč. 3), menimo pa,. le-tega ne bomo dosegli z ižl8 vo, ki naj bi jo sprejele politi?3 stranke oz. Državni zbor. Sij3 bolno dejanje sprave je bn opravljeno na spravni slove’ nosti pred leti v Rogu; nek vrste sožitje pa smo kot dr112",. vzpostavili s plebiscitom, sV? hodnimi volitvami in ne naza° nje s tem, da so v parlame111. tudi politične stranke, ki v sv°J vrste vključujejo tudi bivše 0 mobrance in ljudi, ki zagovafl3 jo njihova prepričanja. Pf8 tako smo se že večkrat jaw. zavzeli, naj država vsem po v°J, ni pobitim izda mrliške liste ■ ii |;vnmiin i/aiii 1111 i i.iivv 1 \'p jih tako simbolično pokopu^j Ne nasprotujemo niti temu,*? država postavi pomnik - sim^ no znamenje vsem padlih] . "obitim v 2. svetovni voj11 » pOOltim V Z. SVCtOVIll VUJ* , nobeni vojni se temu m mogoče Nasprotujemo pa postavljal. povsem izogniti; v surovi in nenavadni vojni, kakršna je bila 2. svetovna vojna na Slovenskem, ko si nasproti nista stali dve fronti, ampak se je v bojišče zdaj pa zdaj spreminjala vsaka vas, vsaka gozdna jasa, vsak griček in je položaj velikokrat zahteval bliskovito presojo in ukrepanje, je bilo nedvomno tudi napačnih ravnanj več. Vse to pa vendarle ne more spremeniti dejstva, da se je sloven- spomenikov, na katerih se 1 silno izenačuje partizane in 0 mobrance, spomenikov, na.*4 ^ terih se izpisujejo imena voj31 zločincev, kar je v nasprotj3 moralnimi normami civilizaci j ki ji pripadamo, ter spome3!„ kov, na katere se vklesuj°J. politična sporočila, ki poni°° jo neetično izrabljanje mrtvl,, aktualnih političnih sporih-- rNtfS Pripravil: VINKO BLAT’ 2 DOLENJSKI LIST jjovomeška kronika ROCK - Če bi nepristranski opa-"^aiec prišel v ponedeljek na prodano jaso ob Krki na Otočcu, bi ®aJPrej pomislil da je bilo prejšnji ,an tam tekmovanje v motokrosu. J5,“' mu povedali, da je dostop do za motorje prepovedan, bi gle-c na razrit travnik ugibal, da so na f? Prostoru rajali divji prašiči iz ,'rsega lovskega okoliša. Ne, tam se j* odvijal famozni Rock Otočec. Pi-'a”°> poscano, posrano, pokozlano, jatiksano - skratka kult(ur)na pri-i 'tev najperspektivnejšega dela Č^Mske mladine, zlasti pa dobič-nnosen posel za prireditelje. Manj (?2a lastnike avtobusov, ki so jim d nntiobudni pijani mladci in mla-enke med kratko vožnjo od Nove-sa atesta do Otočca uspeli “propis-.° demolirati. V Franciji se otepa-z "ogometnimi huligani, pri nas P Zrockovskimi. Rock Otočec 98 je živel Rock Otočec 1999! STIMULACIJA - Edina korist tega, da je komisija za mandat-“ vprašanja, volitve in imenovanja ^' občinskem svetu županu pre-r>J°vila njegovo stimulacijo k plači, vad • ^a 'z te8a Poda,ka Isbko nazobčani izvemo, koliko je vred-:sečno žunanovo razda- SecŽUpPan ob 100 tisočakov na me ■ Preprost račun pokaže, d; i^jo njegovi mesečni dohodki ol ij/*! stimulaciji 600.000 tolarjev n< iazniC' A se zuPan n' kar tako sPr' (lftr! ? *zgtrbo polovice stimulaciji rec bsočakov). Po preizkušenen - Ptu njemu nevšečen sklep zadr o’®?Proglasi za nezakonitega, za „ Zlzustavnim sodiščem in (pol na>Pa& teče dalje. ^ aSILCI - Na slavnost ob pre la v1?!1 n9vega gasilskega avtomobi t0 j 0cjanu so povabili tudi dii vati3 novomeškesa Gasilsko ri 'ainej Cini °a cen'ra Cirila Klemenčič; I, s9 vabilu ni odzval in sevv Z n> prikazal v Škocjanu. Šk sen' Sf sprašujejo, ali zato, kei .Pred nedavnjm prepirali, kdo I gasi v škocianski občini, ali ^gospaje rekla, da bi bila ■ ■loolj srečna, ko bi za svoje tri-p^^sko delo dobila toliko J}ce,.kot so županu hoteli vt.eti stimulacije. ranjski drobiž 4 jijBr ■?W’ » Ifl^GRADNUKl IZ SEMIČA n°Jj/j TLIKE - Člani društva vi-Zadnikov Bele krajine so se na izi]p()ii ob vinski vpregi na poti ttidj e krajine v Ljubljano ustavili st9j , buhi krajini. Že na Dvoru vPfp Prifakala s svojo konjsko bato Petcr in žanc Bradač, ŽdjPa so pot nadaljevali do s n?mhka katerem bo pregled dfiij. e8a dela. Zelo bogat arhiv •*6ite|.« je uredil tudi pokojni ‘J Srečko Kodre. I Z M A Š I H O 8 Č LM Od strank neodvisna mestna uprava Društvo Novo mesto predlaga ustanovitev mestne uprave, ki naj bi skrbela za ustrezno gospodarjenje z zgodovinskim jedrom Novega mesta - Mandat vsaj 10 let NOVO MESTO - Pojavni tribuni na temo Novomeško zgodovinsko mestno jedro: stanje, pričakovanja, ukrepi, ki jo je pred nedavnim pripravilo Društvo Novo mesto, je na podlagi tam in na drugih podobnih razpravah izraženih predlogov in mnenj upravni odbor društva prišel do spoznanja, da sedanja organiziranost novomeške občine ne zagotavlja potrebne skrbi in dobrega gospodarjenja z zgodovinskim jedrom Novega mesta. Stari del mesta se prazni, poleg praznih lokalov je vse več tudi praznih stanovanj in celih hiš. Ko se na Glavnem trgu zapro trgovine (pretežno s tekstilno konfekcijo) in revni ostanki nekdaj cvetočega gostinstva, ni v mestu nobenega življenja več. Zgodovinsko mestno jedro torej služi samo še delu gospodarskih dejavnosti, ki jih opravljajo ljudje, ki ne živijo tu, tako da se postavlja vprašanje, katerim prebivalcem je ta dejavnost na tej lokaciji sploh namenjena in potrebna. Društvo Novo mesto vidi dolgoročno rešitev v ustanovitvi posebne mestne uprave ali direkcije, ki bi jo sestavljali arhitekt s pretanjenim občutkom za stara mestna jedra in največ še dva izkušena meščana, ki poznata ne samo značilnosti, potrebe, prednosti in slabosti mesta, ampak imata tudi izkušnje na področju gospodarjenja. “Upravljati mesto je vsaj tako zahtevna stvar kot voditi veliko podjetje,” pravijo v društvu. Sedanja organizacija občinske uprave po njihovem ne zagotavlja takega upravljanja in gospodarjenja z mestom, kajti občinska uprava je odvisna od vsakokratnih lokalnih volitev in strankarske trgovine. Mesto pa je treba voditi in z njim gospodariti po ekonomskih in urbanistično-arhitekturnih načelih in njegova usoda nikakor ne sme biti odvisna od tega, katera stranka je najmočnejša na lokalnih volitvah. Zato bi morala IZKUSTVENE DELA VNICE - V soboto je dober teden trajajoči tabor na Sevnem na Trški gori zaključilo 32 Zoisovih štipendistov iz cele Slovenije. Izkustvene delavnice so mladi zelo dobro sprejeli. (Foto: J. D.) Deset let Kluba za nadaijene Letos prvič izkustvene delavnice SEVNO NA TRŠKI GORI -Novomeška enota republiškega zavoda za zaposlovanje je od 27. junija pa do 4. julija na srednji kmetijski šoli Grm organizirala poletni tabor “Izkustvene delavnice 98” za Zoisove štipendiste. Izvajalec tabora je bilo društvo pedagoških delavcev Dolenjske oz. Klub za nadarjene, ki ga vodi mag. Ana Blažič. Namen delavnic je bilo učenje miroljubnega, tvornega in učinkovitega reševanja konfliktov v družini, šoli in v vsakdanjem življenju. Tabora seje udeležilo 32 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije, starih od 15 do 18 let. Med njimi so bili letos tudi štirje osnovnošolci. Razdeljeni so bili v dve skupini, ki sta jih vodila mentorja sociolog Bojan Pucelj in psihologinja Helena Smrtnik. Ker so organizatorji in izvajalci ugotovili, da so mladi siti informacij, saj jih morajo neprestano sprejemati v času šole, so se letos prvič in prvi biti mestna uprava ali direkcija strokovno telo, ki bi bilo neodvisno od strank in izida volitev, njen mandat pa bi moral trajati najmanj 10 let. Seveda funkcioniranja take uprave ni moč zagotoviti čez noč. Ker pa v Društvu Novo mesto želijo takoj ustaviti propadanje zgodovinskega mestnega jedra, predlagajo, naj na občini takoj vzpostavijo referat za koordiniranje dejavnosti vseh subjektov, ki kakorkoli delujejo na področjih, ki zadevajo urejanje mesta. A. B. PRAZNO MESTO - Ko na novomeškem Glavnem trgu zapro vrata trgovine in revni ostanki nekdaj cvetočega mestnega gostinstva, je nekdaj najbolj živahno središče starega mesta pusto in prazno. (Foto: A. B.) Planinsko društvo vseh generacij Planinsko društvo Novo mesto bo v kratkem praznovalo že 90-letnico delovanja - Najštevilčnejši je mladinski odsek - Planinska šola za bodoče vodnike - Planinska skupina upokojencev NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto spada med največja in najstarejša planinska društva v Sloveniji, saj bo v kratkem praznovalo že 90-letnico delovanja. Danes šteje 1.200 članov in 254 cicibanov planincev v vrtcu Videk v Bršljinu. V društvu deluje več odsekov: v Sloveniji odločili za izkustvene delavnice, kjer so govorili o sebi, starših, šoli, morali in vrednotah. Na zaključni dan v soboto pa so povabili tudi starše. Delavnice o tem, kako biti dober roditelj, seje udeležilo 24 staršev. Ker so to novost starši dobro sprejeli, že razmišljajo, da bi podobne delavnice zanje organizirali tudi med letom. Novomeški klub za nadarjene učence je edini tovrstni klub v Slo-veniji in je začel delovati pred desetimi leti. V Sloveniji namreč podeljujemo Zoisove štipendije za nadarjene že trinajst let, to pa je več ali manj tudi vse, kar naredimo za nadarjene, zato so pred desetimi leti na pobudo staršev v Novem mestu ustanovili Klub za nadarjene, ki je mladim ponudil dodaten, predvsem pa drugačen program od šolskega. In tako vsako leto organizirajo razne tabore, letos pa so prvič pripravili izkustvene delavnice. j p> mladinski, ‘alpinistični, popotniški, markacijski in odsek za varstvo narave. Najštevilčnejši je mladinski odsek, ki združuje planince iz osnovnih in srednjih šol ter študente in šteje okrog 461 članov. “Zavedamo se, da je prihodnost društva v mladih, zato smo že pred leti začeli z akcijo Ciciban planinec,” je povedal predsednik Planinskega društva Novo mesto Jože Perše. Sprva so zanje organizirali izlete na griče in v okolico Novega mesta, zadnja leta pa imajo v juniju nekajtedenski tabor, ki ga vodijo vzgojiteljice. Pretekli dve leti so bili najmlajši planinci na Mirni gori, letos pa, ko dom ni bil redno oskrbovan, so se odločili za tabor v Kranjski Gori. Skupine mladih planincev imajo tudi na osnovnih šolah Center, Šmihel, Grm in v Brusnicah. “Ker so se planinski vodniki postarali, smo za srednješolce prejšnji teden organizirali planinsko šolo v domu pod Storžičem,” pove Perše. Šolo so vodili vodniki in mentorji njihovega društva, program pa je popestril še predsednik in velik naravovarstvenik iz planinskega društva Tržič, ki je ob diapozitivih predstavil najlepše kotičke alpskega sveta. V dveh dneh so se povzpeli kar na tri dvatisočake. Drugo leto pa bodo sedem najuspešnejših absolventov planinske šole poslali na enotedenski planinski tečaj, ki ga organizira Planinska zveza Slovenije. Čez mesec dni pa bodo organizirali že tradicionalni izlet za mlade planince, prijave bodo zbirali še do torka. Za odrasle planince imajo izlete vsak konec tedna. Prvi viken- Jože Perše di v mesecu so ponavadi za zahtevnejše planince, naslednja dva pa so izleti primerni za vse starost-ne skupine. Popotniški odsek združuje planince, ki ljubijo sprehode po Dolenjski. “Preteklo leto so nas novomeški upokojenci prosili, da smo jih peljali na Triglav. Bili so tako navdušeni, da so letos ustanovili planinsko skupino in vsak mesec se povzpnemo na enega izmed vrhov,” je povedal Perše. J. DORNIŽ * Last Planinskega društva Novo mesto pa je tudi planinski dom jjri Gospodični na Gorjancih. Že nekaj let se trudijo zgraditi rastlinsko čistilno napravo, vendar Komunala temu nasprotuje, ker je dom v območju varovanega pasu in po trenutno veljavni zakonodaji tak poseg v okolje ni možen. Zato so zgradili le nepropustno greznico, ki pa jo je treba prazniti skoraj vsak mesec, in enkratno praznjenje stane 200 tisoč tolarjev. Zadnja leta seje pri Gospodični izredno povečal obisk, zato bi nekateri želeli razširiti kočo, saj je ob koncu tedna, ob deževnem vremenu in v zimskem času premalo prostora. Iz naravovarstvenih razlogov pa trenutno širjenje koče ni mogoče. Na Otočcu bodo odprli Petrov vrtec Ustanavlja ga tamkajšnja župnija - Prvi dve skupini otrok naj bi sprejeli sredi septembra -Prvi vrtec z verskimi vsebinami na Dolenjskem - Bivšo mežnarijo še obnavljajo OTOČEC - Odkar zakon dopušča tudi zasebne vrtce, so se v Sloveni ji pojavili tudi t.i. verski vrtci. 'IVenutno deluje že 8 takšnih vrtcev, in sicer v Logatcu, Železnikih, Domžalah, Vrhniki, Žireh, Cerkljah na Gorenjskem in v Murski Soboti. V jeseni pa naj bi se jim pridružil še vrtec na Otočcu, ki ga ustanavlja tamkajšnja župnija. To bo prvi tovrstni vrtec na Dolenjskem, ki bo lahko sprejel tja do 45 otrok. PREPOVED PA TAKA! - Lična tabla ob cesti proti Bazi 20 takoj nad Podturnom prepoveduje odlaganje odpadkov na tistem tudi z leseno ograjo zagrajenem prostoru. A dejansko stanje kaže, da prepoved prej privablja, kot pa odganja. Sicer pa brezvestni ljudje lakili prepovedi nikjer ne upoštevajo. Za take je učinkovit samo en način: odkriti in najostreje kaznovati. (Foto: A. Bartelj) Župnik Blaž Gregorc, ki je v župnijo Št. Peter na Otočcu prišel pred tremi leti, je bil pred tem kaplan v železniški župniji, kjer so se že tedaj pripravljali na ustanovitev vrtca, danes pa pri njih takšen vrtec že deluje. O ustanovitvi vrtca na Otočcu je začel razmišljati pred dvema letoma, ko tavuMij izrazili, mtere* Uidi starši, jbf»jCHžji vrtec v Leštifcije namreč premajhen za vseokoliške otroke, zato mnogi starši vozijo svoje otroke v varstvo v Novo mesto. “Ugotovili smet, da bi za vrtec lahko služila že dalj časa prazna mežnarija pod cerkvijo,” pripoveduje žjipnik Gregorc. Zato so jo nadzidali in obnovili, sicer pa dela še niso povsem zaključena. Čeprav se vedno kje kaj zavleče, župnik Gregorc upa, da bodo prve otroke sprejeli v varstvo v Petrov vrtec, kot se bo imanoval, sredi septembra. Na strokovnem svetu RŠ za splošno izobraževanje so njihov program že potrdili. “Želimo biti javni vrtec, ki bo odprt za vse starše, ki se bodo seveda strinjali z njegovo programsko zasnovo. To ne bo verski vrtec, ampak vrtec s poudarskom na verskih vsebinah; otroci bodo poleg drugega spoznavali tudi krščanske praznike m svetopisemske zgodbe,” pove župnik Gregorc. Sicer pa imajo v programu tudi razne delavnice, od spoznavanja domačega kraja, kmetijstva, vinogradništva, življenja ob reki Krki do spoznavanja živalskega in rastlinskega sveta in gradov. Za pedagoški del bodo namreč skrbele izučene vzgojiteljice. Najprej so nameravali začeti z enim oddelkom, ker pa zakon zahteva vsaj dva, bodo v jeseni začeli z dvema. Doslej so starši izrazili interes za varstvo 22 otrok. “Želimo si dobrega sodelovanja s starši in v času njihove odsotnosti nuditi otrokom čim boljše varstvo in varno zavetje,” je poudaril župnik Gregorc. Stavba, v kateri bo vrtec, je trenutno še v delu. Za pomoč pri tem se je žup-njišče obrnilo na številne donatorje in sponzorje, njihovo pomoč pa pričakuje tudi pri opremljanju. V 220 m2 veliki hiši bo tako prostor za 3 igralnice, garderobo, kuhinjo, pred stavbo pa bodo uredili otroško igrišče. J. DORNIŽ PRED PETROVIM VRTCEM - Župnik Blaž Gregorc se za njegovo ustanovitev prizadeva že dve leti. V jeseni naj bi končpo začel delovati. (Foto: J. D.) IZ MAŠIM OBČIM v Čakajoč na obnovo jezov na Kolpi Minister Gantar obiskal KS Vinica - Podpora pri obnovi jezov - 51 na slovenski in hrvaški strani - Kaj pa žage in mlini? - Prihodnost Viničanov v Krajinskem parku Kolpa VINICA - Stanje jezov na reki Kolpi, Krajinski park Kolpa ter vo-dooskrba in kanalizacija v KS Vinica so bile teme okrogle mize, ki so sejo v sredo, 1. julija, v Vinici udeležili minister za okolje in prostor RS dr. Pavel Gantar, državni podsekretar za naravo Mladen Berginc ter mnogi drugi gostje. Se pred srečanjem, ki ga je organiziral predsednik KS Jože Stegne, vodil pa Božidar Flajšman, so gostje odšli na teren, tako daje bil pogovor o problematiki lažji. Glede na to, da je obmejna reka Kolpa vse privlačnejša za obiskovalce in je pomembna ne samo s turističnega, pač pa tudi gospodarskega vidika, je obnova jezov, ki večina nima uravnavanja vodnega režima, še kako nujna. Po besedah ministra Gantarja se tega zaveda tudi država. Gre za 51 jezov, ki so na slovenski in hrvaški strani, trije jezovi pa so skupni. “Naš cilj je obnova jezov, vsaj enega letno, tudi s pomočjo občine ali pa s sodelovanjem privatnih investitorjev, ki bi jim jez predali v osebno rabo za različne namene. Res pa je, da Slovenija še nima OTVORITEV GASILSKEGA DOMA JABLAN - Prostovoljno gasilsko društvo Jablan vabi v nedeljo, 12. julija, ob 15. uri na otvoritev prenovljenega gasilskega doma. Program se bo začel z gasilsko parado, sledil bo kulturni program in nagovori gostov, domači gasilci pa zatem vabijo na svojo prvo gasilsko veselico, na kateri bo za dobro voljo skrbel Trio Dolenjci. Tudi hrane in pijače ne bo manjkalo. vodnogospodarskega načrta upravljanja s to reko in da ne gre pozabiti tudi na dogovore s hrvaško stranjo,” je povedal minister. Sicer pa je Slovenija letos prvič po dolgih letih za investicije v vode namenila 700 milijonov tolarjev in je menda ta delež v prihodnje trdno odločena še povečevati, tako da bi v dveh ali treh letih imela na razpolago pet do šest milijard tolarjev. Potrebno je določiti tudi bodočega upravljalca jeza, ki bi zanj skrbel, da ne bi bilo treba vsakih 15 let jezu obnavljati v celoti. Mira Jovanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je opozorila na spremljevalne objekte jezov - na mline in žage, ki bi jih tudi bilo potrebno vključiti v obnovo. “Če je za obnovo enega jezu potrebnih 20 do 30 milijonov tolarjev, se da najti tudi še tisto malo denarja za na primer novo streho mlina, da vsaj fizično ostane kot pojav. Problem je treba reševati celostno,” je poudarila in predlagala, da bi bilo prav k sodelovanju povabiti še katero drugo ministrstvo, na primer kulturno. Kot je povedal Stegne, pa je treba v prvi vrsti rešiti odnose s Hrvaško - meddržavni sporazum, saj enostranski pristop nima prihodnosti. Kar precej časa razgovora na okrogli mizi je bil deležen tudi pet let nastajajoči Kr ajinski park Kolpa, kije po besedah ministra neka oblika posebnega regionalnega razvoja, ki bi v Beli krajini lahko zelo koristila lokalnemu prebivalstvu. Krajani sami vidijo v parku prihodnost, ki jim jo pomeni vsako novo delovno mesto. “Ker imate park, ima pa tudi država večjo zavezanost, da zagotovi vo-dooskrbo, ki je temelj vsega,” je spodbudno dejal minister Gantar. L. MURN OBISK MINISTRA - V Vinici so bili veseli obiska ministra Gantarja (drugi z leve), ki je dejal, da mora država stati ob strani pri zavarovanju južnega dela Slovenije, kar pomeni tudi pomoč v razvoju. Okrogle mize se je udeležilo kar nekaj krajanov, ki niso skoparili z vprašanji. (Foto: L. M.) Da bi metliška šola še obstala Zaradi slabih vpisov v programe SŠTU Metlika želijo uvesti nov dopolnilni program - Največ zanimanja za poklic pomočnice • vzgojiteljice ■ Podpora svetnikov, kaj pa ministrstva? METLIKA - Na srednji šoli tekstilne usmeritve (SŠTU) Metlika že nekaj let opažajo vse manjši vpis v začetne letnike njihovih programov za poklice šivilja - krojač, pomožna šivilja in konfekcijski modelar, zato so se po besedah v. d. ravnateljice Branke Klarič odločili, da bodo problem morda rešili z uvedbo kakšnega novega programa, zanimivejšega za mlade, sicer bo šola v dveh do treh letih zaprta. Metliški svetniki so menili, da do tega nikakor ne sme priti, zato so podprli njihova prizadevanja za potrditev novega programa s strani ministrsva za šolstvo in šport RS. va, vendar pa so bili na seji občinskega sveta tako metliški župan Branko Matkovič kot ostali svetniki enotnega mnenja, da mora srednješolski center v Metliki obstati in živeti. .......... L. MURN Klaričeva je razložila, da je k neperspektivnosti njihovih programov delno pripeljalo tudi neugodno gospodarsko gibanje v tekstilni industriji, delno odpiranje novih poklicnih programov v dolenjski regiji, glede na neugodne vpisne namere za šolsko leto 1998/99 pa je bilo vodstvo šole prisiljeno določiti ožji izbor, ran-giranje in opredelitev novih programov. “Z njimi bi želeli zagotoviti izpolnitev vpisnih želja učencev osnovnih šol dolenjske regije, omogočiti reševanje vrzeli v zaposlitvenih potrebah občine in širše, zapolniti obstoječe kadrovske in materialne pogoje šole, zagotovi- ti nadaljnji razvoj šole in nasploh prispevati h kvalitetnejšemu in bolj dinamičnemu splošnemu razvoju občine, krajine, regije in širše,” je povedala v.d. ravnateljica. Anketa med osnovnošolci dolenjske regije je pokazala, da jih najbolj zanimajo poklici: pomočnica - vzgojiteljica, nato aranžer-ski tehnik, cvetličar ter slaščičar -konditor. Tudi pri preverjanju izvedbenih in dodatnih pogojev je bil rezultat isti. Tako bi pri morebitni opredelitvi novega programa šole moral imeti največjo prednost program pomočnica - vzgojiteljica, sledijo ostali. Vse je še odvisno od omenjenega ministrst- Karavana z vinom v Ljubljano Metliški in semiški vinogradniki štiri dni vozili vino -140 kilometrov dolga pot - Obuditi tradicijo VESELI NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV- Petek, 3. julija, je bil za delavce metliške izpostave Davčne uprave RS pomemben dan, saj bodo odslej delali v novih, večjih in primernejših poslovnih prostorih. Na otvoritvi, ki so jo z glasbo popestrili člani društva za glasbeno dejavnost Muzikus Metlika, je zbrane nagovoril direktor glavnega urada republiške davčne uprave* * Marko Danijel Bezjak, direktor novomeškega davčnega urada Zvonko Spelko in metliški župan Branko Matkovič - slednji je Bezjaku in Josipu Fabini, vodju davčne izpostave v Črnomlju, poklonil lepi grafiki (na sliki). Slovesnosti, ki jo je vodil Toni Gašperič, so prisostvovali še drugi gostje, med njimi tudi šef policijske postaje Metlika Mladen Desnica. (Foto: L. Murn) METLIKA, SEMIČ - “Beli Kranjec, kadar vince srka, ali veš, kak Belokranjcev trka? Čašo v roki - dvigni jo visoko, tenko trči, glej me oko v oko!” pravi v eni svojih pesmi Oton Zupančič. Podobno pa seje štiri dni, od 1. do 4. julija, dogajalo tudi na potepu belokranjskih vinogradnikov, ki so s tremi konjskimi vpregami vozili, ponujali in prodajali svoje vino od Drašičev, preko Metlike, Semiča, Dolenjskih Toplic in naprej po dolini reke Krke, preko Ribnice, Velikih Lašč, Grosuplja Varstvo vsem, ki ga potrebujejo Vrtec Semič ima 32 prošenj za sprejem ■ Rešitev problema z razporeditvijo oddelkov -Svetniki podrli odprtje novega oddelka v prostorih šole - Potrebnih 1.700.000 tolarjev SEMIČ - Občinski svet je prejšpji teden podprl predlog, da se do jeseni uredi učilnica za sedanjo malo šolo v prostorih osnovne šole, ker pa ta denar - gre za dobrih milijon sedemsto tolarjev - ni predviden v letošnjem proračunu, se bodo sredstva zagotovila z rebalansom proračuna. Kot je razložila ravnateljica OŠ Belokranjskega odreda v Semiču Silva Jančan, je problem varstva vse večji in v razpisnem roku za sprejem otrok v vrtec so sprejeli kar 32 prošepj. “Zakon o vrtcih obvezuje občino, da zagotovi varstvo otrok, če starši izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da 'bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek. Zato smo se odločili, da s 1. septembrom odpremo še dodatni oddelek otrok, starih od 1 - 3 let,” je povedala Jančanova. Tako bodo imeli varstvo vsi, ki ga potrebujejo. Zaradi tega bodo prerazporedili sedanje oddelke: v stavbi vrtca bodo štirje oddelki mlajših otrok, v bloku 48c ostane en oddelek, v šoli pa bosta po novem dva oddelka starejših otrok. Semiški župan Janko Bukovec je povedal, da pri ureditvi učilnice izhajajo tudi iz dejstva, da jo bo potrebno morda že prihodnje leto - če bo šola sprejeta v uvajanje devetletke, sicer pa leto dni kasneje - ure- diti v smislu potreb prvega razreda nove devetletke. Silva Jančan, ravnateljica OŠ Belokranjskega odreda Semič Seveda pa je odprtje novega oddelka celodnevnega varstva v prostorih šole povezano z veliki stroški, saj zahteva preureditev učilnice v igralnico, ločen prostor za garderobo in preureditev obstoječih sanitarij v umivalnico in sanitarije. Prostore bodo zaradi lažjega dostopa in varnosti otrok uredili v pritličju. Svetniki so si bili enotni, da je varstvo otrok pomembno in so podprli predlog šole. Sama šola pa bo iz tekočih sredstev vrtca skušala zagotovili didaktični material in ostale potrebščine ter pregrado na hodniku- L. MURN POLETNI DELOVNI ČAS ČRNOMELJ - Knjižnica Črnomelj obvešča, da je med 6. in 13. julijem zaradi inventure zaprta za izposojo. Julija in avgusta bo veljal poletni delovni čas: ob ponedeljkih, sredah in petkih bo odprta od 9. do 14. ure, ob torkih in četrtkih pa od 11. do 17. ure. Ob sobotah bo knjižnica zaprta. do Ljubljane. Ob poti so se ustavljali in zbranim ponujali najboljše, kar so pridelali, vinogradnike pa je spremljal tudi aktiv kmečkih žena. Iz dveh sodov so vino ponujali zastonj, pridelovalci pa so ga lahko tudi prodajali. Večji del približno 170 kilometrov dolge poti sta se udeležila tudi metliški in semiški župan, Branko Matkovič in Janko Bukovec, ki menita, da želijo z obuditvijo te sto let stare poti, ki je zamrla po drugi svetovni vojni, obuditi tradicijo in popularizirati tako vino z njihovega območja kot Belo krajino samo. Popotovanje s konjenico in vinom, za katerega želijo, da postane vsakoletna turistična akcija, so popotniki zaključili v soboto v našem glavnem mestu, kjer jih je pred magistratom sprejela županja Vika Potočnik, na gradu pa so se udeležili Viteških iger. L. M. ZLJAH SOKOLOVIC ZNOVA NA GRADU METLIKA - V okviru prireditev Pridi zvečer na grad je lani navdušil igralec Zijah Sokolovič, ki je nastopil s svojo uspešnico Igralec je igralec. V soboto, 11. julija, se bo ob 9. uri zvečer na metliškem gradu predstavil z monodramo CABA res, CABA rei. RAZISKOVALNI DNEVI OBKOLPSKEGA OBMOČJA METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je letos prvič od ponedeljka do petka, od 6. do 10. julija, za učence končnih razredov osnovnih šol metliške občine pripravila počitniške raziskovalne dneve obkolp-skega območja od Gribelj do Pri-mostka. Program, ki bo popestril počitnice, uresničujejo poleg na omenjenem območju še na OS Podzemelj, rezultate pa bodo mladi prikazali na razstavi in v biltenu. PREVOZ NA KOPANJE V ČATEŠKE TOPLICE METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika (OZ-PMM) organizira za predšolske otroke in šolarje v spremstvu staršev prevoz na kopanje v Čate-ške Toplice vsako sredo od 15. julija do 19. avgusta. Prijave in vse informacije na OZPMM. • Slovenska erotična pesniška muza je katoliško frigidna. (Fritz) • Spletkarja pokončajo spletke. (Tasso) • Zavist razjeda človekovo srce. (Albanski pregovor) POPOTOVANJE USPELO - 'Da je bilo štiridnevno popotovanje z vinom prijetno, ni dvomiti, "se je ob koncu poti pošalil semiški župan Janko Bukovec (na sliki v pogovoru z Lojzetom Bojancem), ki se je na Črešnjevcu pri Semiču udeležil tudi dekliščine in fantovščine za bližnjo semiško ohcet. Prišel je kar s konjsko vprego, kot so vozili vino. (Foto: L. M.) Sprehod po Met® V OKVIRU MEDNARODNIH! POLETNIH kulturnih prireditev Pn«; zvečer na grad so mladini na razpok; go brezplačne filmske predstave, in sicer vsako sredo ob 10. uri. Julija in j gusta se bodo odvrteli naslednji ffl® i i Herkul, Na vrat na nos, George/ j džungle, Možje v črnem, Anastaziji, , Mr. Bean, Nabrita družabnica in Škrat , je. Ogled kino predstav je dovolj? I , seveda tudi odraslim, če le imajo čas* < če se jim da s svojimi nadobudne/ j sedeti v zatemnjeni dvorani metliškega j ( kulturnega doma. IGRALEC ZIJAH SOKOLOVIC/ lani navdušil vse, ki so si ogledali nM/ dramo Igralec je igralec. Duhovi11 Sarajevčan bo to soboto ponovno® grajskem dvorišču, in sicer z monodfl' mo Caba res, Caba rei. Gre za razmišljanje človeka srednjih let o te® kako je zavozil svoje življenje, povse® j intimnim dogodkom in problemom/ n pridružijo še politični, pač tisti, ki3* v zadnja leta dodobra spremenili P01/ s bo Balkana. Smeha bo menda toliko,® i bo opeka na dotrajani strehi metliškeg* t gradu komaj vzdržala tam, kjer ji/ i prostor. Za vstopnino bo treba odšle* c 800 tolarjev, kar ni pretirano za dve t*1 { sproščenosti. ... Ij KOMAJ SO SI MALCE oddal« z, od tridnevnega folklornega festivala' j; Metliki, že so folkloristi skupine I'*11 n Navratil odpotovali na Češko predstav- j, ljat Slovenijo in Belo krajino. Na poP?j si tovanju so bili pet dni, kar pa Matja® si Rusa ni oviralo, da ne bi na vrata sv? S| pisarne v stavbi Ljudske knjižnice111 k Pungartu izobesil lističa z napviso® d “Pridem takoj. Sem na Češkem.” . a V PROGRAMSKI KNJIŽICI W D Dl ZVEČER NA GRAD je med na«? -njenimi pokrovitelji pomotoma izpad? g Komet, za kar se je predsednica p* | pravljalnega odbora mednarodnih p? letnih kulturnih prireditev Anica W nič opravičila direktorju imenovane/ n podjetja gospodu Tonetu Tomcu. 9/ K ljubila mu je izobesiti transparent,/ 81 ijuisnu mu jv izutzvjut ii uii jjzui pa še to ne bo dovolj, bodo pred vsa? p predstavo publiko opozarjali na to, tj?! N c/, itiaH rvlmnri „7n> v nptlO. N se vsaj med odmori zazre v nebo. /91 hudič, da ne bi v jasnih nočeh opa2/ vsak komet ali dva. ' sl ci Črnomaljski drobk NOVA GOSTILNA - Pr® ljati ministre v kakšen manjši kw še zdaleč ni lahko, saj so v ene* nj dnevu ne samo v različnih kon®r 1) Slovenije, pač pa tudi v tuji/ g. Tako velja tudi za obisk PaV iz Gantarja v Vinici. Kar trikrat f ]0 bil menda že napovedan, pa ga? io bilo, tako da najave, da prl/ li prejšnjo sredo, nekateri sp/ je; niso vzeli zares. Pa so se uŠt*jn No, zanimivo pa je, da organ« [ torji za kraj okrogle mize ni®: p; IUIJI LCl IVI d J UIVlUgIC UIlZ-v - izbrali gostilne kot že nekajk/ je poprej, pač pa gostilno Maljev?( jj Že večkrat razočaranim je m? neizpolnjenih obljub (razumi) vo) več kot dovolj m minister gu' ali dol. PRST V USTIH - Tudi s s« ni črnomaljske občine so v Viti® opozorili na hitro sanacijo je?/ na Kolpi in njen predstavnikJ\| izbrano izjavo zelo presen* ministra. “Veste kaj, župan m1 j naročil, naj vas spomnim, da / že zdavnaj obljubili vsako leto novo en ne drži.” nega jezu na Kolpi, Pa hf Gantarje trenutno Jj Jj drego s prstom v ustih hitro r?j , lje in prostor. Kaj bolj.konkgflj pa m bil in je marsikaj povcu« i izjavo: “To bi bilo v redu- /I bregu naj oni, na vodi pa snt°: " gospodar!” Ni kaj, smisla za11 M mor mu ne manjka. Hi n iv KRIV NOGOMET? - Ne * V| mo v Metliki, kjer zaradi sl*. udeležbe na sejah občinske/ ^ sveta kar nekajkrat niso ^ sklepčni - manjšo delovno vne ob počasi iztekajočem se mA datu je opaziti tudi pri sem1, svetnikih. Vsaj na zadnji seji)1"']; v kar nekaj manjkalo in mogO^C v bi bilo slabo, tako kot v šoli, * > sli neopravičene ure. Morda p"| razlog čisto drugje, saj se ’ . -»'irlnio url i r\l/r(»ii eVPlU'1« zadnje čase vrti okrog sveto’p ga nogometnega prvenstva-?! ravno v času seje so v Parizu brcali žogo. Koliko je stvar f® p-bo jasno že na naslednji sej1- J bo nogometne evforije že z.da' konec. SKRB ZA ŽUPANA - DJjl «, semiškim svetnikom njihov ŽUPJ tl ; pri , ni dvomiti. Na nji sej i i so sicer počakali na j “razno”, potem pa'je eden njih takoj opozoril, da je : čimprej dobiti kakšnega cley čarja, saj nad mestom, kjer U, > bing1^ s tf je. župan, luči prav nevarno bjUr-jj jo m jih je treba pritrditi, sic/.j lahko kaj zgodi. “Da ne bo p0/' riti mkoim #\rwV/()n* kdo rekel, da nismo opozof Drobne iz Kočevja m .PROSOJNA OBLEKA - V ve-il | jf' vročini pred nedavno ohla-|j. ‘Nijo se moški gostje v bistroju Sl' ohlaPd0i1HijVnikak0r nis°.m°gH i\- “'“Hiti. Temperaturo jim je ni: »L^iijeno dvigovala prosojna it J.e^a> ki je bolj, kot bi karkoli II « •> . * J*- UUIJ, IVUl Ul IVrtllVUll ja. ™nvala, razkrivala bujne obline * u’1 ivaid uujnc uumic vs^r0*!386 natakarice, k> je poleg razkrivajoče obleke imela na ^jleše spredaj črno krpico Podnjih hlačk. Poslovna poteza S M?tne§a Marjana Henigmana, n “* gostje čimvečkrat poklicali jt ,,‘akarico k svoji mizi in, suhih J^.od zevanja, čimveč popili? ' tultaTv0^6’^3 ČepraV je’ b- re' bs ‘skega napisa na ske„ stavbi ribniškega fotograf-Aa studia odstranili besedico “0 %7 studia o tisa Jesedaj tud'v Kibni- ' d®« Foto T. ■ Jg^fFICE PROTI, PA NI SPRE-3 knt'V “ “Delamo se bolj papeške J nit; a7 PaPež,” je občinski svetih Heiv državni poslanec Benjamin H faa!grnan na zadnji seji ribniške-■! Siij“črnskega sveta komentiral f i0„, glasovanja o svojem pred-{ lot’a bi ‘ahko v Ribnici brez \ li ka'1^. ga dovoljenja postavlja- ■ )ekt,Pe ice tu druge sakralne ob-1' rn,.lr Vvelikosti do 35 kvadratnih r >v namreč. \T' * J PWlnj#?“val Proti, vendar Rnr .7 &,a3Uvai piuu, vcnuai Jetrp d'°g kljub temu ni bil spre-j li 7 čfPrav so še tako premetava-1 l*iDr a^ov za 'n I® vzdržanih, da it Podlog prejeli, češ da jih je več ' ril; _ Proti, so se slednjič noko- tili '7! Prod, so se slednjič poko-Pfedletosti pravil, po katerih je Vey °g sprejet, če zanj glasuje "'•Čin ■ Jv 1 ’ fo,aauJ' t r.|k na. prisotnih. Koliko je takš Itkrat ■' Sedij° na dveh stolčki! m K Rr' tem namreč ni po l Vt,c?PDNoST DEŽJA - Dež je Jv rnnP j organizatorjem Srečanja , PreJ.1 .ezeh povzročil kar nekaj ' nekaj 71C’ vendar je prinesel tudi •.I nji J dobrega, kot je to na osred-K, .^snos,; za ribniškim gra-t v0(1j “eJala državna sekretarka, ki rj Mihac[ad za Slovence po svetu, |h. . —m oiuvvm, lin?'a Logar. Vsi g namreč zelo kratk C ;ovorniki so ;i! Laški sel i LuPJbANKA “TRUBARJE-MAČIJA" - Za nedavno K - z.a neuavno 1 baria n,ICo rojstva Primoža Tru- oai)n'? da so toliko stoletjih Ntu , Andreja TUrjaškega pri [ Jtiliia„■ 0 lepo proslavili. Vse Sslil ,Je zas!uži tisti, ki si je to . S bjjGovorec pa ni vedel, da J barij,, ejni pobudnik tega prav \i|. ,ečnik, kateremu je na-lc besede. ttHbt \ Z NAŠIH OB t \ MMU TURISTIČNA “SOLA” NA KOSTELSKEM Vsi prišli varno na cilj KOSTEL - Krožek “Turizem na podeželju” se je začel na Kostelskem 2. julija in bo trajal po enkrat na teden po 2 do 3 šolske ure vse do 15. septembra. Organizira ga domače Turistično-športno društvo, izvaja ga Center za uravnotežen razvoj podeželja Vitra iz Cerknice, ki je tudi nosilec revitalizacije podeželja Notranjske in Kočevske ter njune okolice. Prvega predavanja in razgovora se je udeležilo 22 Kostelcev iz desetih družin, naslednje predavanje pa bo ta petek, in sicer v prostorih Krajevne skupnosti. Vabljeni pa so še novi slušatelji, ki se zanimajo za turizem, zaželjeno pa je, da se krožka udeležujeta od posamezne družine najmanj po dva člana. 3. turistični rally oldtimerjev - Letos več sreče z vremenom JUTRI NA TRUBARJEVI DOMAČIJI VELIKE LAŠČE - Jutri, 10. julija, bo ob 10 uri na Trubarjevi domačiji sestanek pristojnih iz občine Velike Lašče in Centra za uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknice, na katerem se bodo dogovorili o letošnjem mednarodnem delovnem taboru pri Rašici, ki bo predvidoma posvečen predvsem vodam. Po sestanku bo še ogled letošnjega delovišča. RIBNICA - Sekcija avtore-montnih dejavnosti pri Območni obrtni zbornici Ribnica in Kočevje je v soboto organizirala že 3. turistični rally oldtimerjev. Po izmenični organizaciji prireditve v Ribnici in Kočevju je bil rally letos ponovno v Ribnici, vreme, ki je orvo leto organizatorju onemogočilo izvedbo spretnostne vožnje, pa jim je bilo tokrat več kot naklonjeno. Po pozdravnem nagovoru vodje prireditve, podpredsednika av-toremontne sekcije Ribnica-Ko-čevje Ludvika Oražma, je dal znak za začetek rallyja predsednik av-toremontne sekcije OZS Janko Močnik. Na pot Ribnica-Dolenja vas-Ribnica-Žlebič-Sodražica-Jurjevica-Sajevec-Ribnica je odšlo 74 vozil - koles, motorjev in avtomobilov. V izrazito moški sestavi lastnikov oldtimerjev, ki so vsi uspešno prišli na cilj, so bile tudi 4 ženske in med njimi domačinka iz Kočevja Simona Fajfar, kije na lanskoletnem rallyju v Kočevju vozila svojega “fička”, letos pa motor. Za razliko od lani, ko so organizatorji nagradili lastnike najstarejših in najbolj originalnih vozil, najštevilčnejšo ekipo ter najbolj originalno opremljenega in najstarejšega voznika, so letos podelili priznanja vsem udeležencem prireditve. Kljub temu pa so nekaj več pozornosti namenili trem vozilom: motorju Ariel iz leta 1928 Franca Mausetja z Drenovega griča pri Vrhniki, ki bil najstarejši motor na prireditvi, Opel Kadetu, letnik 1934, Srečka Erjavca iz Brezovice, ki je najstarejše Oplovo vozilo, ki še vedno vozi registrirano po slovenskih cestah in je bilo obenem tudi najstarejši avtomobil na letošnjem rallyju, ter avtomobilu Mercedes Benz Rudolfa Ramuta iz Notranjih Goric, ki ima že milijon prevoženih kilometrov in je neprekinjeno registriran in še danes v rednem prometu brez ene same nesreče v 42 letih. M. L.-S. 3. TURISTIČNI RALLY - Oldtimerji so v Ribnici vzbudili precejšno pozornost, ponosni lastniki pa so radi odgovarjali na vprašanja številnih radovednežev. (Foto: M. L.-S.) Le moralna podpora ravnateljici Za novo lokacijo knjižnice določili bazen - Denarja ni, zato tudi knjižnice še leta ne bo Kršili so zaupnost osebnih podatkov Ob potrditvi nove ekonomske (za 20 odst. višje) cene vrtca iskali krivca za kršitev KOČEVJE - Od 1. septembra dalje bodo morali starši za varstvo otrok v kočevskem vrtcu odšteti 20 odst. več kot sedaj. Na zadnji seji sveta so svetniki namreč sprejeli novo ekonomsko ceno vrtca. Bolj kot za vrtec nujna podražitev pa jih je ob tem zanimalo, kdo je kršil zakon o varstvu osebnih podatkov. Novo ceno vzgojno-varstvenih programov so z izjemo razprav-ljalca Bojana Kocjana, ki je opozoril, da v poletnem času programi v vrtcu niso takšni kot ostali del leta ter da bi se zato tudi to moralo upoštevati, svetniki sprejeli brez razprave. Za starostno skupino otrok od L do 3. leta starosti ta znaša 51.751 tolarjev, za otroke od 3. do 7. leta starosti pa 39.875. Prav tako brez razprave so pristali tudi na začasni izpis otrok iz vrtca v poletnih mesecih. Ta naj ne bi bil krajši od enega meseca, otroci bodo imeli v skupini zagotovljeno mesto, starši pa bodo zato plačevali 30 odst. siceršnjega prispevka za otroka. Po novem bo vrtec zbiral tudi podatke in vodil evidenco socialnega položaja družin, sprejemal in pregledoval vloge za znižano plačilo vrtca ter izračunaval odstotke plačil staršev. Dvig ekonomske cene pomeni za starše 20-odst. povečanje, vendar se svetniki s tem niso obremenjevali. Zadovoljili so se z obrazložitvijo delavke, zadolžene za področje otroškega varstva, Vlaste Marušič, da si dodatnih ugodnosti za starše občina ne more privoščiti. Niso pa bili zadovoljni z odgovori na vprašanje Toneta Rakoviča, ali se ni s podatki o zaposlenih v vrtcu, ki so bili priloženi gradivu za sejo sveta, kršil zakona o varstvu osebnih podatkov. Kljub vztrajanju Vinka Pintarja, naj občinski svet sprejme sklep, da se ugotovi odgovornost delavca v občinski upravi, ki je dovolil objavo podatkov, je po obrazložitvi tajnika občine Miloša Šenčurja, da bodo v disciplinskem postopku ugotavljali, kdo je, če sploh je, kršil zakon, predsednik sveta Alojz Košir razpravo prekinil z objavo: “Točka je zaključena!” KOČEVJE - Na zadnji seji sveta prejšnji četrtek so svetniki po skoraj dveurni polemični razpravi končno potrdili lokacijo za novo knjižnico. Z 12 glasovi za in enim proti so za prostore nove knjižnice določili stavbo opuščenega bazena v Gaju, v katero pa se bo knjižnica lahko, oziroma kot so opozarjali nekateri svetniki, “če se sploh bo”, preselila šele čez leta. S pomanjkanjem prostorov se v kočevski knjižnici, kot je povedala ravnateljica Ema Strumbelj, srečujejo že 14 let. Občina je k reševanju njihovih prostorskih M. L.-S. Država pozabila na obveznosti Novo vodstvo gasilcev DOBREPOLJE - Naloge, ki si jih je leta 1994 zadalo občinsko vodstvo Dobrepolja, se uresničujejo po načrtih; ob izteku štiriletnega mandata pa lahko ugotovijo, da so veliko postorili predvsem pri ureditvi cestne in komunalne infrastrukture, kar je v preteklosti v tem kraju nekdanje grosupeljske občine močno šepalo. Dobrepolj-cem ni znano, zakaj so bili v preteklosti tako zavirani pri razvoju, saj so bile skoraj vse vasi brez asfalta, takratna KS brez svojega vodovoda, kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. “Občani so se zavedali prednosti, ki nam jih je prinesla nova občina. Izglasovali so referendum za samoprispevek za gradnjo prizidka k šoli in novega vrtca na Vidmu ter za asfaltiranje cest v Struški dolini. Tako smo državo obvezali, da prispeva svoj delež,” pojasnjuje župan Anton Jakopič. Septembra naj bi se v nove prostore velikosti 1.400 kvadratnih metrov vselili dijaki. V sedmih učilnicah za razredni pouk in v vodovoda Rob-Dobrepolje (za menjava cevi na kritičnih odsekih) in dela na novih vrtinah je pogojena z denarjem. Čeprav je bila zaradi šole in vrtca ta naložba okleščena, pa so na dobri poti, da na začetku prihodnjega stoletja v pipe priteče voda iz prve domače vrtine. Zadovoljni so tudi s potekom del na ureditvi kanalizacijskega omrežja in pri gradnji čistilne naprave. M. GLAVONJIČ SREČANJE Z MINISTROM IN RAZSTAVA OSILNICA - Jutri, v petek, 10. julija, bo ob 14. uri v prostorih podružnične šole Osilnica srečanje z ministrom za okolje in prostor Pavlom Gantarjem. Udeležili se ga bodo poleg domačinov tudi župani hrvaških in slovenskih občin Čabar, Delnice, Loška Dolina, Loški Potok in Dobrepolje. Na njem bo predstavljen skupni dogovor obmejnih občin o problematika obmejnih občin in rek Čabranke in Kolpe ter njunih pritokov, dogovarjanje o odlaganju komunalnih odpadkov in pogovor o naravnih parkih, Slovenije in Hrvaške, ki se stikajo prav na tem območju. Pred srečanjem pa bodo v Kajakaškem središču Stari malni pri Osilnici odprli razstavo fotografij, katerih avtorje znani naro-varstvenik in novinar Viktor Luskovec, ki se še posebno zavzema za ohranjanje narave tudi na tem obmejnem območju. TUijaški boj za staro pravdo Hočejo lastno volilno enoto in krajevni odbor, ki bo zajemal ozemlje nekdanje krajevne skupnosti in imel njene pristojnosti TURJAK - Turjačani so krenili v boj za staro pravdo. Na občinski Novi predsednik je podžupan Antun Volf, poveljnik pa Andrej Klepec OSILNICA - Prostovoljno gasilsko društvo Osilnica, ki je edino društvo v občini, je dobilo za občinski praznik novo gasilsko vozilo in opremo, nato pa pred kratkim še novo vodstvo društva. Za predsednika PGD so izvolili Antuna Volfa, podžupana, za poveljnika pa Andreja Klepca. Predsednik Antun Volf je povedal, da je zdaj društvo kar dobro opremljeno, pač pa potrebujejo gasilci nove uniforme. Ena glavnih nalog pa bo nabiranje novih članov. Se naprej bodo sodelovali z vsemi sosednjimi društvi, predvsem še s hrvaškim v Plescih, s katerim že dolgo prijateljsko sodelujejo. Dodal pa je, da je nekaj težav s sodelovanjem z drugimi slovenskimi društvi, ker v občini ni več društev in tako nimajo svoje gasilske zveze, ki bi lažje navezovala stike s sosednjimi zvezami in društvi. Prav zato je tudi aktivnost osilniškega gasilskega društva skromnejša, kot bi lahko bila. J. PRIMC Anton lakopič prostoru za računalničarje jim bodo zagotovili boljše pogoje za delo. “Naložba bo stala okrog 200 milijonov tolarjev, a minstrstvo za šolstvo in šport ni doslej pimakni-lo niti tolarja. Vsa leta smo se obnašali varčno in v občinskem proračunu 'šparali’ denar za plačilo storitev izvajalcu del. Letos naj bi nam Ljubljana končno prisluhnila in nakazala prvo četrtino (25 milijonov tolarjev) svojih obveznosti. Upajmo, da nas ne bodo zopet potegnili za nos”, pojasnjuje dobrepoljski župan. Povedal je še, da načrtno uresničujejo cestni program; če pa ne bodo mogli as-faltirti vseh cest, bo to naloga nove občinske uprave. Sanacija svet Velike Lašče so naslovili dve pobudi, naj bi ta svet ukrepal skladno s spremembami zakona o lokalni samoupravi, ki daje večjo pristojnost občinskemu svetu in županu, “zato ni ovire, da ne bi ustanovili volilne enote Turjak”, trdita predstavnika iniciativnega odbora za uresničitev te pobude na območju Turjaka Franc Pečnik in Jožko Ahec. Turjačane boli, daje vsa občina ena volilna enota. Tako ima območje Turjaka s 700 prebivalci le enega občinskega svetnika in še ta je bil izvoljen na strankarski listi (SLS), zato zastopa interese stranke in ne Turjačanov, saj mora plesati (pa če zna ali ne), kot reče stranka. Prebivalcev nekdanje krajevne skupnosti Turjak torej v občinskem svetu nihče ne zastopa. Tako ljudje tega območja ne odločajo o svoji usodi. To krivico naj bi po mnenju Turjačanov, tudi Franca Pečnika in Jožka Ahca, odpravili tako, da bi po območjih v občini ustanovili volilne enote, ki bi volile v občinski svet svoje svetnike. Za območje bivše KS Turjak naj bi deloval krajevni odbor s pristojnostmi nekdanje KS, saj je bilo tako ob ukinitvi KS obljubljeno. Krajevni odbor bi združeval vaške odbore (vodstva posameznih vasi) in usklajeval želje in načrte vasi, se pravi krajanov, in te nato usklajeval in zastopal v občinskem svetu. Taka lokalna samouprava bi bila samouprava krajanov, vseh prebivalcev in ne le strank. “Namesto da bi strjevali svoje vrste v korist vseh krajanov, se zdaj strankarsko kregamo, smo nezaupljivi drug do drugega, kar me najbolj ložko Ahec (levi) in Frane Pečnik (desni) sta pobudnika za boljšo lokalno samoupravo in pravita, naj o svoji usodi odločajo Ijudje-kra-jani in ne stranke. (Foto: J.Primc) jezi,” pravi France Pečnik, ki je tudi predsednik KUD Marij Kogoj Turjak in dodaja, da so tudi Turjačani z delom sedanjega občinskega vodstva kar zadovoljni, niso pa zadovoljni zaradi slabe povezave občine s krajem, kar ima za posledico tudi, da število prebivalstva nazaduje. “Od svojih zahtev po lastni volilni enoti in ustanovitvi krajevnega odbora s podobnimi pristojnostmi, kot jih je imela nekdanja krajevna skupnost, ne bomo odstopili. Upamo, da bo to urejeno znotraj občine še pred volitvami, sicer bomo poiskali pravico drugje”, pravita France Pečnik in Jožko Ahec, dva izmed pobudnikov za uresničitev omenjenih zahtev Turjačanov. J.PRIMC težav pristopila pred dvema letoma, lani pa se jim je z ministrstvom za kulturo uspelo dogovoriti o sofinanciranju ureditve novih prostorov za knjižnico. V ta namen je občina dobila 13 milijonov tolarjev, ki jih bo, kot je opozoril župan Janko Veber, “če ne bodo določili lokacije za novo knjižnico, država zahtevala nazaj”. Z državnim denarjem so izdelali idejni projekt za preureditev bivšega Zidarjevega samskega doma za potrebe knjižnice, vendar se je v nadaljnjem postopku ugotovilo, da samski dom, ki ga je občina sicer kupila z namenom, da v njem uredi knjižnico, zaradi prezahtevne adaptacije in potrebnih dozidav za knjižnico ni najprimernejši. V iskanju primernejše lokacije so Zidarjevemu samskemu domu, kavami in sedanji stavbi knjižnice kot trem že dalj časa znanim možnim lokacijam za knjižnico v zadnjem času dodali še stavbo baze- na in za njeno preureditev za p .........................ela trebe knjižnice tudi že izdelali idejniprojekt. “V Kočevju imamo projektomanijo,” je zato dejal Vinko Pintar. Oporekal je strokovnemu mnenju Državne matične službe za knjižničarstvo, da je stavba bazena za knjižnico najustreznejša lokacija. “To smo mislili že za kavarno in potem Zidarjev samski dom. In ni rečeno, da ne bomo našli še kakšen takšen objekt, saj imamo praznih in razpadajočih objektov v Kočevju veliko,” je dejal in dodal, da bi zato pred odločanjem morali vedeti, koliko bo preureditev bazena stala. Denarja za ureditev knjižnice namreč ni in ga, kot je menil Franc Bartolme, vsaj še 10 let ne bo. Določitev bazena za lokacijo nove knjižnice je zato lahko, kot je dejal Miran Novak, “le moralna podpora ravnateljici knjižnice”. M. LESKOVŠEK-SVETE “Divjad naših gozdov” Stane Lavrič predstavlja na fotografijah divjad iz kočevskih gozdov KOSTEL - Za dan državnosti so v prostorih Nove Ljubljanske banke v vasi Potok odprli razstavo fotografij “Divjad naših gozdov” avtorja Staneta Lavriča. Odprta bo še do konca julija. Njegove razstavljene fotografije prikazujejo predvsem živalski svet: medvede, divje prašiče, srne itd. Ta razstava je njegova šesta samostojna, sicer pa se je s svojimi fotografijami narave predstavil tudi že na več skupinskih razstavah in na eni razstavi v tujini. Stane Lavrič je gozdar in lovec in se je začel s fotografijo ukvarjati pred četrt stoletja, skoraj dvajset let je član fotokluba Diana, predsednik kluba Družina Fuji Ko-čevje-Ribnica pa je od njegove ustanovitve. O svojem delu pravi: “Kot lovec menim, da je še posebno težko, a vredno truda “upleniti” divjad s fotoaparatom. Lovska fotografija, fotografiranje divjadi, je gotovo najtežja fotografska zvrst. V gozdu je vedno le malo svetlobe, zato je težko napraviti ostro fotografijo. Za dober posnetek medveda ali kakšne druge divjadi je potrebno gotovo dolgotrajno zalezovanje, tudi po več mesecev ali let. Trud sicer ni vedno poplačan, vsaj ne tako kot z lepo fotografijo.” J. PRIMC \ Z NAŠIH OB v C I Jubilejnih 520 let polževega mesta Proslavitev 520-letnice mestnih pravic Višnje Gore - Otvoritev obnovljene mestne hiše, podelitev priznanj, zbornik, razstava, nov grb, zastava, razglednica, podarjena slika VIŠNJA GORA - Ta konec tedna je bilo v Višnji Gori živahno, kot se za praznovanje 520-letnice pridobitve mestnih pravic tudi spodobi. Krajevna skupnost je skupaj z ostalimi društvi v petek in soboto, 3. in 4. julija, pripravila slovesni prireditvi. Kot je v pozdravnem govoru dejal ivanški župan Jernej Lampret - Občina Ivančna Gorica je bila pokrovitelj prireditev - je pozdraviti predvsem dejstvo, da so Višnjani svoj praznik obeležili z delovnim uspehom. In imajo kaj pokazati. PODARIL SLIKO - KS Višnja Gora, katere predsednik je Matjaž Zupančič (na levi), je ob praznovanju podaril sliko akademski slikar Leon Koporec (na desni). V sredi je voditeljica programa Janja Omahen. (Foto: L. M.) Bolj ne morejo pohiteti Most čez Mirno na Puščavi bo zgrajen predčasno, morda že v poltretjem mesecu - Gradisovci zatrjujejo, da hitreje ne gre PUŠČAVA - Odgovorni možje ljubljanskega Gradisa, ki gradijo most čez Mirno na regionalki na Puščavi, so nam pretekli ponedeljek povedali, da računajo dokončati okrog 30 milijonov tolarjev vredno naložbo (investitor je Direkcija RS za ceste) vsaj dva tedna ali morda celo pol meseca prej, kot so načrtovali. Za takšen objekt je po normativu sicer predviden rok izgradnje 3 Mirno pri Martinji vasi. So pa pred zaporo ceste na Puščavi naredili posnetke oz. kataster dosedanjih poškodb obvoznice, da bi bilo ob zaključku del, predvidoma sredi avgusta, lažje skleniti dogovor o (morebitnih) potrebnih popravilih na obvoznici. p. PERC V treh letih so lepo obnovili 520 let staro mestno hišo, v kateri bo svoje prostore poleg KS imela še knjižnica, turistično in upokojensko društvo. Predsednik KS Matjaž Zupančič je povedal, da je celotna obnova stala 14 milijonov tolarjev (ivanška občina je prispevala milijon), pritličje in podstrešje pa ostajata še nedokončana. Sejno sobo od petka krasi velika slika domačega akademskega slikarja Leona Koporca z motivom samega mesta, ki jo je umetnik ob tej priložnosti podaril. Višnja Gora premore tudi nov grb in zastavo, obnovljen je Valvasorjev vodnjak, bogato zgodovino mesta pa je mogoče dobro spoznati v zborniku z naslovom V Višnjo Goro, ki gaje na prireditvi na kratko predstavil njegov odgovorni urednik Pavel Groznik, predsednik tamkajšnjega turističnega društva, ki se je za pomoč pri ureditvi zahvalil predvsem Anici Petrič, Mi- haeli Zajc Jarc in Francu Godeši. Pohvalno je, da ga je v teh dneh dobila vsaka višnjanska domačija brezplačno. TD je ob praznovanju izdalo novo razglednico Višnje Gore s štirimi fotografijami Marjana Travnika, sami krajani pa so sodelovali tudi pri postavitvi razstave višnjan-skih znamenitosti, na kateri je bilo na primer mogoče videti tudi star boben, s katerim so še v tem stoletju v mestu naznanjali pomembnejše dogodke. Razstavljena so bila tudi dela nagrajencev. Slovesnosti so se domiselno odzvali tudi v VIZ Višnja Gora, kjer so spekli slastno torto v obliki novega višnjanskega grba. Seveda praznovanje ne mine brez kulturnega programa. V petek, ko je program prijetno povezovala Janja Omahen, ga je prispevel domači cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Jevnikarja. V soboto pa je osrednjo prireditev na Mestnem trgu vodila domačinka Darja Groznik. Prireditev po zamisli Anice Petrič so popestrili KD Janez Cigler iz Višnje Gore, zborček domače osnovne šole, folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični s spletom dolenjskih in prekmurskih plesov, najbolj prisrčni pa so bili malčki iz vrtca Polžek v narodnih nošah. Obiskovalci so se kasneje lahko poveselili še na veselici, ki jo je pripravilo tamkajšnje gasilsko društvo. Svet KS Višnja Gora je najzaslužnejšim na različnih področjih podelil priznanja. Prejeli sojih: Janez Dremelj, Melita Garvas, Štefan Horvat, Janez Kastelic, Leon Koporec, Marica Pilko, Angelca Škufca, Jernej Lampret in Občina Ivančna Gorica, Martin Udovič, Jože Pušlar ter domače gasilsko, turistično in kulturno društvo, GD Vrh nad Višnjo Goro in GD Kriška vas, OŠ Stična - enota Višnja Gora, VIZ Višnja Gora, vrtec Polžek in domači cerkveni mešani pevski zbor. L. MURN Opojne zlatice ni nikjer drugod Dializni center za Posavje v Sevnici? Na svetu uspeva ta strupena rastlinica le v Zasavju (do Lisce) - Na 5. poletni šoli -Posavje skupno ognjišče 98 delavnice o rastlinicah v Posavju, ilustraciji in eseju Zaposloval bi 25 delavcev - Prostorska stiska INDE Sevnica SEVNICA - V prijetnem ambientu sevniškega gradu seje preteklo soboto končala 5. poletna šola “Posavje - skupno ognjišče 1998”. 30 udeležencev, od tega polovica “veteranov”, prvič prve tovrstne šole oz. delavnic iz drugih slovenskih krajev oz. regij od Kopra do Maribora ter mentorjev je strnilo vtise druženja gostom in svojim sorodnikom. Vsebinsko zasnovo letošnje li- polliterarna zvrst, a tudi odnos do MOST NA PUŠČAVI - Konec prejšnjega tedna so delavci ljubljanskega Gradisa namestili opaž in armature, v ponedeljek pa so že z betonom zalili celotno ploščo (na posnetku). Takoj zatem so se lotili opaženja hodnikov oz. pločnikov, na obeh straneh mostu. Gradisovci so znova zatrdili, da hitreje takega mostu ne morejo zgraditi; zaradi tehnologije dela povsem zadošča okrog 12 delavcev in enoizmensko delo. Zahvalili so se za dobro sodelovanje novomeškim vodarjem, sevniškim ribičem, Elek-tru in Telekomu. (Foto: P. P.) terarne delavnice, ki jo je vodila prof. Alenka Žuraj, ravnateljice srednje šole Sevnica, kjer so udeleženci našli toplo streho za slab teden, so tokrat posvetili eseju. Spoznali so, da je esej sicer sveta, je način živetja. Poudarili so tudi odgovornost posameznika, še posebej izobraženca, do okolja, v katerem živi. Likovna delavnica - znova jo je vodil sevniški akademski slikar Gradisovci obnavljajo tudi 24 let stari most čez Savo v Krškem, kjer gre za približno desetkrat večjo naložbo istega investitorja, precej bolj zahtevno, ker poteka obnova ob dvosmernem prometu. Mnogo lažje je seveda delati ob polni zapori prometa, kar pa gradbincem le redkokdaj uspe prepričati pristojne. V primeru gradnje mostu čez Mirno na Puščavi so dobili soglasje obeh sosednjih občin, sevniške in trebanjske, za obvoznico čez Pijavice in Hrastovico. Zatorej pravijo, da ne morejo biti prav nič krivi, če nekateri vozniki uničujejo manjši most čez POLETNA ŠOLA - “POSAVJE, SKUPNO OGNJIŠČE 98’’- “Najtežje pri vsej zadevi pa so življenjskost, polnost, moč, naboj in iskrenost ilustracije, kije že itak bolj zgoščena v primerjavi z linearno podajanim tekstom. Bralec - gledalec pa ti bo sodnik pri tej igri 'med dvema ognjema ’, kjer si žoga podajata tekst in njemu pripadajoča slika, "je ponazoril Alojz Konec (na posnetku desni s svojo skupino) dileme likovne delavnice. (Foto: P. Perc) Krmeljčani o 9-letni osnovni šoli Vodstvo krmeljske osnovne šole, starši in krajevna skupnost enotni v podpori uvajanja 9-letne osnovne šole s po enim oddelkom 1. in 6. razreda v šolskem letu 1999/2000 prof. Alojz Konec - je uvedel udeležence v skrivnosti ilustracije kot spremljevalke literarnega dela, bodisi romana, novele ali gledališkega sinopsisa. Konec je poudaril, daje ilustracija dvakrat vezano likovno delo: navezuje se na obravanavno besedilo in je hkrati zavezana mnogim zakonitostim samega likovnega jezika. Ilustracijo zakoličujejo svoboda, radovednost in zakonitosti. Samo v Zasavju (do Lisce) uspeva endemična opojna zlatica pa nikjer drugje na svetu, je opozoril prof. biologije na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika, Dušan Klenovšek, mentor oz. vodja delavnice, ki je obravnavala rastlinice v Posavju. Le starejši ljudje se morda še spomnijo, da so liste opojne zlatice pošiljali v pismih sinovom ali bratom v nemški vojski. Njihova strupenost jih je marsikdaj namesto v strelske jarke napotila na bolniško posteljo zaradi mehurjastih opeklin! Klenovšek je opomnil, koliko rastlinic še ne poznamo; skoraja vsi, denimo, vedo za kraljevsko modrino encijana okoli cerkvice na Lovrencu, precej manj pa za njegovo drugo ime - Cluzijev svišč... Direktor sevniške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Tone Koren seje zahvalil vodji poletne šole Posavje, skupno ognjišče 98, Alenki Žuraj, obema mentorjema, vsem udeležencem, podjetju KIN Sevnica za izvedbo in izrazil prepričanje, da se bodo radi vračali v te kraje in tod morda tudi ostali po končanem študiju. Sobotni večer so zaključili ob občutenem petju Stanke Macur. P. P. SEVNICA - Tukajšnje INDE (Invalidske delavnice) zaposlujejo 15 invalidov, tudi iz Jutranjke, Kopitarne in Tanina. Občinski svetnik Franc Pipan (ZLSD) je menil, da bi jim bilo potrebno zagotoviti boljše delovne razmere. Ker so se že pogovarjali s sevniškim županom glede prostorov v zdravstvenem domu, je Pipan predlagal, naj bi pogovore pospešili in bolj pomagali prizadetim ljudem. Vodja oddelka za družbene dejavnosti pri sevniški občini Jože Maurerje glede pobude svetnika Pipana pojasnil, da so se že omenjeni invalidi vključili v INDE Sevnica na pobudo in ob sodelovanju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Invalidi iz omenjenih pdojetij ostajajo v svojih pod- jetijih, ki jim zagotavljajo tudi delo. Prostori, v katerih delujejo INDE, so premajhni in neprimerni tudi zaradi stopnic. V okviru INDE pa za nameček deluje še VDC -varstveno-delovni center. Na občini vidijo za razrešitev prostorskih zagat kot eno od možnosti tudi delni najem in delni odkup prostorov v prizidku sevniškega zdravstvenega doma, v spodnji etaži. Hkrati naj bi izpraznili vse dosedanje prostore INDE. Med pogovori o tej možnosti pa se je pojavil sila zanimiv intere- sent za odkup celotne zgornje etaže v prizidku zdravstvenega doma, kjer bi ustanovil dializni center za Posavje. Če bi uresničili ta projekt, bi Zdravstveni dom Sevnica prostore v spodnji etaži uredil in uporabljal za svoje potrebe. Novi center bi zaposloval 25 strokovnih delavcev. Po besedah Jožeta Maurerja so pogovori s skupino podjetnikov oz. zdravnikov, ki že imajo tovrstne izkušnje, za ustanovitev regijskega i. Zato bo dializnega centra še v teku_______ potrebno z ustrezno rešitvijo prostorske problematike INDE nekoliko počakati. P. P. KRMELJ - Na krmeljski osnovni šoli deluje projektna skupina, ki pripravlja prehod oziroma simulacijo za prehod na program 9-letne osnovne šole. V njej je tudi predstavnica staršev. Že več let so pripravljali zgibanko, kije obveščala starše, kako poteka življenje in delo na njihovi šoli. To pa so še posebej predstavili v publikaciji v šolskem leti 1997/ 98. Ravnateljica krmeljske šole Berta Logar pravi, da staršem omogočajo, da dobro presodijo, kakšne razvojne možnosti bo imel njihov otrok na tej šoli. Svoje pomisleke lahko starši posredujejo vodstvu šole na govorilnih urah in tudi na odprti telefon. Krmeljska šola bi se rada vključila v poskusno uvajanje v program 9-letne OŠ v šolskem letu 1999/2000 z enim oddelkom 1. in 6. razreda. Program bi izvajali v prostorih vrtca in šole. Večina otrok male šole, torej sedanji učenci 1. razreda so na šoli že zdaj od 6.30 do 15.30, večina otrok (73 odst.!) L, 2. in 3. razreda pa je vključena v podaljšano bivanje. Že v sedanjem 1. razredu se pre- pletata igra in učenje, po teh merilih pa so že tudi v preteklosti urejali bivalno in učno okolje za učence in njihove učitelje. Ob ustrezno urejenih oz. opremljenih prostorih pa imajo ob krmeljski šoli in vrtcu več kot 5000 m2 travnatih in asfaltnih površin. Imajo na novo opremljeno otroško igrišče. Na višji stopnji pa je za 4., 5., 6., 7. in 8. razred na voljo 9 učilnic, knjižnica in še štirje delovni kabineti. Z malo več denarja bi lahko pridobili še manjši kabinet. V tem šolskem letu so zamenjali dotrajano električno napeljavo, pobelili vso šolo in uredili stopnišče. Posodobili so računalniško učilnico, se priključili na internet, v kratkem pa bodo pridobili še dodatno računalniško Krmeljska šola nima vozačev in bodo s pomočjo krajevne skupnosti z izgradnjo pločnikov zagotovili varne poti še do Gabrijel in Hinje. Do vseh objektov, ki so predmet poskusnega vključevanje v devetletko, pa so poti varne poti že zdaj. Ravnateljica Logarjeva posebej poudarja, da delavci, ki bodo poučevali na devetletni šoli izpolnjujejo kadrovske pogoje, da “imamo ustrezen kader za 28 iz-birih predmetov, torej bomo imeli učencem kaj ponuditi”. Učenci šestletniki imajo pravico do brezplačnega prevoza. 71 odstotkov učencev prihaja v vrtec s starši že ob 6.30, ti pa bodo tako hodili, kot je pokazala anketa med starši, tako tudi v 1. razred. Krmeljčani se lahko pohvalijo, da imajo že 20 let urejen šolski okoliš. Podporo za svoje načrte imajo ne le v kolektivu in kraju, temveč tudi v šolskem ministrstvu in zavodu za šolstvo. opremo. 9. SREČANJE INVALIDOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE - Na Mirni se je preteklo soboto zbralo na tradicionalnem, že 9. srečanju 420 invalidov (na posnetku) iz črnomaljske, grosupeljske, kočevske, metliške, novomeške, ribniške in trebanjske občine. V imenu organizatorja, Društva invalidov Trebnje, je predsednik Milan Turk izrazil upanje, da bodo tisti, ki “imajo v rokah instrumente" bolj prisluhnili njihovim tegobam. Na srečanju sta bila tudi poslanca državnega zbora (DZ) Jože Možgan (SLS), predsednik komisije za invalide pri DZ, in Ciril M. Pungartnik (LDS), član te komisije. Pozdravil pa jih je tudi pokrovitelj tokratnega srečanja trebanjski župan Alojzij Metelko. (Foto: P. P.) NE PO POLŽJE - Ob praznovanju 520-letnice pridobitve n®’ stnih pravic so se Višnjaiji dob1' izkazali. Čeprav jih poznamo “polžu” in čeprav tudi sami p® znajo, da se je pri njih marsiH premikalo po polžje, pa tega n( moremo reči za zajetni in p®j gledni zbornik, ki so ga izdali tej priložnosti. Prav hitro so S1 pripravili, in tako zdaj nikon®* ne sme biti težko spoznati to s® ro zanimivo mesto z bogato p® teklostjo. Bralec pa ne more kaf da ne opazi, da so večino prispevkov spisale ženske. Ne govori/ zastonj razni reki, da so marljivejše od moških. Očitno velja6' tudi za Višnjo Goro. . PISEC IN PODPIS DRUGI' - Prejšnji teden smo povedali,®| je bivši svetnik LDS Franc Golit je bivši svetnik LDS Franc uoi» ! ša v nedavnem pismu pripombi/ predlogov občinskemu sveta' r ■ — ■ ^t-- ■ - . rokopisni obliki podpisal s svoj; pisavo kar strankarskega kok? Franja Rajha, kar je izpadlo vJS moni cmoonn tso i A fTICl* r ranja Kajna, Kar je izpaaru »• manj smešno. Do tega pa je fflel da prišlo zato, ker jim sekretar! občinskega sveta ni zagotovi oocinsKega sveta ni zagou>" administrativne pomoči pri p' tipkavanju, za kar je sicer pov< jena. Očitno seje to zgodilo/ je bila prejšnja sekretarka v o hodu na porodniški dopust, no' ki ta mesec že odstopa s te fl> cije, pa očitno tega časovno zmogla oziroma za to ni dobi naročila. V LDS so razočarani,1 bi moralo doživeti še preg« na občini nepooblaščeno d množevali in delili nekateri “Sicer ni jasno, kako bi lahki tem pisalo v Krjavljevih iskrica! menijo. Trebanjske iveri PIVOVARNA - JurgličevP^ de iz Prelesja pri Šentrupertu! podjeten možak. Kot kaže, J družinski obratovalnici za delavo kovin kmalu prinašala k1 nekaj soldov še pivovarna s p** * * * v®/ co. Jurgličevi jo bodo seve11 odprli, takoj ko bodo imeliv G kah vse potrebne papirje, do te“ pa očitno ne pelje kratka pot, j® ti varjenje piva je živilska dej3’ nost, kjer so predpisi prccf drugačni kakor za “šlosaraj”, pa Polde že dal prijateljem r. skusiti pivo, ki ga je zvaril P‘| Ij nemški licenci in recepturi, i°: bi: naj bi bili prijetno presenečaj Da Bomo videli in se skušali pff; (e pričati.. Ija RAZŠIRITI CERKEV $ fr OZVOČENJE - Če bodo dog0” J? ki, kakršen je bila nedeljska n°' maša salezijanca Marjana K movška v Šentrupertu, povzro® takšen množičen obisk cerk'^ bodo morali razmišljati o p® , Čanju za tak majhen kraj*? ogromne cerkve. V nedelj®// namreč mašo veliko ljudi l®^! spremljalo le po dobrem ozvujjj nju na osrednjem trgu. Pa 1 * stran! Drži pa kot pribito, --1 bilo mnogo ceneje in bolj preP1^ sto namestiti še več zvočni^ sicer pa je dosti Šentruperča® j in drugih krajanov tudi to)” stiskalo pesti za svojega priljue Ijenega župnika Janeza Vidic8’ | je moral spet v bolnišnico. Sevniški paberft. ČRNA GRADNJA - Ko"; junija seje iztekel rok, do katdjj ga bi moral Franc Meke, lasl ' picerije Plus na Glavnem trg8' soseščini gostilne Plauštaj"^ porušiti na črno dograjeni oh)” ali pa pridobiti ustrezno d®6/ mentacijo. Oboje gre očitno v* ko počasneje, kot je pote* . akcija v silni č r n ogra d i t c 1 j s k iv i(i mi Tn n*» dtp nn malp.m na 2' , . To ne gre po malem na le nekaterim tržanom, ampfU temu postopku čudita vsaj ® občinska svetnika - Lojze šček (SLS) in Marjan Zid8' (LDS)... j ŠOLA NAPRODAJ - boštanjske osnovne šole, ki1,1 ,, v uporabi od leta 1996, odk®G zgradili v Boštanju novo osn° , šolo, niso v dveh letih uspeli G dati, so pa Občinarjem sedanj1 . jemniki stare šole llgiti, i# galanterija in tekstilni izd® i Pavla Judež, s.p., ponudili od% ____________,_.r.,r______ odk^ šole, stoječe na parceli v iz*> 632 m2. Cenilna vrednost oW£ ta, ki se bo najavili dražbi P0®« la kot izklicna cena, 8.035.980 tolarjev. Domači®'p bi nič nasprotovali, če bi p°Gi šola last dosedanjih najetnn' j bojijo pa se, da je zadaj mahi® j ja in da bi stavbo odkupi k®) j Šiptar, ki bi se zadnji hip P1'! s torbo, polno denarja... DOLENJSKI LIST A Št. 27 (2550), 9. julija 19*J I Krške novice 1 Renta na rento po- J ^ACA - Krška občina je boga-;} ^občina. To potrjuje njihov 3,3 . ^ilijarde težki občinski prora-j ^Un> ki si ga lahko privoščijo, saj t H0Wvajo rento od nuklearke. '“Sprav so mnenja o upraviče-t nost' tako visokih številk delje-i j13’ pa pesimisti res nimajo raz-; °Sa za črnoglede napovedi in J ? okovanje župana. Kajti kaj . ttialuselahkozaodi. daiimbo r , v,*uvaiijc župana, ivajii Kaj kmalu se lahko zgodi, da jim bo f a Priskrbel še eno močno rento j na račun odlagališča komu-:| naJnih odpadkov v Vrbini, ki i nai bi zaradi počasnega izvaja- J3 DroipVta clriir»nf» lAocavclrp TJ zaraai pocasneg "J3 projekta skupne posavske aePonije za nekaj čas r^njc nekaj časa “začas-110 postala kar regijskega po-®ena. Če se bo seveda gospod : °dopivec strinjal. : . v SLOGI JE MOČ - Nič 1 cudtiega, če se institucije moči i 'e8ijskega odločanja vse bolj \ 0riCentrirajo v krški občini, ko i 5a tamkajšnji funkcionarji ve-■ kako se tej reči streže. Ker i ®~o, da je v slogi moč, se pri 1 _ a|očanju o pomembnih rečeh tj ednozberejo v velikem številu <] Pr konkurente iz preostalih ;j . ea občin kratkomalo pohodi-• t°' ?ekaj takega je bilo opaziti 1 pUd> na zadnji seji Sveta regije t °savje v ustanavljanju, ko je za *: po sedelo kar osem Krčanov, jj ®vničanov in Brežičanov pa t -|^Paj komaj za polovico te J 'Zgubljeni pod gor- ruu uu \ z\NCl - Podgorjanska vinsl nesta vodi tudi skozi krško obe > toda z označbami in ustre ________. • —~ ov gUSl, KI Ilci pilllici 15) Posamezne turistične kmeti *j de£jeP0trdil°Pre/eklip01 . jcn ko niti obcinskm mozi ji ko n iti oncinskm n* J : .UsPelo iz prvega poizkusa m CaLe^en‘če vinotoč v Jabla i ^orda pa kažipotov i J "^riOmu nortnuii; - lil ^en°tna niso postavili [ J1 ntr?3 bi si izgubljeni g t’ .^fskanjem prave poti og 1 vimveč naravnih lepo u atah ('1 i t\ rvv 110vec naravnih d p stali čimbolj žejni. Cs ovo v Brežicah '1 f\ Ua?M1sija ZA poprav-' A. JE IMEN - Brežiško ko- (i « preimenovanje ulic in ve]'l 'i’ k' Je že pred leti opravila ■C vei . J. m je ze preu leu upiavna delo, bi kazalo znova oživili N'n nekoliko “modificirati”, d bi ^est0 izmišljanja novih imen J (j, ® morala ukvarjati s popravit Jem starih, kakršno je videti i ra /acl« izhodi!6- fotografiji, posneti IZ vasi’ podobno oDflna koncu Skopic, kjer tabla tam žive “skopi..” 1 ZaV5:,IJO S1- ROMUNŠČINE -" dri^,.1 vse večjga števila tujih f taD?,V * * * * ian°v, ki se skušajo pritiho-(i obrn' -v na'^° državo (letos so jih ,il ljudi?0,'.organi prijeli že 330), se i.' Pteh ’ k' živijo v blližini mejnih i(' 0b"C!dnv Dobova, Rigonce ir SyQjiž-Ja vse bolj zaskrbljeni za ( Podp' Varnost in imetje, saj se ji 8Unc Stoma zg°di. da si kak he- ji ki "a«nov. Toda so tudi takšni M ~ V ‘ »uua su iuui uiknii aii)-. “udnih gostov ne bojiji * se raje intenzivno učij obrj.^.-eiue, ki je na onmejnei sPur- u z*asti ponoči glavni jezi J>šč, ine, ki je na obmejnen °razum icvanja. *-«.-» «.1 audi ' sa tudi pri Kmečki druž-bi, in sicer v Kmečke®1 skladu 1, d.d. Vpisovanj0! certifikatov bo mogoč£| do 29. avgusta 1998 ®a sedežu Kmečke družbe' Ljubljani, Stegne 21, ka' kor tudi na vseh pošta11 po Sloveniji. i Strokovni posvet ob pripravi zakona LJUBLJANA - Z namen0* da bi jeseni v parlamenta1 razpravo prišel predlog za* o spodbujanju enakomerna regionalnega razvoja, ki usklajen tako z zahtevami v ropske unije kakor tuditlS j na katere bo zakon vplival v ‘ hovem vsakdanjem življenj® deluje Sklad za regionalni rJj iP1 • Poleg projekta modernizacije se v nuklearni v Krškem pripravljajo na izvedbo več investicij, ki so prav tako namenjene za dvig varnosti, od vgraditve sistema za detekcijo nezadostnega hlajenja sredice reaktorja, varnostne indikacije nivoja vode v reaktorski posodi, vzorčenja reke Save pri Brežicah do priprave na zamenjavo enega glavnih transformatorjev. Poleg tega imajo v NEK izdelano že tudi projekcijo investicij za naslednje desetletno obdobje. voj in ohranjanje poselje®1^ slovenskega podeželja s J žem v Ribnici prejšnji totf j Ljubljani pripravil strokovna, svet na temo “Regionalni in celovit razvoj podeželja • V dopoldanskem delu dnevnega posveta so izlto®1^ za razpravo dali ministe1 Marjan Senjur, Ivo Piry, Igor Strmšnik, mag. Franc , ter predstavnik EU Piere S® lekens, sledile so terna15 delavnice, posvet pa se )e^ ključi po uvodnem nagl,v j/ t 1 1 1 DOLENJSKI LIST državnega sekretarja - ^ Klančarja z razpravo o p° jenih dokumentih. T Tl ^ A i. - • -flTC*. . .. ’ T TBllimiBrilli lTfTI----- J PESKOKOP KOT VODNI BIOTOP - Ko je pred kratkim črnomaljski Begrad prenehal izkoriščati peskok Velikem Nerajcu, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto dal pobudo, da bi ga | nadomestni vodni biotop in ne kot kmetijsko zemljišče, kot narekuje rudarski zakon. Že kmalu se jc P°r J ' kako prav so imeli na zavodu. Prav peskokop je zgovoren dokaz o plitvem belokranjskem krasu, saj v nastaja jezero. Zelo hitro so si v peskokopu našle novi dom številne živali in rastline, zato bo pravi raj ,U.J I naravoslovce. Sanacija peskokopa, pri kateri Begrad vzorno sodeluje z Zavodom za varstvo naravne in kU j/j dediščine, bo končana letošnjo jesen. Takrat bo zavod izdal tudi zloženko o tej pomembni pridobitvi na cn | krajinski park Lahinja. (Foto: M. B.-J.) 8 DOLENJSKI LIST KOMENTIRAMO Blišč vinskega sejma bledi Pretirana zaprtost trga nam dolgoročno najbolj škodi PRIPRAVE NA ETOLOŠKI SIMPOZIJ V ČATEŠKIH TOPLICAH ČATEŠKE TOPLICE - Slovenka veterinarska zveza in nekatere ruge kmetijske ustanove vključno . Ministrstvom za znanost in tehno-j pripravljajo za čas od 24. do t septembra letos v Čateških loplicah pomemben mednarodni 'Mpozij iz uporabne etologije, to je i e o počutju in obnašanju živali ,er vplivu življenjskih razmer nanje, i „alere pomen se zelo povečuje. J Pomnimo samo na prenatrpane rm.o in pitališča, na nehuman pre-bivali v poletnih meseeih ter na n.?ge druge stresne okoliščine, ki ,.° J'm izpostavljene nemočne živa-| ' Organizator simpozija zaproša i “rje prispevkov, naj do sredine tn • P°kljej° naslove svojih refera-A' • konca avgusta še njihove ’ /''“eke na Slovensko veterinarsko <20, sekcijo za etologijo, Ljublja-na’ Gerbičeva 60. nova številka PERUTNINARJA PTUJ - Eno najuspešnejših šlo-•enskih podjetij Perutnina Ptuj i ,. aja tudi svoje glasilo. Pred krat-j je izšla tretja številka Perutni-j drJa, v kateri so predstavili dan srhitnine, ki so ga imeli zaposleni 'U' junija na letališču Moškanjci, j Pot*jin uspehe, ki so jih dosegli na Adnarodnem sejmu prehrane in 6. i dnevi 'grehu, sodelovanje z Romunijo makedonske perutninarske e pa tudi njihove športne igre. [NOVOMEŠKE TRŽNICE ^ ponedeljek je bila ponudba a tržnici zelo dobra. Branjevke ^Prodajale: papriko po 150 do .^tolarjev kilogram, krompir po do 100, paradižnik po 220, ku-M>re po 150, bučke po 150 do 200, A*ji fižol po 300 do 400, peso po J r": hob po 600, zelje po 120, blit-I sL'n šP‘načo po 300, česen po ,uu. čebulo po 200, kolerabo in r"“nček po 200, nadzembo kole-3(lnn'c° po 300, grah v zrnju po 2lln’v str°ku po 600, radič po lisičke po 1000, orehe po 800 *t)00, borovnice po 600 koza-ec- breskve po 250 do 350 kilo-rfige po 500, jabolka po 120 ’ b ruške po 200 in ribez po "tolarjev kilogram. Nekdanji blišč ljubljanskega vinskega sejma, v strokovnem pogledu ene najpomembnejših vinarskih prireditev v svetu, je že pred leti začel bledeti, vendar si tega nismo hoteli priznati. Pomagala ni niti premestitev termina s konca dopustniškega avgusta na bolj primeren začetek junija, dokler se ni letos še bolj jasno pokazalo, da sejem nazaduje in da vinarjem prinaša izgubo, predvsem pa več skrbi kot veselja. Kot usodna se je na prvi pogled izkazala zahteva vinarjev, da je potrebno spremeniti zasnovo sejma in iz največje slovenske “veselice"z več kot 50.000 obiskovalci narediti specializirano vinsko prireditev, namenjeno predvsem stroki, to je vinogradnikom in vinarjem, ter seveda prodaji na debelo. Prav žalostno je bilo letos videti napol prazne paviljone in stojnice pa tudi število razstavljalcev iz Slovenije in soudeleženih vinskih dežel se je zmanjšalo, kar mora dati misliti vsem, ki jim je kaj do razvoja vinogradništva kot naše paradne kmetijske panoge. Potrebno je poudariti, da manj uspešen sejem ni le odraz njegove zožitve in odprave “veselice”, temveč da so vzroki globlji in upravičeno vzbujajo skrb. Slovenski vinski trg se je zaprl vase, se, kolikor je bilo le mogoče, zavaroval pred tujo konkurenco in povišal cene. Od 103 milijonov litrov vina lanskega pridelka ga je namreč še pol neprodanega, v izvoz pa ga gre zanemarljivih nekaj odstotkov. Na naših prodajnih policah ni tujih vin, zato DVOJNA ŠTEVILKA LOVCA LJUBLJANA - Lovska zveza Slovenije je pred kratkim izdala dvojno številko svojegaglasila Lovec 7/8. V uvodu Janez Černač razmišlja o našem lovstvu na prelomu tisočletja, o novih izivih in tudi o spremembi organiziranosti. V bogati številki so med drugim objavljeni tudi prispevki o kozorogu v Sloveniji, o skrivnostni nočni ptici prlivki, o solidarnosti med svizci, divjem prašiču, pa o zgodovini lovskih psov, afriškem lovu v Zimbabveju ter še o mnogih drugih aktualnih vprašanjih in dogodkih, kot so praznovanja visokih jubilejev lovskih društev širom Slovenije. 7. ŠTEVILKA KMETOVALCA SLOVENJ GRADEC - Izšla je nova, že 7. lrtošnja številka Kmetovalca, strokovne revije Kmetijske svetovalne službe Slovenije. V tej številki pišejo o krompirjevi plesni, objavljajo reportažo iz priznane tovarne traktorjev Steyer, potem je tu tudi zapis o plemenskih bikih, test pluga Lemken, predstavljena je inovacija - trosilnik trave, na koncu pa so recepti za pripravo mladega krompirja. kmetijski nasveti ^Ojlet kmetijskega inštituta Kmetijstvo in okolje(S) r‘ Andrej Šalehar: Bomo ohranili krškopoljskega prašiča? ty dobi razcveta genetskega inženiringa postaja genetska kršr°Vrstnost vse pomembnejša. Odtod povečano zanimanje za ,( (^Aopoljskega ali črnopasastega prašiča, po domače tudi J l^.jOpoljca, ki je naša edina slovenska avtohtona pasma prašičev. terSp ^P°'jski prašič je ekstenzivna pasma, ki jo odlikujejo ncka- g0?biološke značilnosti, kot so izredna odpornost, dobra prila-Pri J'v°st na skromne rejske razmere ter izjemna kakovost mesa, iCerneea zlasti za suhomesnate trajne izdelke. V letih 1970-ii, 7. je bila ta pasma bolj kot kdajkoli prej prepuščena sama sebi J1 bila deležna nikakršnega načrtnega rejskega dela. ta “tih 1990-92 so bila opravljena prva poizvedovanja o ostan-K krškopoljskega prašiča na Gorjancih, na območju Brežic in grškega p0|ja. Ugotovljeno je bilo, da je ostanek nekdanje H T.žne reje zelo neizenačen, in kar je še hujše: v veliki nevar-da za zmeraj izgine, izumre. To se seveda ne sme zgoditi, iveri C organiziranih troje vzrejnih središč v okolici Brežic, Odi ■ na so bila osnovna rejska dela in dokumentacija ter rejska t^°lra P° zunanjosti živali. Podatke o krškopoljcu so vnesli v jjtalnike genske banke pri FAO, EAAP, v ZDA in drugam. kt{,a osnovi pregleda rejskega stanja prašičev slovenske pasme | da *c°P°ljski prašič in dosedanjega rejskega delaje moč sklepati, sJL'je reja prašičev te pasme kljub vsemu ohranila in da se je krškopoljskih prašičev v treh vzrejnih središčih na širšem tCj °čju Brežic celo povečal za 15 odst. Številčnost gnezda pri Pasmi prašičev je sorazmerno velika, žal pa je preveč tJ^fojemh pujskov, kar je predvsem posledica slabih rejskih Celotna populacija pasme je močno inbridirana, zato je tj ebno preučiti možnost osvežitve reje. Z rejskim delom je tre-5i aadaljevati, država pa mora ohraniti denarno podporo vzrej-s(‘n središčem. Krškopoljska pasma prašičev to zasluži, saj je %0nina» dobro izkorišča voluminozno krmo, slabše - vendar ne tiožcnja, upravni or-Hza '?da odločbo o denaciona-i|*Cli.L Niso pa to pravni na-n^n'ki upravičenca. Zakon pra reč vzpostavitev lastninske O«* na podržavljenem vejhnem zemljišču izrecno cio n? pravico uporabe dena-t0 . alizacijskega upravičenca, sa 1® Prejšnjega lastnika, in vZnlS.Vlcm primeru je mogoča pjf^tavitev lastninske pravice \teJ pravni podlagi. I di neizplačanih plač in razlik v plačah. Po stari zakonodaji je bil trileten zastaralni rok za plače, po novem petleten. Sicer pa se okrog 70 odst. vseh tožb nanaša na denarne zahtevke, od plač do jubilejnih nagrad. Na leto vložijo ljudje pri njih 250 do 300 tožb, v posameznih letih pa so jih imeli tudi po 400, menjajo se le delodajalci Franci Cvelbar in delovne sredine. “Ko začne iz podjetja k nam prihajati vse več delavcev, je to znak neurejenosti in napoved najhujšega - zlom podjetja; tako je bilo v primeru Adrie, Pionirja in drugih,” razlaga Cvelbar. Trenutno so največ tožb, skoraj tretjino vseh zadev na sodišču, vložili zaradi razlik v plačah za nazaj delavci novomeške Avtohiše. Na novomeškem oddelku ljubljanskega delovnega sodišča ima- ja. V času šole pomagajo k prometni vzgoji in osveščenosti otrok tudi šole, potem sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge ustanove. Med počitnicami pa skrbijo za varnost otrok predvsem starši, zato jih želita Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za šolstvo opozoriti, da naj na otroka vplivajo s svojim zgledom in pravilnim ravnanjem v prometu, po- * Ker bo v poletnem času kar nekaj učencev dopolnilo 14 let in opravilo tečaj cestnoprometnih predpisov in si s tem pridobilo pravico voziti kolo z motorjem, starše opozarjajo, naj jim ne plačajo le tečaja, motorja in čelade, ampak naj tudi bdijo nad njimi in jih opozarjajo. tem naj ne precenjujejo sprosob-nosti svojih otrok in podcenjujejo nevarnosti, ki prežijo nanje na cesti, in naj poskušajo poskrbeti, da bodo otroci čim več časa na varnih površinah - igriščih, dvoriščih, zavarovanih poteh. Ponovno opozarjajo tudi na uporabo kolesarske zaščitne čelade, otroških varnostnih sedežev in varnostnici pasov v vozilu. J. D. IZSILJEVAL JE DENAR ŠENTJERNEJ -26. junija je 8-letni P. K. sedel na klopci na trgu v Šentjerneju. K njemu je pristopil J. S. in mu iz rok iztrgal denarnico. Fantič je denarnico vzel nazaj, nakar mu je J. S. začel groziti s pretepom, če mu ne da 100 tolarjev. Ko je J. S. opazil, da ima fantič v denarnici še 500 tolarjev, mu je ponovno zagrozil s pretepom. Medtem pa je prišel fantov oče, zato je J. S. vrgel denar na tla in zbežal. MOTORIST TRČIL V ELEKTRIČNI DROG DOLENJA NEMŠKA VAS -30. junija ob 1.20 se je na lokalni cesti Dolenja Nemška vas pri tamkajšnji osnovni šoli zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem. 19-letni U. J. seje peljal iz Trebnjega proti Dolenji Nemški vasi, zaradi neprilagojene hitrosti gaje začelo zanašati, zato je. izgubil oblast nad vozilom in trčil v električni drog. TRČIL V PEŠCA VELIKI TRN - 5. julija okrog 21.30 se je v Velikem Trnu zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval pešec. Voznik osebnega avtomobila 20-let-ni Z. J. seje peljal po lokalni cesti iz smeri Nove gore proti Velikemu Trnu. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše št. 1, kjer je oster levi ovinek, je pripeljal preblizu roba ceste in trčil v nasproti prihajajočega pešca, 57-let-nega Č. P. Pri tem je pešec z glavo močno udaril ob vetrobransko steklo in se hudo poškodoval. Policisti so za voznika odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 2.06 g/kg. jo trenutno nerešenih 195 zadev, vse pa so iz lanskega in letošnjega leta. Reševanje sporov zaradi prenehanja delovnega razmerja ima prednost, zato jih rešujejo v 3 do 9 mesecih. V Novem mestu je teh sporov okrog 20 odst. “Včasih so bili najpogostejši primeri prenehanja delovnega razmerja zaradi disciplinskih postopkov, danes pa zaradi trajnega presežka, v zadnjem letu pa je največ primerov zaradi 5 dni neupravičenega izostanka z dela,” pove Cvelbar. Dogaja se, da si nekateri delavci kar sami odrejajo dopust, in če jih potem 5 dni ni na delo, so ob službo. Cvelbar opozarja ljudi, naj se glede dopustov dogovorijo v službi tako, kot to od njih zahtevajo interni predpisi. Ravno tako velja za bolniško; če delavec ni dobil bolniške, pa meni, da je do nje upravičen, mora kljub temu na delo, glede nerešene bolniške pa se mora pritožiti na ustrezen organ, sicer je lahko ob zaposlitev, saj za izostanek z dela nima opravičila. Problematično je tudi sklepanje pogodb o delu za določen čas. Delodajalec jo lahko podaljša, če so za to zakoniti pogoji, med katerimi je tudi povečan obseg dela. Vendar mora delodajalec delavcu novo pogodbo ponuditi v podpis pred iztekom stare, kajti v nasprotnem primeru, če delodajalec nove pogodbe še ni ponudil v podpis, pa je klub temu prišel na delo, ko se je stara pogodba že iztekla, seje avtomatsko zaposlil za nedoločen čas. Če pa je delavec naknadno podpisal pogodbo za določen čas, to pomeni, da se strinja z novo pogodbo. “Velja to, kar podpišeš,” opozarja Cvelbar. Pogosto se namreč dogaja, da ljudje ne vedo, kaj so podpisali, vendar je potem prepozno, zato si pred pospisom kakršnekoli pogodbe vedno vzemite čas. Zelo pogosta vprašanja, ki jih ljudje naslavljajo na sodnika Cvelbarja, so tudi glede vračila delovnih knjižic. Delovna knjižica je javna listina in last delavca, delavec jo lahko da v hrambo podjetju, kjer dela, ali pa jo ima doma. Zato je brezpredmetno, da delodajalec delavcu grozi, da mu bo dal knjižico, saj bo zaradi tega delavec še vedno v službi, drugače pa je, če mu vroči odpoved delovnega razmerja. Prav tako delodajalec ne sme neupravičeno zadrževati delavčeve delovne knjižice. J. DORNIŽ NOV GASILSKI AVTO - Čeprav so gasilci škocjanskega gasilskega društva načrtovali nakup novega vozila čez dve leti, ko bodo praznovali 100-letnico delovanja, se jim je ta želja uresničila že prej. Minulo soboto so na za njihov občinski praznik predali namenu nov specialni gasilski avto, vreden 22 milijonov tolarjev. Pri nakupu avtomobila so pomagali krajani, obrtniki in podjetniki, občina in sponzorji, glavni sponzor pa je bila novomeška Krka, za kar se jim je predsednik škocjanskega gasilskega društva Franci Smrekar najtopleje zahvalil. Z novim vozilom bodo lahko ob majhni porabi vode in z manjšim številom dodatno usposobljenih gasilcev posegli v vsaki, še tako zahtevni reševalni akciji. Avto je blagoslovil inšpektor salezijancev, sicer domačin, Stanislav Hočevar. (Foto: J. Dorniž) POLICIJSKI SPUST PO KOLPI - V soboto, 4. junija, se je kar 650 policistov z rafti, kanuji in kajaki spustilo po Kolpi od kmečkega turizma pri Madroniču v Prelesju do Vinice. Med udeleženci spusta, ki ga je pripravil dolenjski klub mednarodnega policijskega združenja IPA, so bili tudi gostje iz Anglije, Danske in Hrvaške, policisti pa so medse povabili tudi družinske člane in prijatelje. Skupina udeležencev z državnim sekretarjem Borutom Likarjem na čelu je na veslanje odšla že dan prej. (Foto: I. V.) S PEUGEOTOM V TOVORNJAK BREŽINA-3. julija ob 15.17 seje K. I. peljal s peugeotom po lokalni cesti iz smeri Dečnih sel proti Brežini. Ko je pripeljal izven Brežine, hitrosti vozila ni prilagodil razmeram. Nasproti mu je pravilno po svojem pasu pripeljal voznik tovornjaka K. B. Ko ga je K. I. opazil, je začel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Zaviral pa je tudi voznik tovornjaka. Hudo poškodovan voznik peugeota je ostal vkleščen v vozilu, iz katerega so ga rešili krški gasilci. BREZ POŠKODB PRI PADCU Z DESETIH METROV RIBNICA - Petletni M. S. iz Ribnice seje, nič hudega sluteč, prejšnji ponedeljek igral na balkonu stanovanjske stolpnice na Knafljevem trgu. Ko je stopil na leseno polico, nameščeno na ograji, da bi gledal otroke, ki so se igrali na dvorišču, je izugbil ravnotežje in padel na zelenico in na njej obležal. Na kraj dogodka so prihiteli ribniški policisti, rešilec pa je malčka odpelejal v UKC Ljubljana. DobiLje le nekaj prask, zaradi suma notranjih poškodb so ga tri dni v bolnici opazovali in nato spustili domov. AKCIJE VARNOSTNIKOV G7 NOVO MESTO - Varnostniki G7 sektor Dolenjska so čez vikend s strokovnim in učinkovitim delom pripomogli k večji varnosti ljudi in premoženja. 5. julija ob 19. uri sta varnostnika v Kettejevem drevoredu v Novem mestu prijela skupino vlomilcev, ki so že dalj časa na begu. Tega dne ob isti uri so sprejeli tudi alarem iz vrtca Metka v Kettejevem drevoredu in varnostnika sta takoj pohitela na kraj dogodka, kjer sta prijela tri Romune, ki so v vrtec vlomili skozi okno. V nedeljo ponoči je varnostnik pri kontroli Krkinega turističnega kompleksa v Dolenjskih Toplicah opazil neznanca, ki sta nameravala ukrasti motorno kolo, o tem je takoj obvestil policiste. V noči na ponedeljek sta varnostnika na območju Dolenjskih Toplic in Vavte vasi opazila več kaznivih dejanj in o tem obvestila policiste, ki so storilce kmalu prijeli. Poleg rednih nalog so varnostniki G7 Sektor Dolenjska varovali tudi več javnih prireditev. NEKDO JE ODPELJAL JUGA NOVO MESTO - 3. julija je Š. R. parkiral svojega juga 55 pred gostilno Windischer v Novem mestu. Avto je pustil nezaklenjen, ključe pa na sopotnikovem sedežu in odšel v gostilno. Nekdo je to izkoristil in se z njegovim avtomobilom odpeljal neznano kam. Iz Makedonije uvažali tudi drugi? Obravnava zoper Biro 5 in njegovega direktorja, ki ju obtožba bremeni gospodarskega prestopka zaradi kršenja embarga, še ni končana - Tokrat zaslišan Dušan Jovanovič NOVO MESTO - Obravnava zoper Biro 5 in njegovega direktorja Jožeta Papiča, ki ju obtožba bremeni gospodarskega prestopka zaradi kršenja embarga, ker naj bi leta 1994 kljub embargu uvažal žico srbskega izvora, se tudi minuli ponedeljek, ko seje senat novomeškega okrožnega sodišča glede tega sestal že tretjič, ni končala. Tokrat je bil na dolgo zaslišan Dušan Jovanovič, šef kontrolne skupine carinarnice Ljubljana. Kot smo že pisali, obtožba podjetju Biro 5 in njegovemu direktorju Jožetu Papiču očita, naj bi storil gospodarski prestopek zaradi kršenja zakona o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN iz leta 1992, s katerim so uvedli embargo na trgovanje s Srbijo, Črno Goro ter območji Bosne in Hercegovine, ki so bila pod nadzorom bosanskih Srbov. Dušan Jovanovič, šef kontrolne skupine carinarnice Ljubljana, je na vprašanje predsednice senata, zakaj so uvoz prvih 300 ton bakrene žice z enako uvozno dokumentacijo dovolili, drugih 64 ton pa ne, povedal, da vztraja pri pisnem odgovoru, ki ga je že pred tem poslal sodišču. Dejal je, da so prvi uvoz bakrene žice dovolili, ker so dobili uradno potrditev od makedonske gospodarske zbornice, da gre za njihovo bla- go, pri drugem pa te dokumentacije niso pridobili. Na kolutih so bile namreč pod praznimi nalepkami etikete, ki so govorile o izvoru srbskega blaga. Jovanovič je še dejal, da so se za prijavo odločili, ker je celo fa-brika Negotino sporočila, da je bila bakrena žica poslana v dodelavo v Srbijo, ker pa je bila zadnja operacija opravljena v Srbiji, to po tedanjih predpisih ni bilo več makedonsko blago. Na vprašanje Papičevega zagovornika, kje so navedeni pogoji, da se lakiranje žice šteje za bistveno dodelavo, je Jovanovič odgovoril, da je bilo to navedeno v uradnem protokolu. Sicer pa je poudaril, da se mora poreklo blaga dokazovati za vsako pošiljko posebej. Jovanovič je tudi povedal, da je pred embargom baker prihajal izključno iz Hrvaške in Srbije, potem pa iz Makedonije, na to jih je opozorilo tudi mednarodno telo OZN. Na vprašanje, ali je njihova carinarnica imela še kakšen tak primer, je odgovoril pritrdilno, vendar da v vseh primerih ni šlo za kršitev embarga npr. uvoz oplo-ščenih kablov s plastiko, radiatorje in zdravila. Ko so od Biroja 5 zahtevali pogodbo s tujcem, so jim odgovorili, da pogodbe nimajo, ker je bilo to po sistemu “videno-kupljeno”, prav tako niso imeli nobene speci- fikacije, saj bi morala biti cena bakra različna glede na debelino žice. Obdolženi Papič je sodišču predložil seznam slovenskih uvoznikov izolirane žice, po katerem naj bi bilo v tem času iz Makedonije v Slovenijo uvoženih 16.000 ton bakra. Zanimalo ga je, ali je bil še kateri drug uvoznik bakra opozorjen na ta • Na koncu je senat odločil, naj Dušan Jovanovič sodišču predoči vse dokumente, na katere se je skliceval na obravnavi, od republiške carinarnice bodo poskušali pridobiti pojasnilo, ali je bilo v tem času res uvoženega toliko bakra, kot je na sodišču navajal Papič, in ali je bilo podobno kot Biro 5 opozorjeno tudi še kako drugo podjetje, sodišče pa bo potem določilo tudi izvedenca. Obravnava je preložena način kot Biro 5. Vprašal je tudi, zakaj niso kot kršiteljice embarga prijavili Makedonije, češ da ima občutek, da gre v tem primeru le za gonjo proti Biroju 5. Jovanovič je brž pojasnil, da Papiča ni nikoli poznal in da nima ničesar proti njemu ter da je delal le po zakonu, tako kot je dolžan. Papičev zagovornik je predlagal, da bi sodišče moralo pridobiti še mnenje izvedenca. J. DORNIŽ 27 (2550), 9. julija 1998 DOLENJSKI LIST v Kranjec premagal dež in Stanglja Znana taktika ljubljansko - ptujskega moštva se je na državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu izplačala - Brestaničan je Štanglja ugnal tik pred ciljem sredi Gabrja Kejžarju četrti tek Veronike Deseniške Za najboljše le lažji trening KOČEVJE - Na Bregu pri Kočevju je bil v soboto v organizaciji maraton kluba Kočevje 4.tradicio-nalni tek Veronike Deseniške, kije štel tudi za pokal Slovenije. Med stotimi udeleženci je v absolutni konkurenci na 9.800 metrov tudi tokrat zmagal Roman Kejžar (Stop Team) in prejel 35 tisoč tolarjev, njegova prednost pred drugouvrščenim Živkom Romeom (AK Velenje) pa je znašala enajst sekund. Z enako prednostjo je med ženskami zmagala Zvonka Bregar (Radeče). Za svoj pokal so tekli tudi vojaki, prvič pa so se na dvokilometrski progi pomerili tudi kočevski podjetniki.Izidi absolutna kategorija, člani: 1. Kejžar (Stop team) 30:46,2. Živko (AK Velenje) 30:46, 3. Krempl (Naturi) 30:54; članice: 1. Bregar (Radeče) 40:28, 2. Bohinc (Krašnja) 40:41,3. Lindič (Šmaijeta) 42,31; moški do 30. leta: 3. Mohar (Loški Potok) 35:11; do 50. leta: 2. Ožanič (TSD Kostel) 34:42,3. Kocijančič (Mist-Kočevje) 38:25; slovenska vojska: 3. Žbogar (Moris) 41:38; podjetniki: 1. Miklič (Kam) 7:53. M. G. GABRJE - Izredno razgibana proga državnega prvenstva v cestnem kolesarstvu, ki sojo kolesarski delavci novomeškega Telekoma speljali v okolici Gabrja, je v vseh kategorijah močno razredčila tekmece, predvsem pa je v ospredje potisnila le zares najboljše. Vse skupaj je med popoldansko dirko članov začinil še dež, tako da so na spolzki ovinkasti cesti poleg moči odločali tudi pogum in dobre gume. Vsega tega Je imel očitno dovolj Brestaničan Igor Kranjec, kije tik pred ciljem 162 km dolge preizkušnje v Gabrju v ciljnem šprintu ugnal ta čas najboljšega slovenskega kolesarja. Kolesarji ptujsko - ljubljanskega moštva Perutnina Ptuj Radenska Rog so tudi tokrat ubrali svojo znano taktiko, ko pobudo prepustijo tekmecem, sami pa se za njihovimi hrbti poskušajo pripeljati do cilja čimbolj spočiti, kar jim letos ni ravno pogosto uspelo, tokrat pa se . je zanje,vse izteklo.takojkot so si •želeli.'Kolesarji npvomčškeKrke pa tudi tekmovalci kranjske Save so s stalnimi napadi in poskusi pobegov v drugem delu dirke povzročili, da je večina slabše pripravljenih kolesarjev zaostala in kasneje odstopila. Dirka se je začela razpletati pet NA CILJU- Na razočaranje številnih Gabrčanov, ki so se že pripravili, da bodo nasproti spomenika sredi Gabrja kot zmagovalca pozdravili Gorazda Štanglja, je ciljno črto z dvignjenimi rokami prvi prevozil Igor Kranjec. (Foto: I. V) Rok Vegelj tretji v Evropi Krški plavalec je na evropskem prvenstvu gluhih na 1500 m prosto osvojil bron - Veliki načrti KRŠKO - Tretje mesto Roka Veglja na evropskem prvenstvu gluhih v plavanju v Vilniusu v Litvi je eden največjih uspehov krškega plavanja in krškega športa nasploh. 16-letni dijak srednje gradbene šole v Novem mestu je lani na olimpijskih igrah gluhih v Kopenhagnu že nastopil v finalu na 1500 m prosto, a je kot daleč najmlajši plavalec zasedel osmo mesto. S trenerjem prof. Antonom Bizjakom pred letošnjim evropskim prvenstvom nista bila njbolj optimistična, saj je Rok zaradi zaključka šolskega leta izgubil precej treninga in na tekmovanje ni bil pripravljen, kot bi lahko bil, zato je bila medalja v boju s precej starejšimi tekmeci POSAVEC UKANIL DOLENJCE - Na zmagovalnih stopničkah so v Gabrju stali predstavniki treh najmočnejših slovenskih kolesarskih klubov, nekoliko nepričakovano pa je bil najvišje Brestaničan Igor Kranjec, ki je pr\’ega favorita prvenstva, Novomeščana Gorazda Štanglja, prehitel nekaj sto metrov pred ciljem v Gabrju. Štangelj (levo) z drugim mestom ni bil prav zadovoljen. (Foto: I. V.) SOBOTIC NAJBOLJŠI NA LUČKINEM MEMORIALU KRŠKO - V soboto, 4. julija, so mladi plavalci krškega Celulozarja dobro nastopili na tradicionalnem Lučkinem memorialu v Trbovljah, na katerem je v kategorijah dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj nastopilo 250 plavalcev iz vse Slovenije. Najbolje se je uvrstil Dimitrij Sobotič, ki je bil med dečki drugi na 100 m delfin, tretja mesta pa so osvojili: Jaka Marušič med kadeti na 100m prsno, Rok Kerin med kadeti na 100 m hrbtno in štafeta 8 X 50 m prosto (Tomaž Jevnik, Franci Pavlič, Dimitrij Sobotič, Jaro Kovačič, Maja Tomič, Kristina Klemenčič, Višnja Radivojevič in Nika Jevnik). ČAVLOVIČ IN OLUIČ LUTRŠKO SELO - Na rekreativnem teniškem turnirju na Lutr-škem selu, ki gaje pripravilo športno društvo Grip, je nastopilo 40 rekreativcev. Med posamezniki sta bil najboljša Marjan Stokanovič in Damjana Gruden. V finalu igre parov sta Aleš Čavlovič in Duro Oluič s 7:4 premagala Avguština Avbarja in Zdeneta Lavriča. SODČEK VODI V 9. kolu dolenjske balinarske lige so bili doseženi naslednji izidi: Valerija: Mirna 10:6, Dana: Sodček 4:12, Krmelj : Krško 6:10, Cestar : Dolenja vas 6:10. Vrstni red: L Sodček 24,2. Krško 18,3. Mirna 16 itd. (R. M.) Rok Vegelj tudi zanju majhno presenečenje. Tokrat je na avropskem prvenstvu na 1500 m plaval v času 19:23,74, kar je slabše, kot je plaval pozimi ali lani, ko je že premagal mejo 19 minut. Poleg tega je bil Rok v Vilniusu še šesti na 200 m kravl in sedmi na 400 m kravl. Roka so na bazen pred devetimi leti pripeljali starši in prosili prof. Bizjaka, da bi ga naučil plavati, saj se ni mogel pridružiti skupini tečajnikov. Prof. Bizjak se je za fanta zavzel in Rok je napredoval tako hitro, da se je lahko kmalu priključil tekmovalcem, ki so vadili skupini prof. Bizjaka. Sprva sta se s trenerjem težko sporazumevala, a hitro sta vzpostavila sistem kretenj, s katerimi sta drug drugemu dopovedala, kaj bi rada. Kot nam je zaupal njegov trener, je Rok izjemno motiviran in mu veliko pomeni, da sc lahko enakovredno kosa z zdravimi vrstniki. Malo je prikrajšan le pri štartu, kjer ne sliši znaka štarter-ja, ampak mora gledati, kdaj štar-tajo tekmeci, tako da vedno nekoliko zamudi, a na 1500 m, kjer dosega največje uspehe, take zamude niso odločilne. V prihodnje imata s trenerjem še precej visokih ciljev, med glavnimi pa je prihodnje evropsko prvenstvo čez dve leti na Poljskem, kjer želita doseči več medalj in vsaj eno žlahtnejše odličje od brona. I. V. krogov pred koncem, ko je pobegnila šesterica kolesarjev, med katerimi so vsi trije veliki klubi imeli po dva svoja predstavnika. Glede na to, da je imela Krka Telekom med ubežniki prav najboljša, zmagpval-ca dirke Po Sloveniji Branka Filipa in serijskega zmagovalca Gorazda Štanglja, je le redkokdo dvomil, da letošnja kolesarksa krona ne bo pripadla Novomeščanu. Štangelj se je zavedal, da v morebitnem ciljnem šprintu ubežne skupine ne bi bil najmočnejši, zato si je zmago poskušal priboriti s samostojnim pobegom, a so ga tekmeci vsakokrat pokrili, Novomeščan pa je vse bolj izgubljal moči. V zadnjem krogu so najprej zaostali Valjavec, Filip in Premužič, tik pred Gabrjem pa še Šmerc, tako da je o zmagi odločil posavsko - dolenjski obračun. Kranjec velja sicer za boljšega šprinterja od Štanglja, a vprašanje je bilo, ali je za podvig tudi dovolj spočit. Ža odločilni napad se je Brestaničan odločil na začetku Gabrja. Močno je potegnil in utrujeni Štangelj seje vdal, Igor pa je na cilju Visoko dvignil roke in pozdravil številno gabrsko občinstvo. Po pričakovanju je imela Krka Telekom največ uspeha v kategoriji mlajših mladincev, kjer varovanci trenerja Sandija Papeža tako rekoč ne poznajo poraza. Zmago si je na za mlade fante precej zahtevni progi priboril Aleš Kebelj, bron pa Jure Žrimšek. ŠENTJERNEJČANKA DRUGA NA IGRAH ALPE JADRAN Na igrah Alpe Jadran, ki so jih tokrat pripravili Italijani v Caorlah, sta v mladinski reprezentanci Slovenije nastopila tudi Šentjernejčan-ka Alenka Žnidaršič, ki je bila v skoku v višino s preskočenimi 170 cm druga, in Ilija Trajkovski iz brežiškega Fita, ki je bil na 110 m ovire z izidom 15,71 sedmi. ROVAN IN ŠIMUNIČ Na mednarodnem atletskem mitingu v Mariboru je Brežičan Jure Rovan s preskočenimi 522 cm v skoku ob palici zmagal, njegov klubski tovariš Boris Čurčič pa je bil s 440 cm tretji. V troskoku je z osebnim rekordom 16,13 m zmagal Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic, ki mu tako do priznanega državnega rekorda Alena Topolov-čana manjka še 24 cm. mm itiuo stihih KOLESARSTVO -DRŽAVNO PRVENSTVO V CESTNI VOŽNJI (GABRJE) Mlajši mladinci (54 km) - 1. Aleš Kebelj (Krka Telekom) 1:35:30, 2. Bor Rančigaj (Sava Kranj) + 1:09, 3. Jure Žrimšek (Krka Telekom) +1:54,9. Tomaž Nose, 10. Gregor Švajger, 11. Gorazd Matko (vsi Krka Telekom) vsi +2:31,13. Gregor Kodrič (Sava-projekt Krško) +2:43, 15. Matevž Kastelic (Krka Telekom) + 2:48, 17. Roman Plahuta (Savaprojekt) +3:05, 19. Matej Štarešinič (Črnomelj) +3:46 itd. Starejši mladinci (86,4 km) - 1. Anton Meglič (Sava Kranj) 2:30:00,2. Jurij Ferfolja (Caneva HIT Casino Nova Gorica) +0:58, 3. Domen Blažek (Sava Kranj) + 1:48, 7. Gregor Zagorc +2:12, 8. Gaber Gomišček +2:26, 11. Peter Kočjaž (vsi Krka Telekom) + 8:29, 16. Dejan Žnideršič + 15,09, 18. Matjaž Černoga + 19:39 itd. Člani (162 km) -1. Igor Kranjec (Perutnina Ptuj Radenska Rog) 4:44:44,2. Gorazd Štangelj (Krka Telekom) +0:06, 3. Sandi Smerc (Sava Kranj) +0:14, 4. Branko Filip 1:08, 10. Robert Pintarič (Krka Telekom) +6:54 itd.; do 23. leta - 1. Tadej Valjavec (Sava Kranj), 2. Mitja Mahorič +2:21, 3. Matjaž Batič (oba Perutnina Ptuj Radenska Rog) +6:51 itd. ATLETIKA - DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLAJŠE MLADINCE (KOPER) Ženske: skok v višino - 1. Alenka Žnidaršič 174 (izenačen drž. rekord za starejše deklice), 3. Katarina Koligar 162, 5. Duška Zorctič (vse Šentjernej) 156, 12. Maja Kranjčič (Krka) 145; 100 m - 6. Maja Nose (Šentjernej) 12,93, 14. Jasmina Salopek (Krka) 13,42; 80 m ovire - 2. Manja Praznik (Dolenjske Toplice) 12,05, 7. Duška Zoretič (Šentjernej) 12,60, 10. Anja Čepin (Fit Brežice) 13,31; 300 m - 9-Jasmina Klakočar (Fit Brežice) 43,23; 300 m ovire - 1. Manja Praznik (Dol. Toplice) 44,77; daljina - 2. Manja Praznik (Dolenjske Toplice) 560, 3. Maja Kranjčič (Krka) 548, 6. Nina.Si-munič (Do). Toplice) 527; 12-Polona Bukovec (Krka) 478; troskok -1. Snežana Miladinovič 12,42, 2. Manja Praznik (obe Dolenjske Toplice) 12,40,4. Polona Bukovec (Krka) 11,12; palica - 2. Tina Vareško 280. 3. Nina Vareško 270, 4. Sandra Kežmaj1 260, Mateja Drobnič (vse F® Brežice) 220; kopje - 3. Anja Čepin (Fit Brežice) 37,61,7. Ines Čigoja (Krka) 35,41. 4 X 300 ni -5. Fit Brežice 2:55,22. Moški: 100 ra - 8. Aleš Jamšek (Fit Brežice) 11,77,10. Kim Zebe (Krka) 11,86; 110 m ovire - L I®" ja Trajkovič (Fit Brežice) 14,87,7 Marko Pust (Krka) 15,14, 5-Boris Žerjav (Fit Brežice) 16,07, 9. Luka Lužar (Krka) 16,50, Marko Goranič (Krka) 16,75; 30® m - 4. Matjaž Bukovec (Dolenj; ske Toplice) 36,56,17. Kim Zebe (Krka) 38,64; 300 m ovire - 3-Matjaž Bukovec (Dol. Toplice) 39,57, 4, Ilija Trajkovski (F>| Brežice) 41,03; 6. Marko Pusl (Krka) 41,41; 1000 m - 16. Jute Derganc (Krka) 2:52,21, 21-Damjan Golob (Krka) 2:59,5« 1500 zapreke - 4. Luka Divjak (Fit Brežice) 4:48,23; daljina -1» David Smukovič (Fit Brežice) 548; troskok - 3. Aleš Konda (Dolenjske Toplice), 4. Sas° Lukež (Krka) 12,76; višina -Sašo Rebernik (Krka) 191, Janez Jeralič (Krka) 191; skoko" palici - 1. Primož Jeralič (Krka) 360 cm; kladivo - L Krunoslaf Herakovič (Fit Brežice) 50,80,3-Borut Sever (Krka) 32,50; disk' 1. Robert Meglič (Krka) 46,99, 10. Borut Sever (Krka) 26,89; kopje - 5. Mitja Žitnik (Krka) 47,22,9. Borut (Krka) 39,40; krogla - 5. Robert Meglič (Krka 15,31, 10. Borut Sever (Krka) 9,59; 4 X 100 m - 4. Dolenjske Toplice 50,43,6. Krka; 4 X 300 ® - 6. Krka 2:33,34, 8. Fit Brežice 2:38,36. KRČANA V ITALIJI KRŠKO - Krška plesalca Sebastijan Vodlan in Maša Viktorija Šalamun sta uspešno nastopila na mednarodnem plesnem tekmovanju Alassio open v Italiji. V močni mednarodni konkurenci sta v tangu osvojila tretje, v rumbi pa 8. mesto. V standarnih plesih sta bila enajsta. MEDNARODNO TEKMOVANJE V SKOKU OB PALICI BREŽICE - Atletski klub Fit BČ žice bo v nedeljo, 19. julija, priprK 4. mednarodni miting v skoku ob M ci. Tekmovanje deklet se bo začel0. 15. uri, nastop fantov pa ob 17. V , V Stranski vasi Zvan dvakrat prvi Na šesti dirki državnega prvenstva v motokrosu na vrhu pojiričakovanju - Med podmladki domačin OguJin drugi - Z Žvanom seje kosal le Može - Čuden drugi v razredu 250 ccni^ STRANSKA VAS - NIX motoklub iz Semiča je v nedeljo na svojem dirkališču v Stranski vasi pripravil šesto letošnjo dirko za državno prvenstvo v motokrosu za vse kategorije članov in podmladka. Na zmagovalne stopničke so se tudi tokrat povzpeli favoriti, čeprav zanimivih bojev ni manjkalo. Kljub novemu namakalnemu sistemu je dirki podmladka in prve vožnje v članski konkurenci še vedno motil prah, ki mu je konec naredilo deževje. Tako so gledalci z dežniki v rokah lahko videli zanimivo tekmo v blatu, ki pa na vrstni red najboljših ni bistveno vplivalo. Prireditelje je že na začetku razveselil mladi domačin Dejan Ogulin, ki je z drugim mestom v prvi vožnji in tretjim mestom v drugi osvojil skupno drugo mesto med podmladkom v razredu 80 ccm. Domače gledalce je po nekoliko slabšem štartu med člani v razredu 80 ccm spravil pokonci drugi domačin Marko Špehar, ki se je iz kroga v krog prebijal naprej in zasedel četrto mesto, kar je ponovil tudi v drugi vožnji. Obe vožnji v tem razredu je dobil Novomeščan Matej Žvan (Fun šport Krško), s katerim se je kolikor toliko enakovredno kosal le njegov someščan Jaka Može (Mel Novo mesto). V razredu do 125 ccm je bil Roman Jelen obakrat nepremagljiv, Novomeščan Ludvik Mežnar (Mel) pa je tretje mesto po prvi vožnji izgubil s slabšim nastopom v drugi vožnji, ko je bil šele deveti. Dirko najmočnejšega razreda je po pričakovanju dobil Sašo Kragelj, Brežičan Andrej Čuden se je veselil drugega, član krškega Fun športa Damjan Pavkovič pa četrtega mesta. Izidi: 80 ccm - 1. Matej Žvan (Fun šport Krško) 40,2. Jaka Može (Mel Novo mesto) 34, 3. Rok Florjančič (Orehova vas) 30, 4. Marko Špehar (NIX Semič) 26; 125 ccm -1. Roman Jelen (Sitar Pneumatic) 40,2. Sabastjan Kern (Petrol Racing Team) 34,3. Rok Sitar (Sitar Pneumatic) 26, 5. Ludvik Mežnar (Mel Novo mesto) 22, 8. Primož Jazbar (AMD Brežice); 250 ccm - L Sašo Kragelj 40,2. Andrej Čuden (AMD Brežice) 30, 3. Bogomir Gajser DOMAČIN DRUGI navijače je v Stranski vasi Prl j miču najbolj razveselil član jf j škega motoklubu Dejan je na dirki podmladka v razred ccm zasedel drugo mesto. (Gajser Team) 28,4. Damjan I ‘'j ovič (Fun šport Krško) 28; Pomladek, 60 ccm - L Matevž Ifl V tar Pneumatic) 20, 2. Nejc P;11'm) (Šentvid) 14,3. Rok Cajzek (Hu3 9, 4. Nik Rovan (Fun šport 9, 5. Tomaž Salobir (Fun *PXf Krško) 6, 6. Denis Dolinšek (j šport Krško) 4; podmladek, 8®. J - L Jaro Koritnik (Husky) j Dejan Ogulin (NIX Semič) 3 j Niko Hrstič (Fun šport Krško)(‘( mt ■ gg ŽVAN VODIL OD ŠTARTA DO CII JA - Novomeščan Matej Žvan, član krškega motokluba Fun šport, je na semiški progi dokazal, da ta čas v razredu do SO ccm nima enakovrednega nasprotnika. Vprvi vožnji je vodil od starta do cilja, le nekaj krogov pred koncem pa se mu je približal Jaka Može (Mel Novo mesto). Podobno predstavo sta Novomeščana ponovila tudi v drugi vožnji. (Foto: 1. V) I^KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC Marjami Grahu je priznanje podelil predsedni letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič. Marjan Grah proglašen za jadralnega padalca leta Za uspehe doma in v tujini NOVO MESTO - Letalska Weza Slovenije je 50 let obstoja proslavila v Celju z velikim letalskim mitingom. Ob tej Priložnosti so podelili priznanja in nagrade najboljšim športnikom v zvezi. Za športnika leta 1998 v jadralnem padalstvu so proglasili Novomeščana Marjana Graha, sicer člana semiškega kluba Cumulus. Grah si je laskavi naziv prislužil z drugim mestom v skupnem vrstnem redu jadralno-Padalske lige in na državnem Prvenstvu, predvsem pa z uspešnimi nastopi na svetovnem Prvenstvu in svetovnem pokalu. Priznanje mu je podelil Predsednik letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič. Ta čas Se Grah pripravlja na nastop na evropskem prvenstvu, ki bo °d 8. do 21. julija v Španiji, avgusta in-jeseni pa ga čaka še drugi del tekmovanj v jadral-nopadalski ligi, kjer se tudi letos bori za vrh. j y Praznikova najuspešnejša mladinka Kopica medalj za dolenjske in posavske atlete na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke - V višino državni rekord Sentjernejčanke Alenke Žnidaršič Ribničani tretji v Evropi Niti pristranskost sodnikov na Švedskem mladim Ribničanom ni vzela volje - Največji uspeh do sedaj V soboto in nedeljo so v Kopru pripravili atletsko državno prvenstvo za mlajše mladince, na katerem so tudi dolenjski in posavski atleti med skupno 500 udeleženci iz 28 slovenskih klubov dosegli nekaj odličnih izidov. Najuspešnejša med udeleženkami je bila obetavna članica atletske sekcije Dolenjske Toplice Manja Praznik z eno zlato in tremi srebrnimi medaljami. V vrsti novomeške Krke sta z zmagama izstopala Robert Meglič in Primož Jeralič pa tudi v brežiškem Fitu se ponašajo z dvema naslovoma prvakov, ki sta ju osvojila Ilija Trajkovski in Krunoslav Herakovič, medtem ko je Šcntjernejčane najbolj razveselila Alenka Žnidaršič z zmago in izenačenim pionirskim rekordom v skoku v višino. Robert Meglič je prepričljivo zmagal v metu diska in z izidom 46,99 m dal vedeti, da Igor Primc z njim po dolgem času le dobiva naslednika, čeprav mu do njegovih rekordnih izidov še precej manjka. Jeralič je s preskočenimi 360 cm zmagal v skoku ob palici, njun uspeh pa je dopolnil Marko Pust, kije z odličnim izidom 15,14 sekunde na 110 m ovire zasedel drugo mesto. Met kladiva je že dolga leta brežiška paradna disciplina, zato uspeh Herakoviča ne preseneča, medtem ko s Trajkovskim Brežičani spet dobivajo dobrega oviraša, saj v tej disciplini, odkar se je od tekmovalnih stez poslovil Aljoša Rovan, nimajo uspešnega tekača. Atleti iz Dolenjskih Toplic so osvojili kar sedem medalj. Manja Praznik je zmagi v teku na 300 m z ovirami dodala še srebrne medalje v teku na 80 m z ovirami, skoku v daljino in troskoku, kjer je le za 2 cm zaostala za klubsko tovarišico Snežano Miladinovič. Šentjernejčanka Alenka Žnidaršič je v Kopru izenačila pionirski državni rekord v skoku v višino, kjer je njen uspeh dopolnila Katarina Koligar s tretjim mestom, medtem LOKOSTRELCA ZA V SVET - Novomeška lokostrelca Bojan Brulc (levo) in Tomaž Hodnik sta imenitno nastopila na 7. odprtem prvenstvu Slovenije v lokostrelstvu v Tolminskih Koritih in vsak v svoji kategoriji osvojila tretje mesto ter tako osvojila bron tudi v posebnem seštevku za državno prvenstvo. Brulc, ki nastopa z olimpijskim lokom, je s 144 puščicami zadel 590 krogov in kar 49-krat zadel v center. S tem izidom se je uvrstil v državno reprezentanco, ki bo avgusta v Avstriji nastopila na svetovnem prvenstvu. Hodnik je v disciplini compound zadel 683 krogov, v drugem delu tekmovanja, ko tekmovalci streljajo na znane razdalje, pa je s 350 krogi le za 4 kroge zgrešil svetovni rekord. (Foto: I. V) Manja Praznik ko se je Maja Nose po zanjo skromnem izidu in šele šestem mestu v kvalifikacijah zaradi poškodbe nastopu v finalu odpovedala. Izidi: v rubriki Besedo imajo številke. I. V. ŠPORTNIKA ŽUŽEMBERŠKE ŠOLE ŽUŽEMBERK - Ob koncu šolskega leta so na žužemberški šoli proglasili tudi najboljša športnika. Med dekleti so izbrali Urško Rojc, najuspešnejejšo v gimnastiki in akrobatiki, med fanti pa je bil za športnika šole proglašen Rok Nose, peti v teku na 60 m v državi in najboljši mladi odbojkar na šoli, ki se ponaša z več državnimi medaljami v tej igri. SPET ZMAGI ŠENTJERNEJSKIH KOBIL ŠENTJERNEJ - V soboto so bili šentjernejski kasači na hipodromu Brdo spet uspešni. Ita Rina z Dragom Lesom je bila letos prva tretjič, Suriyja z Vojom Maletičem pa že petič. Bukefalos je bil z Vojom Maletičem drugi, Valat z Jožetom Judežem pa tretji. RIBNICA - Na evropskem kadetskem prvenstvu v rokometu v Goteborgu so rokometaši Robnice v konkurenci 16 ekip osvojili 3. mesto. Z malo več športne sreče pa bi se la"hko pomerili v velikem finalu. Načrte so jim v polfinalu prekrižali igralci madžarskega moštva Tisza Volan, ki so v razburljivi končnici premagali Ribničane z 29:27. V njihovi ekipi večina igralcev meri čez dva metra, kar jim je omogočilo pot do finala in zmago proti norveškemu Sa-vehofu s 25:18. Ribnica je v •'teTtml za bronasto kolajno premagala litvanski Granitas s 27:24, s katerim je izgubila v predtekmovanju. “Fantje so se borili kot levi. Večina ekip nas je prekašala v višini, a smo z hitrim slogom mleli vse pred seboj. V polfinalni tekmi sta bila proti nam še sodnika, ki sta dvema našima igralcema pokazala rdeča kartona. Tudi očitno navijanje nam ni zbilo morale,” je po prihodu v Ribnico povedal trener Stojan Gelze. V Ribnici se spominjajo, da je Inles pred desetimi leti v Sarajevu osvojil naslov državnih mladinskih prvakov, zdaj pa še bronasto evropsko kadetsko kolajno. Upajo, da do novega velikega uspeha ne bo treba čakati naslednjih deset let. Za nagrado se bodo mladi upi ob koncu julija udeležili evropskega rokometnega festivala v Španiji. Za Ribnico so igrali: Boštjan Grm, Jani Mihelič, Dejan Dukič, Jaka Ilc, Gregor Škulj, Branko Špoljarič, Leon Mikulin, Nejc Hojč, Rok Košmrlj, Aleš Krže, Mare Hojč in Blaž Merhar. M. GLAVONJIČ Kadeti rokometnega kluba Ribnica so s tretjim mestom na evropskem prvenstvu dosegli največji uspeh ribniškega rokometa. (Foto: M. Glavonjič) AGROSERVIS Novo mesto Tel.: 068/321-479 Vabimo Vas na prodajno razstavo VINOGRADNIŠKE .n KLETARSKE OPREME, ki je odprta od 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE VRTIČKARJI, VRTNARJI, obiščite prodajni center $1 VRT kjer pri nakupu okrasnih rastlin za vrtove velja od 10% do 20% popust. Popusti veljajo do razprodaje zalog. -?•* V trgovini Agroservis do 31. julija 1998 pri vsakem nakupu nad 10.000 SIT prejmete darilo. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto 3 27 (2550), 9. julija 1998 DOLENJSKI LIST Odgovori in popravki po § 9... Nasprotujejo dokumentoma o spravi Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Sto zastav domovini Sloveniji Dol. list št. 26, 2. julija Rad bi dopolnil članek, ki ga je pod gornjim naslovom napisal E. Sečen in govori o postavitvi droga, na katerem so na predvečer praznika izobesili slovensko zastavo pri Sv. Vidu nad Čatežem ob Savi. Poudarjeno je bilo, “daje sicer lepa poteza izvedena nekako preveč sramežljivo in predaleč od oči ostalih občanov”. Čateška župnija od leta 1991 vsako leto na predvečer praznika dneva državnosti prireja slovesnost v njegovo počastitev pri Sv. Vidu. V to praznovanje je vključena sv. maša, akademija, ki jo pripravita čateška mladina in moški cerkveni zbor, prižiganje kresa, povezano z druženjem in petjem rodoljubnih in narodnih pesmi. K temu praznovanju so povabljeni vsi rodoljubi in ljudje so nanj opozorjeni pri nedeljskih oznanilih v čateški, brežiški in cerkljanski cerkvi. Praznovanje je posvečeno vsem tistim, ki so umrli za našo domovino, in tistim, ki so bili v zadnji slovenski vojni pripravljeni braniti našo domovino in zanjo dati svoje življenje. Tako se tega praznovanja udeleži okoli 200 ljudi. Letos je bilo praznovanje popestreno z blagoslovitvijo slovenske zastave. Pobuda za to hvalevredno dejanje je prišla od strani SDS in čateška župnija jo je kot tako tudi sprejela. Isto bi naredila z vsako drugo primerno pobudo, ki bi prišla iz strankarskih, občinskih, državnih in društvenih vrst. Tako ne drži očitek nekaterih, da postaja to praznovanje strankarsko obarvano. Praznovanje je in bo ostalo nadstrankarsko in pod okriljem čateške župnije in prav zaradi spontanosti tako intimno in globoko nagovori tiste, ki se ga udeležijo. Zakaj ljudjeTiiso o tem praznovanju obveščeni s plakati in drugače? Zato ker župnija nima denarja, občinske in druge službe pa itak ostajajo gluhe za tovrstne pobude. Tako je tudi letošnja proslava izpeljana s pomočjo prostovoljcev in tudi s pijačo je častila čateška župnija. Slovenci ne bi smeli nikoli pozabiti na to odločilno uro pred sedmimi leti. Taki trenutki se v življenju narodov ne dogajajo pogosto. Ljudstvo, ki jih zamudi, bi lahko zapravilo svojo prihodnost za stoletja. Za šleve je hudo. Za moške značaje, ki ljubijo odgovornost, je užitek, da lahko v velikem času vtisnejo življenju pečat svoje osebnosti. Naša skrb je svoboda domovine. Svoboda za vsako ceno. Sveto našo zemljo, ki so nam jo izročili predni- ki, smo dolžni svobodno predati potomcem. Bodimo pogumni. Širimo v svojem okolju zaupanje v lastno moč in optimizem. Ne pustimo, da nam kdo, ki je naš kruh, na naših tleh sramoti domovino. Koliko žrtev je bilo potrebno, da se je izoblikoval naš narod, da se je izoblikoval naš jezik do zavidljive višine, da imamo svoje šolstvo, daje kultura našega ljudstva dosegla evropsko raven, da lahko kjer koli v državi ali zunaj nje s ponosom povemo: Slovenci smo. Če narod nima svoje države tudi ni svoboden in tedaj noben sin tistega naroda nima prave svobode. Domovinsko čutenje bi moralo biti lastno vsakemu Slovencu. Zato so potrebna taka praznovanja, ki pa so žal tako redka v Sloveniji. Brežiška občina, ki je bila tako močno zaznamovana z usodnimi dogodki pred sedmimi leti, bi morala imeti zanje več posluha. Dvoje znamenj pri Sv. Vidu bosta odslej spominjali na našo zavezo, ki ju imamo do svojega naroda: starodavna cerkev sv. Vida nas spominja, kje so korenine slovenske kulture, delavnosti in poštenja, slovenska zastava pa nas bo spominjala na našo ljubezen do domovine in na ponos, da imamo končno svojo državo. JOŽE PACEK Čatež ob Savi SDS obsoja nenačelno ravnanje SLS Dol. list št. 24,18. junija Ker sem bil nekaj časa odsoten, odgovarjam na članek z dne 18.6. s krajšo zamudo. Novinar gospod A. Bartelj je v tem zelo dobrem prispevku razkril nečedno politiko Janševe stranke. Sprašujem se, kako takšna stranka, ki po svojem programu ni socialistična in je povsem desna, sme še obstajati in zakaj se jo ne prepove. Prvak SDS gospod Miloš Dular povsem jasno pove, da z levimi strankami noče sodelovati. Vse socialistične stranke na svetu so po svojih programih v podporo delavstvu in tehniški inteligenci in se štejejo med leve. V tem predvolilnem boju, ki se začenja, je prav, da smo mi delavci to še pravočasno izvedeli. FERDO ZUPANČIČ Ljubljana Hruševska c. 64/A Koga moti ŠS Maribor- Dol, list št, 20, 21. maja V eni od prejšnjih številk v rubriki pisma bralcev se direktor Študentskega servisa (ŠS) Maribor, ki ima svoji poslovalnici tudi v Metliki in Črnomlju, pritožuje nad pozivom Kluba belokranjskih študentov, naj njihovi dijaki in študenti ne delajo preko mariborskega servisa. Za tako akcijo smo se odločili, ker ŠS Maribor ne upošteva Študentske ustave (Uradni list št. 65/97), ki določa financiranje regionalnih študentskih klubov. S tem krši Zakon o skupnosti študentov (Uradni list št. 38/94), ki je bil sprejet v državnem zboru RS. V 109. in 113. členu Študentske ustave je jasno določeno, da morajo študentski servisi plačevati delež dohodka študentskemu klubu, ki deluje na območju njihovega poslovanja. ŠS Maribor pa v treh letih belokranjskemu študentskemu klubu ni izplačal nič, čeprav so njegove obveznosti zakonsko določene. Direktor ŠS Maribor v svojem pismu tega zakona seveda ne ome- nja, saj mu predstavlja trn v peti, ki ga hoče skriti pred javnostjo. Vendar pa resnica o njegovem poslovanju počasi prihaja na dan. V članku dnevnika DELO (2.7.1998),Trgovina s študentskim delom’ piše, da med kršitelji omenjenega zakona vodi prav ŠS Maribor, ki študentskim organizacijam ne izplačuje nič ali pa premalo. Zato ni presenetljiv podatek (isti članek), da je po prometu drugi v državi in ima po nekaterih ocenah najmanj 5 milijard tolarjev letnega prometa. Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) je s tem že seznanila Ministrstvo za delo, Klub belokranjskih študentov pa je ministru Ropu poslal preko 400 podpisov v zahtevo po zaprtju poslovalnic ŠS Maribor v Črnomlju in Metliki. S takšnim odnosom ne le do belokranjskih, pač pa tudi do kočevskih, ribniških, prekmurskih, posavskih, zasavskih, koroških in celo mariborskih študentov, so ŠS Maribor šteti dnevi. Kljub okrnjenim finančnim sredstvom smo letos organizirali novoletni izlet v Krakov, izlet po Beli krajini, pohod na Mirno goro, ogled smučarskih skokov v Planici, turnir v taroku, mesečne kulturno-zabavne večere in tečaj nemščine. Natisnili smo klubske majice, vsak mesec izdajali informator, predstavili fakultete na gimnaziji v Črnomlju, v največji ponos pa nam je gotovo Dnevnikov pokal za najlepšo stojnico na prireditvi Študentska tržnica v Ljubljani, na kateri je sodelovalo preko štirideset študentskih klubov. Bela krajina je v zadnjem času tako tudi z našo pomočjo postala priljubljena med ostalimi slovenskimi študenti. V oktobru bomo gostili predstavnike evropskih študentskih organizacij, ki bodo pri nas organizirali mednarodne študentske tabore, izlete in seminarje ter tako ime naše deželice ponesli v svet. Za izvedbo vseh ciljev se moramo zahvaliti predvsem zavzetosti naših ” članov, ki pri projektih sodelujejo prostovoljno. Zahvala pa gre seveda tudi Študentskemu servisu Maribor, ki nam je s svojo prizadevnostjo omogočil pridobiti status najrevnejšega študentskega kluba v Sloveniji. Klub belokranjskih študentov Kolodvorska 34, Črnomelj KOSOVSKI BEGUNCI V SLOVENIJI Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je ugotovil, da se nahaja v Sloveniji večje število beguncev s Kosova. Na RK se zatekajo po pomoč, še največ jih je na Koprskem in v Pomurju. Odkar sta Visoki komisariat OZN in Urad Vlade za begunce prekinila sodelovanje z RKS pri reševanju te problematike, RKS več ne vodi evidence ali kako drugače skrbi za begunce. Kot je povedal generalni sekretar Mirko Jelenič, pa zaradi svoje mreže in pokrivanja terena ter humanitarne vloge le RK lahko učinkovito in konkretno pomaga beguncem na terenu. Zato v Rdečem križu predlagajo pristojnim organom, da pripravijo program za morebitni sprejem kosovskih beguncev, ocenijo možnosti Slovenije za zagotovitev pomoči ter angažirajo vse pristojne institucije za sodelovanje. V Sloveniji je še vedno nad štiri tisoč beguncev iz BiH, ki nimajo povsem urejenega statusa niti zagotovljenih možnosti za povratek. Zato je potrebno pri morebitnem sprejemu novih beguncev upoštevati tudi to dejstvo ter zahtevati tudi mednarodno pomoč, ki jo zadnja leta Slovenija ne prejema več. Po Jeleničevem mnenju pa ima Slovenija v tem primeru drug status, ker ne gre za begunce iz sosednje, ampak iz tretje države, zato ne sme popuščati morebitnim pritiskom Visokega komisariata za begunce. V Rdečem križu tudi predlagajo, naj se država organizira za sprejem kosovskih beguncev tako kot v primeru beguncev iz Hrvaške in BiH, ko so štab za civilno zaščito, Uprava za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo in Rdeči križ po izbruhu vojne na Hrvaškem praktično v nekaj dneh pripravili program, organizacijo in lokacijo za sprejem nekaj tisoč beguncev. Predsedstvo novomeške območne organizacije ZLSD ne podpira predloga deklaracije o protipravnem delovanju komunistčnega režima in izjave o narodni spravi • Za to navajajo razloge NOVO MESTO - Predsedstvo novomeške območne organizacije Združene liste socialnih demokratov je na svoji razširjeni seji 22. junija obravnavalo predlog Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo, predlog Izjave o narodni spravi. Predsedstvo omenjenega predloga deklaracije in izjave ne podpira in navaja razloge, zakaj je proti. Glede deklaracije: beseda protipravno delovanje pomeni, da so vse mednarodne pogodbe vključno z avnojskimi sklepi o priključitvi slovenskega Primorja, kakor tudi vsi sporazumi, neveljavni. Beseda totalitarni je v celotnem besedilu grobo zlorabljena. Postavlja se vprašanje, ali so bile prve volitve leta 1945 res nedemokratične, saj je znano, da sojih zavezniki priznali. Zelo vprašljiva je prva alineja I. točke deklaracije, ki govori o ostrem omejevanju verske svobode. Verni ljudje v naši stranki so proti takšni opredelitvi, čeprav je bilo Za' nekatere poklice v začetku res omejevanje, vendar ne ostro. Zgodovinsko ni dokazano, da so slovenski komunisti izvedli povojne poboje. Tudi za alinejo, ki govori o montiranih procesih, ne moremo reči, da so se izvajali celotno obdobje, temveč samo v začetni fazi. V takih primerih bi bilo nujno dokazati, kdaj, kdo in kje so bila dejansko izvedena množična nasilja. Tudi bistveno ni bila omejevana pravica do zasebne lastnine. Če že v II. točki deklaracije ugotavljamo, da so imeli izbrani člani vladajoče strukture privilegije, lahko ugotovimo, da so bili to le posamezni primeri, ne pa splošen pojav. Istočasno tudi ugotavljamo, da takih privilegijev, kot jih imajo sedanje vladajoče strukture in v takšni količini ni bilo. Politično usmerjanje gospodarstva ni mogoče obsoditi, kajti nekatere elemente usmerjanja uporabljajo tudi drugi sistemi, ki delujejo s tržnimi zakonitostmi. Sistem, ki se je uporabljal v celotnem povojnem obdobju do osamosvojitve Slovenije, je dajal tudi pozitivne rezultate pri industrializaciji, razvoju šolstva, zdravstva, sociale in kulture. Ugotavljamo, da je zakon o denacionalizaciji napravil vsaj toliko škode in povzročil nove krivice kot zakon o nacionalizaciji. Tako opredeljeno besedilo v V. točki pomeni samo neko vrsto maščevanja in nove sodne procese, besedilo v VI. točke pomeni, da je odprt lov na vse tiste, ki menijo, da je komunistični režim prinesel tudi veliko dobrega in ne samo škodo, v deklaraciji tudi ni omenjenih pozitivnih učinkov komunističnega režima. Glede izjave: besedilo izjave se začne z namenom, da bi presegli tragični razkol. Mi trdimo, da bi se s takim besedilom izjave o narodni spravi razkol bistveno povečal. Revolucije med NOB ne obsojamo in ne obžalujemo. Obžalujemo pa posledice v letu 1945 (Rog, Teharje...). Že I. točka besedila je velika zmeda, saj se ne da razbrati, kdo je kdo in kdo je komu ideološki nasprotnik. Vse preveč se poenostavlja in enako vrednotijo okupacija, revolucija in kolaboracija. Če se že strinjamo z II. in III. točko, se s IV. ne moremo strinjati, saj jo je možno razlagati tudi tako, da se začnejo preganjati udeleženci NOB. V. in VI. točka pomenita, da državni zbor izraža vse spoštovanje in spomin žrtvam, ki so do tega upravičene, kakor tudi žrtvam, ki so svoje sonarodnjake izdajale, pošiljale v taborišča, pobijale, mučile v ječah, saj so bile ob koncu vojne tudi one žrtve svojih dejanj, in do tega niso upravičene. Ne strinjamo se s prenosom premoženja bivše ZKS, kajti to bi pomenilo novo nacionalizacijo. Premoženje ZK je bilo v glavnem ustvarjeno iz članarine, in kot vemo, včasih ni bila majhna -1-3 odst. Območna organizacija ZLSD Novo mesto 1. KREART LOKA 98 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Kulturno društvo “Primož Trubar” v Loki je pretekli konec teden spet prijetno presenetilo z glsbenienmi večeri v okviru 1. kreArt Loka 98. V loškem kulturnem domu je v petek z recitalom uglasbene poezije nastopil priznani slovenski kantavtor in rock poet Andrej Trobentar (ex Seedem svetlobnih let, 7 km na uro, Na lepem prijazni...). V soboto se je predstavil Hammond Party trio v zasedbi Davor Kastelec (Hammond, Mooog synth), Nino De Gleria (bas) in Rado Božič (bobni). Zvok instrumentalne skupine temelji na razpoznavnem zvoku električnih orgel Hammond (Kastelec igra na izvirnih, 50 let starih orglah!). Repertoar tria pod naslovom Bach, blues & beat pa je obsegal priredbe klasik od baroka, klasike, bluesa in jazza (Jimmy Smith, Jack Mc-Duff), rocka (Keith Emerson, Jon Lord, Nice) in avtorske skladbe. Prvo julijsko nedeljo pa je v Loki igrala dela Bacha, Rahmaninova, Satieja in Ha-chaturjana mlada pianistka Nina Mole, študentka akademije za glasbo v Ljubljani; en letnik je končala v Lovranu v priznani šoli Mirkovič - Pogo-relič). Na 1. kreArt Loka 98 je navdušila poslušalce z mešanico jazza, sodobne komorne glasbe in ljudske glasbe tudi skupina Jelevna Ždrale (violina), Žarko Živkovič (kitara), Nino De Gleria (akustični SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . Zanesljiva. Vama. Ki prisluhne. Smo stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica in želimo, da se nam pridružite kot O direktor FILIALE NOVO MESTO O referent za sklepanje zavarovanj V FILIALI NOVO MESTO O cenilec škod V FILIALI NOVO MESTO Ker Ad. 1. imate VI. stopnjo izobrazbe družboslovne ali tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, organizacijske in druge sposobnosti potrebne za vodenje filiale, vozniški izpit B kategorije in obvladate delo z računalniškim orodjem MS Office, Ad. 2. imate najmanj V. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj s področja zavarovalnih poslov, vozniški izpit B kategorije in obvladate delo z računalniškim orodjem MS Office, Ad. 3. imate VI. stopnjo izobrazbe družboslovne ali tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj s področja zavarovalnih poslov, vozniški izpit B kategorije in obvladate delo z računalniškim orodjem MS Office, vam ponujamo sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, s štirimesečnim poskusnim delom. Vašo pisno prijavo z dokazili in življenjepisom pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., Celovška 206, 1000 Ljubljana, s pripisom "za kadrovsko službo". Ljudstvo seje spravilo že pred leti Bomo Slovenci vendarle upoštevali zgodovinske izkušnje? Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo ®esto je na seji 3.7.1998 ponovno razpravljal o ogorčenju krajevnih združenj ZB in številnih posameznih članov organizacije nad hujskaškim širjenjem političnega sovraštva in sejanjem razdora, ki §a je med Slovence poslal generalni javni tožilec Drobnič glede dneva upora proti okupatorju. Ko je 13.6.1998 v pritegi Primorskih novic dodal, da so “...bili za nas Partizani navadni kriminalci”, je s tem samo dokazal, koliko medenega sovraštva in nenehne nestrpnosti še vedno prevladuje v "jem. Glavni odbor ZZB NOB Slovenije je že 14.5.1998 poslal slovenski vladi predlog, da na Podlagi 41. člena Zakona o državnem tožilstvu predlaga Državnemu zboru Slovenije njegovo razrešitev. To se po izjavi predsednika v!ade ne bo zgodilo. Območno združenje ZB NOB v Mariboru je Medtem sklenilo vložiti proti A. Drobniču kazensko ovadbo zara-?'sramotitve Republike Slovenije M slovenskega naroda ter spodbujanja narodnega razdora in nestrpnosti. Območni odbor ZB NOB Novo mesto se pridružuje ddepu borcev NOB iz Maribora M jih v celoti podpira. Hkrati pod-Pjra pravico predsednika države, "'je opozoril na neprimernost meril glavnega državnega tožilca glede dvojne morale v njegovih izjavah. Območni odbor ZB NOB Novo mesto je 3.7.1998 obravnaval tudi vsebino pisma, ki gaje predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Ivan Dolničar 1.7.1998 poslal predsedniku Državnega zbora RS in vodstvom parlamentarnih strank v zvezi z osnutki Izjave o narodni spravi in Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično republiko Slovenijo. V celoti se pridružuje utemeljenim ugotovitvam Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, da osnutka obeh dokumentov nista sprejemljiva. Če bi bila sprejeta v predlaganem besedilu, ne bi v ničemer pripomogla k nastanku ustvarjalnega vzdušja v družbi niti ne k spravi. Območni odbor ZB NOB Novo mesto je razpravljal tudi o predlogu in stališčih pisatelja Vladimirja Kavčiča in zgodovinarja Janka Pleterskega, objavljenega v pismu z dne 20. maja 1998 pod naslovom “Zgodovinske izkušnje za prihodnost”. Vsebino napisanega zapisa v celoti podpira. Ugotavljamo, da so ljudje v dolenjski pokrajini že pred desetletji dosegli visoko stopnjo medse- bojne pomiritve. Zavedajo se, da je treba prenehati s sramotenjem preteklosti in z zavajanji, s katerimi vodstva posameznih političnih strank zadnja leta vedno bolj izničujejo pridobitve NOV, našo osvoboditev in državno istovetnost. Usodo nekdanjih ideologij mora zamenjati strpno sožitje in sobivanje različno mislečih ljudi. V tem vidimo spravo, ki je v dejanjih in besedah večine političnih strank postala samo ceneno čvekanje, ljudstvo pave, da gre pri tem le za medsebojna obračunavanja strank in za njihov pohlep po oblasti. Sprave po takih “receptih” političnih strank in njihovih zdaj pripravljenih osnutkov, ki naj bi jih sprejel Državni zbor, Slovenci ne potrebujemo. Zlasti ostro obsojamo slabo prikrite namene, ki hočejo v osnutkih obeh dokumentov izrabiti narodnoosvobodilni boj kot izgovor za revolucijo in opravičilo kolaboracije z nacifašizmom ter njenih idejnih dejanskih vodij. Prav tako odločno obsojamo nacistično zadrtost A. Drobniča, ki slovenski državi ni v čast in nas sramoti pred vsem svetom. Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto Upokojenski “ne” za tako spravo Demokratična stranka upokojencev Slovenije na IV. kongresu v Celju enotna glede odnosa do naše preteklosti - “Dvignite se nad politične zdrahe...” . DeSUS je na kongresu 23. juni-I* v Celju zavrnil besedilo Deklaracije o protipravnem delova-niu komunističnega totalitarnega fežima in Izjave o narodni spravi M utemeljil svoja stališča: t. V skupini parlamentarnih stfank' v kateri je sodeloval tudi "aš predstavnik, nam ni uspelo Hveljaviti naših bistvenih pripomb predlogov, med katere štejemo Predvsem potrebo po celoviti in ""jektivni oceni polpretekle zgo-"uvine. DeSUS ugotavlja, da so ""e socialne pravice v prejšnjem ^stemu dobro urejene. Nasprotje posplošeni oceni pojma komunistični totalitarni režim, saj so Mie med našim in drugimi komu-mstičnimi režimi velike razlike. Zavzemali smo se za enoten dokument Ocena polpretekle zgodo-lr>e Slovencev, ki naj bi ga pripravili zgodovinarji, politične tranke pa naj bi svoj čas namenile "zvojnim vprašanjem države. 2. Ne soglašamo, da se prejšnji Mednarodno priznani (komuni-'pnil državi odreka legitimnost, ""J bi s tem prekinili in otežili Mednarodne odnose, še posebej s °"ednjimi državami, j Od začetka te razprave smo v°ntili, da bi lahko politične stranke pripravile ideološko neobremenjena in za večino sprejemljiva spravna dokumenta, ki ne bi smela biti predmet preglasovanja. Želeli smo aktivno sodelovati pri pripravi vsebine obeh dokumentov, pa smo bili prisiljeni le poslušati razmišljanja drugih, ne da bi bili poslušani naši predlogi. 4. DeSUS je na kongresu poudaril, da je bil narodnoosvobodilni boj sestavni del svetovne antifašistične koalicije. Svetovna demokratična javnost je naNiirn-berškem procesu obsodila nacifa-šistične zločince in njihove sodelavce.' Zavedamo se, da je II. svetovna vojna povzročila mnogo žrtev, obsojamo povojne poboje in obžalujemo tudi žrtve montiranih procesov. 5. Ugotavljamo, da predlagana dokumenta nista primerna osnova za narodno spravo, temveč vodita še k večjim delitvam. Glede na to je IV. kongres DeSUS-a zavrnil besedilo Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in Izjavo o narodni spravi in sporoča, da se predstavniki DeSUS-a ne bodo več udeleževali sej skupine parlamentarnih strank, ki je oba dokumenta pripravila. Z gornjimi opozorili in stališči DeSUS opozarja, daje v času, ko smo na poti v Evropsko zvezo, potrebno parlamentarno delo in delo političnih strank zbliževati in podrediti skupnim ciljem, ne pa ga usmerjati v nadaljnje poglabljanje nasprotij med Slovenci. DeSUS - stranka izkušenih v dobrem in slabem poziva vse, ki so danes in jutri odgovorni za našo nadaljnjo usodo: Dvignite se nad pritlične zdrahe in združite svoje sile za boljšo bodočnost slovenskega naroda! MIROSLAV VUTE Novo mesto DNŠ VABI NOVO MESTO - V soboto, 11. julija, se bo ob 9.30 v Teniškem centru na Otočcu pričel 1. letošnji Beach volley turnir, na katerega se je mogoče prijaviti do petka na študentskem servisu Društva novomeški študentov (DNŠ) ali pred začetkom turnirja. V nedeljo, 12. julija, bo organiziran prevoz na tradicionalni kolesarski maraton Franja, za kar zbira prijave DNŠ. V ponedeljek, 13. julija, pa DNŠ vabi na teniški tečaj, ki bo potekal na teniških igriščih na Loki. Anton Corel, avtor knjižice “Od Kostela do Bilpe. ” (Foto: J. Primc) Zanimiva knjižica “Od Kostela do Bilpe” Utrinki iz dela pokrajine Kostel, ki jih je napisal domačin Anton Corel KOSTEL - Pred kratkim je izšla knjižica “Od Kostela do Bilpe”, ki jo je napisal domačin Anton Corel. V njej opisuje kulturne in naravne zanimivosti pa tudi ljudi in pripovedi s tega dela Kostelskega. Knjižica je torej nekakšen turistično-etnološko- literarni zapis in prikaz tega območja od kostelskega gradu preko vasice Žage, kjer je bil avtor rojen, in naprej do Bilpe, ki sicer ne sodi več v Kostelsko, ampak v Poljansko dolino, katere središče je Predgrad. Avtor knjižice pravi, da je gradivo za to knjigo nabiral dve leti, dodal pa mu je še pravljice in druge pripovedi, ki jih je zvedel od svoje babice. Ni imel namena napisati knjige, a je to storil na pobudo nekaterih prebivalcev Kostela. Sicer pa, pravi, je zadnji čas, da se zapiše nekaj pripovedi iz teh krajev, saj stari ljudje umirajo, mladih pa pravljice in pripovedi v glavnem ne zanimajo kaj dosti. Malo je tudi ljudi, ki so sposobni pripovedi zapisati, zato se je na pobudo nekaterih lotil tega dela on. Peter Svetik, ki je napisal uvod h knjižici, je poudaril, daje pot od Kostela do Bilpe dolga komaj 10 km, število prebivalstva upada. Nič več ni tu nekdanjih mlinov in žag pa tudi gostilne in trgovine so redke. Pripovedi o bilparskem vragu in druge se izgubljajo, ostale pa bodo vedno ohranjene po zaslugi Antona Corla in morda še koga, predvsem pa Turistično -portnega društva Kostel, ki je knjižico izdalo in založilo ter pripravilo njeno predstavitev. J.PRIMC Kocke padajo v Ljubljani Spominjam se obdobja 1991-1992, ko sta podjetje Snežnik in brigada Moris začela v Kočevski Reki s pravo revolucijo razvoja. Storjenega je bilo veliko in verjeti je bilo, da nihče več ne bo ustavil te zagonske sile vsesplošnega napredka. Zadovoljstvo krajanov pa ni trajalo dolgo. Ko je prišlo do spremembe oblasti in zamenjave ministrov na obrambnem ministrstvu, so se domala vsi razvojni projekti ustavili. Končni epilog je razviden danes, ko opazujemo in občutimo na lastni koži pravo opustošenje kraja. Glede na stanje je totalna demoralizacija krajanov pričakovana in upravičena. Za dodatno zmedo je poskrbelo Ministrstvo za obrambo, ki je v okviru reorganizacije slovenske vojske preselilo specialno brigado Moris v Ljubljano. Nihče ni preselitev pojasnil, nihče ni krajanom ali predstavnikom KS natančneje povedal, kaj se dogaja z Morisom. Tudi sami vojaki so bili zbegani in niso znali komentirati odhoda iz Kočevske Reke. Preselitev Morisa pomeni za krajane dodaten udarec. Dragoceni objekti, ki so bili zgrajeni z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, bodo začeli propadati in škoda bo iz dneva v dan večja. Še posebej sramotno slika kaže na pol porušeni kulturni dom, ki ni nikogaršnji in zato še posebej mikaven za uničevanje. Propadanje kmetijskih objektov in opuščanje kmetijske proizvodnje je poglavje zase. Za tovrstne zablode in zmote nosi krivdo vodstvo podjetja Snežnik. Kdo bo obrnil razvoj v tisto smer, kot je bil zastavljen v obdobju po odprtju kraja? Za katastrofalno stanje je odgovorna slovenska oblast, zato je to vprašanje postavljeno njej. Celo stari komunistični veljaki so se za zaprtje področja čutili odgovorne in so zato ljudem ponudili določene ugodnosti. Kaj bo tokrat krajanom ponudila nova demokratična oblast?! Predsednik krajevne skupnosti je zaskrbljen. S stanjem seznanja vse mogoče državne forume, tudi predsednika vlade. Doslej mu še nihče ni niti odgovoril. Rešitev mnogih težav bi bila določitev nove občine, vendar se država tudi s to pobudo ni strinjala. Krajani se zavedajo, da ne morejo storiti ničesar. Prepuščeni so samemu sebi in nikogar ne zanima njihova usoda. Vse kar obstaja v krajevni skupnosti, je v lasti države in paradržavnih inštitucij. Kocke padajo v Ljubljani. Krajani imajo eno samo možnost vplivati na spremembo stanja: na lokalnih in še posebej državnozborskih volitvah. To edino možnost bodo prav gotovo v polni meri izkoristili. IVE A. STANIČ Čudežni Pleteršnikov kostanj V Pišecah menijo, da je njihov kostanj najdebelejši v Sloveniji PIŠECE - Kdo bi pričakoval, da domačija velikega slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika v Pišecah skriva toliko skrivnosti. Zadnje čase zbuja pozornost star kostanj vrste maroni, ki naj bi ga Pleteršnikovi posadili že 1820. leta. Ker je do pred petimi leti opravljene prenove Pleteršnikova domačija dvajset let samevala, je stari kostanj povsem prerasel bršljan in ga tako izžel, da se je posušil, za nameček pa je vanj še treščilo. Posušeno drevo so zaradi varnosti (in velike količine dobrih drv) Pišečani nameravali posekati, toda iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so jim svetovali, naj ga raje skušajo obdržati pri življenju in jim dali tudi potrebne napotke. Ko so ga domačini rešili vseh zajedalcev, so spomladi 1994. leta iz suhih vej res pognale prve zelene vejice in lani je staro drevo spet rodilo prve plodove, ki so bili zelo debeli in okusni. Danes je spodnji del drevesa spet ves ob-raščen z zelenim vejevjem, le vrhnji del mogočnega čudežnega drevesa je še povsem suh. Deblo devetnajst metrov visokega Pleteršnikovega kostanja meri v premeru 5,3 metra in ni znano, da bi kje na slovenskem rasel še debelejši. Če pa takšen primerek le obstaja, prosimo bralce, naj nam to sporočijo. ERNEST SEČEN ČUDEŽNI KOSTANJ - Spodnji del maronija si je že povsem opomogel, medtem ko je vrhnji del še vedno povsem osušen. (Foto: E. S.) •jttrol Rusija Gradnja proge Trebnje - Sevnica 5 Partizani so v noči od 16. na 17. sep-tember porušili 151,85 m dolgi ka-. mniti viadukt pri Žalni in minirali Natrpali predora, tako da Nemci niso niti lj°'Mišljali na obnovo proge med Grosup-vc M in Trebnjem. Pač pa so hoteli vzpostavi .Promet na odseku Novo mesto-Trebnje-IgMšče-Sevnica. V ta namen so 7. aprila 44 v Mokronogu popisali moške in ženske č,delo pri obnovi proge. Kmalu zatem so v vJrnsko dolino prišli delavci organizacije “DT in pričeli popravljati progo. n Organizacija TODTje med vojno prisil-" mobilizirala delavce iz vse Evrope in jih Izrabljala za gradnje v vojne namene. Imenovala se je po ustanovitelju - nemš-i Mu generalu letalstva Fritzu Todtu, ki se leta 1942 ponesrečil z letalom. “r°go iz Novega mesta do Trebnjega so Posobili za promet do 5. aprila 1945. c., d Trebnjega do Tržišča so progo usposo-l^1 za promet do konca vojne. Ko so po "cu vojne novomeški železničarji postavili u ržišču provizorij preko potoka Hinje, je » M Proga Trebnje-Scvnica v celoti prevoz-j4 Tako je 21. maja 1945 odpeljal pivi vlak ■jAovega mesta v I .jubljano po obvozni poti •ebnje-Sevnica-Zidani most-Ljubljana. ; jedili promet med Trebnjem in Sevnico u"II vzpostavljen 3. junija 1945, med Trži-CM in Krmeljem pa 5. oktobra istega leta. m .ur so bile vse stavbe porušene, so za o.zbene potrebe leta 1946 postavili barake J zasilno obnovili kak prostor v požganih sl°Pjih. Dokončno so bila vsa postajna 1». 27 (2550), 9. julija 1998 poslopja obnovljena leta 1954, v Trebnjem pa leta 1958. Med Trebnjem in Sevnico je vozila tudi poštna ambulanca (poštni vagon). Od 15. oktobra 1945 dalje je vozil nabiralni vlak na rclacji Novo mesto-Trebnje-Sevnica, 12. decembra je na isti relaciji pričel voziti še drugi par nabiralnih vlakov. Med Tržiščem in Krmeljem sta vozila dva para mešanih vlakov. Mesecajulija 1945 je bila proga odprta za promet potnikov, prtljage, ekspresnega blaga, brzovoznega in “sporovoznega” blaga. Potniki iz postaje Jelovec in postajališča Boštanj so vozovnice kupovali na vlaku. Počasneje je napredovalo dokončno obnavljanje poškodovanih mostov. Leta 1957 so na obnovo še čakali provizoriji v km 7,5 (na postaji Mirna), v km 8,3 (most čez Mirno za postajo Mirna), most v km 14,1 itd. Železničarji Železnica niso samo lokomotive, vagoni, tiri, predori itd., temveč tudi ljudje, ki ob vsakem dnevnem času in vremenu opravljajo svoje naloge. Zato je primerno, da tudi nekaj teh omenim. Pojem železničar obstaja že več kot poldrugo stoletje. Zaposleni na železnici se s terminom “železničar” nekako poklicno identificirajo in z njim izražajo svojo stanovsko pripadnost, in sicer ne glede na delo, ki ga opravljajo v tej instituciji. V veliki skupnosti slovenskih železničarjev je bilo precej pomembnih mož, ki so se polega napornega poklicnega dela nesebično razdajali v javnem življenju kot kulturni delavci, politiki, meceni, izjemni strokovnjaki v gradbeništvu itd. Z ozirom na naravo dela, težke delovne razmere, pogoste premestitve, družbene razmere itd. so se lahko uveljavili predvsem moški. Vendar železničarji niso izolirane skupine, ampak delajo v organski povezavi z drugimi, ki proge načrtujejo in gradijo, zato se moramo s spoštovanjem spomniti tudi teh. Prav je, da se spomnimo tudi tistih strokovnjakov z Dolenjske, ki niso neposredno povezani z našimi železniškimi progami, ampak so proge gradili drugod. Ivan Zorec Ivan Zorec se je rodil 25. julija 1880 v Malem Gabru pri Radohovi vasi v družini malega kmeta, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani. Šolanje je moral po 5. razredu gimnazije (sedaj po L razredu) prekiniti zaradi vojaške obveznosti. Med vojaško službo je leta 1902 opravil častniški izpit. Leta 1903 se je zaposlil pri Ravnateljstvu državnih železnic v Trstu in ostal tam do prve sv. vojne, ko je kot nadporočnik služboval v Gradcu, Drogobycu (Ukrajina), Matuljah, Splitu in krajih Hercegovine. Po koncu prve svetovne vojne se je zaposlil na Direkciji državnih železnic v Ljubljani, dokler ni bil leta 1932 kot inšpektor zaradi bolezni upokojen. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. V Tfstu seje aktivno vključil v narodnostno in strokovno gibanje: leta 1908 je pomagal ustanoviti Zvezo jugoslovanskih železničarjev in Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Ko seje Društvo leta 1920 v Ljubljani obnovilo, je v njegovem posebnem odboru ob pomoči. J. Glonarja zbiral in urejal gradivo za železniško terminologi- jo. O strokovnih in stanovskih vprašanjih je pisal v tržaška glasila: Narodni delavec, Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov in Jugoslovanski železničar ter v dva češka časopisa, po prvi svetovni vojni pa v Glasnik željezničkih činovnika. Bil je tudi aktiven pri urejanju teh glasil, posebno v Trstu. Anonimno je sodeloval pri sestavi železniških priročnikov. Deloval je tudi pri Dramatičnem društvu v Trstu, Slovenski matici, od leta 1920 dalje je bil član Društva slovenskih leposlovcev. Prve črtice je objavil kot 19-letni gimnazijec, po tridesetem letu je nadaljeval z novelami in potopisi. Pisal je tudi mladinske črtice in pravljice, ukvarjal se je tudi s prevodi iz nemščine in srbohrvaščine. V svojih delih je razkrival nagnenje k naturalizmu, pritegoval gaje dolenjski človek, ki je postal poglavitna snov njegovega osrednjega opusa, napisanega za Mohorjevo družbo v značilni obliki večerniške povesti. Njegovo največje delo je tetralogija Beli menihi, Stiški svobodnjak, Stiški tlačan in Izgnani menihi. Delo je posvečeno stiškemu samostanu ob njegovi 800-letnici. Na osnovi Valvasorja in drugega gradiva ter osebnega poznavanja stiškega samostana in okolice je Zorec načrtno prikazal zgodovino belih menihov v Stični in preteklost lastnega rodu. Povest Domačija ob Temenici je nastala na Finžgarjevo pobudo. Dogajanje je postavljeno konec 19. stoletja, v njej je poudarjena izredna navezanost ljudi na domačo zemljo. Franio Tomšič Franjo Tomšič se je rodil 18. julija 1848 v Dednem Dolu pri Višnji Gori. Nižjo realko je obiskoval v Ljubljani, višjo pa v Gradcu. Študij tehnike je pričel v Gradcu, končal pa v Pragi leta 1871. Prva njegova zaposlitev je bila pri Železniški gradbeni družbi Karlovac- Reka, po letu 1887 pa je samostojno gradil proge v Hercegovini, na Tirolskem, v Vorarlbergu, Galiciji in drugod. Od leta 1895 do 1908 je služboval pri železniškem oddelku Deželnega odbora v Pragi, vodil skoraj polovico vseh lokalnih prog, zgrajenih v tem času na Češkem (imen ne navajam zaradi težav s pisavo čeških črk na naših strojih), januarja 1908 je bil zaradi svojih uslug imenovan za gradbenega svetnika deželne vlade. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem leposlovja iz češkega v slovenski jezik. Tomšič je bil vse življenje zaveden Slovenec. V Pragi je postal pod vplivom češkega narodnostnega gibanja tudi vnet zagovornik slovanstva, predvsem pa češkoslo-vaško-slovenske vzajemnosti. Leta 1901 jev Pragi ustanovil Podporno društvo za slovenske visokošolce, bil njegov predsednik in od leta 1907 častni član. Omenjeno društvo je samo v letu 1908 podpiralo 64 visokošolcev in veliko pripomoglo, da so uspešno končali študij. Zelo je bil aktiven v češkem Odboru Slovenskega planinskega društva. Umrl je 28. februarja v Pragi, pokopan je na 01šanyh. Bošiian Roš Boštjan Roš (Rešen, Rešon, Režun) izvira iz ugledne kmečke rodbine na bivši Roševi kmetiji v Trbovljah. Boštjanov ded Jakob se je iz Trbovelj preselil v Hrastnik in se ukvarjal z brodarstvom na Savi. Sinu Mihi je v Zgornjem Hrastniku kupil kmetijo, kjer je ob navalu tujih delavcev ob gradnji proge Celje-Ljubljana odprl gostilno, v kateri so se zbirali tudi napredni domačini. Boštjan se je rodil 19. januarja 1839 v Hrastniku, umrl pa je 31. decembra 1917 v Beogradu, kjer je tudi pokopan. Prvo znanje si je nabiral v ljudski šoli v Trbovljah, normalki v Celju, realko je obiskoval v Ljubljani in Gradcu. DOLENJSKI LIST 15 Smrdeča vzhodnonemška asfaltna baza na vasi Mirko Kovač gradi v Planinski vasi na Kozjanskem na črno asfaltno bazo LOVCI ZA POKAL LD ŠENTJERNEJ - Prizadevni člani Lovske družine Šentjernej, ki jo vodi starešina Milan Kranjc, so na strelišču “Pod hruško" nad Pleterjami pripravili strelsko tekmo za pokal LD Šentjernej v strelja-nju glinastih golobov. Strelsko tekmo - vodil jo je Tomaž Janževič s pomočniki - so si ogledali številni ljubitelji trab streljanja, ki je tudi olimpijska disciplina. Med moštvi so največ golobov zadeli člani LD Kostanjevica, drugo mesto so zasedli lovci LD Brusnice, tretji pa so bili domačini. Najboljši posameznik je bil Slavko Šutar (Lij Škocjan), drugo mesto je zasedel Tomaž Pincolič (LD Kostanjevica), tretji pa je bil Zvone Ban (LD Brusnice). Na sliki: zmagovalci s pokali LD Šentjernej. PLANINSKA VAS - Nekaj povsem .nepojmljivega se dogaja vaščanom, večinoma kmetom Planinske vasi blizu Planine pri Sevnici: njihov sovaščan Mirko Kovač gradi na najnižji točki te slikovite gorske vasice asfaltno bazo! Krajani zatrjujejo, da povsem brez uradnih papirjev, torej na črno. Posamezni kmetje ali vi-kendarji iz bolečih izkušenj že vedo, kako se taki reči streže. Pred časom so uradni organi celo že podrli nekemu sokrajanu na prvi pogled nedolžno leseno lopo. Kovač se seveda počuti kot nekaj posebnega. Dve hiši se širita na vrhu hriba, žena Julka ima velik gostinski lokal, imenovan po enem od tujih imen planinskega gradu Montpreis sredi Planine, Kovač pa ima tam, kjer sedaj gradi asfaltno bazo, še cementninar-sko delavnico, domačini pravijo, da v ravno tako na črno zgrajeni lopi. Sredi vasi ima še sodobno konjušnico. Nad poslopjem se beli jahalnica na prostem z lučmi za nočno ježo. Čudno, da se veljak ne zaveda, da obe dejavnosti ne gresta skupaj. Tudi vsa infrastruktura ne bo požrla tega zalogaja. Težko si je predstavljati, kako RAZDEJANJE NA TRŽNICI- Kočevska pokrita tržnica pod Likovnim salonom že dalj časa ni primerna za svojo dejavnost. Nepridipravi se znašajo nad šipami, kamnitimi mizami, stoli, vodnjak je “oropan ”, stene popisane. Okolica je neurejena, ob toplem vremenu močno zaudarja. V žlebovih na strehi stavbe visoka trava ovira vodo, tako da zaliva po steni. V edino prodajalno na tržnici so objestneži večkrat vdrli in ji pri tem prizadejali veliko škodo. Občina bo kmalu zagotvila denar za nujno sanacijo prodajnega prostora. (Foto: Milan Glavonjič) RADIO LOGATEC SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Napišite vsaj dva pomena za besedo toaleta! (Nagrada brisača z emblemom Modne hiše.); Kakšne modne dodatke ponuja Butik Deborah za moške? (Nagrada kravata po izbiri). Odgovore je treba do sobote, 11. julija, poslati na naslov: Za NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Janez Rus iz Logatca in Frida Leskovšek iz Braslovč. KAMERA ODKRIVA - Odkar je zaprta regionalna cesta Mokronog -Puščava zaradi gradnje mostu čez Mimo na Puščavi, so kljub uradnemu obvozu čez Pijavke in Hrastovico ne le številni krajani Martinje vasi in drugih krajev začeli voziti po bližnjici čez tale most, ki naj bi imel le 3 tone nosilnosti, čezenj pa je zapeljal že tovornjak s prikolico. Predsednik sveta KS Mokronog Tone Maver je zato 28. junija lastnoročno napisal tole opozorilo: “Most je dotrajan, čezenj greste na lastno odgovornost!” Toda avtomobili, tudi tale gasilski, poln mladine, je preteklo soboto zapeljal čez most, kjer se ograja maje in je nevarnost tudi za pešce, da se jim kakšen ploh izmakne izpod nog. Zdaj so namestili tudi prometne znake, da je čezenj prepovedan promet s tovornjaki, toda nekateri radi izzivajo usodo. (Foto: P. P.) Prvi avto strašil Tiirjačane Pred njim so bežali in plezali celo na drevesa ■ Grof Anton Godel-li se je s prvim avtomobilom v Sloveniji vozil tudi na Turjak “LEPOTEC” NA OBČINSKI MEJI - Tudi ob magistralni cesti M-6 med Škofljico in Ljubljano so (ne)znanci zapustili jeklene konjičke, kar kaže na njihovo okoljevarstveno kulturo. V bližini bencinske črpalke na Rašici ob cesti samujeta dva avtomobila, na lasnici, na meji med ribniško in kočevsko občino, pa je že dalj časa “parkirana ” bordo simca z novomeško registracijo. Zvedeli smo, da je avtomobil nekemu dolenjskemu Romu ukradel drug Rom. (Foto: Milan Glavonjič) TURJAK - Letos se v Sloveniji vrstijo razne prireditve ob 100-let-nici prvega avtomobila v Sloveniji. Splošno je znano, daje bil njegov lastnik Anton Codelli, baron iz Ljubljane, kjer se po njem imenuje del Ljubljane Kodeljevo. Znano je tudi, da bil izumitelj in da je med drugim patentiral pped sto leti električni vžig pri avtomobilih in da je bil izumitelj še na mnogih drugih področjih, da je bil pionir radiozvez v Sloveniji in drugod in da je v Afriki (današnja Gana) posnel enega prvih slovenskih filmov. Seveda je bil tudi udeleženec prve avtomobilske nesreče pri nas itd. Anton Codelli je bil rojen leta 1875 v Neaplju, umrl pa je leta 1954 v Švici. Bilje zadnji potomec te rodbine na Kranjskem. Že prvi vlak v naših krajih je med ljudmi vzbujal veliko strahu in raznih govoric, saj je šla ta “hudičeva iznajdba” naprej, ne da bi jo vlekli konji. Še hujši strah pa je bil zaradi prvega avtomobila, ki ni vozil le po tirih, ampak takore-koč povsod. Današnji prebivalci Turjaka in okolice vedo povedati, kaj vse se je dogajalo, ko je Anton Codelli peljal s tistim prvim avtomobilom proti Turjaku. Seveda so vse to zvedeli od svojih že zdavnaj pokojnih sorodnikov. Baron Codelli je bil namreč pogost obiskovalec turjaške grofice, ki je bila vdova. Nekega večera, ko je grof, že v temi, prvič zapeljal proti Turjaku, so kmetje videli na cesti premikajoče se luči in iz tiste smeri je grozno ropotalo, kar grmelo. V strahu pred neznanim nestvorom so bežali na vse strani, se skrivali, spretnejši pa so plezali celo na drevesa, da bi si rešili kožo. Nekateri so mislili, da prihaja nadnje sam Lucifer ali pa morda čarovnica. Z begom in plezanjem na drevje so se izognili “pošasti”. Ob vsakem ponovnem obisku grofa Kadele (tako so Turjačeni rekli Codelliju) pa je bil strah vse manjši, saj seje kmalu razvedelo, da je tisti strah oz. nestvor avtomobil, ki ne naredi nikomur nič hudega, če se mu le preveč ne približaš. J. PRIMC Z A VTOM NA GRAJSKO DVORIŠČE - Baron Codelli je med obiskom turjaške grofice zapeljal z avtom skozi vhodna vrata na grajsko dvorišče. Takrat so bila vrata širša - skoznje so vozile tudi razkošne kočije - skozi današnja vrata (glej fotografijo) pa ne bi zapeljal niti fičko, ker so preozka. Ta del zidu z vhodom vred je bil namreč med obleganjem Turjaka leta 1943 močno poškodovan, restavratorji pa so kasneje vgradili v obzidje občutno ožja vrata. (Foto: J. Primc) si bodo med obratovanjem na ozkem vaškem asfaltu, kjer je prostora komajda za en osebni avto ali traktor, srečavali s težkimi prekucniki, ki bodo vozili pesek ali asfalt. Najbližja ogorčena soseda novi črni gradnji sta kmeta Marjan in Rozalija Perčič. Gospodar vzorno skrbi še za zbiralnico mleka ob novem hlevu. Obdeluje 22 hektarov lastnih polj,' kakšnih 6 jih ima še v najemu. Kmetovanja se je veselil, sedaj pa z ženo težko gledata rastoči industrijski objekt poleg svoje kmetije. Delavci nekdanje krške Kovinarske, ki gradijo asfaltno bazo, mu pripovedujejo, kako bo vse skupaj izgledalo, ko se bo po ves dan kadilo in smodilo asfaltno juho... Perčičeva sta si že poiskala pravno pomoč pri uglednem sev-niškem odvetniku. Zmajujeta z glavo, ko ju povprašamo, če sta iskala pomoč šentjurskega župana. Kateri župan si ne bi želel take naprave v manj razviti občini, odgovarjajoč, kako nova prijateljstva vzpostavlja denar, kmet pa naj bi bil tiho. Ljudje postajajo vse bolj nejevoljni, prav minulo nedeljo so zbirali številne podpise. Če se že ne zganejo občinski inšpekcijski organi, naj bi se državni, menijo krajani. Ne gre namreč, da bi lahko tod, bogu za hrbtom, sicer pa v idilični kmečki vasi, vsem v posmeh krajevni veljak gradil smrdečo asfaltno bazo? In od kod je priromala sem na Kozjansko? “Prav iz nekdanje Vzhodne Nemčije!” odgovarjajo krajani, “kjer ne bi smela delati brez filtrov!” Rjaveče železje so mesece in mesece peskali, zgrajena so velika železobetonska polja za pesek... Očitno se je krajevni veljak čutil dovolj zaščitenega, da se je požvižgal na svoje sokrajane. Ljudje povedo, da so stroji brneli celo za praznike, za dan upora in 1. maj, vse nedelje, da bi bilo čimveč videti. Za nameček stoji vse skupaj na najnižji točki vasi. Nekateri vedo povedati, da namerava Kovač zgraditi 40 metrov visoke dimnike. Seveda ljudje opozarjajo še na neznanski hrup in tresenje tal. Urejene, kmetije kažejo, da imajo ljudje svojo Planinsko vas radi. Kmetje se sprašujejo, če se bodo morali v istem stoletju kot takrat, ko so Nemci požgali na desetine vasi, sedaj, v ASFALTNA BAZA SREDI KOZJANSKE VASI - Nezaslišan zlo; čin nad naravo in sovaščani sij1 privoščil podjetnik Kovač v Planinski vasi v osrčju Kozjanskega, koj< tam kar na čmo začel graditi asfak no bazo. Poseg je v četrtek obsodil Ekološki forum LDS s pozivom inšpekcijam, da se spoštuje pravno država. Črna gradnja stoji n“ zemljišču, ki je kategorizirano M kmetijsko. (Foto: Alfred Železniki | miru, še enkrat seliti. Prepričanj so, da bi to moral biti brezvestm črnograditelj, in ne oni. Za name ček gradi črnograditelj vse skupaj na zemljišču, kategoriziranemzS! kmetijstvo! ALFRED ŽELEZNlk Slavje ob 100-letnici gasilstva V Sodražici parada, kulturni program, govori, podelitve... manj za gašenje. Posebno skrb na) bi posvečali izobraževanju mladij kadrov, ki bodo prej ali slej zavze*1 mesta v gasilstvu, ki potrebuje vsf več tehničnega kadra. Ob tej priložnosti so razvili n°' društveni prapor in nanj pripe“ 13 spominskih trakov. Pri tem nj! omenimo trak Kolinske, ki je bil* že leta 1898 prisotna pri ustana'; ljanju gasilskega društva, in trak SODRAŽICA - Z gotovostjo lahko trdimo, da so se sodraški gasilci kar cel junij trudili s pripravami na visok jubilej, medtem pa Voda v KS Dole zelo slaba Potrebno obvezno prekuhavanje DOLE PRI LITIJI - V krajevni skupnosti Dole v litijski občini je velika večina vodovod in zajetij, iz katerih prebivalci teh vasi in naselij uporabljajo vodo za pitje in napajanje živine, v izredno slabem stanju. Vodo je treba obvezno prekuhavati, je ob pregledu in večkratnem odvzemu vzorcev ugotovil Zavod za zdravstveno varstvo iz Ljubljane. Študije o zatečenem stanju in sanaciji je izdelal Hidroconsulting iz Drag-omerja in jo tudi predstavil krajanom v osnovni šoli. O stanju pitne vode v krajevni skupnosti Dole smo povprašali načelnika oddelka za gospodarsko infrastrukturo na litijski občini in predsednika krajevne skupnosti Dole. Po njegovem so v izredno slabem stanju zajetja in vodovodi v jugovzhodnem delu (Prelesje, Lahinja, Na vodi, ki oskrbuje z vodo Gradišče, Pod gričem, Strmec, Zareber itd.), v jugozahodnem delu (zajetje Lju-bež, ki napaja naselja Gradnje, Javorje in Štorovje, Mrežnarjev studenec za Veliko Gobo, zajetje Podbistrica pod Presko za Malo Gobo in Prežanjske njive itd.) in južni del Krajevne skupnosti Dole (zajetje Pasji vrh, Povše za Flude Ravne, Grm, Brdo itd.). Voda vseh naštetih zajetij bi se dala z nekaterimi sanacijskimi ukrepi izboljšati, da bi bila primerna za nadaljnjo uporabo in izkoriščanje. Zajetje Jatna 1 uporabljata naselji Radgonica in Dobovica ter izvir Jatna 2, na katerega pa še ni priključen noben vodovod, danes nista uporabna, vendar bi jih po sanaciji lahko uporabljali. Izdelovalec študije jih ne priporoča, ker bi morali s tem opustiti gnojenje bližnjih kmetijskih površin. V dobrem stanju je k sreči glavni vodovod, na katerega je priključeno središče krajevne skupnosti, Jelenje, Zavrh, Zagozd, Vahta, Suhadole in Prevale, a je premajhen pretok vode, kar pa bi se dalo sanirati s priključitvijo bližnjega izvira Kačjak v dolini Sopote. Ima pretok vode 6 litrov na sekundo. V nekaterih starih zapiskih pa so našli podatek, da ima ta izvir v najhujši suši pretok 3 litre na sekundo. Se boljši izvir, ki ga predvideva hidrolog, je malo pod Kačjakom, Listnik, kjer bi se morala vrtina šele izdelati. V izdelavi je že projekt in projektant mora upoštevati vse podatke, ki so v študiji navedeni. Potem pa je na vrsti občinski svet.. K. ŠUŠTERŠIČ pripravili še dan odprtih vrat, posebno slovesnost pa so imeli ob predstavitvi knjige “100 let PGD Sodražica”. Osrednja in hkrati zaključna slovesnost je bila 28. junija na trgu v Sodražici, kjer se je poleg množice gasilcev iz OGZ Ribnica in sosednjih GZ - ti so prišli celo iz Štajerske iz Tinja pri Slov. Bistrici - odvijalo zaključno dejanje proslavljanja. Slavnostno okrašeno Sodražico je še posebno popestrila parada, na kateri so prikazali različna vozila, celo tista iz leta 1911, ki so vzbujala največ pozornosti. V kulturnem programu, ki se je spontano odvijal med raznimi nagovori, pa so sodelovali predvsem domačini, pevci, tamburaši, šolska plesna skupina, nepogrešljiva ribniška godba in solistka Nataša Mihelič. Skoraj nemogoče je našteti vse predstavnike in govorce, skupna misel vseh pa je bila, naj bi sredstva, ki se namenjajo za gasilstvo, uporabljala predvsem za usposabljanje in naj- Antona Lovrenčiča, ki je p1 svojih 90 letih najstarejši gasila in sin enega izmed ustanovitelje' tega društva. Seveda so podelili še kup prl' znanj, pohval in odlikovanj: drža'" no priznanje 3. stopnje je preje' Janez Turk, druge stopnje StaflJ Rigler, sodraško PGD pa je GZS prejelo zlato odlikovanje Celotno slavnost je zaključil časi' ni in zaslužni predsednik Fran' Rus, ki je sedanjemu predsedn1' ku Metodu Puclju izročil sp°' minek z željo, da bi društvo v ah1' gem stoletju še naprej uspešfl0 vodil. A KOŠMERl STAROSTA IVANŠKE OBČINE ijevke T Vdo življenje brar 95 let Marije Železnikar: “Kolikokrat sem s košarami zastonj zmrzovala na ljubljanski tržnici!” MALE KOMPOLJE - Sredi aprila je za pravo senzacijo na referendumu za krajevni samoprispevek v KS Muljava poskrbela Marija Železnikar iz Malih Kompolj. Kljub visoki starosti - 5. maja je praznovala 95. rojstni dan - je prišla na volišče. “Vesela sem, da je referendum uspel, da se bo še kaj naredilo,” je dejala ob obisku in ni pozabila povedati, da so jo zelo lepo sprejeli in počastili. “Pa ravno v postelji ste me dobili! Saj sem danes že vstala in malo posedela ob krušni peči, pa mc je malo hladilo v tem deževnem dnevu in sem raje odšla spet pod odeje,” je razložila svoje opoldansko poležavanje Mustarjeva mama, ki po svoji čilosti in pameti nikakor ne kaže, da je na svetu že skoraj sto let. Pa saj tega še sama ne more verjeti. “Menda sem najstarejša v tej dolini, pa me hodijo gledat,” seje nasmejala. Rodila se je kot nezakonski otrok v vasi Potok in se kasneje poročila v Male Kompolje k Železnikarjevim. Z možem sta imela devei otrok, danes jih živi le šest, kar jo še posebej žalosti. Šestnajst let je že tudi vdova. “Bila je revščina. Mož je hodil okrog delat, ker je bil zidar, otroci so hodili služit, jaz pa sem zahajala v Ljubljano na tržnico prodajat razne stvari, ki smo jih pridelali. Včasih sem po dvakrat nesla do železniške postaje v Ivančno Gorico, nato pa z vlakom naprej. Po ves dan Marija Železnikar sem stala na trgu, kolikokrat zmrzovala in včasih tudi nič prodala. Ali pa, ko sem hodil* prat na Višnjico, ki teče zraven hiše, dokler ni bilo vodnjaka! Tudi led sem razbijala,” pripoveduje. Kakšnih posebnih težav Z zdravjem Marija nima, le nog® jo bolijo. “Preveč so hodile, ko so bile mlade, zaaj pa imam,’ se nasmeje in pove tudi, da slabo vidi, toda očal ne mara-Včasih je zelo veliko brala: Najbolj pa je hvaležna hčerk] Albini, ki živi pri njej in skrbi zanjo, saj bi sicer morala v dom za ostarele, česar pa si niti najmanj ne želi. “Sicer pa ji včasih pravim, naj vzame koso in j° nabrusi, ker je očitno smrt na to pozabila, pa me vedno zavrne, se pošali Mustarjeva mam*-Dobra volja je najboljše zdravi' L. MURN lo za vse težave. Na dopust s psom Na kaj je treba biti pozoren LJUBLJANA - Društvo za odgovoren odnos do živali iz Ljubljane nam je poslalo nekaj nasvetov in napotkov, kako na dopust s psom. Seveda se je na to treba pripraviti in pravočasno načrtovati. Psi gredo radi na potovanje, medtem ko mačke raje ostajajo doma in se prepustijo skrbi prijateljev ali sorodnikov svojih lastnikov. Psi so zelo navezani na “svojo” družino, zato naj bi jih, če je le mogoče, vzeli s sabo na dopust. Na potovanje s psom spada tudi vsa običajna oprema od spalne košare, blazine in odeje, do ovratnice in nagobčnika. S psom je najlaže potovati v lastnem avtomobilu. Pri tem veljajo enaka pravila kot pri vsaki drugi vožnji z avtomobilom: pes sedi vedno zadaj, privezan pa naj bo s pasjim pasom ali zavarovan z nedrsečo blazino; pri kombijih je priporočjivo, da večje pse namestite na tovorno površino, najbolje za pasjo mrežo. Okno odprite samo za špranjo. Če pa spada med tiste redke pse, ki ne prenesejo avtomobilske vožnje, bo veterinar predpisal tablete proti slabosti na potovanju. Na daljših vožnjah pa naj bi pes imel možnost, da si vmes pretegne noge, seveda samo na vrvici. Kot malica na poti je najbolj primerna suha hrana. Če je hrana za psa neobičajna, ga je treba najmanj en teden pred začetkom potovanja nanjo navajati. Če greste na potovanje v tujino, je priporočjivo vzeti s sabo zadostno količino že od doma. V letalu lahko manjši psi potujejo v potniški kabini, večji pa v posebnih kletkah v klimatizirani kabini za tovor. Število psov za polet je omejeno, zato je priporočljivo, da let pravočasno rezervirate. Na vlak majhnih psov ne smemo tovoriti brezplačno kot osebno prtljago v zaprtih torbah ali košarah. Večje živali potujejo v vagonu, na vrvici in z nagobčnikom. Po telefonu pa se tudi vnaprej pozanimajte, ali je pes dobrodošel tudi na cilju potovanja - v hotelu ali kampu. Pri potovanjih v tujino pa tudi za prihod nazaj potrebuje vaš pes veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini. Potrdilo mora biti praviloma staro en mesec. Podrobnejše informacije o določbah posameznih dežel dobite pri organizacijah, na konzulatu ali pri vašem veterinarju. Kako je imel Tito rad živali?! Na prošnje društva, da bi preprečil organizacijo bikoborbe v Beogradu, se ni odzval V eni zmed številk revije o živa-'h in njenih ljudeh je bil tudi za-P*s, kako je bil Josip Broz Tito J^lik ljubitelj živali. Ker imam od Jeta 1963 bogate izkušnje s področja varstva živali pred muče-njem, sem v času vodenja slovenskega društva proti mučenju živali doživela nešteta razočaranja. Eno )zrned teh je bila tudi organizaci-!a španskih bikoborb v Ljubljani JP Beogradu leta 1971. V Ljubinj smo jo preprečili, v Beogradu pa so jo klub temu izvedli. Najmanj tri mesece pred tem smo ? društvu odložili vse drugo delo lr> dobesedno bombardirali Beograd s telegrami, članki in dopisi, ^sodelavci sem trikrat potovala v “eograd, da bi to preprečili, vendar brezuspešno. . Edino upanje, ki nam je ostalo, le bila intervencija pri Titu. Rav-n° tedaj so snemali dokumenta-rec “Sutjeska” z Elizabeth Taylor ln Richardom Burtonom, med Snemanjem pa se jima je pridružil Judi Tito. Tudi tja smo mu posijali telegrame, celo oba igralca smo prosili, naj predlagata Titu, naj se zavzame in vpliva na orga- Iz Kolpske Doline Za zdravo pitno vodo 'Te dni bodo začeli prenavljati J^ovod Jakšiči, ki napaja Faro in ^oliškevvasi do Grivca. Naselja |*rsnik, Žaga in Kostel, ki se oskrbujejo iz drugega vodovoda, ima-1° zdravo pitno vodo, za to območje pa je pred otvoritvijo še . °vo zajetje oziroma vodovod, ki y že dograjen, potrebno pa je 2anj še gradbeno dovoljenje, n.akar mu bo Elektro priklopilo elektriko. .Taborniki prihajajo - Jjvi tabor na območju Kostelskega so to sezono postavili v drsniku. Vsa ostala mesta, predana za taborjenje in šotorjen-je Pa so minuli teden obiskovali hterescnti in jih urejali, da bodo , (eh dneh sem pripeljali taborni-iz raznih krajev Slovenije. Tildi Mirtovičih v občini Osilnica so aborniki že od minulega tedna. y premalo zabojnikov ODPADKE - Na območju £age je le en 900-litrski zabojnik odpadke, ki ga prazni Komu-aala enkrat tedensko, kar je predlo. To ugotavljajo pri turistič-!°-športnemu društvu Kostel, otrebnih bo torej več zabojnikov : 1 pa bo treba odpadke pogosteje odvažati. , Balinarji, na plan - v °boto, 1L julija, ob 17. uri se bo t,ačel na balinišču v Fari oziroma otoku turnir dvojk v balinanju. *«bljeni balinarji in ljubitelji hali-jjanja. Denarne nagrade za naj- , Ocenjujejo najlepše - etri, 10. julija, dopoldne bo Posebna strokovna komisija, ki jo °di Marko Mikuletič iz Arbore-ttrna Volčji Potok, začela ocenjeni najlepše urejene hiše in po-(,0vne prostore ter njihovo okoli-°- Na Kostelskem je za to tekmo-ahje prijavljenih 35 objektov. nizatorje, da se ta masaker prepreči. Ta njegova brezbrižnost me je neodpustljivo razočarala. Potem sem si dopovedovala, kaj naj pričakujem od Tita, ki je hodil v Slovenijo kot strasten lovec na pobijanje živali. Daje brez naporov lahko pociljal v svojo žrtev, so mu sodelavci (morda celo lovci) k drevesu privezali medveda, srno itd. Varstveniki živali smo ga obsojali, da v svojem zasebnem živalskem vrtu na Brionih zadržuje številne eksotične živali v ujetništvu in iztrgane iz svojega naravnega okolja. Vendar vse to še ni bilo vse; hodil je v Afriko na lov divjih živali, se v revijah celo ponašal s tem masakrom in toleriral, da je njegova Jovanka imela na kupe dragocenih krznenih plaščev. Mirno je prenesel na tone zaklane živine na ritualni islamski način (košer klanje) za izvoz v Libijo. Če bi Josip Broz Tito ljubil živali, bi v času svoje 40-letne vladavine poskrbel, da bi država dobila zakon proti mučenju živali, da bi se ustanavljali azili za zavržene živali, da bi mladino v šolah vzgajali v duhu humanega odnosa do živali, vendar vsega tega ni bilo. LEA EVA MULLER, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali, London ZELENI VABIJO NA VERDUN NOVO MESTO - Novoustanovljeni občinski odbor Zeleni Slovenije občine Novo mesto vabi na programsko predstavitev odbora ter družabno srečanje s predstavniki političnih strank, gospodarskih družb in negospodarskih ustanov z območja novo nastajajoče občine Dolenjske Toplice, ki bo vsoboto, 11. julija, ob 11.30 na Verdunu pri Dolenjskih Toplicah. HARMONIKARJI IN LIKOVNIKI KRKA - KS Krka je v soboto, 4. julija, že tretjič uspešno organizirala predtekmovanje harmonikarjev za republiško srečanje v Ljubečni. Nastopilo je 35 mladih harmonikarjev. KD likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični pa je odprlo razstavo likovnih del, nastalih na nedavnem I. ekstem-poru Gradišče 1998, ki se ga je udeležilo skoraj 100 likovnih ustvarjalcev. ZVEZDA Z ODRA ŠMARTNO PRI LITIJI - Pred dnevi je učenka 8. razreda osnovne šole Šmartno, Nejka Omahen, izdala že svojo četrto knjigo z naslovom Zvezda z odra, v kateri opisuje sovrstnico Luis Hill iz angleškega otoka, ki si na vse načine prizadeva postati igralka. Knjigo je ilustrirala njena prijateljica in sošolka Maja Šušteršič. Na predstavitvi so nastopili recitatorji iz 7. razreda in mlada pianistka Marta Vidic. K. ŠUŠTERŠIČ NOVA MAŠA V HINJAH - Ob pritrkavanju zvonov je mimo številnih mlajev v nedeljo dopoldne množica počasi stopala proti cerkvi v Hinjah. Tega dne je bil namreč za Hinje velik praznik, novo mašo je imel domačin - novomašnik Damjan Stih, ki se je pred petindvajsetimi leti rodil Stanetu in Milki Stih. Domači župnik Ciril Murn je ob pomoči celotne župnije, krajanov in ostalih župnikov pripravil nepozaben dan vernikom, Damjanu pa začetek poti v poklic duhovnika. Zadnja nova maša je bila v Hinjah pred 11 leti. (Foto: S. Mirtič) MEDVED SPET DELAL ŠKODO LOŠKI POTOK - Razen govoric o srečanjih z medvedi na raznih krajih in celo v vaseh letos nekako vlada zatišje pred medvedjimi napadi. Konec junija pa je medved vdrl v ograjeno pasišče Mirka Košmrlja iz Retij, kije tik ob cesti Loški Potok - Nova vas, v neposredni bližini vasi. Raztrgal je brejo ovco vodnico, težko kakšnih 50 kg. Lastnik meni, da se je medved spravil na najlepšo žival zato, ker je težka in ne more bežati. Ko je Košmrlj do drugega dne čakal komisijo, je ovco medved (ali morda mladiči) skoraj v celoti požrl. Podobno klanje sije medved v isti ogradi privoščil natanko pred dvema letoma. Lovci svetujejo, da bi ovce zapirali v nočne staje, kar pa je včasih nemogoče. Komisija je ocenila, da je škode za 30.000 tolarjev. V dopisu, ki ga je prejel oškodovanec od ZGS OE iz Kočevja, pa mu svetujejo, naj pasišče ogradi z električnim pastirjem. Toda ne zapiranje ne pastir ne bosta pomagala, medved kot za šalo vdre v obore, za pastirja pa se menda sploh ne zmeni. Zadevo bi lahko rešili le lovci, če bi za to imeli kakšne pristojnosti! A. KOŠMERL KOSOV HRAM VABI VRHPOLJE - V Kosovem hramu na Vrhpolju bodo v četrtek zvečer ponujali jedi na žaru, v petek bo večer jugo nostalgije in party pijač, v soboto disko večer z najnovejšimi uspešnicami, kijih bo vrtel D. J. Gajo, v nedeljo pa bo glasba po izbiri gostov. po d/s Mre*a# Musič & dance Če ste včeraj v Ciuhu Ter-mopolis v Termah Čatež zamudili disco večer, nič zato, saj vas danes, v četrtek, 9. julija, od 21. do 2. ure 10 julija zjutraj že vabijo na ever-green party z D.J. Matjažem, vstopnine pa ni. Te ravno tako ne bo potrebno plačati v petek, 10. julija, ko bo med 22. in 5. uro disco večer ravno tako z D.J. Matjažem. V soboto, 11. julija, pa bo po 24. uri nastop pričel gost presenečenja, zato bo tokrat vstopnina 1000 tolarjev. Zjutraj bodo imeli odprto do 6. ure. V Kosovem hramu v Vrhpolju danes pripravljajo jedi na žaru, v petek jugo nostalgijo in party pijač, v soboto disco večer glasbenih uspešnic z D.J. Gajo. Če vam prejšnji teden ni uspelo na Rock Otočcu videti in slišati Plavi orkester, ni še vse izgubljeno -vsoboto, 11. julija, bodo fantje nastopili na šolskem igrišču v Laškem na Dnevih piva in cvetja. Sicer pa Ciuh Diskoteka Otočec to soboto ob 20. uri vabi v restavracijo Tango, kjer bo regionalni izbor dolenjske lepotice za miss Slovenije 1998 in nadalje za miss sveta 1998. L. M. PRIKAZ PRESTAVITVE NOVO MESTO - Umetnostni zgodovinarji so že večkrat predlagali, da bi v kapiteljski cerkvi prestavili novogotski kamnit tabernakelj, ki delno zakriva znamenito Tintoret-tovo veliko oltarno sliko sv. Nikolaja. Na pobudo prošta Jožefa Lapa je letos stekla priprava za možne premestitve prezbiterija. Trodimenzi-onalni računaniški prikaz prestavitve si bo mogoče ogledati jutri, 10. julija, ob 19.30 v dvorani Proštije. DOBREPOLJCI V IZRAELU DOBREPOLJE - Člani mešanega cerkvenega pevskega zbora Dobrepolje so ob petdnevnem obisku Izraela oziroma tamkajšnjih svetopisemskih mest pripravili več koncertov. Tako so prepevali v judovskem in arabskem (palestinskem) delu države, v kateri je videti vse mirno. Meje med Izraelom in Palestino skorajda ni, saj je kljub sovražnosti in gverilski vojni pri njih čedalje več turistov. KRVODAJALSKA AKCIJA V KRMELJU IN SEVNICI SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica vabi vse krvodajalce in ostale polnoletne, še posebej mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, in sicer v sredo, 15. julija, od 7. do 12. ure v novi osnovni šoli Krmelj in v četrtek, 15. julija, od 7. do 15. ure v srednji šoli Sevnica. Vsak zdrav človek naj bi vsaj nekajkrat daroval kri, to pa je zagotovilo, da ne bi bil prikrajšan, če bi jo sam potreboval. MAJORJEV PROTEST LJUBLJANA - Major Slovenske vojske Ladislav Troha iz Kočevja je prejšnji četrtek uresničil svojo napoved s tiskovne konference v Kočevski Reki, kjer je leta 1991 začel svojo vojaško kariero. Ker je bil po tiskovni konfrenci degradiran, prejšnji torek pa po zavrnitvi ukaza svojega nadrejenega še suspendiranje v četrtek med 7. in 15. uro protestiral pred poslopjem državnega zbora. Troho, ki je po dveh letih neuspešnega opozarjanja nadrejenih na nepravilnosti v Slovenski vojski zavestno kršil pravila vojaške službe z objavo svojih opažanj v medijih, je v petek sprejel varuh človekovih pravic, ta torek pa je nepravilnosti v Slovenski vojski predstavil odboru za obrambo. AMERIŠKI LUTKARJI V SEVNICI SEVNICA - V okviru sevniške-ga Grajskega poletja 98 prireja sevniška zveza kulturnih društev gostovanje lutkovne skupine Ma-gical Moonshine Theatre iz ZDA. Ameriški lutkarji se bodo v nedeljo, 12. julija, ob 18.uri predstavili v atriju sevniškega gradu s predstavo Jaguarjev vodnjak. Če bo vreme slabo, bo predstava v sevni-ški kulturni dvorani. Lutkovna predstava Američanov bo zanimiva tudi za starejše obiskovalce, saj bodo lahko prisluhnili ameriški country glasbi. Prodaja vstopnic bo uro pred predstavo. DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj Občinsko gasilsko tekmovanje v Trebnjem TREBNJE - Ena izmed vsakoletnih nalog Gasilske zveze Trebnje (GZ) je izobraževanje gasilcev v obliki gasilskega tekmovanja. Na razpis za kategorije pionitji, pionirke, mladinci, mladinke, člani, članice in veterani seje prijavilo 75 ekip od 27 delujočih gasilskih društev trebanjske občine. V soboto, 27. junija, je potekalo pionirsko mladinsko tekmovanje pri OŠ Mirna. Sodelovalo je 16 pionirskih desetin iz 13 društev, med njimi dve ekipi pionirk iz PGD Mirna in PGD Štatenberk v konkurenci pionirjev. Pri mladincih je tekmovalo 17 ekip iz 14 društev, tekmovale so tudi mladinke iz PGD Dobrnič, Lukovek in Občine. Pri pionirjih so prva tri mesta dosegli tekmovalci iz PGD Velika Strmica, Štatenberka in Občin, pri mladincih pa PGD Občine, Ponikve in Dobrnič. V nedeljo, 5. julija, je na športnem igrišču OŠ Trebnje potekal gasilski avtorally. Člani so ga imeli za prehodni pokal, članice in veterani pa za posamezne tekmovalne točke. Šodelovalo je 24 ekip članov, 7 ekip članic in 5 ekip veteranov. Štart je bil v Velikem Gabru. Istega dne se je na športnem igrišču OŠ Trebnje začelo tudi tekmovanje za članice in veterane. Sodelovalo je 12 ekip, 7 ženskih in 5 veteranskih, opravljale pa so hidrantno vajo v suhi izvedbi in vajo raznoterosti. Tekmovanje po posameznih tekmovalnih točkah so si ogledali tudi regijski poveljnik, predstavniki sponzorjev in gosti iz GZ Novo mesto. Za uspešen potek tekmovanja so se trudli gasilski sodniki naše in sosednje GZ iz Ivančne Gorice ter člani posameznih komisij in posamezna PGD. Svoj prispevek so prav gotovo dali tudi OŠ Trebnje in Mirna ter g. Matjaž iz Biča, ki so odstopili prostor za potek tekmovanja, za kar smo jim hvaležni. Zahvala tudi pokrovitelju tekmovanja Zavarovalnici Tilia, d.d., Novo mesto in sponzorjem. Občinska gasilska zveza Trebnje APLAVZ NI OBVEZEN Nekaterim ni meno Je čas gasilskih veselic, kmečkih ohceti po starih šegah in navadah, mladinskih raziskovalnih taborov, kmečkih iger, športnih srečanj, tečajev borilnih in drugih veščin, letovanj, taborjenj in podobnega. Pri organizaciji in izvedbi sodeluje veliko ljudi, največkrat zanesenjakov, ki za svoje delo niso plačani. Svoje moči in prosti čas razdajajo pod okrilji društev, ki v letnih poročilih zapišejo, da so izpeljala to in to akcijo. Navadno brez imen, tako da se navadno niti ne ve, kdo je zbral denar, kdo je skrbel za prevoze, kdo je kuhal za lačne, kdo je... V vsako, še tako skromno dejavnost je vloženega ogromno truda, veliko energije, in ko se zadeve dobro končajo, se zdi, kot da so se dogodile same od sebe. Kot da tako mora biti. Pa bi bilo presneto drugače, če Dragomlja vas ne bi imela Jožeta Žuglja, če v Semiču ne bi bilo Slavka Pluta, če se ne bi v Vinici zaganjal Jože Stegne, če ne bi v Metliki trkala na sponzorska vrata Vladka Škof če se ne bi v Črnomlju razdajala Ksenija Khalil ali če bi se v Novem mestu naveličal dela neutrudni Rudi Škof. Naštel sem jih samo nekaj, pač tiste, ki so mi prišli prvi na misel in s katerimi se največkrat srečujem, v krajih, kjer bivajo njim podobni, bodo lahko izluščili imena tamkajšnji krajani. Morda le v pogovoru ob kozarčku, pač zato, da si bodo priklicali v spomin imena ljudi, ki jim ni vseeno, kako kraj diha, kaj se v njem dogaja. Ze omemba je včasih nagrada, saj ti ljudje, verjemite, ne počnejo tega zaradi želje po slavi, vseeno pa jim tudi ni, če so zamolčani ali omenjeni le tedaj, ko jih kritiziramo, in to za dejanja, ki jih sami ne bi nikoli opravili, ker smo preveč zaverovani vase in v svoje žepne kalkulatorje. TONI GAŠPERIČ Sabini Ahlin-Jazbec v spomin V spomin na pok. Sabino Ahlin-Jazbec, sodnico in predstojnico sodnika za prekrške Novo mesto, objavljamo nagrobni govor mag. Janezav Kramariča, sodnika za prekrške Črnomelj, na pokopališču v Šmihelu v Novem mestu dne 30. junija 1998. “Posloviti se moramo od naše drage kolegice, sodelavke, sodnice, vodje organa za vodenje postopka o prekrških v Novem mestu, prijateljice Sabine. Zdaj, ko stojimo pred žaro z njenimi posmrtnimi ostanki, se nam nizajo spomini na srečanja z njo, pogovore, na skupne napore pri delu v pravosodju, na vesele in žalostne trenutke, skupno preživete. In tako vstaja zdaj pred nami bolj resnična, kot smo jo mogli spoznati v posameznih trenutkih življenja. Človeška navada je, da človeka prav spoznamo in pohvalimo šele takrat, ko ga ni vec, ko te hvale ne more več slišati in uživati. Vendar se nam je zaradi tega ne kaže odreči, posebno kadar gre za vzorne lastnosti. Od teh pa jih je treba nekaj omeniti, zaradi katerih jo bomo vsi težko pogrešali in jo ohranili v najlepšem spominu. Zato si želimo še enkrat priklicati v zavest njeno celovito podobo; da jo bomo nato, kot trajen spomin, zaklenili v svoja srca. To ne bo lahko. Svoje osebnosti Sabina ni razkrivala; celo spretno jo je prikrivala, vsestransko razgibana, vedra, duhovita, poštena, stroga do sebe in do drugih. V zadnjih 25 letih je kot sodnica za prekrške in v vsem tem času predstojnica organa za vodenje postopka o prekrških v Novem mestu poleg strokovnosti pri delu pokazala marljivost, vestnost in natančnost, kar je v veliki meri pripomoglo k njeni uspešnosti, ki jo navsezadnje lahko doseže le tisti, ki je pri delu z vsem svojim srcem. Takšna je, posebno še kot dobra oragnizatorica, znatno doprinesla k uspešnosti organa, ki ga je vodila, kolegialna, ustrežljiva, poštena in skromna. V svoji skromnosti je bila na zunaj manj vidna, ko je dejansko sodelovala in ustvarjala na torišču pravnega življenja, tako v upravnem odboru društva sodnikov za prekrške Slovenije in še posebno kot predsednica komisije za informatiko, sicer pa tudi v družbenem življenju. O njenih zaslugah pričajo dobljena priznanja. Njeno dolgoletno sodnikovanje pomeni neprestano naporno delo m neprestane borbe na položaju, ki zahteva osebnostno trdnega, pokončnega človeka. Sodnik mora biti na moralni višini, čvrst karakter pri odločanju, samostojen in nedostopen za karkšnekoli zunanje vplive, brezkompromisen borec za zakonitost, z razumljivim načimom razlaganja, s široko kulturo in globokim humanizmom, pa še veliko delavnostjo in skromnostjo. Takšna je bila kot sodnica in kot človek. Zato pa nas ob žalnem slovesu tolaži misel, da se je z vso pravico zavedala, da je, čeprav v vse prekratkem življenjskem obdobju, do kraja izpolnila svoje poslanstvo. To je le prgišče kamenčkov za njen portret. Skupaj z drugimi mislimi o njej pa bomo dobili celovito podobo, kakor smo jo videli mi in jo želimo ohraniti trajno v spominu. Podobo o Sabini, kakršno smo imeli radi. Kruto je življenje v svojih preizkušnjah. Včasih še tolikšnemu kljubovanju, želji, hotenju ne popusti, ko je zavrtalo konec. Tako tudi naša draga Sabina v zadnji življenjski preizkušnji, v že močno načetem zdravju, ob vsem močnem lastnem kljubovanju in pomoči zdravnikov - ni uspela. Kot bi bilo življenju dovolj njenega močnega kljubovanja in prizadevanja ali pa kot bi hotelo prizanesti njenemu nadaljnjemu trpljenju -je pretrgalo njeno življenjsko pot - umrla je. Njena smrt ni izguba samo za njene svojce, težka in boleča, temveč tudi za vse tiste, ki so se v življenju z njo srečevali in jo spoznali. Teh pa je veliko. Posebno še njenih delovnih kolegic in kolegov in drugih sodelavcev. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu! V imenu njenih strokovnih kolegic in kolegov in v imenu Društva sodnikov za prekrške Slovenije izrekam njenim svojcem iskreno sožalje.” TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 9. VII. SLOVENIJA 1 7.15-1.50 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR PACKALČKOV PISANI SVET 9.40 MLADA EVROPA POJE 9.50 DENVER, ris. naniz. 10.10 AFRIŠKE KORENINE, angl. serija, 1/7 11.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 11.30 VREMENSKA PANORAMA 12.05 J.A.G., amer. naniz., 8/22 13.00 POROČILA 13.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.40 KOMORNI ANSAMBEL 14.50 TEDENSKI IZBOR RAZGLEDI SLVOENSKIH VRHOV 15.10NEWYORŠKA VROČICA,amer. naniz., 22/22 15.35 V NEW ORLANSU, amer. naniz., 14/22 16.20 PRIPRAVLJENI, oddaja o slovenski vojski 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI 18.00 GLEJTE KAKO RASTEJO 18.20 IZZIVI PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 2/22 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 9/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz., 1/7 23.20 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 15/22 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz., 9/44; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz., 9/130; 10.50 Družinski zdravnik, Špan. nadalj., 7/14; 12.00 10.000 obratov; 12.50 Koncert; 13.40 Naša krajevna skupnost -14.20 Euronevvs -17.00 Svet poroča -18.05 Saint Trapez, franc, naniz., 11/39 - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 22/22 - 20.30 Koncert skupine Touche in Metlita Osojnik - 21.00 Borocco, amer. film - 22.50 Ples na cesti, angl. glasbeno-dok. oddaja, 8/10 - 23.50 Atletika KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Drzni in lepi -14.30 Oprah show, ponov. -15.30 Sončni zaliv -16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Mesto zločina, naniz. - 21.00 Poljub smrti, film - 22.30 Neman priča, naniz. -23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija-19.00Novice-19.15Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.50 Filmi Franka Sinatre -15.00 Program za mlade -17.10 Hrvaška kulturna dediščina'-17.5.0 Živinorejec (serija) -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dok. serija - 21.10 Glasbena oddaja - 22.45 Opazovalnica - 23.10 Oddelek za umore (serija, 1/44) - 23.55 Cesta smrti (amer. film) HTV 2 15.00 TV spored -15.15 Afriški lev (amer. film) -17.00 Frankenbergovi (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Zapor v rdeči puščavi (kan. film) PETER, 10. VII. SLOVENIJA 1 7.15-3.10 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MEDVEDOV GODRNJAVČEK 9.55 TEDI 10.30 EVROPSKA TEHNOLOGIJA, franc, serija, 1/5 10.45 IZZIV PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 2/22 11.004x4 11.35 NA VRTU 12.05 EM1LY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 9/13 13.00 POROČILA 13.15 TEDENSKI IZBOR OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz., 1/7 15.35 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 15/22 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ŽABA V ČRNILNIKU 17.45 PALČEK DAVID, risana serija, 1/12 18.20 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, amer. serija, 3/10 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 POLETNI TV KOPER 21.00 TRIJE TENORJI, prenos iz Pariza 23.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 23.55 OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz., 2/7 1.30 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 16/22 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz., 10/44; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz., 10/130; 10.50 Saint Trapez, franc, naniz. -11.40 Območje somraka -13.25 Euronews -16.20 Baracco, film -18.00 Pasje življenje, amer. naniz., 12/22 - 18.30 Čudežni otrok, amer. naniz., 5/22 - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Little Odesa, norv. film - 21.35 Vinska potovanja, serija, 1/13 - 22.00 Sombras e« una Battalla, Špan. film - 23.35 Klient, amer. naniz., 1/19 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. - 14.30 Oprah show, ponov. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.30 Družinske zadeve -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah show - 19.30 Korak za korakom, naniz,- 20.00 Moj film 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Najspot - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur -.20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Simpsonovi - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.50 Filmi Franka Sinatre -14.55 Program za mlade -17.50 Živinorejec (serija) -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lovski zapisi Molatfdok. oddaja) - 21.00 Dubrovniški festival - 22.00 Opazovalnica - 22.25 Ljudje smo - 23.15 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); Man Trouble (amer. film); Sedmi element; Detektivi; David Copperfield; David Copperfield; Koncert; Šerburski dežniki (amer. film) HTV 2 15.00Tv koledar- 14.10“Phar Lap” (avstral. film) -17.00 Frankenbergovi -18.05 Hugo, tv igrica - 18.30 Popolni tujci (hum. serija) -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L.A. (serija, 8/44) - 21.25 Nenadoma Susan (hum. serija) - 21.55 Jigsaw (avstral. film) • 23.05 Velike skrivnosti 20. stoletja SOBOTA, 11. VII. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.40 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8.55 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, 3/13 9.20 MODRO POLETJE, Špan. naniz., 6/37 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 TRIJE TENORJI 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.55 TEDENSKI IZBOR DUHOVNI UTRIP 14.15 OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz., 2/7 14.40 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 16/22 15.25 OBUPANCI, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 LETNI KONCERT 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 ČRNA SKRINJICA, angl. dok. serija, 5/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 TV GENIJ 21.15 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 21.45 TURISTIČNA ODDAJA 22.50 TRETJE OKO, dok. serija, 7/10 23.00 POROČILA, ŠPORT 23.30 NOSOROGI, amer. film 1.10 SATURN III, amer. film SLOVENIJA 2 9.30 Zlata šestdeseta -10.30 Jeklene ptice, angl. naniz. -11.20 Little Odesa, film -13.00 Euronevvs -15.40 Evropski koncert -17.40 Kolesarstvo -19.30 EP v jadranju - 20.00 V vrtincu - 20.30 Nogomet - 23.00 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Srečni časi, naniz. -12.00 Dekle po imenu Tamiko, film -14.00 Remington steele, nadalj. -15.00 Lepotica in zver, naniz. -16.00 Briljantna, fil, -18.00 Atlantis -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Kung Fu, naniz. - 21.00 Varuhi časa, naniz. - 22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.30 Petek trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Velike zamisli (amer. film) - 14.05 Čista resnica - 15.35 Velike svetovne palače -16.10 Dr. Quinn - žena vrač (serija) -17.10 Večer z Muppetki -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Rambo (amer. film) - 21.05 Opazovalnica - 22.55 Nočna straža: Nema priča; Ruby Wax predstavlja...; “The Dangerous” (film); Koncert; Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz HTV2 14.50 Tv koledar -15.00 Črno belo v barvi - 18.00 Tanzanija (dok. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Trije tenorji - 21.25 Čudovita bodočnost (serija) - 23.20 Oprah show NEDELJA, 12. VII. SLOVENIJA 1 7.40-0.45 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV CILKIN KOTIČEK, risanka 8.10 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE IGRAČ, lut. naniz. 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.50 TELERIME 8.55 MODRO POLETJE, Špan. naniz., 7/37 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 19/24 9.50 OZARE 9.55 VELIKI RUSKI SKLADATELJI 11.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. serija, 1/5 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 14.00 TV GENIJ 15.00 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.25 MY PALIKARI, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 POLETNI MOST 21.35 INTERVJU 22.35 POROČILA, ŠPORT 23.00 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 13/20 23.25 BRAMWELLII. angl. nadalj., 6/8 SLOVENIJA 2 9.30 Teater paradižnik -10.30 V vrtincu -11.00 Drobtinica lil, dan. film -12.25 Euronews - 18.15 Golf -18.45 Veslaška regata -19.30 Videoring -19.55 Naša krajevna skupnost - 20.40 Nogomet 23.00 Šport v nedeljo - 0.00 Drzni in nori, amer. film KANALA 8.30 Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. - 10.30 Jeanny, naniz. - 11.00 Atlantis, ponov. -12.30 Onstran Koralnega grebena, film -13.30 Drzni in lepi, ponov. -15.15 Bravo maestro, ponov. -15.30 Vzhodno od raja, nadalj. -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Večno zlo, film - 21.30 Odklop - 22.30 Šampanjski Charlie, nadalj. - 0.00 Nemogoče, naniz. -10.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... • 17.00 Posnetek dogodka -18.20 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur • 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 13. VII. SLOVENIJA 1 7.15-2.00 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR ŽABA V ČRNILNIKU 9.45 PALČEK DAVID NAGRADI V RIBNICO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 25. nagradne križanke izbral Nejca Orla iz Ribnice in Silvo Lovko iz Novega mesta. Orlu je pripadla denarna nagrada, Lovkova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 27". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 25. KRIŽANKE Pravilna rešitev 25. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAMOVAR, TROPINA, VAZELIN, MARELICA, ORAL, ČAR, SATAN, ALA, PREPOROD, ARAD, OPRESNIK, GE, RIM, TISOČAK, ENIJ, KATETA, DOTA, ARAKAN, • Reševalcem 26. nagradne križanke se opravičujemo zaradi napake, ki je v zadnji vrsti vodoravno nastala pri računalniški pretvorbi križanke. Če križanke še niso rešili ali odposlali, naj upoštevajo, da bi moralo biti geslo “ozka deska” izpisano v dveh poljih, njegova rešitev obsega samo štiri črke, rešitvi nadaljnjih dveh gesel pa zavzemata po dve polji. 10.15 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, serija, 3/10 11.10 ČRNA SKRINJICA, dok. oddaja 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 INTERVJU 14.50 POLETNI MOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 RADOVEDNI TAČEK 17.45 ČASOVNI POPOTNIKI, naniz, 5/13 18.20 NE BOM, NE MOREM, dok. film 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH. amer. nadalj, 27/34 21.05 DOSJE 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 0.00 FINA GOSPA, angl. naniz, 7/14 0.30 NEW ORLEANSU, amer. naniz, 17/22 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 11/44; 10.25 Pacific Drive, avstral naniz, 11/130 - 10.50 Pasje življenje, naniz, 12/22 -11.15 Čudežni otrok, amer. naniz,, 5/22 - 11.40 Šport -12.10 Vinska potovanja, dok. serija, 1/13 -12.35 Obupanci, amer. film -14.00 Euronevvs -16.30 Sence nekega boja, Špan. film -18.05 Ivanhoe, angl. nadalj, 2/6 -19.00 Lingo - 20.00 Studio City - 21.00 Cik cak - 21.55 Pomp- 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, naniz. -14.30 Oprah show - 15.30 Sončni zaliv, nadalj. - 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Vrtnice, film - 22.-30 Lepota telesa - 23.30 Ellen, naniz. - 0.00 Prijatelja v krilu, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Pekel v vesolju, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 14. VII. SLOVENIJA 1 7.15-2.15 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.40 MALI RIBIČI 10.00 ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz, 5/13 10.25 NE BOM, NE MOREM, dok. film 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH. amer. nadalj, 27/34 13.00 POROČILA 13.10 TEDENSKI IZBOR DOSJE 15.10 FINA GOSPA, angl. naniz, 7/14 15.35 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 17/22 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, dok. naniz. 17.45 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. naniz, 8/26 18.20 VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 2/8 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 HROŠČI, angl. naniz, 2/10 21.05 MADEINSLOVENIA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 OB SVETEM NIKOLI, amer. naniz, 3/7 23.15 VNEW ORLEANSU, amer. naniz, 18/22 23.55 BENEŠKI TRGOVEC, angl. drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan, naniz, 12/44; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz, 12/130 - 10.50 Ivanhoe, angl. nadalj, 2/6; 11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35 Euronews -18.05 Dom, angl. nadalj, 2/3 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Le Bon Plaisir, franc, film - 21.50 Koncert - 22.35 Atletika - 23.35 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. - 12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. -14.30 Orah show -15.30 Sončni zaliv, nadaij. -16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Orah show -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Odklop - 21.00 Na lovu za pravico, film - 22.30 Svilene sence, naniz. - 23.3(fMacGyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Cannon, naniz, VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Senca smrti, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 15. VII. SLOVENIJA 1 7.15-2.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MOJA ENCIKLOPEDIJA 9.35 WAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj, 8/26 10.05 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 10.15 VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 2/8 11.10 MADEINSLOVENIA 12.05 HROŠČI, angl. naniz, 2/10 13.00 POROČILA 14.15 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz, 13/20 14.40 OB SVETEM NIKOLI, amer. naniz, 3/7 15.05 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 1«® 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MLADA EVROPA POJE, 4. oddaja , 17.40 MODRO POLETJE, Špan. naniz, 8/37 18.20 AFRIŠKE KORENINE, angl. serija 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G, amer. naniz, 9/22 21.05 TO ŽIVLJENJE, angl. nadalj, 3/11 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz.,® 23.20 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, lf SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja-Na vasi, dan. naniz, 13/44; 10.25 Pacific Drive-avstra. naniz, 13/130 - 10.50 Dom, angl. nad’ alj, 2/3 -11.40 Pomp -12.40 Lov za zakladom, franc, kviz -13.45 Euronevvs -16.25 Drobtini’ ca III, dan. film -17.55 Družinski zdravnik, Špan. nadalj. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Kolesarska dirka - 21.30 Maori, dok oddaja - 22.00 Šestero zgodb, avstral. naniz-,« 6 - 22.55 Lov za zakladom, franc, kviz KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Ne»n goče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13" Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, nadalj- 14.30 Oprah show -15.30 Sončni zaliv, nadalj-’ 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, na»z -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ z Bel Ai® naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Korak za ko»’ kom, naniz. - 20.00 Vsi županovi možje, naniz-’ 20.30 Sam svoj mojster, naniz. - 21.00 Še 48 ur, ffl® - 22.30 Žlahta, naniz. - 23.30 MacGyver, naniz-’ 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Senca smrti, fil®' 18.30 Turizem in mi -19.00 Novice - 19.30 2» ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 V dovina avtomobilizma i m , ■■ ML ril« J m r||| |V n IGRICO JE POSNELA TELEVIZIJA - Ob koncu tedna je urednik'0 otroškega in mladinskega programa TV Slovenija v Ribnici končalo ffl' dnevno snemanje Miške sladkosnedke pravljičarja Janeza Bitenca. Pre"' vajana bo v drugi polovici septembra letos. Igrico so starši ribniškega ^ ca svojim otrokom prvič zaigrali ob materinskem dnevu; od takrat po s° jo v nabito polnih dvoranah v domačem kraju že sedemkrat uprizorili, ® nastope pa se pripravljajo tudi drugod po Sloveniji. V igri nastopajo Henigman, Bojan Drobnič, Mojca Jelušič, Mojca Klarič, Vinko Rus, M' dreja Hočevar in Marko Modrej (na sliki). (Foto: Milan Giavonjič) 1 s NAGRADNA KRIŽANKA 27 2 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AREOMETER ZA MERJENJE GOSTOTE SLANIC TEŽAVEN PREHOD SKOZI OVIRO NEKD.AVST-RAL.TENIŠKI IGRALEC (RODNEY,4x WIMBLE-DON) RDEČE ČIMŽNO BARVILO SOVA UHARICA IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO OBROK 4j33|£ ii sr i > KDOR SPLAVARI \ ■ -25 mm BRŠLJANU PODOBNA SOBNA RASTLINA T ■SVAŠKA POROKA" (IZRAELCI) JUDOVSKI UČENJAK > SOVRE ANTON VRSTA ČOLNA AVTOR: JOŽE UDIR USTVAR- JALEC VRSTA VRBE VETRNI JOPIČ ŽABICA GRŠKA BOGINJA NESREČE PLES TEKMOVANJE TREH EKIP ALI POSAMEZNIKOV NEKD. AVSTR. KANCLER (JULIUS) IME ESEJISTA KERMAUNERJA FR. FILM. REŽISER (ROGER, TUDI MOŽ BB ČRNILO EDEN OD STARŠEV ORGAN VIDA PORTUGALSKI KRAU ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD HIMALAJSKI GORSKI KOZEL KOS ANTON UGANKARSKO REKLAMNI US1 ŠP1GA NALEPKA NEMŠKI ADMIRAL (VVILHELM, ZAROTA PROT HITLERJU) (06V 326-273 (04!) 67t-45t^ to nji to kr Hi de ra (B Ur Ct ns kc H tai Dl bc Ul ia Pr, io (ki 'al lf va *ti tic ‘J k I DOLENJSKI LIST Št. 27 (2550), 9. julija 199». r. H 31 u j 'f t. i j. i i PIONIR STANDARD - GRADBENIŠTVO, d.d. Kočevarjeva 4 8000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju GRADBENE TEHNIKE (TUDI PRIPRAVNIKE), ZIDARJE, TESARJE, ŽELEZOKRIVCE. Če imate ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe in ste pripravljeni samostojno in odgovorno delati na področju gradbeništva, vas čaka zanimivo, dinamično delo in izpopolnjevanje. Delo bo potekalo na terenu glede na potrebe delniške družbe. 2 izbranimi kandidati bomo po 3-mesečnem poskusnem delu sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. 2a dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 322-254 -kadrovska služba. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, .dokazili o izobrazbi in dosedanjih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi delniške družbe, 8000 Novo mesto, Kočevarjeva 4. t r* DEŽURNE TRGOVINE 1 V soboto, 11. julija, bodo odprte naslednje j Prodajalne živil: (h ' Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba I Glavni trg 23 i- od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos ' °d 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska j °d 7. do 20. ure: market Saša, K Roku j °d 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma i- od 7.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica °d 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel " °d8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska °d 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas °d 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas °d 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice ii °d 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna y °d 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas °d 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas °d 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas °d 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah °d 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter °d 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas °d 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive °d 6.30 do 17, ure: pekarna Malka Žužemberk, Majalna Kandija ’ drsna sela: od 8. do 16, ure: Urška ! Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej °d 7, do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju ' Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 12. julija, bodo odprte naslednje .Prodajalne živil: '* Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska. t Market Ragovska, Market Drska, Market Kristano-. *a, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market • (^Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure; market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12, ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba ; Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8, ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7, do 21. ure: Prima ______________________________________________/ prihaja še Megane Break v Šesta različica uspešnega modela Megane Novo MESTO - Renault Me-j*ne, v prvih petih mesecih letoš-i,ega leta najbolje prodajani av-,0|hobi!ski model v Evropi, bo i.^alu bogatejši še za eno raz- ICir - - - - - ico - Megane Break. Ta bo r°Polnila ponudbo sedanjih petih Toličič: Megane s petimi vrati erline), klasično četverovratn« Do 'uzino (Classic), dvojevratna 'Upe in Cabriolet ter veliki ^Pešnico Scenic. Megane Breal S? od septembra letos naprodaj v .“rčiji. Izdelovali ga bodo le v Tukajšnji Renaultovi tovarni v ^stu Bursa. Na evropskih trgih 0 Megane Break postopoma ^Prodaj od začetka naslednjega Ja> v Sloveniji predvidoma spodili 1999. j S skupno dolžino 4,41 m ponu- r, i > 111 j/v/llll la avto najboljše razmerje med Prostorom za potnike in velikost-? Prtljažnika v svojem razredu j"°nibi avtomobili segmenta Ml. JzPravi nižji srednji razred); upo-j^ni prostor za prtljago presega y’“ m3. Megane Break je zasno-j'1n na platformi triprostorske ^'vratne limuzine Megane Clas- fc^ANE BREAK - Megane Break J izdelovali le v Renaultovi tovarni J*rtiji, v Sloveniji pa bo naprodaj 0lnladi prihodnje leto. van na svojski način. Ima enako podvozje in bo na voljo z večino motorjev kot ostali modeli iz družine Megane. Renault z modelom Megane Break, ki s svojimi lastnostmi in ciljno skupino kupcev dopolnjuje Megane Scenic, širi svojo ponudbo izrazito prostornih avtomobilov, ki obsega še Kangoo, Scenic, Laguno Break in Espace. ŽE VEČ KOT 100.000 KANGOOJEV V Renaultovi tovarni v mestu Maubeuge na severu Francije so v začetku maja izdelali že 100.000-ega Kangooja. Proizvodnja tega modela je v tamkajšnji tovarni stekla junija lani, do začetka maja pa so naredili 55.234 primerkov osebnega avtomobila Kangoo in 44.766 dostavnikov Kangoo Express. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA LJUBLJANA - Center za slovenščino kot drugi jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je pripravil že 34. seminar slovenskega jezika in literature, ki letos poteka od 6. in se bo zaključil 18. julija. Seminarja se udeležuje 140 univerzitetnih profesorjev in drugih znanstvenih delavcev, docentov, lektorjev slovenščine, prevajalcev, pisateljev, predvsem pa študentov iz 22 držav sveta. Letošnja osnovna tema predavanj je Dežele in mesta v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. A zavarovalnica tilia d.d. Zavarovalnica TILIA, d.d., Novo mesto Seidlova 5 8000 Novo mesto JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP 1. Predmet prodaje je “Gostišče Loka”, Župančičevo sprehajališče 2, Novo mesto. V naravi nepremičnina obsega gostilno s šankom, restavracijo, kuhinjo, plesno dvorano (654 m2), garažo (48 m2), dvorišče s teraso (371 m2), parkirišče (1143 m2) in gozd (351 m2). Nepremičnina se nahaja na ugodni lokaciji ob reki Krki. 2. Poaoii sodelovanja 2.1 .Najpozneje do 16.7.1998 od ponudnikov pričakujemo pisno ponudbo, v kateri bodo opredeljeni cena in plačilni pogoji in kateri bo priloženo potrdilo o plačilu varščine. 2.2. Nepremičnina je naprodaj po sistemu “Videno-kupljeno”. 2.3. Davek in druge dajatve ter stroške prenosa lastninske pravice plača kupec. 2.4. Pri ponudbi za nakup nepremičnine je pogoj plačilo varščine v višini 1 milijon SIT na ŽR št. 52100-664-21 s pripisom “Varščina Loka”. Varščina se ne obrestuje in bo vrnjena neizbranim ponudnikom v 7 dneh po opravljeni izbiri. 2.5. Ta objava ne zavezuje zavarovalnice, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji predmeta prodaje. 3. Kontaktna oseba: Branko Breglec, tel. 068/39-17-214. BENCKISER AVA (štež (Plffi Aiah FM& 0 Benckiser je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev hišnih čistil. Zaradi hitre širitve poslovanja iščemo komunikativne, ambiciozne in dinamične osebe za delovno mesto: Prodajnega predstavnika Od vas pričakujemo: >- najmanj srednješolsko izobrazbo >- izkušnje v terenski prodaji j- komunikativnost >- vozniško dovoljenje Ponujamo vam: o delo z uveljavljenimi blagovnimi znamkami o stimulativno nagrajevanje o delo v mladem in dinamičnem kolektivu Če vas zanima delo v mednarodnem podjetju, vas vabimo, da nam v 10 dneh pošljete življenjepis na naslov: BENCKISER Adriatic, d.o.o., Dunajska 56, 1000 Ljubljana FURMANA IZ ROŠKIH GOZDOV - Na sliki sta zadnja “furmana" iz roških gozdov iz topliške doline: Ivan Fifolt in Alojz Fifolt iz Drenja v KS Dolenjske Toplice. Odkar so se njihovi predniki lotili tega posla, je minilo več kot 150 let. Za spomin ju je logar Čebej fotografiral v gozdu pod Pečkami. Furmani so šli v zaton pa tudi konj ni več videti. Pred desetletji pa je imela vsaka kmetija par ali vsaj samca. (T. Virant) I PIAVA LAGUNA I 'i POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje! Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25.7.1998. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 89 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijeta Uvala in Naturist center Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona do osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih B kategorije Delfinu in Galebu so cene polpenziona po osebi dnevno maniše od lanskih: že od 55 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let ie ne Dlačaio. od 12 do18 let pa samo 50%. INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00385/52/410-101 fax: 00385/52/451-044 flX€ Signal oei\jii\/i Rexona ORGANICS POND'S d.d. Wolfova 12 1000 Ljubljana Uvoznik in distributer priznanih blagovnih znamk išče PRODAJNE PREDSTAVNIKE-CE za širše področje Maribora, Murske Sobote, Celja, Kranja, Nove Gorice, Novega mesta in Ljubljane Vaše pisne prošnje z življenjepisom in fotografijo pošljite na naslov: ABC TRGOVINA, d.d., Ljubljana Sektor živil in široke potrošnje Wolfova 12 1000 Ljubljana aTOBUROU (tloris pik-cacok- [S. j j. PREDLOG MESTNI OBČINI O PLAČEVANJU VRTCA Starši otrok VVE Škrat pri OŠ Stopiče, oddelkov Stopiče in Dolž, se ne strinjamo, da krijemo v poletnem času, ko je v vrtcu manjše število otrok in so skupine združene ter se izvaja prilagojen program, enako ceno programa vrtca kot v času, ko se program predšolske vzgoje za vse otroke v resnici izvaja. Starši otrok VVE Škrat pri OŠ Stopiče predlagamo Mestni občini Novo mesto, da sprejme odlok, po katerem bi starši za poletni čas, ko otrok nimamo v vrtcu, krili le del cene programa kot rezervacijo za vrtec, razliko kot preostali del cene pa bi tako kot v drugih manjših občinah, npr. v Šentjerneju, Škocjanu itd., zagotovila in financirala Mestna občina Novo mesto iz lastnih prihodkov, ki so namenjeni financiranju drugih nalog občine in niso namenjeni financiranju zagotovljene porabe po predpisih, ki določajo financiranje občin. Starši otrok VVE Škrat Z' v s I Novi simbol >-' nove storitve E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev OrJd.f.m; AAAA Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje. • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. <7 POŠTA SLOVENIJE Minil: mfe$po«Li m REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD BREŽICE Brežice, Cesta prvih borcev 39/A Telefon: 0608/61-610 Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) DURS, Davčni urad Brežice, odreja JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer: 1. v PETEK, 10.7.1998, ob 10. uri v BREŽICAH - v podjetju Prevoz, d.d., ulica bratov Milavcev 42, Brežice: - osebni avto GOLF, JXD, 1.1986, cenilna vrednost 450.000 SIT - osebni avto LANCYA Y10 FIRE LX, 1.1986, cenilna vrednost 116.000 SIT (neregistriran) 2. v PETEK, 10.7.1998, ob 12. uri v BREŽICAH - BUKOŠEK 23/ C, Brežice - tovorni avto TAM 130-T-10-B, 1.1993, reg. št. KK-87-22D Pred začetkom javne dražbe je potrebno položiti varščino, in sicer v višini 10% vrednosti izklicne cene. Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvar takoj po končani dražbi. Dražba se ne bo opravila, če se za predmete ne doseže niti polovica cene, določene s cenitvijo. Če zarubljeni predmeti ne bodo prodani, bo druga javna dražba: - pod točko 1: v PETEK, 17.7.1998, ob 10. uri na istem mestu, - pod točko 2: v PETEK, 17.7.1998, ob 12. uri na istem mestu. poMum polbva: -OKNA JEL0TERM -NOTRANJA VRATNA KRILA IS JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje, KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje IILI/I NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 RENAULT Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d.d., Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto v Industrijski direkciji na področju kontrolne tehnologije zaposli, diplomiranega strojnega inženirja. Pogoji: • diplomirani strojni inženir • zaželjene delovne izkušnje • poznavanje računalništva • zaželjeno znanje francoskega jezika • komunikativnost in sposobnost dela v skupini Ponujamo: • raznoliko in ustvarjalno delo • dodatno izobraževanje doma in v tujini • stimulativno nagrajevanje • sklenitev delovnega razmerja za določen in kasneje za nedoločen čas Kandidat je lahko začetnik - pripravnik. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: REVOZ, d.d., Personalna služba, Belokranjska cesta 4, 8000 NOVO MESTO. Podrobnejše informacije vam nudimo na telefonski številki 068/315-225. SOLSKI CENTER Šegova ul. 112, 8000 Novo mesto tel.: 068/326-207 fax: 068/326-184 RAZPISUJE DELOVNA MESTA 1. enega učitelja lesarskih strokovnih predmetov - dipl. inž., nedoločen čas 2. enega učitelja kemijskih strokovnih predmetov - dipl. inž. kemije ali dipl. inž. kemijske tehnologije, določen čas Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom od 1. septembra 1998 dalje; za določen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 1998 do 31. avgusta 1999. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Najnovejše! Prva debetna kartica ACTIVA/MAESTRO že na voljo pri Poštni banki Slovenije, d.d. Informacije na tel. št.: 063/443-250. ZAHVALA V 84. letu življenja nas je zapustil naš dragi tata, dedek, pradedek in tast PAVEL KASTELIC iz Deskove vasi 19, Stari trg ob Kolpi Zahvaljujemo se sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in krajanom Poljanske doline za izraze sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala sorodnikom in sosedom za pomoč v trenutkih žalosti, g. Jožetu Kapšu za ganljive besede ob slovesu, Gasilskemu društvu Stari trg, Zvezi borcev Stari trg, g. župniku za opravljen obred, pevcem in Pogrebni službi Hiti iz Črnomlja. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali na domu, in osebju Internega oddelka novomeške bolnice za nego v času bolezni. Žalujoči: Helena, Olga, Pavel in Zlata z družinami V SPOMIN NA 6.7.1995 Minila so tri leta, odkar tebe, POLONCA VINTAR ni. Srčno si hotela živeti, vendar ti dano ni. Tvoj grob prerani roža ti krasi in svečka zraven gori, a ostala boš z atijem za vedno, Polonca ti. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš brat, oče in stric ANTON REŽEK borec Cankarjeve brigade iz Deskove vasi J, Stari trg ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje, vence in sveče. Še posebej se zahvaljujemo GD Stari trg in OOZB Stari trg, F. Hitiju za organizacijo pogreba, pevskemu društvu za zapete žalostinke, g. Jožetu Prebiliču za poslovilne besede ter J. Miheliču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat najlepša hvala! Vsi njegovi DOLENJSKI LIST vaš četrtkou prijatelj BASF Slovenija in Cinkarna Celje Vas vabita na ogled učinkovitosti delovanja: 1. Herbicidov v koruzi (Frontier 900 EC in Cambio), sladkorni pesi (Frontier 900 EC), ozimni pšenici (Basagran top, Orbit in Tolkan) in krompirju (Frontier 900 EC). 2. Fungicidov v pšenici (Opus team in Corbel). 3. Insekticidov v sladkorni pesi, pšenici in koruzi. Učinkovitost novih pripravkov smo primerjali s tistimi, ki se na naših njivah najpogosteje uporabljajo. POSKUSI SO POSTAVLJENI NA NJIVAH AGROKOMBINATA KRŠKO V ŽADOVINEKU PRI KRŠKEM V NEPOSREDNI BLIŽINI SEDEŽA (DVORIŠČA) ENOTE POLJEDELSTVA. Poskusi bodo predstavljeni v nedelio. 12. iuliia 1998: dopoldan med 10. in 12. uro, popoldan od 14. do 18. ure. Vljudno vabljeni! Sreča naša je bila družina, ko za nas tako lepo si ti skrbel z dobrim srcem in pridnimi rokami si nam dal, kar si imel. Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš pregnal, a pošle so ti moči in zatisnil si oči. Po težki bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat in stric JANEZ KRALJ iz Brezja pri Raki V dneh, ko smo tako težko dojeli, da ga ni več med nami, nismo bili sami. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v dneh žalosti in bolečega slovesa. Iskrena hvala sorodnikom in sosedom, ki so z nami prvi delili trpko spoznanje o njegovem odhodu. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Maji ter dr. Jagričevi iz ZD Krško za ves trud pri lajšanju bolečin. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, prinašali cvetje, sveče, darovali za sv. maše in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za obiske na domu ter za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke in govorniku g. Ivanu Grabnarju za ganljive besede ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Tinca, hči Tinca z Jožetom, vnuka Helena in Aleš Avtohiša DANA, d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Adamičeva ul. 12, 8000 Novo mesto tel.: 068/341-400, 24-838, fax: 068/341-600 POZOR, pri modelih P-306, P-406, PARTNER IN BOXER POPUSTI DO 300.000 SIT SAMO ŠE DO DOKONČA JULIJA PEUGEOT ~77 OSNOVNA ŠOLA OTOČEC v Šolska cesta 20 8222 Otočec izpisuje prosta delovna mesta: ■ UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom * UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s 15-umo učno obveznostjo Nastop dela: 1.9.1998. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakoni Predpisane pogoje, naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila AMALIJA PRPAR Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so Pokojno spremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala ZD Trebnje, še posebno patronažni sestri Majdi, Pevcem za pesmi ob slovesu in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Nikar ne jokajte, le tiho pristopite. Dovolj trpela je, večni mir ji zaželite. V 69. letu je tiho, kakor je živela, odšla od nas naša draga mama FRANČIŠKA OVNIČEK Lipnica 28, Dolž Hajlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za tolažilne besede in jep pogrebni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo 'meli radi! Vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta TEREZIJA FLEK roj. Lamut iz Jerneje vasi 9 Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in pokojni darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Boriču in patronažni sestri Mirjani Car za nego na domu, g. Maleriču in sosedom za opravljene pogrebne storitve, pevkam iz Doblič za ganljivo petje ter družinam Šuštarič, Mavrin, Tomc in Žagar za nesebično pomoč, g. kaplanu za molitev na domu in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA POPOVIČ s Hrasta 15 pri Jugorju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto za večletno skrb in nego, KO ZZB Hrast za poslovilne besede, g. župniku za molitve in poslovilno mašo, pevkam in Pogrebni službi Hiti iz Otovca za opravljene storitve. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Janko in Drago ter hčerki Marija in Dragica z družinami V SPOMIN Če bi koga solza obudila -tebe, Branka, zemlja ne bi krila. Minilo je žalostno leto, odkar te več ni več med nami, naša draga BRANKA KUSIČ roj. Jelenič vendar si v mislih še vedno med nami. Lepa hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob in ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA KINKA z Malega Kamna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam nudili pomoč, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Lepo se zahvaljujemo kolektivom Termoelektrarne Brestanica, ZD Krško, Senovo in Kostanjevica, gasilcem industrijskega gasilskega društva TE Brestanica in ostalim gasilcem prostovoljnih gasilskih društev. Hvaležni smo govornikom za občutene besede v slovo, pevcem za odpete pesmi, godbenikom za odigrane skladbe, pogrebni službi in g. župniku za opravljen obred. Posebno zahvalo smo dolžni Ivani Kozole, Umekovim in Božičnikovim, ki so nam nesebično nudili pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. # Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga tašča, stara mama, sestra in teta JOŽEFA BREGAR roj. Franko iz Gor. Vrhpolja 70 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosedom, Splošni bolnišnici Novo mesto, Pogrebni službi Komunala ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra, svakinja, teta FRANCKA PAVLINIČ roj. Golob iz Gradca v Beli krajini Ž bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, jo obiskovali v njenih zadnjih mesecih in ji tako lajšali bolečine. Najlepše se zahvaljujemo osebju ZD Metlika, predvsem pa ■skrena hvala dr. Mlačku in sestri Veri za nesebično pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen pbred, pevcem za ganljivo petje, vsem, ki ste naši mami darovali cvetje, sveče, se od nje poslovili 'n jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni OSMRTNICA Po težki in neozdravljivi bolezni je umrl naš sodelavec iz SEKTORJA LOGISTIKE IN NABAVE JOŽE BLATNIK skladiščni delavec v skladišču surovin iz Zloganja 26 Od pokojnika smo se poslovili v nedeljo, 5. julija 1998, na pokopališču v Škocjanu. Ostal bo spomin nanj. Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto ZAHVALA Zaprl trudne si oči, spočil si svoje žuljave roke. Od nas za vedno si odšel, a v naših srcih nepozabljen si. Po hudi bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric IVAN - IVO GORENC Črešnjice 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem za Podarjeno cvetje, Sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, sestri Nevenki za Pomoč in nego na domu, Splošni bolnišnici Novo mesto, Onkološkemu inštitutu, Torokalni kirurgiji, sodelavcem Zdravilišča Šmarješke Toplice. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen °brcd, pevcem za zapete pesmi, za zaigrano Tišino ter Pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste našega očeta imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila naša draga žena in mamica SABINA JAZBEC - AHLIN sodnica in predstojnica sodnika za prekrške v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izkazano sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo s spoštovanjem pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Franciju Koklju, mag. Mojci Galeša in Kristini Tasevski, ki so ji lajšali bolečine in ji pomagali. Lepa hvala tudi mag. Janezu Kramariču za poslovilne besede in mestni godbi za zaigrane žalostinke. Žalujoči: mož Jože, hči Jasna, sin Uroš in ostalo sorodstvo TA TiOii ¥^S ŽANOMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 9. julija - Veronika Petek, 10. julija - Ljubica Sobota, 11. julija - Olga Nedelja, 12. julija ■ Mohar Ponedeljek, 13. julija - Evgen Torek, 14. julija - Franc Sreda, 15. julija - Vladimir LUNINE MENE 9. julija ob 18.01-ščip kino BREŽICE: 9. in 10.7. (ob 18.30) drama Dobrodošli v Sarajevu. 9., 10. in 13.7. (ob 20.30) ter 11. in 12.7. (ob 18.30 in 20.30) akcijski film Merkurjev srd. ČRNOMELJ: 9.7. (ob 10.30) ameriški risani film Herkul. 10. in 11.7. (ob 21. uri) akcijski film Zvezni šerif. 12.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Nič ni izgubljeno. DOBREPOLJE: 10.7. (ob 21. uri) ameriška drama Vrt dobrega in zla. 12.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriški film Zadnji udarec. GROSUPLJE: 10.7. (ob 20. uri) ameriški film Zadnji udarec. 11.7.(ob 20. uri) ameriška drama Vrt dobrega in zla. KOSTANJEVICA: 11.7. (ob 20. uri) kriminalni film Nepomembneži. KRŠKO: 9.7. (ob 18. uri) in 10.7. (ob 20. uri) znanstvenofantastični film Peti element. 11.7. (ob 20. uri) in 12.7. (ob 18. uri) komedija Raztreseni profesor. METLIKA: 8.7. (ob 10. uri) ameriški risani film Herkul. 10.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Nič ni izgubljeno. 12.7. (ob 19. in 21. uri) akcijski film Zvezni šerif. NOVO MESTO: Od 9. do 15.7. (ob 19. uri) komedija, Mož, ki je premalo vedel. Od 9. do 15.7. (ob 21. uri) akcijski film Merkuijev srd. RIBNICA: 11.7. (ob 22. uri) ameriški film Zadnji udarec. 12.7. (ob 17. uri) ameriška drama Vrt dobrega in zla. ŠENTJERNEJ: 10.7. (ob 20. uri) kriminalni film Nepomembneži. VELIKE LAŠČE: 11.7. (ob 20. uri) ameriški film Zadnji udarec. 12,7. (ob 20. uri) ameriška drama Vrt dobrega in zla. • ŽELIM SI TE, romantična komedija (The Object of My Affec-tion, 1998, ZDA, 110 minut, režija: Nicholas Hynter) Najprej je treba poudariti, da gre za romantično komedijo, kar pomeni, da vas lahko kaj hitro, če se pustite vsaj malo zapeljati poceni čustvovanju, zalije slana voda, vaša ali okoliških gledalcev. Želim si te je en tak “cuker ”, ki sili na smeh in jok obenem, no, med smehom se lahko tudi čisto uspešno jokaš, v drugo smer pa gre težje. Dvorana vsakih nekaj minut zarezgeta od navdušenja, srednješolski parčki se še malo bolj privijajo, starejši gospod skrivoma obriše vlažne oči, študentke in mame pa se sploh ne ženirajo. Naj teče! Seveda solze in krohot sami po sebi še zdaleč niso zagotovilo za dober “štof”, vsekakor pa je bolje, če jih je, vsaj kar se tiče tega žanra, raje malo več kot premalo. Okej, postavimo hipotezo: količina solz in smeha je premo sorazmerna z vsestransko dobro gledljivo in kredibilno komično romanco. Drži? Spomniti se je treba le na Ko je Harry srečal Sal-ly, tam se je jokalo in smejalo kot le redko, na platnu in pred njim. Abotnih primerov, ki so na drugi strani zgornje trditve, pa lahko preverjamo najmanj enkrat mesečno v kinu in vsakodnevno na teve ekranu. Zato so romantične komedije redko veliki filmi. Praviloma jih hitro pozabimo za vedno, ko pa se film nekaj let kasneje privrti na teve, je to običajno dobra novica. Saj veste, nekaj simpatičnega, srčne težave, “fejst” tipi in še bolj “fejst” punce, taki, ki hodijo v kino in potem na kapučino, si kuhajo špagete in pijejo vino, v soboto popoldne berejo dobro knjigo, se kar naprej nekaj pomembnega in finega pogovarjajo, sprehajajo, zaljubljajo, delajo scene in grejo preko sebe. Kot mi, a ne? V tem je zanka tega tako zanimivega in tako redko kredibilnega žanra: vedno je notri kakšna situacija, ki bi lahko bila prepisana iz vašega življenjepisa. Zanka “Želim si te” je klasična: ona se zaljubi vanj, on pa ji tega ne vrača na heteroseksualni način, ker je gej. Seveda sta najboljša prijatelja. Saj veste, kino, pogovori, večerje, sprehodi, gledanje televizije in poležavanje v postelji. Toda nič telesnega, prosim. Vendar vsak ima svojo izjemo. Tu se poskus preoblikovanja homoseksualca v hetero-seksualca sfiži, vse ostane pri poljubljanju. Toda ona, Jeniffer Aniston, noro “simpa” newyorš-ka socialna delavka, upa in upa. Ponudi mu skupno vzgojo z njenim bivšim zaplojenega otroka in kaj zdaj? On, Paul Rudd, super didaktik, učitelj premožnih otrok v 1. razredu in režiser šolskih predstav, mlad, lep, sebe podobnih mladcev željen. Ah, seveda ona spozna - toda šele, ko on najde novega fanta - da ne bo šlo. Prijateljstvo kot oblika platonskega razmerja med moškim in žensko pač ni možno. Pa bi gledala že Ko je Harry... Skratka, simpatično in zabavno. TOMAŽ BRATOŽ Osebju trgovine Usnje v Rozmanovi ulici se za hitro in pošteno predajo bančne kartice, ki sem jo pozabila v njihovi trgovini, iskreno zahvaljujem. A. Gazvoda IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta t' tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ELEKTRONIKA KLAVIATURE YAMAHA PSR 90 45.000 SIT in barvni TV Grundig, ekran 37 cm, prodam za 25.000 SIT. B (068)371-740, po 16. uri. 2743 KMETIJSKI STROJI RABLJEN OBRAČALNIK za seno Favorit 220 prodam. Jerman, Gorenja vas, Mokronog, B (068)49-724. 2716 RABLJENO nakladalno prikolico Sip 19 ugodno prodam. Avgust Cvetan, Gor. Ka-mcnce 19, Novo mesto. 2733 OBRAČALNIK SENTAL, 2 m, bikca, 250 kg,in učbenike za 5. razred prodam. B (068)83-373. 2750 KOMBAJN Class, 2 m, in starejši traktor, 30 KM, prodam. B (068)76-265. 2757 MOTORNA VOZILA GOLF 111 1.8 GL, letnik 11/92, 66 KW, klima, prodam. H (068)22-245. 2695 FIAT PUNTO 55 S, letnik 5/95, prodam. B (068)52-720. 2698 LADO SAMARO 1500 S, letnik 1994, 38.000 km, prodam. O (068)65-025. 2704 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. B (068) 65-014. 2720 FORD ESCORT 1.4 i, letnik 1993, bel, lepo ohranjen, prodam. B (068)21-164. 2721 SAMARO 1300 S, letnik 12/90, registrirano do konca leta, prodam. B (068)51-167 ali 52-841. 2727 R 5 FIVE, letnik 1996, prodam. B (068)325-415. 2739 GOLF D1.6, letnik 1991, kovinske barve, 5V, registriran za celo leto, prodam. B (068)64-150. 2759 R 4, letnik 1990, dobro ohranjen, 80.000 km. ugodno prodam. B (068)52-372. 2766 OPEL VECTRO 1.6 GLS, letnik 1991, kovinske srebrne barve, zelo ohranjeno, prodam. B (068)52-114. 2693 R 4 GTL, letnik 1987, na novo registriran, prodam. B (068)53-072. 2731 GOLF JX B 1.3, letnik 11/89,106.000 km, bel, 3V, odlično ohranjen, prodam. B (068)65-339, popoldan. 2689 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 9/93, prodam. B (068)65-491. 2735 R 5 GTS, letnik 1987, nove gume, zavore, izpuh, prodam za 350.000 SIT. B (041)637-352. 2745 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. B (068)323-862. 2755 MOPED APN 6, dobro ohranjen, prodam za 65.000 SIT. B (068)324-248. 2691 r — — — — — — — — — — — — — i AKCIJA ! SUZUKI GRAND I Izjemno ugodna cena J za izbrane modele ’98 ■ ALTO GRAND 1 že od 1.100.000 SIT SVVIFT GRAND . že od 1.400.000 SIT i BALENO GRAND 1 že od 1.700.000 SIT SAMURAI GRAND > že od 2.000.000 SIT ' VITARA GRAND že od 2.800.000 SIT , • • bogata oprema i • 3-letna garancija • ugoden kredit 1 - 5 let TOM + 5,5% i • ugoden leasing s preostankom vrednosti i 1 Pooblaščeni trgovec in serviser ; AVTOSERVIS MURN , Resslova 4, Novo mesto ' TT 068/24-791 od 8. do 16. ure R 19 adaggio, letnik 9/95,30.000 km, kovinske barve, prodam. B (068)20-404. 2688 JUGO KORAL 45, letnik 1990, dobro ohranjen, 55.000 km, prodam. B (068)22-223. 2700 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 4/99, dobro ohranjen, prodam. B (068)42-422. 2760 POLTOVORNO VOZILO Z 50.8, vozno z B kategorijo, letnik 1988, prodam ali menjam za traktor. B (0608)43-024. 2719 GOLF , letnik 1987, model 1988, bel, prodam. B (068)73-531. 2740 TRAF1CD, kombinirano vozilo, letnik 1986, 180.000 km, brezhiben, registriran do 6/99, ugodno prodam. B(041)70-71-70. 2681 D O LENJ S KA BANKA PONUDBA VEZAVE DEVIZNIH DEPOZITOV (DEM) znesek nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 1.000 3,08 % 3,11% 3,26 % 3,50 % nad 10.000 3,09 % 3,18 % ' 3,27 % 3,55 % nad 100.000 3,10 % 3,19 % 3,28 % 3,65 % nad 1.000.000 3,11 % 3,20 % 3,29 % 3,75 % Vezava deviznih sredstev je možna tudi v naslednjih valutah: ATS, CHF, USD in ITL. OBVESTILA IZDELOVANJE BETONSKIH STREŠNI-KOV Marjan Golob, s.p., Malenška vas 12, Mirna Peč obveščam cenjene stranke, da ima novo telefonsko številko in sicer (068) 373-890. Po možnosti se naročajte za en mesec vnaprej. 2730 SPC MOLEK, ŠKODA, Gradac 131, (068) 58-402 ali 69-207, obveščamo cenjene stranke, da smo v avtoservisu prešli na poletni delovni čas od 7. do 15. ure, sobota 7. do 12. ure, do 31. avgusta. 2737 POHIŠTVO OPREMO KUHINJE in 5- delno garderobno omaro ugodno prodam. B (068)322-282. 2748 MANJŠO KUHINJO, posteljo, 140 x 200, in pregradno omaro ugodno prodam. B (068) 341-527. 2758 POSEST VIKEND z vinogradom, skupaj 400 m2, na zelo lepi lokaciji v bližini Trebnjega prodam. B (061)772-446 ali 335-248, zvečer. 2686 V BOHINJU blizu Pokljuke oddam vikend. B (061)723-390. 2690 NJIVO v okolici Novega mesta prodam. B (068)46-440. 2726 BOHINJ- STARA FUŽINA, prodamo 3 apartmaje, 20, 34 in 37 m2, B (068)24-217 ali (0609)621-048. 2729 NA LEPEM mirnem kraju na Dolenjskem prodam vikend - zidanico, 500 a zemlje, vinograd, sadovnjak, v bližini Vinjega Vrha. B (061)12-72-616. 2749 OBJEKT za poslovno dejavnost naprodaj najboljšemu ponudniku z začetno ceno 20.680.000 SIT (220.000 DEM). Objekt je v Črnomlju, poleg hotela Lahinja (bivša policijska postaja), oddaljen od železniške postaje cca 200 m. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na naslov: Prodaja objekta Skubic in solastniki, poštno ležeče, 8340 Črnomelj, do 31. 8.1998. Informacije v zvezi z ogledom dobite na B (068)51-245 ali (0609)638-105. 2761 V CENTRU Črnomlja, v Kolodvorski 8 (nasproti blagovnice Dolenjka) je naprodaj hiša s pripadajočimin objekti najboljšemu ponudniku z začetno ceno 19.700.000 SIT (210.000 DEM). Ponudbe v pismeni obliki dostavite na podjetje PAMM-SAN , d.o.o., Litijska 52, Ljubljana, do 10.8.1998. Informacije v zvezi s prodajo in ogledom dobite na B (041)706-613. 2762 OPUŠČENO KMETIJO z večjo gozdno in njivsko površino ter staro kmečko hišo z gospodarskimi poslopji v bližini Semiča prodam. Posestvo je na dostopnem kraju, odmaknjeno od hrupa in primerno za bio kmetovanje. B (068)23-695. 2679 HIŠO v IV. gradbeni fazi, parcela 900 m2, na Gor. Težki Vodi, prodam. B (068)89-517 ali 65-279, po 20. uri. 2741 VIKEND - HIŠO, opremljeno, voda, elektrika, telefon, garaža, zelenjavni vrt, sadovnjak, vinograd, lep razgled na Krko, v bližini Dolenjskih Toplic prodam. B (068)65-208. 2732 PARCELO, 1200 m2, z gradbenim načrtom za hišo, vodo, elektriko, na Goljeku pri Trebnjem prodam. B (068)45-082. 2675 PRODAM VINO ŠMARNICO prodam po 100 S1T/I. B (068)65-871. 2673 POHORSKI ŠKR1UAVEC, naraven, različ-nih barv in debelin prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2711 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2712 BUKOVA DRVA prodam. Možnost razreza in dostave na dom! B (068)30-119. 2703 2200 KOM. strešne opeke , nerabljene, bedekovčina, prodam. Jože Košmrlj, Črmoš-njice 22, Stopiče. 2701 OKRASNI dvojni kozolec, 3 m x 1.80 m, prodam. B (068)67-071. 2723 BELO VINO boljših sort prodam po 200 SIT. B (068)89-601. 2699 JEČMENOVO SLAMO in spomladanski ječmen prodam. B (068)42-573. 2753 HLEVSKI j»noj prodam. Anton Barborič, Zavinek 9, Škocjan. 2751 LAŠKI RIZLING z ustrezno dokumentacijo prodam. B (068)67-350. 2674 VINO ŠMARNICO (belo in rdeče) ter domače žganje ugodno prodam. B (068)28-868, po 20. uri. 2738 RAZNO V OSKRBO vzameva starejšo osebo brez svojcev. Sva mlajša upokojenca; pridna in prisrčna. Pišite, ne bo vam žal! Šifra: Lepo je skupaj. 2678 PROFESIONALNE INŠTRUKCIJE, pri-prave na popravne izpite, jesenski rok, MA, FI, KE, SL, AN, NE in strokvni predmeti, usposobljeni inštruktorji, izbira terminov, individualni pouk na vašem domu! IZI, s.p., Krško, B (041)680-372, g. Dejan. 2682 PROSTOR, primeren za skladišče, 35 m2, takoj oddamo v najem v bližini Trebnjega. B (061)772-446 ali 335-248, zvečer. 2687 GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe po 450 SIT/m2 in opravljamo vsa druga gradbena dela! B (041)642-762. 2702 OBREZOVANJE, višinsko obžagovanje, podiranje dreves, odvoz vejevja opravljamo. B (061) 1407-447 ali (041)691-129. 2706 NA HIPODROMU v Šentjerneju se je v torek popoldan izgubila škotska ovčarka Doli, sfera 4 mesece. Najditelja prosimo, da nas pokliče na B (068)42-069. 2717 IZOLA, oddam apartmaje za 3 do 4 osebe. B (066)61-563. 2724 APARTMA za 4 osebe oddam v Vodicah od 13. avgusta dalje. Sladoljev, B (068)20-452. 2734 SANACIJA DIMNIKOV! Vstavljanje Inox cevi v dimnike, vrtanje dimnikov. Ogled in svetovanje brezplačno. B (068)24-577 ali (041)726-589. 2754 V NOVEM MESTU na tržnici oddam lokal. B(068)23-982. 2696 VARSTVO enega do dveh otrok sprejmem v dopoldanskem času na svojem domu. B (068)25-003, od 12. do 17. ure. 2680 SLUŽBO DOBI K SODELOVANJU vabimo študente družboslovne, jezikovne in naravoslovne usmeritve za priprave na popravne izpite in na maturo, jesenski rok, iz Dolenjske, v juliju in avgustu in možnostjo_poučevanja šol. mladine v šolskem letu 1998/99, tudi v Ljubljani! IZI, s.p., Krško, B (041)680-372, g. Dejan. 2683 KUHARJA ali pripravnika zaposlimo. B (068)73-510. 2697 V KAVA BARU v Straži redno zaposlimo natakarico. B (068)83-131. 2718 NATAKARICO za delo v gostinskem lokalu zaposlimo B (068)85-623. 2722 DELAVCA (-KO) z znanjem lakiranja v lesni stroki zaposlimo v lakrinici. Delovne izkušnje vsaj 3 leta! Iztok Mavsar, Rumanja vas 36, Straža, B (068)84-083. 2725 REiDNO ali med počitnicami zaposlim dekle z gostinsko izobrazbo. B (068)81-478. 2736 KUHARJA (-ICO) z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (041)637-352. 2746 BREŽICE, Krško in okolica, zaslužite 10.000 SIT dnevno v direktni prodaji. B (041)715-838. 2752 PODJETJA VABIMO k sodelovanju pri distribuciji proizvoda, ki je od 1.5. zakonsko obvezen za vsa tovorna vozila B (061)168-47-43, (041) 703-730, (041 )712-317. 2756 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Možnost stanovanja. B (068)52-530. 2763 NOVE SODELAVCE za komercialno trženje atraktivnih artiklov na območju Novega mesta (tudi počitniško delo za dijake in študente) iščemo. B (068)22-686 ali (041)713-552. 2767 STANOVANJA GARSONJERO, delno opremljeno, oddam v najem. Predplačilo 6 do 12 mesecev! B (068)341-552. 2672 MLADA DRUŽINA najame enosobno stanovanje v Novem mestu, B (068)326-112. Za mamico z dvema otrokoma, 5 in 15 let, iščemo dvosobno stanovanje na relaciji Dolenjske Toplice-Straža-Novo mesto. Zaželjena je nizka cena in obvezna najemniška pogodba! Ce želite pomagati mamici v stiski, pokličite 068/317-195 ali 068/ 321-934. OPREMUENO GARSONJERO v Nove® mestu oddam. B (041)638-593. 27“ OD 15. AVGUSTA dalje išče za daljše obdobje dvosobno opremljeno stanovanje v Nove® mestu ali okolici. © (066)37-142, (066)282-558 ali (041)695-571. 272» ŠTUDENTU ali študentki oddam opre®' ljeno sobo v Ljubljani s souporabo kuhinj* in kopalnice. B (068)323-104 ali (061)5’: 688. 27» ŽIVALI TIBETANSKI ŠPANJEL, ljubki kuža umirjenega značaja, idealen za družine in otrok*1 mladiček, z rodovnikom, odličnih starše^ prodam. B (061)1525-156. 2tv ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, stare > tednov, z rodovnikom, prodam. B (063)73jj MLADE GOSKE prodam. B (068)52-711; Črnomelj. 271-* TELICO SIVKO, brejo 7 mesecev, proda® ali menjam za kravo za meso. B (068)76-5^ 19-TEDENSKE rjave jarkice ter.be1' piščance prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Sen * jernej, B (068)42-524. ^ MLADIČE posavskih goničev, z rodova1 kom, odlična ocena, stare 4 mesece, proda®; B (068)85-887. 267° BIKCA SIVCA, starega 2 meseca, proda®: B (068)21-728. ČISTOKRVNE škotske ovčarje, mladičk*’ prodam. B (068)325-793. I"1 SAMIČKE LESIJE, čistokrvne, brez redovnika, izredno lepe, prodam. B (068)7^ 470. 26’* TELICO, brejo v devetem mesecu, proda®' B(068)75-173. 2 TELICI, ena simentalka, breja, prodam- jj (0608)75-177, zvečer. ™ 10 OVAC z mladiči prodam. B (068)83-<#jj PRAŠIČE, težke 25 do 30 kg, in bukova dP’ prodam. B (068)81-519. ^ BIKCA, starega 8 tednov, limuzin, in kortaz® prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 26^ •S 068/324-377 / PSIČKE OVČARKE prodam. B (06«)4-j 400. 2 KRAVI, ena s teletom, druga brez, p<°^tp B (1168)64-198. TELIČKU, dobre pasme, 130- kilogram5^ prodam B (0608)70-347. |~bOLENJSKI USt) MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takflJ zaposlimo mizarja ali lesneg* tehnika. TT 068/22-893 kr r \ hi t « C r c i k Najboljši AUDI trgovec 1997 UGODNA PONUDBA! • AUDI A-4 COOl s serijsko klimo že od 3,649.475 tolarjev dalje Možen kredit z devizno klavzulo, izračun takoj. Radanovič 0608/61-308 BREŽICE, d.o.o., Černelčeva 5 8-12,13-17, ob sobotah 8-12 RADIO MAX 88,90 MHZ 89,70 M HZ RADIO U NIVO X rWo OGNJIŠČE Krvavec 104,5 Kum 105,9 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 | TELEVIZIJA NOVO MESTO | .vaš,I, kanal s Trdinovega vrha na kanalu SCOOTER SUZUKI V4AN/$ lutiitičnčL čtijencijcz Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 068/321-115,325-477 Fax: 068/342-136 POČITNICE NA MORJU IN V TUJINI Ugodne cene, plačilo na obroke! .0 MHZ k- DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Cena: 4Z£96ffŠjf Akcija: 360.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791 od 8. do 16. ure Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na šesto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da se skupni naslov t.i. občinskih strani v Dolenjskem listu glasi Iz naših občin. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Olga Tomažin iz Šukjletove 13 v Novem mestu, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Marjan Novak iz-Gubčeve 12 v Mokronogu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (7’ Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Vinko Jamšek iz s Slančjega vrha 9 pri Tržišču. Izpolnite pravilno sedmi nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 14. julija, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. NAGRADNI KUPON št. 7 Vprašanje: Katero pismo je objavljeno na 2. strani današnjega Dolenjskega lista? Odgovor: Moj naslov: takupovalni * * n t e r (KL(M> ^ U salon kopalniške opreme d.o.o. ^ppalnUa. tel.: 068 316-144 fax: 068 322-879 - turške savne - tuš kabine - kopalne kadi - masažne kadi - ploščice - keramika - kopal, dodatki SikLn- . •gam^7c-rf-. jccfr trli : ZLATA RIBICA specializirana prodajalna za male živali 068/23-719 like Vaštetove 2, Novo mesto ponedeljek, torek: 9.00-13.00 15.00-19.00 četrtek,pet ek: 9.00-13.00 15.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 SREDA, NEDEIJA ZAPRTO 068/316-111 BTC Ljubljanska 27, j Novo mesto ponedeljek-petek: 8.00-20.00 sobota:8.00-13.00! NEDEUA ZAPRTO \ PONUDBA: različne vrste ptic, rib in ostalih malih živali, hrana, vitamini, zdravila, oprema za akvarije in terarije, vrtni ribniki in oprema, opremljanje in vzdrževanje akvarijev, hrana za pse in mačke, ovratnice in posipi proti zajedalcem, šamponi, povodci, igrače,.. PRI NAKUPU BOSTE DELEŽNI STROKOVNIH NASVETOV! VI NAM - MI VAM °glas na kratko s pošto Po 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU gotovinska posojila Muzejska 3 * 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. Akcija v Kovinotehni CRRFTSMRN od 6. 7.'98 I dalje motorna kosilnica CRAFTSMA art. 38610X motor: VANTAGE Eagerl (4 taktni) moč: 3,8 KS/2,9 kW 5 mehan. nastavljivih višin košenja širina košenja: 50 cm - teža: 21 kg motorna kosilnica CRAFTSMAN art. 38725 - motor: VANTAGE Eager 1 (4 taktni) - moč: 4 KS/3 kW ■ 4 ročno nastavljive višine košenja - širina košenja: 50 cm - teža: 28 kg - prostornina koša: 701 34.330. motorna kosilnica vs^ CRAFTSMAN art. 38721 - motor: VANTAGE Eager 1 (4 taktni) - moč: 4 KS/3 kW - 5 ročno nastavljivih višin košenja - širina košenja: 55 cm - teža: 28 kg 29.330. 147.33 41.990 motorna kosilnica. CRAFTSMAN. art. 38720 Ekskluzivni distributer: KOVINOTEHNA -- f- motoK VANTAGE Eagerl (4taktni) 0®č: 3,5 KS/2,7 kW j f\ ročno nastavljive višine košenja - širina košenja: 50 cn teža: 21 kg 39.990. - 37.990. - Nemogoče je mogoče Danfoss Compressors Danfoss Compressors d.o.o. Črnomelj išče sodelavca v sektorju kakovosti za delovno mesto inženir za kakovost Obseg del: - reševanje reklamacij do dobaviteljev, - merilne metode pri dobaviteljih, - potrjevanje dobaviteljev. Zahteve: - višja ali visokošolska izobrazba tehnične smeri, - znanje angleškega jezika. Zaželjene, vendar ne pogoj, so izkušnje na takih ali podobnih delih. Kandidat mora imeti dobre organizacijske sposobnosti in smisel za komunikativnost, pripravljenost za dinamično delo in samoiniciativnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo, datum sklenitve takoj ali po dogovoru. Kandidatu nudimo delo v prijetnem delovnem okolju v svetovno priznanem podjetju, možnost napredovanja, osebnega razvoja in izobraževanja v tujini. Kandidate vabimo, da nam pošljejo vlogo v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov v kadrovsko službo. Danfoss Compressors, d.o.o. Heroja Starihe 24, 8340 Črnomelj Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. gg_____________________________________ Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:____________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):___________________________________________________________ ________________________________________________________Pošta:_________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: jt. 27 (2550), 9. julija 1998 DOLENJSKI LIST 23 PORTRET TECjA TE bilo lahko najti založnika. T* “glasbeno kovačijo” se je končn° odločila glasbena založba Dali®5, Avtor glasbe enajstih skladb (cna je delo Janeza Lamovška) je Tu; maž Zorko, ki je napisal tudi ved1 del besedil zanje, dve skladbi st* na besedila pesmi Janeza Mer#' ta in ena na pesem Jaka Kralj®-Zorko pravi, da je on sicer V1 glavni avtor skladb, vendar P* končno podobo posamezne sklad', be oblikujejo vsi skupaj, saj svoj® dodajo še Primož Moškon. R°' man Plut in Janez Klobučar. Ž’Kovači torej niso samo V' menjali črko v svojem imenu, L’ avtorska rockerska skupina im# še lepe načrte za prihodnost1 tudi zgoščenka Smejte se ni njih0' va zadnja. M. MARKED Ž’Kovači na promocijskem koncertu v Novem mestu. ROK OTOČEC IN NJEGOVI FANTJE - Na veliki rockovskifešti se je v I jo zvečer predstavila nalašč za to priložnost sestavljena zasedba Rok Ot<*% in njegovi fantje, v kateri so združili moči Ž’Kovači, mešani pevski zbor lad, pevec Rok Jožef in priložnostni plesalec Franci Kek. (Foto: I. V) pak) piko. A. B. : AT & ARS RAMOVŠ (06l) 125 33 66 Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. Hl§ljj§j mobitel SPOMINSKA SVEČANOST V VELIKEM LIPOVCA VELIKI LIPOVEC -Skupnost borcev 15. divizije NOV 'P POS organizira ob 55-letn# ustanovitvenega zbora sporni11' sko svečanost, ki ho v Velike1!1 Lipovcu 23. julija ob 10. up-Vabljeni borci in borke 15. divi®' je ter občani novomeške občin#