■3%Haja irikrai 11a ie<Un:
soboto.

lf.ni«? ti
ihreetimes aw^t
Tues clouj fTh uredil v 5cdurdaij. •
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
ŠTEV. (No.) iq.
CHICAGO,, ILL., TOREK, 13. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 13, ig33.
LETO (VOL.) IX.
Pismo iz Pariza.
Za Edinost L. Kuhar.
KRATKE AMERIŠKE VESTI.
Dvakrat zaporedoma smo se že pečali s takozvanim problemom bližnjega Vzhoda ter pokazali na mednarodno važnost,1 ki se skriva za tem nedolžnim imenom. Pustimo danes to vprašanje. kateremu tudi konferenca v Lausanne ne bo našla končnega zaključka. Izrazimo ob tej priliki samo svoje sožalje nad knit usodo vl>ogega ljudstva, ki ga je zgodovina posadila na men<la prokleto zemljo, kjer se križajo interesi Anglije in Rusije. ob bogate petrolejske vrelce. Lausanne je samo epizoda, ena krngljica 11a žalostnem rožnem vencu naroda med Kavkazom in Mezopotamijo, ter eno razočaranje več za one, ki "v pro-roškem poletu že v najbližnji bodočnosti postavljajo palačo mladega Slovanstva na razvaline britanskega imperija.
Obrnimo tokrat rajši svojo pozornost na evropski kontinent ; otresimo se pri tem sentimentalnosti ter poglejmo dejstvom naravnost v oči.
Kdor tako hladno opazuje razvoj političnih dogodkov med evropskimi narodi ter pri tem ne pozabi, da je Slovan, se ne more otresti neprijetnega čustva, da v sedanji evropski krizi slovanski narodi igrajo klaverno vlogo, ki prav nič ne obeta biti srečna za njih bodočnost.
Konstatirajmo najprej, da sta približno 2 pefini celega evropskega prebivalstva slovanski. Nadalje podčrtaj mo, da so se slovanski narodi v svetovni vojski vsled zmage nad Nemci osvobodili ter se organizirali v lastnih narodnih in neodvisnih državah. Nazadnje pa ne pozabimo, da so se dosedanji nad Slovani gospodujoči narodi le neradi in samo prisiljeni rezignirali priznati slovanskemu elementu svobodo in neodvisnost, ter da so pripravljeni ob prvi priliki ustanoviti to, kar imenujejo "pravni status quo," kar bi pa v naši slovanski terminologijo značilo nekaj popolnoma nasprotnega od neodvisnosti.
Kaj sledi iz teh temeljnih resnic za tistega, ki hladno in trezno presoja položaj in ljubi neodvisnost svojega naroda?
Po mojem mnenju to, da morajo v vojski odrešeni narodi ljubosumno čuvati nad tem, da se razmere ne razvijejo v njih škodo. Slovani bodo. tako mislimo mi. branili z vso močjo mirovne pogodbe, kjer je zapisano njih rojstvo, nadalje bodo ostro zasledovali čustva nemškega naroda ter zabeležili vse nevarne znake, ki jih odkrijeio na nemškem značaju. Pazili bodo, da pri Nemcih, ki edini nimajo povoda biti zadovoljni z novimi slovanskimi državami v Evropi, ker so se ustvarile na razvalinah nemških svetovno imperialističnih načrtov, pazili bodo, da pri Nemcih ne prevlada struja. ki kriči po osveti in če zapazijo, da naraščajo taki nevarni simptomi, bodo Slovani seve porabili vse sile. <ia še pravočasno odtegnejo tem bojevitim krogom vsa sredstva, ki bi jim služila za udejstvitev ravanše.
Tako. mislimo, mora biti logično postopanje Slovanov. Ako se ozremo sedaj na premagane nemške države in zasledujemo tam pacifistično gibanie. moramo razočarani priznati, da ^a ali ne najdemo, ali pa da Nemci pod tem imenom razumejo nekaj čisto drugega, kakor pa požrtvovalni duhovi, ki drugod ž^tvuieio pacifistični svetovni ideji svoj čas in svoje življenje.
Kako Nemci imenujejo versajski mir. ki je nam Slovanom dal svobodo? "Diktat." to se pravi pogodba, ki so jo zmagoslavne sile Nemcem naravnost narekovale in potem nemško državo prisilile, da- jo podpiše. Taka razlaga našega slovanskega krstnega lista nam ne sme biti simpatična. In če nemški pacifisti <edaj pravijo, da je samo ta "diktat" edina ovira za svetovni mir. moramo mi Slovani, mislimo mi, maloverno zavrniti te vr^te interpretacijo svetovnega miru. Mi nočemo niti spregovoriti besede o onih pristaših takojšne osvete, ki so številni v Nemčiji. j
Nemci mislijo na "Veliko Noč." Njih "Velika Noč"' bo za nas Slovane pepelnična sreda.
Kako pa Nemci sedaj delajo? Poglejmo še na to stran!
Štiri leta. ki so pretekla od sklepa mirovne pogodbe, nas učijo, da nemški narod podvzame vsako sredstvo, ki mu je na razpolago.,da se izvije posledicam svojega poraza.Od plačil, ki so se mu nakazala za popravo po nemški vojski .opustošenih krajev, ni do dnaes izvršil skoroda nič. Kadar so se mu upniki predstavili z računom, je nemški narod odprl svoje prazne predale in jim pokazal prazno denarnico, ali pa obrnil njih pozornost na kup ničvrednih papirnatih mark. Nemška vlada je oblekla cunje in vzela v roke beraško palico, ter se tako začela sprehajati po Evropi. Od te strani torej ni bilo videti niti d'obre volje za izvršitev dolžnosti, ki jih je naložil vojaški poraz v svetovni vojski. Od plačil v blagu se je Nemčija odtegovala, kolikor je mosta. Na drugi strani pa tistemu, ki je samo malo stopil na nemška tla. ni moglo niti, da gotove plasti naroda silno bogatijo in da vlada ne zgubi nobene prilike, podpirati z vso močjo industrijo. raztegniti in izboljšati omrežje prevoznih sredstev, zidati na svoje stroške stanovanjske hiše. ter nove tovarne, postavljati mostove, zasidrati prekmorsko trgovino. Kdor je bil v Netn-je bil naravnost očaran nad aktivnostjo, s katero si nemški narod s pomočjo vlade ustanavlja čisto novo narodno gosposko orodje. Produkcija nemške industrije in trgovfne se je v nekaterih strokah znatno zvišala nad številke iz 1. I9X3-
(Dalje sledi.)
—	Otočje vzhodno od Panama kanala, katero se imenuje Zapadna Indija je priznano 00 amerikanskih pomorskih strategov. kot velevažna pomorska oostojanka za obrambo Zedinje-nih držav in njih trgovine. Naj-brže se bo pričelo poganjanje za odkup Zapadne Indije iz rok Velike Britanije.
—	A. D. Lasker je danes v več ur dolgem govoru obrazložil v senatu pomen subvenčne predloge. Na podlagi posebnih dokazov je dokazeval, da bo, če se ta predlogra odobri stalo Ze-diniene države povprečno mnogo" mani, kot druge države če računamo na odstotke plovbene
onaže. Kljutemu so demokratke v senatu zelo nasproti predlogi.
—	Delavski department iz Washingtona poroča, da so 11a jugu v Kansasu, Arkansasu, O-klahomi in Missouri premogar-ji in operatorji podpisali pogodbo glede plačilne lestvice, ki se imenuje "four-state agreement."
—	Glavni poštar v Washing-tonu ie predložil zahtevo v kongresu, da nai se določi 50 milijonov dolarjev za izboljšanje poštnega prometa po deželi.
—	Senator Borsum ie predlo-živ kongresu zopet predlogno za. voiaški bonus vojakom, ki so služili 1 'Uncle Sama" v svetovni vojni. Njegova predloga določa, da se nai izplača vsakemu veteranu po $20.00 za vsak mesec službe.
*— Yvsilanti, Mich, je bilo včeraj zasačenih od prohibicij-skih detektivov q dijakov, ki štu-diraio na univerzi države Michi T-an, radi pregrešitve proti Vol-steadovemu zakonu.
—	Iz Kankakee. III. se poroča, <Ja je obolel illinoiški gover-ner za gripo. Zdravnik, ki ga zdravi pravi, da bo v kratkem o-zdravel.
—	Iz Indianapolisa, Ind. poročajo, da je po mestu pričela razsajati zopet zloglasna "flu." Baje nad 70 tisoč oseb je obolelo v mestu samem in okolici.
—	V Waco, Tex. se ie te dni nahajal pred sodnijo zamorec Rov Mitchell, kjer je izpovedal, da je morilec osmih oseb. Pričakuje se, da bo obsojen na električni stol.
—	V New Yorku sta bila zadnjo soboto obsojena brata Montaigne radi tihotapstva z likerji in opojnimi pijačami vsak za $2000.00 denarne globe.
—	V MailsviHe, Missouri je bil pa ta teden aretiran radi tihotapstva s žganjem okrajni šerif, Frank Smith. Kot razvidno danes že vse tihotapi s ta hudim lakcem. Kar ie prepovedano. to| pač najbolj mika!
—	V .Columbia, Missouri je te dni umrla najstarejša ženska Mrs. Sale Shadrick v celi državi v starosti 107 let. Naizanimivei-še pri tei ženski ie pa to, da ie kadila pipo celih 100 let. Sama se ie že večkrat prej v življenju izjavila, da je bila stara 7 let, ko je prvikrat začela pušiti pipo. Na svetu so pač vsake "sorte" liudie . . .
—	V neki hiši v predmestju mesta Rock Island. 111. ie strašilo že parkrat in stanovalci so bili silno prestrašeni vsakikrat. Po mestu pa se ie pridno širila meitem govorica o tem strahu. Zadnjo soboto ie bil ta strah razkrinkan in sicer, ko ie policija a-retirala nekega rred Crev-a. ki ie hodil krast v dotično hišo.
—	V Marquette, Mich, so se vršile zadnji teden velike cerkvene slavnosti ob priliki, ko ie bil slovesno ustoličen kot novi škof Rt. Rev. Paul T. Nuss-baumm za Marquettsko škofi-io. •
IZ ZASEDENEGA RURA.1 JUGOSLOVANSKE NOVICE TURČIJA POSLALA
ULTIMATUM ZAVEZNIKOM.
Predsednik nemške republike gre na Badensko. — Francozi zasedli nadaljna dva mesta. — Francozi izganjajo iz Rura u-pra vitel je po industrijah. — Nemci ubili francoskega vojaka. — Francozi agitirajo za Porensko republiko.-
Pa riz. 12. febr. — Glasom nemških uradnih poročil bo ta teden posetil Badenske pokrajine sam nemški predsednik E-bert. Njegov namen je osebnp pronajti, kako mnenje goje nemški lokalni oblastniki v zasedenem ozemlju proti prodirajoči francoski vojaški sili.
Francoski vojaški krogi baje apelirajo na Francosko vlado? da naj slednja prepove nemškemu predsedniku vstop v okupirane ppkraiine, ker to ne bo nič drugega, kakor moralna podpora pasivnemu odporu, katerega nemšk« prebivalstvo nadaljuje proti Francozom. Kake korake bodo podvzeli Francozi proti prihodu predsednika ie za enkrat seveda še vprašanje.
0
Francozi prodirajo globlje v v Nemčijo.
Essen, 12. febr. — Mesta El-bertfeld in Barmen se nahajata pod žrelom francoskega topništva. katero ie oddalieno komaj s; kilometrov od črte do katere-so prodffi francoski ■ vorakrr Včeraj so zasedli nadaljna dva mesta Lennep in Osberghausen. V obeh mestih ie ostalo par vojaških oddelkov7, za vzdrževanje iavnega miru, druga glavna vojaška sila pa nadaljuje korakanje naprej.
Francozi prepovedali prodajati premog stavkarjem.
Duesseldorf, 12. febr. — Eks-oertna komisija ie danes določila, da se stavkuiočim nemškim nremogariem ne bo prodajalo nremoga. To se je odredilo baje zato, ker Nemci nadaljujejo z nasivnim odporom in z istim nočejo odjenjati. Liudstvo ie vsled te govorice silno razburjeno in bati se ie krvavega odpora, ker lelavstvo, ki ie na stavki ne bo hotelo prenašati takih odredb.
Tepež med Francoskimi vojaki in nemškim občinstvom.
Berolin. 12. febr. — Poročilo iz Bochuma naznanja, da so nastali v tamošnjem predmestju iavni izgredi, pri katerih so občani razorožili par francoskih vojakov .En francoski vojak je bil zaboden z nožem in je na mestu umrl. Na lice mesta'je v kratkem dospela ojačena francoska patrulja, ki ie izgrrednike razpršila in povzročitelje krava-la aretirala. Priče izjavljajo, da so francoski vojaki bili opijanjem in izzivali izgrede.
Francozi bi še vedno radi Porensko republiko.
Mannheim, 12. febr. — Glasom poročil iz zasedenih krajev Francozi še vedno podpihujejo nemške radikalce in separatiste, da si naj organizirajo neodvisno republiko v-Porenju. Separatisti so baie pri volji sodelovati za tako akciio, vendar zadržek ie to, ker ie ostalo občinstvo razjarjeno nad Francozi, radi za--edbe Rura in zato ie le težko upati, da bi se to uresničilo.
Francozi niso še našli kar iščejo.
London, 12. febr. — Francoska vlada ie baje uradno priznala. da ni našla v Ruru, kar ie pričakovala, da bo našla. Vendar Poincare vstraia in pravi, da ne bo vlada odpoklicala iz Rura in Badena svoiega vojaštva preje, dokler se Nemčija ne uklone Franciii in ne plača, kar ie obljubila, da bo plačala.
Stekel pes je obgrizel 11-let-
ea Stanislava Smuka na Savi pri Litiji. Dečka so prepeljali v Pa-sterjev zavod v Zagreb.
Najstarejša oseba v župniji Ponikva ob j. ž. je bila v petek, 12. m. m. umrla Q3 let stara Uršula Gorjanec, prevžitkarica iz Boletine. p. d. stara Tkavčka. Ko ie duhovnik tolažil, naj potrpi. je še šaljivo odvrnila: "Saj moram, ker umreti ne morem." Pa tudi te ni smrt pozabila.
Koliko je delavcev v Bosni in Hercegovini. Preteklo leto ie bilo v Bosni in Hercegovini vse-sra skupaj 64-71 t delavcev in sicer ^7 81 t moških in 6000 ženskih. ki so bili zaposljeni največ v lesni industriji, v rudarstvu in na železnicah.
Gradnja železnic. "Uprava za erradienja novih železnica nalazi se pred nemogučnošču, da nastavi rad pruga zbog toga, što nema kredita." — Bog dai kočevski železnici vse dobro!
Smrtna nesreča pri otroški i-gri. V Turičah pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je Q-Ietni Tomaž Sagadin med igro z ostalimi otroci padel tako nesrečno, da je mrtev obležal.
Vlak povozil orožnika. V noči q. m. m. je v bližini celjske cinkarne vlak povozil orožnika celjske stanice Velikonjo. Zdi se, da se je izvršil samomor.___
Iz državne službe sta izstopila o^raim sodnik v Liubljani dr. Takob Hodžar in sodnik dr. Volk. Oba sta stopila v odvetniško službo.
Vlom. V Mariboru so neznanci vlomili na Aleksandrovi cesti pri trgovcu Brovnu ter mu odnesli večio množino manufak-turnega blaga.
Kaj bo? Zadnje čase opažamo, da gonijo ob večernih urah skozi Zavodno cele črede lepih volov, katerih meso pa ni določeno za naše želodce, ampak za tujce. Že v eni zadnjih številk smo povdarjali, da preti vsled fortiranega izvoza živine prebivalstvu pomanikanie mesa. Nič boljše ni s prešiči. Najboljše bla-«ro ere v inozejnstvo. doma se pa ne vidi že celp zimo skoro nič slanine. Izvozničarii, ki zaslužijo lepe tisočake, bi morali imeti vsa i nekaj srca za. nas uboge konsumente. Vlada bi morala posvečati izvozničarjem več paž-nje.
Vpoklic rekrutov. Vojni minister je izdal komunike, v katerem naelaša da bodo koncem februarja pozvani novi rekruti v vojaško službo. Rekruti bodo čim udobnejše transportirani k svoiim komandam. Prostori se morajo udobno pripraviti za sprejem novih rekrutov.
Strašen samomor. Krojaški oomočnik Ivan Stančič se ie vr-p-el pod električno železnico v Zaerebu, ko ie vozila z največjo brzino. Kolo ie Staniču zdrobilo glavo.
Žena zeorela. V hiši Pavla Mihailoviča, kmeta iz Gaie v Bosni, je izbruhnil .požar, ki ie nenadoma zajel vso hišo, ki je v pol ure zgorela. Pri tem je zero-'-ela tudi Mihailovičeva žena Stana.
Iz poštne službe. Za poduraa-nika tretiega razreda je imenovan v. Fran Koštamai pri pošti v Cel iu.
Smrtni nesreči. Na grosu-oeliskem kolodvoru je valil delavec Ivan Perne iz vagona z vinom napolnjene sode. Po nesreči mu ie spodrsnilo in padel ie pod sod. ki ea je tako težko poškodoval, da ie podlegel ranam ■— Čevljarski pomočnik To-sip Bratun iz Dobruni se ie vračal v nedeljo zvečer precej vini en domov. Pod nekim »kozolcem pa ie zaspal in v mrazu zmrznil.
London. 12. febr. — Glasom poročil iz Carigrada je nacionalistična vlada včeraj izročila zaveznikom končni ultimat, s katerim odločno zahteva, da zavezniške bojne . ladije zapuste oristan Smirno in tamošnje vodovje tekom treh dni. drugače, bodo pričele govoriti turške obrežne baterije s svojimi kroglami.	'
Kolikor znano se nahaja v Smirni in tamošnjem vodovju 11 zavezniških bojnih ladij. Angleži imajo dve velike drednotke, dva torpedna rušilca in dva odstranjevalca min. Ostale ladije so francoske, italiianske in ameriške.
Turki so sinoči pričeli polagati mine v bližini pristana, kar oomeni. da Turki mislijo nastopiti z orožiem, ^ko zavezniki ne bodo upoštevali njihovega ultimata.
SLOVENCEM V CHICAGO!
Vsem rojakom in rojakinjam v Chicago se naznanja, da se je otvorila večerna šola za angleščino in državljanstvo v prostorih šole sv. Štefana na Lincoln in 22. cesti. — Angleščino se bo i poučevalo vsak ponedeljek, to-] rek"itr ^četrtek večer. Za držav-ljanstvo se bo poučevalo vsako sredo večer.
Rojakom, ki so nevešči angleškega jezika in vsem onim, ki nimajo še državljanskih pravic prav toplo priporočamo, da se poslužijo te lepe prilike! — Tečaj za angleščino bo poučeval Rev. Father Leo Novitskv, O. F. M. Tečai za državljanstvo pa bo poučeval Rev. Father Kazimir Zakrajšek, O. F. M., župnik cerkve sv. Štefana.
Velike vrednosti ie zlasti to, ker se bo vam poiasnjevalo pomen raznih besedi i v vašem materinskem jeziku. Vsak. ki bi se rad učil angleščine in podučil o državljanstvu se nai prav gotovo vpiše v oba tečaja.
-o-
— Slovenska društva, jedno-te in župniie se bodo krepile in -astle. ako bomo oridno razŠir-1 ali katoliško časopisie!
POZOR!
Z današnjo številko smo pričeli obiavljati na zadnii strani orezanimivo povest
"ČRNA SMRT"
Vsem cenienim čitateliem priporočamo, da io pazno prečita-io.
DENARNE POŠILJATVE.
Vaš denar, ki ga boste poslali za Velikonočne praznike svojim domačim v staro domovino bo najhitrej« na svojem mestu, če ga pošljete skozi naše podjetje.
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ 1.25
500 — Din.......$ 5.40
1,000 — Din.......$10.80
2,500 — Din....... $26.50
5.000 — Din.......$53-00
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 2 95
too — Lir ........ $ 5.60
300 — Lir-........ $15.90
500 — Lir ........ $26.00
1000 —- Lir ........ $51.00
Pri večjih svotah. ki presegajo 20 tisoč kron ali 2 tisoč lir, damo še posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vaš denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje!
Vse pošiliatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 w- 22nd. St. Chicago. Ill-
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ............................$3.00
Za Združene Države za pol leta...........................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$1-75
»UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year ........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 ___"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN £IST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne r torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1879.
Nova ekonomska vojska.
V Evropi, kjer se je prav kar zaključilo najkrvavejšo vojno, ki jo ne pomni zgodovina se seje seme za novo vojno, ki zna biti še bolj grozovita, strašna in krvava, kakor pa je bila zadnja svetovna vojna.
Zadnjo vojno je rodila bivša evropejska ekonomska vojska. Šlo se je za svetovni trg, katerega je Nemčija preplavljala s svojimi izdelki. Anglija njena glavna tekmovalka na drugi strani, je že čutila občutno na svoji trgovini posledice. Trgovsko tekmo med njima se je vodilo par desetletij. Ker je germanska industrija pričela zmagovati britansko in ji izpodkopavati tla, je slednja z vso svojo politično in neprekosljivo diplomacijo pričela propagirati za močan trgovski blok proti germanski trgovini. Njen namen je bil dosežen, na svojo stran je dobila Francijo in Rusijo. Tako se je pričelo ovirati na vseh delih germansko trgovino. Slednja ni videla drugega izzhoda$ kakor skozi Avstrijo in skozi Balkan — Carigrad v Bagdad in o dtam naprej po daljnem vzhodu. Te načrte je pričela izpetjavati, toda pri grajenju tega mostu skozi Balkan ni vspela. Vsled tega je pričela Nemčija z vso resnostjo brusiti svoj meč v nadi, da z njim vniči vse njene tekmovalke na svetovnem trgu. Zagrmelo je, evropejsko obzorje se je pooblačilo in vlila se je leta 1914. grozna vojna ploha, ki je trajala skoro blizu pet let. Sreča junaška se je končno obrnila od nje, in Nemčija je bila grozno ponižana; in v tem svojem neprijetnem ponižanju — katerega si je pošteno zaslužila — se zvija še danes.
Današnja slika je pa druga. Francija je zmagovalka in teritorialna soseda premagane Nemčije. Ker se ji slednja odmiče in izvija, glede plačevanja vojne odškodnine, jo je Francija pred tedni zgrabila za vrat in zaklicala, ne izpustim te prej, dokler mi ne plačaš do zadnjega vinarja. Zasedla je rijbogatejše industrijsko polje v Ruru in istega tudi misli, kakor izgleda anekti-rati z.i daljšo dobo let, ako sploh ne za stalno.
Pri tem plenu, ki ga je zasegla Francija v Ruru jo pa gleda zelo sumljivo in po strani Anglija, ki je v zadnji vojni tudi vodila vojno proti Nemčiji rama ob rami z Francijo in ostalimi zavezniki. Francija z bogatim industrijskim poljem v Ruru. zna v par letih postati najnevarnejša tekmovalka Anglije. To pa zato. ker Francija ima bogate kolonije tudi v Afriki in zelo ugodne postojanke po celem svetu za svojo trgovino. Zlasti še, če ostane Turčija in bližnji vzhod naklonjen Franciji, ostane Anglija popolnoma osamljena, ki nima za pričakovati nikakega prijatelja na celem svetovnem trgu. To Anglija dobro sluti in za-raditega ni nikako razočaranje, da se Anglija danes že druži z Nemčijo proti Franciji.
Zadnje dni se je mudil v Angliji baje najbogatejši industrijalec in predstavnik nemške industrije magnat Hugo Stinnes. V Angliji ie baje sklenil posebno pogodbo, da bodo angleški sindikati zakladali Nemčijo s premogom, da bo slednja v stanu obratovati s svojo industrijo, neglede na to, da ji je Francija pograbila bogate rudnike v Ruru.
Ta korak Anglije kaže že veliko, da je Franciji nasprotna, in da jo bo skušala na en ali drugi način izpodriniti iz stopnje do Tcatere se je Francija kot zmagovalka povspela. V bistvu se ekonomsko vojno že vodi dejansko med Anglijo in Francijo. Ekonomska vojna je pa še skoro vselej rodila oboroženi konflikt, pa ga bo tudi ta, če tudi še ne tako kmalu, a v doglednem času gotovo.
Zgodovina nam kaže jasno, da je Anglija s svojo neprekosljivo diplomacijo, dosegla pred' več kakor sto leti Napoleonov poraz, ko je vodil Francijo v svojem militarističnem duhu v neomejeni naprej. Pred dobrimi štirimi leti je dosegla končni poraz ohole Nemčije, katera je sledila Bismarkovi militaristični tradiciji, ki je tudi zapovedovala v neomejeni naprej. Danes je Nemčija na kolenih na tleh, hoče zavzeti njeno mesto Francija. Če pogledamo vse te dogodke, ki so se dogodili sistematično v preteklosti je ne mogoče slutiti drugega, kakor nove vojne, ki se zna poroditi morda prav kmalu, a v doglednem času pa gotovo. V tej novi svetovni vojni pa bomo videli vihteti meč med Anglijo in Francijo. Zadnji koraki Anglije, in nepremišljeno dirjanje Francije v neomejeni naprej nam .potrjuje dosledno naše misli.

} IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* + + *
Cleveland, O. — Da si ne bo meri vpcštevajo 111 zato-ni čuda.
kdo mislil, da smo v Clevelan-du popolnoma zaspali, se končno zopet enkrat oglasimo.
Hej! Ta preklicana starka zima. nam ie iznova potrkala na okno, da moramo peči močneje zakurit Jker drugače še kri zamrzne po naših žilah. No, pa tako se z nami ne bo zgodilo,
la se naši družbi trumoma pri družuiejo rojaki v naselbini., Na-alie ima pa naša družba tudi zvanredno lahke pogoje. Za ^o •entov na mesec plačuje po $7-na teden bolniške podpore. Vsak lan bolezni dobi bolan član $1. bolniške podpore. To je iako le-bolniška podpora za tako ni-
da bi mogli spati, kadar nam ie,zek mesečni asesment. V sluča-
u smrti, pa plača družba za ^rebne stroške dedičem toliko
čas najdražii.
— Dne 28. ianuarja ie bil za j, . . . ... . ..
\ »	dolariev. kolikor ie članov pri
nas. zopet dan vesele^ zabave.l,	r__	.	■
Nastopili smo kakor še ne ke
daj poprej z združenimi močmi,! V
K rvfo/lc + nrn 7 vplll'ini 1"
lno bo leto okoli, dobe dediči le->o svoto $^oo. Ali ne nudi torej naša družba najboljše ugodnosti v vseh slučajih?
iružbi v času članove smrti. Se
daj pa vzemimo, da bi družba
. .... , , štela ^oo članov, kar tudi bo pre-ter priredili predstavo z velikimi , , , . ........." ,
programom.
Prvi 'posredovalec zelega programa ie bil preč. g. Rev. Dr. Srečko Zamjen. Pri nastopu svojega govora, nam je še nojasnil važnost našega duševnega gibanja, naj kot Slovenci! ostanemo zavedni in ne pozabimo, da smo sinovi blage slovenske matere, katere narod pa je - od nekdaj trpeči mučenik. Da. tako je. ne tajimo sami sebe in ^odimo ponosni, ida smo sinovi slovenske krvi. tako, da se zave-lamo tudi dolžnosti katere nas vežejo do naše lepe nove domovine. Tudi pravi pristni Ameri-kanci nas bodo čislali, ko bodo videli, da smo zavedni sami sebe in zvesti do njih. Dalje celi naš program se je vršil v najlepšem redu z delovanjem društva orel društva Lira in pomočjo šolske mladine. tako,_da ie bilo. dovolj smeha in dobre volje.
—	Posebno pa ie očaral navzoče občinstvo Mr. Tohn Grdi-na. pravi strokovnjak z umetnim čarovništvom, ter je dobil zato priznanie v prvi vrsti.
Najbolj zanimivo pa ie bilo ►o. <la je on, kot bančni uradnik, ^lektriziran na .poseben način, tako. da samo roko nastavi in mu že prifrči v roko iz neznanega kraia. pravi srebrni dolar. Kdor tega ne verjame, pa nai se pride prepričat.
—	Sploh v Clevelandu znamo nmetnosti, katerih smo zmožni
DOŽIVLJAJI.
| šega človeka obsodimo, za | večjega lumpa se pa pot,
. . —-;	>m? " Seveda mi je vse to
(Napisal A. Tomec, slov. premo- pritrdila, koledarja pa le ear.)	j tela.
m
larji po teh krajih je neki ro Na zadnji seji je sklenila na- ak, ko sem mu ponudil koledar, ša družba, da se organizira po- { vzel v roke in ko ie videl na ^ebni mladinski oddelek, za čla-, '^nicah sliko Mariie pomočni-ne in članice od 12. leta do 16.1 ? 'n napis: "Ave Maria", takof eta starosti ki bodo plačevali zopet dial iz rok in vzkliknil:
Letošnji koledarji so izredno	JenaTamf^ *
lepi, zato so jih ljudje tudi ze- je pokažem koler^r -lo radi kupoval. Tudi v tukajš- £ zat?™^^^ m naselbini se ,ih ,e veliko pro-. mož ne trpf nobene katc
sem hodil po naselbini s koledar- .n^kTčans va .1. tnoroa bodo koga zanima h, naši	fe rekI
rnziner	^ ^^	dobe - vse, kar j; bilo kaj £
*	J toliskega, sem morala proč znn
. ie tukajsnih roiakov bol) tati in uničiti. Zgubil je po* -/ mestu, moram reči. da so zelo tanju protiverskih listov V1 >niazni in vljudni, naj bodo pre- vero in je že tudi mene dali oricanja tega ali onega: vsi so za seboj potegnil; zato pa im-coledar brez obotavljanja kupi- mo tu*li tako življenje; preo h in niti ene pikre in zabavliive in kreg vladata v naši hiši m besedice nisem slišal. Toda ma- ie nerad doma in mu je več !o drugače pa ie bilo po okolici, druge, kot zame. Moj najst to ie v krajih, kier S9 rojaki boli ji sin fe ravno tak; nobene verefi zapuščeni in bolj samim sebi in nima, ne posluša m ne uboga na milost in nemilost protiver- hič; poteplje se okoli in pijanskih listov, ki so po takih krajih hije. Živimo nesrečno živiie-^osebno razširjeni, prepuščeni, 'nfe^ ■ Ko
sem hodil z lanskimi kole-
samo po 2^c. na mesec in bodo v slučaju bolezni deležni po =?oc. nodpore na dan. To je zopet iz-vanredna prilika za naše stari-še. da vpišejo vse svoje otroke, ki so dosegli 12. leto v našo družbo. Za 2=;c. na mesec in je vam zavarovan proti bolezni. Takega iddelka ni pri nobenem drugem Iruštvu. vsai ne, da bi ,jaz vedel. Zato stariši skupaj in vsi vpišite svoje hčerke in sinove v Mohorjevo družbo.
Zlasti se nudi vsem Slovencem in Slovenkam ugodna prilika sedaj, ko je pri Slovenski Podporni Družbi sv. Mohorja otvorjena kampanja za pridobi-vanie novih članov in članic. Kampanja bo traiala 60 dni in za to dobo ie tudi prosta pristopnina. Torej izvanredna prilika. katere se nai Slovenci in Slovenke v naši naselbini noslu-žiio. ker pozneje se bo nastavilo višji pristop, kakor ie bil do-sedai.
Za agitacijo in • pridobivanje noYib članov co bili na zadnji se-ii izvoljeni sledeči možje družbe
samo Ribničanje. Halo! In za ni organizatorji Tohn Petrovčič. to našo Ribnico, so se »a sedajjbraJ: Maks Omerzel, brat Steve v zadnjem času. razni elementi Fovs in brat Tohn Haward. Vsi
pričeli tako zanimati, da io bomo morali kmalu proglasiti za veliko mesto_. Potem bomo pa lahko rekli: Mej smu pa usej Rav-bničanie. Naj nam ostane to za "•eslo, da bomo še nadalje dela 1i pogumno z roko v roki na podlagi pravice v korist sebi in <=.voiemu bližnjemu. Zdravo!
Poročevalec.
-o-
Chicago, 111. — Mnogo dopisov' čitam iz naše naselbine v listu Edinosti, zato sem dobil pogum. da se enkrat oglasim tudi ;az in sicer hočem to pot govoriti nekoliko o naši chicaški Slovenski Podporni družbi sv. Mohorja, katere uradno glasilo ie Edinost. Zato sem prepričan, da mi bo g. urednik rade volje odstopil nekoliko prestora v kolonah lista Edinosti.
V Chicago imamo veliko vrsto vsakovrstnih slovenskih društev. Bivam že tu nad I s let in
ti bodo tekom tega meseca obiskali vse s!o_venake družine po naselbini glede naše družbe in bodo daiali roiakom poiasnila o naši družbi. Rojaki spreimite a-gitatorje priiazno in jim pojdite ^estransko na roko. In ako niste še vpisani, vpišite se v to domačo chicaško organizacijo, vsi, vi in vaše hčerke in sinovi. '
Apeliram pa tudi na vse dru-▼e člane in članice, da tekom te dobe vprizore vsak in vsaka v svojem delokrogu močno agita-riio za pridobivanje novih članov. da bomo pridobili družbi tekom te kampanje kar največ mogoče novih članov.
Vsem članstvu Slov. Podpor, dr. sv. Mohor ia nai lepši bratov-ski nozdrav!
Član družbe sv. Mohorja.
——o-
Forest Citv, Pa- — Dragi u-
rednik: — Namenil sem se napisati en par vrstic za naš list Edinost. Glede iger ali drugih vsled tega poznam eno društvo ^nih prireditev nimam za po-
kot drugo. Sem tudi član vec društev pa priznati moram, da se mi za sedaj naiboli dopade ravno domača podporna družba sv. Mohorja. Njen član sem komaj 10 mesecev in od tistega dne do danes je družba napravila v napredku velikanski korak na-prei. kakor nobeno društvo v naselbini. Ni moi namen, da bi hvalo pel samo družbi sv. Mohorja, ampak je gola resnica, in resnico moram priznati. Tekom enega leta doseči tako velik vs-peh, kakor se ga je doseglo pri naši družbi, bodisi v članstvu ali finančnem oziru, ie nekaj, kar ne morem, da ne bi pohvalil. Finančna poročila so od meseca do meseca veselejša. Blagajna se po-miče s številkami navzgor in bo vsak cas prekoračila številko 2000 dolar i e v. Drugič, kar mi zelo ugaja pri naši družbi je. lep red na sejah in upravi. Tretjič, kar ie pa poglavitno in kar mora vsak chicažan vpoštevati, da ie to domača chičaška organizacija, je med nami, ki deluje za samo naš blagobit in korist. Denar. ki ga vplačamo, ostane doma v naši sredi v domačih rokah. Vse to chicažani v veliki
O. to je pa Mati Božja! "Nič zato." sem rekel iaz, "sai te ne bc -grizntfa.. Notri najdeš tudi sliko Kristana, kako slovenskega delavca vleče za — nos," (G. u-ednik. dajte narediti iz ^te slike -azglednice. da bodo imeli slov. klavci za spomin, kdai so bilf tako na debelo osleparjenj.)
Ko sem hodil z letošnjimi ko-edarji zopet po tukajšni okolici, mi ie v prvi hiši. ki sem se ogla-il, rekel rojak, da kaj takega ne mara, da on čita samo take liste n koledarje, ki pišejo za delavsko korist. "Kakšno delavsko korist?" sem rekel jaz, "kfe pa e? Morda ie delavska korist to. la po nekaterih krajih slovenski delavci <dela ne morejo dobili? Ali je morda to delavska korist. da po zaslugi "delavskih" 'istov. posebno "Proklete." velimo pred Ameriško javnost io nirni Slovenci za prevratneže in ^»rekucuhe? Ali ie morda to ista delavska korist, da so slovenski delavci zgubili nad 60 isoč dolarjev? To so pač res 'epe delavske koristi! No. za ta-Ve delavske "koristi" katoliški listi res ne pišejo."
"Pa Ave Maria piše proti delavcem in je sploh nasprotna delavski organizaciji." "A. tako," sem rekel zopet jaz. "koliko časa pa že ti čitaš Ave Maria, da
Tako mi ie tožila nesrečna žena, katere mož se je navzel ve-n sovražnega duha, v katere hišo zahajajo samo protiverski listi in katere hiši ni nobenega znaka krščanstva.	>
Otožnost me ie obšla pri tej žalostni izpovedi uboge, nesrečne žene in pri misli, da ni e-tino ta družina, temveč da jih "e na tisoče tudi drugih enako nesrečnih slovenskih družin v \meriki. ki se imaio za svoje ne-•-ečno in peklensko ziVii-nje za-,rti prnttVprskemrr tisku.
In ko sem nadaljeval svojo pot napref, sem si misliT, to je zopet ena velika delavska "ko-ist": nesrečne družine.
Prišel sem v. hiše, kier so ko-'edar z veseljem kupili, v nekaterih so ga kupili pa fe po daljšem prigovarjanju, zopet v dru-°nh hišah so me prav prijatelT-sko sprejeli in bili z menoj pray trifazni in postrežliTvi, toda n* koledar, ki sem ga imel v roki, ali sem ga položil na mizo poli. sebe. so nekako sumljivo in zauplfivo pogledovali, kot na ' pkega nevarnega ~osta. Da ^a kupili, o tem še slišati niso hoteli-T seveda, ko bi bit to ko-'edar. ki bi pisal in učit zrn :n slabe nauke, resnico taiil, s ^e čitatelie pa potrieval v ;n zmoti, fim ga še ponuiati 'u bilo treba, t^-^-eč bi ga -adi kupili — tako se pa pre '^Tšči že po imenu in zunanji liki in preveč diši po resnici, tere se pa oni kot vrag krjza 'trašno boie : zato se pa še niti blizu njega ne upaio, ali če se,
tako dobro veš, kaj piše?" "O, P'a ravnaio prav previdno; prav
sai iaz ne čitam Ave Maria". "Kako pa potem veš, kako piše? Saj ko bi Ave Maria čita!, bi ne mogel kai takega trditi. Dokazi mi. kdai. katero leto, kateri mesec, v kateri številki, na kateri strani je kaj Ave Maria pisala proti delavstvu in jaz bom takoj nasprotnik Ave Maria," sem rekel, jaz, na kar mi ni vedel kaf odgovoriti.
Med tem časom, ko sva se mi-lva pogovarjala, je pa boarden boš pregledoval koledar, kar me nekako ogorčen opozori na neko sliko, ^ki io je našel v koledar-iu, češ, glej, take-le slike ima ta koledar. Kai neki ie, in mislim In pogledam in vidim — kaj? — ^liko slovenskih šolskih sester v Chicagi! "Ali je to kai tako hudega?". rečem na to, "ali niso
na lahko so ga vzeli v roke in ravn9 tako na lahko so ga tuci položili iz rok kot kako nevarno orožie, ki se rado sproži, ali kaj takega, ki rado ugrizne. Kai pa hočeio koledariu, ki se bori za resnico, kai pa naj počnejo z resnico, ki bi io gotovo morali priznati, če bi kaj takega brali, ker fim ie tako težko odpovedati se laži in zmoti in se od nie posloviti, pa se vrniti k resnici in luči, kot ie težko možu, ki ie nostal svoji pravi 7°ni nezvest, odpovedati se in se posloviti od druge žene,, s katero živi v pri-ležništvu in se povrniti k svoji pravi ženi.
Ko sem tudi pred par leti hodil s koledarji po* takih krajih, sem bil naletel na nekega rojaka, ki ie kar poskočil od strahu, ko sem mu pokazal koledar Ave
-očati nič, ker v tem oziru ie naša naselbina zaspana. Imamo katerikrat kakšno igro, ampak j turno delo med narodom, pouče-o iako redke. Bog daj. da bi se, vanje mladine? Razne figure in
ravno šolske sestre vredne vsej vTor-' '.„ . , ... (ffP1 časti in spoštovanja? Ali ne vr-' ^™'hr f;^' Vf ^ \ še šolske sestre najvažnejše kuK nai bl bral? Ce bom to braI' bom
zopet naša naselbina prebudila <n izpregledala, kako ie potrebno za družabno življenje kakih veselih prireditev. Berem dopise širom Amerike in skoro v vsakem dopisu iz vsake naselbine poročajo kai o prireditvah in zabavah kar pa pri nas ni naiti.
Zato bi prav resno apeliral na Forestcitske Slovence, da se zganemo enkrat in se pokažemo ored ameriško iavnostjo. da ie tudi v nas živlienie za dobre in nlemenite ideie. Imamo v svoji sredi precei dobrih igralcev in dobrih pevcev. Imamo veliko močnih društev, ki bodo nas v vsakem oziru podpirala samo kar ie potreba ie. da pričnemo !elati. Zato še enkrat Foresteit-Mti roiaki na noge in pokažimo Vai lahko storimo, ako hočemo.
Sedai bomo hvala Bogu imeli ^voiega župnika Slovenca, se bo marsikai spremenilo, tudi od nas se bo odslei ljaprei slišalo v :avnost marsikaj. Naš začasni župnik Rev. T. A. Plavčan, ro fDalie na strani.)
gole slike v Družinskem koledariu, to ie boli "delavsko," kaj ne r
Nazadnje sem pa vkljub nasprotovanju vendarle koledar prodal in se podal naprei po drugih hišah; v eni hiši so koledar z veseljem kupili, v par drugih so pa bili otroci sami doma. Pa pridem zopet v neko hišo, kjer je bila žena sama doma in iei pokažem koledar; zaničljivo :e nakremžila obraz in rekla: "O, pri nas pa kaj takega ne beremo." "Kakšno pa." rečem iaz. "socialistično. kaf ne?" "Da." odgovori ona. "Sai ravno zato." sem rekel jaz, "ker čitate socialistično in protikatoliško čtivo, bi morali čitati tudi kaj katoliškega, da bi sami videli ce ie resnica, kar pišejo protika-toliški listi proti katoliškim in proti vsemu, kar ie katoliškega. Sai že pravica zahteva, da ne poslušamo samo onega, ki toži, temveč tudi
onega, ki se brani in zagovarja, sicer se lahko zgodi da najboljšega in najne4olžnei
še tako neumen "ratal," da bom moral iti v špital."
Ko sem šel od ene hiše do druge sem srečal na poti štiri rojake: in ko je eden izmed njih, 'e veoel. da nosim koledarje, re kel iz šale drugim, nai kupii koledarie od mene, iim ie zaigralo veselie na obrazilf mi leč si: Zdaj smo pa dobili ene da si ga bomo pošteno privošč in so se me polotili s svoio rd karsko "modrostjo." Toda t. iih ie pustilo veselje, ko so vi' li, da me ne bodo ugnali in se iih prav nič ne boiim.
"Najstarji izmed njih, pa t naj neumnejši, prav po re1 bolj ko je star, bolj je neum ie bil naiboli glasen in zgo ren. Rekel je, da kar ie kato' kega, je vse nazadnjaško in p tidelavsko, da so katol. listi protidelavski, in da za delavsi ne bo nikdar bolje, dokler bo: katoliški listi, (slišite sloven: delavci, zato imamo tako si delavske razmere, ker imamo toliko katoliških« listov, pa t£ malo protikatoliških) in dok ne bodo delavci skupaj držali-fDalie sledi.)
>01—
V NEDELJO POPOLDNE.
- Piše Rev. J. C. Smoley.


tedenski koledar
i. postna. — Hudobni duh skuša Tezus. Mat. 4.	, ,	... . . - •
18 Nedelja — Simeon, škof 1 ^ eledf- razhk°	al!
damu, katerega ie postavil za očeta vsega človeštva. Te to nauk naše sv. vere, da vsi ljudje,
in muc.
ig Pondeljek —- Konrad, Man-suet. Barbat. Gabin.
20	Torek — Elevterij, škof, muč.
21	Sreda — Kvat. Maksimilijan. škof.
22	Četrtek — Stol. Sv. Petra.
2\ Petek — Kvat. Peter Damijan, škof.
24 Sobota — Kvat. Matija a-postol.
-o-
PRVI ČLEN VERE..--
O ANGELIH IN ČLOVEKU.
Kakor so ljudje na svetu, tako so angeli v nebesih.
Število angelov se ne da prešteti. Danijel ie videl v svojih preroških videnjih milijone in mili ione angelov pred tronom Najvišjega. Mnenje cerkvenih u-čenikov je, da niihovo število presega daleko število vseh A-damovih potomcev, katerih ie bilo po vesoljnem potopu rojenih več kot sto tisoč milijonov. Nad vse krasen red vlada med temi blaženimi duhovi. Dele se v devet korov, ki tvoriio tri skupine (hierarhije): prva skupina: angeli, arhangeli, knežstva; druga skupina: moči, kreposti, gos-podstva: tretja skupina: troni, kerubini in serafini. Tri angeli so znani po imenu: Sv. Mihael, sv. Gabrijel in sv. Rafael.
Hudiči so padli angeli, ki so se spremenili vsled greha v strašne pošasti in so bili vrženi v pekel. Vsi se sicer ne nahajajo na tem kraju trpljenja; mnogi se nahajajo na zemlji, vendar morajo trpeti svojo kazen tudi tu. Oni ne sovražiio samo Boga, ampak tudi človeka, zato pa gledajo. da mu škodujejo na duši in na telesu. Odtod prihajajo skušnjave in obsedenosti. Kliub temu ne morejo ničesar storiti brez božjega privoljenja, kakor to vemo iz sv. Pisma o pobožnem Tobu.
Opravilo dobrih angelov ie, da Roga časte in sra slave, da izvršujejo njegove ukaze, da varu
barve ali plemen prihajajo od enega očeta in ene matere. Vsi ljudje smo bratje, vsi imamo i-sto naravo, vsi smo vstvarjeni po boži podobi; vsi smo grešili v Adamu, vsi smo bili odkupljeni s krvjo Tezusa Kristusa.
V čem pa obstoji podoba bož-
Sv. Pavel slika pogane iz svo-, naše slov. šolske se-jega lastnega naziranja kot	nnnn „ aty-vtt^
brezsrčne, nezveste ljudi, ljudi' STRE dobile novo
brez usmiljenja" (Rim. 1, ^i). To je bila humaniteta, da bi se ie Bog usmilil!
In če imajo naši dandanašnji "človekoljubi" nekoliko več smisla za dobrodelnost, potem so prejeli, podedovali to ravno iz krščanstva. Pa še v tem slučaju opažamo le prepogosto samolju-bie. egoizem, častihlepje!
Prostozidar pomp^a prostozidarju na stroške ne-prostozidar-ia: Res. pravo človekoljubje! In tega človekoljubja j a pogosto takoj konec, kakor hitro ni nika-upanja na kak dobiček, u--^nia na lastno korist, kier ni nikake časti!
Brez Kristusa in brez njego-
ia, ki je vtisnjena človeku? Obstoji 1. v naravi naše duše, ki|ve milosti ie splošno človeko-je neumrioč duh, ki ie obdaro-	prazna beseda.
vana z voljo, spominom, razuma in 2. v posvečujoči milosti božji, s katero je naša duša o-krašena
"Kdor govori o snlošnej lju bežni do človeka, o človekoljubju, ne da bi se oklenil in držal (Kristusa," pravi Vosen, "ta go-
Kako veličanstvo je naš iz- toxo še nikoli ni poskusil, da bi vor. naš početek! Zato pa pravi to izvedel, kar uči; sicer bi kma-kraljevi pevec v 8. psalmu: "Kaj lu pronašel, da je kaj takega ne-ie človek , da se ga spominiaš, izpeliivo. Le če liubimo Kristu-ali sin človekov, da ga obisku- sa, bomo iz ljubezni do Kristu
predstotnico.
Te dni so dobile slovenske, šolske sestre Sv. Frančiška, ki so prišle iz Maribora, veselo vest, da je Č. Sestra Marija Sebastija-na Neuwirth, O. S. F. predstojnica naših slovenskih šolskih sester pri Sv. Štefanu v Chicago, imenovana za komisarno predstojnico vseh frančiškank v A-meriki. Tudi mi se veselimo tega odlikovanja, častite sestre, ki ie že veliko dobrega storila za Ameriko, od kar je tukai. Č Sestra Sebastiiana ie prišla sem, že več kot pred desetimi leti in bila je ena izmed prtfih, ki so se ojun^čile in se podale na tako dolgo pot. Službovala je najprej kot predstojnica pri hrvatski šoli v Tolietu, pozneje v La Salle, v Clevelanau in je sedaj ori Sv. Štefanu v Chicago. Č. Sestra Sebastijana je lako podjetnega duha in velika ljubiteljica slovenske mladine. Ko smo
družinah moraio v veliki večini služiti tujim narodom, nastavljene so po angleških šolah, mej tem ko nam slovenskih šolskih sester manjka^ posebno ameri-kanskih.
Slovenski stariši, ako imate hčerko, ki želi stopiti v samostan, prigovarjajte ji, naj se najprej oglasi pri slovenskih sestrah Frančiškankah in naj tu prosi sprejema. Veliko dobrega bodo tukai storile, več,* kakor pa kje drugie. Nam Slovencem ie še marsikaj potreba, predno bomo imeli vse, kar nam potreba za naš katoliški razvoj. Pred vsem nam ie potrebna slovenska sirotišnica, za sirote slovenski starišev, kjer jih bodo slovenske sestre vzgajale za Boga n tudi za ljudstvo.
Č. Sestra Sebastija je tudi pes-nica^ in ie že več otroških pesnic zložila, katere so bile priob-čene v "Mali Ave Maria."
Prav iz srca častitamo Častiti sestri komisarki, Sestri Sebasti-iani, O. S. F. in ii želimo obilo
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
dom (slovak) je zelo dober gospod in človeku zelo rad potna« ga, ako je v potrebah, le to ie najbolj hudo za njega in nas, ker ne zastopi dobro slovenščine, drugače pa vse časti vreden duhovnik.
Pozdrav vsem Forestcitskim Slovencem in čitateljem Edinosti.
Naročnik.
izdajali pred leti "Mali Ave Ma- božjega ,blagoslova v nieni tež-ria ie veliko pomagala s svo- ki službi, jim spretnim peresom pri ureje-j 1 vanju, za kar smo ii iako hvalež-
Ima namreč velike zasluge tu-
ieš?_Ponižal si ga malo pod an- sa vsakogar liubili; edinole če	~ 7e "tucirnavdušen vdi za Iist "Edinost-"	tak°i
gele. s slavo in častjo si ga o-nas podpira njegova milost, bo- ^ slovensko sirotišnico, da od začetka ko ie bila še v La vencal in ga postavil cez delamo premagali moc strasti in	pre:e za£ne in ustanov' i a 16 pndno po solsklh otro"
tvojih rok. Vse si podvrgel nje- strgali, premagaH samoljubje.; | Sploh misli da predsto:nice v'|cih	list naselbini in
govim nogam."	Zakai pa. vprašam se oboze-, starem	nism£ 1	| nam pridobila veliko novih na-
vatelu humanitete tako protivi-j odffGvorno mesto ^ b -----
10 krscanstvu? Cemu 11m te ta- .	. , .. . '
ko zoprno? Zato ker misli Kri-|	pestre _inbol, zmožne,
-o-
APOLOGETIKA.
Vera človekoljubja (humanitete).
Človeška prava vera je resnično človekoljubje. Človek naj ne hrepeni po nadnaravnem, tu na zemlji naj razviia svoje naravne zmožnosti, izobraža svoj razum, požlahtniuje svoje nravi, olepšava življenje sebi in bližnjemu. To ie človekov najvišji cili. prava humaniteta.
Odgovor. — Ta pravi cili se uresničuje in vdel^tvuje ravno v krščanstvu. Kristus je najpopolnejši zgled pravega človekoljubja, da, on je še več kot to. "Benignitas et humanitas atfpa-
ruit Salvatoris Dei nostri"--
Dobroti j ivost in človekol jubje Boga. našega Zveličarja je pm šlo (Tit.* t, 4). Brez Kristusa in brez krščanstva pa ie človeko/ liubje samo navidezno, same fraze.
Tak poskus so napravili že v starem, klasičnem poganstvu. Ni bila li Grška, ni bil li Rim zi-bel, domovina humanitete? In kai je bila posledica te klasične
.. . n i kakor ie Č. Sestra Sebastiiana stus s pravo, resnično cloveko- ,	'	u \	1 '
11 T-	1 .. 1	ker vemo. aa bo sedai krepko na-
liubnostio resno, ker hoče po-
Častitamo!
LUCK STRIKE
CIGARETTE,
Najboljše
CIGARETE
žlahtniti celega človeka.
Nai si mož daie tisočake in tisočake v dobre namene, za cerkve itd., če pa ie skrivoma v nasprotiu s 6. ali 7- božio zapovedjo, ali če se ne briga za dru-ee svoje dolžnosti, potem za Kristusa še dolgo ni dovoli "človeški."
In "gospa." ki živi v skrivnem pre|estvu. pa daie miloščino naj miloščino, ki otira revežem sol-j ze, taka "gospa" za krščanstvo še dolgo ni plemenita dovoli!
Desetere zapovedi so bistvena podlaga, bistveni temelj prave omike.
Kako daleč pade brez krščanstva. brez vere tudi izvrševanje dobrega, nam daje ravno naša doba dovoli dokazov. Nobene svetlobe, nobene sreče, razun v Kristusu in v krščanstvu! Mi-1 lost božje pomoči, posvečuioča , milost božia. zakramenti, Kristusov zgled, poklic v nadnaravnemu zveličanju, da bomo
stopila za napredek samostanske družine slovenskih šolskih sester, ki marsikai potrebujejo, da bodo popolnoma urejene in na trdnih tleh. Upajmo, da se bodo tudi vsa slovenska dekleta, ki čutijo v sebi poklic za redovni stan. pred vsem obračale k slovenskim sestram in tu stopile v službo svoiemu Bogu in svoje-{ mu narodu. Po drugih redovnih
ie;>» človeka. Angeli, častilci bož- izobrazbe? Grozno praznoverje, gledali Boga od obličja do obličji. obdajajo, božji prestol v ne- dvomi, ki so segali prav do obu-'|ia. človečnosti v človeku ne za-
tre, ampak jo povišuje, požlahtniuje, krasi in olepšuje!
belili, angeli, služabniki božji, t>a. suznost v najnizii obliki, so po^li Roga k ljudem; aneeli vojne v naiboli barbaricni obliki
varuhi so naši največji prija- z vso nečlovečnostjo	p npijTTiijii
^PHiatem.Tpominjaimo se ved- Izkoriščanje podiarmljenih. pre-	OliWJijPlli
no da stoji angel varuh ob na- maganih naroaov. kakor vidimo ši strani, priporočajmo se mu to tlldi v poslednn svetovni voi-vsaki dan. Če smo v cerkvi, ve- nenravnost, tako da so loce-dim... da so ob oltarju, kjer ie ne rimske žene štele svoia leta Vaisv Rešnje Telo. angeli, ki DO številu ločenih mož, kakor so Ga molijo: združimo svoje mo- -štela mesta svoja leta po številu
Preženi te bolečino!
Okorelo rame, otrpljena mišica,-nategnjen sklep— vae to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo površino, in bolečina bo hitro izginila. Pain -ExpelIer in bolečina sta si smrtna sovražnika.
Dobite še danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70c. Glejte, da bo na zavojčku tvorniSka znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbo.
F. AD. R1CHTER & CO. 104-114 South 4th St. Brooklyn. N. Y.

ZASTOPNIKE
prav uljudno prosimo, da naj nam blagovolijo takoj vrniti vse preostale Kole-
darje "Ave Maria." Naroči-
lTtve z molitvami angelov, ki se konzulov, javne človeške žrtve j ia še ved"o silno prihaja^ klanjajo Tezusu v Rešnjem Te- " ob Ciceronovem času -uro-	J " " J
vost proti sužnjem, krvave gla-
An-ele ie vstvaril Bog za ne- dijatorske igre, pri katerim so se be-a. človeka pa, da bi prebival- lljudie meiseboino klali v zabavo
na zemlji. Vstvaril ra je po svo- | 1 ianom!	_
ii T»-'.dobi. da bi služil Stvarniku ( Atenah ie bilo tri četrtine na tem -vetu in bil srečen, bla- ,prebivalcev sužniev. V Rimu ie žep potem na drugem svetu. A- i^ilo okoli 2000 bogatašev in oko-c-am prvi človek. *ie bil obda- H enega milijona sužnjev, k tem rov an s posvečujočo milostjo ie še prišteti okoli ^0.000 reve-
a nam so zadnji že davno pošlji.
Prosimo vse cenjene zastopnike, da upoštevajo to našo prošnjo.
-o-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom, priiateliem in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan, naznanjamo, da iih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki ie pooblaščen pobirati naročnino, oglase jin sploh vse, kar ie v zvezi z na-i šimi listi Edmost. Ave Maria ; in Glasnik.
Vsem naročnikom, priiateliem in dobrotnikom ga najtop-
leie priporočamo in prosimo vse ŠIRITE LIST EDINOST prav prisrčno, da mu errejo v —~————-—- vseh ozirih na roko pri razširie-HIŠA NA PRODAT!	niu in agitaciji za katoliški tisk.
bnžVi * imel ie v neprecenljivi žev in beračev. Posamezni Rim-j Proda se iz proste roke hiša s j V sem. ki mu bodo izkazali bo-TreVi drno-P Hirnvp nakopal si jelUani so imeli do 20.000 sužnjev j petimi sobami. Cena je Snoo.oo disi že kakoršnokoh naklonje-božiojezo! o ni n ni ego vi potom- O usmiljenju nekakega sluha! .ako se jo kupi takoj. Hiša je na nost se naiprisrcnerse zahvaliu-
lepem prostoru in se nahaia na: iemo ze v naprej
c:. izvzemsi Preblaženo Devico Celo poganstvo ni imelo ne e-^Vfarijo	j	dobrodelnega zavoda za re-
Rekel ^em da je Bog vstvaril veže in bolnike v krščanskem car line. Za vse nadaline infor-čl»'\ t-k a to se pravi vse ljudi, pomenu. Nič v celem rimskem maciie se obrnite na lastnika na ve- človeški rod : vsi smo bili cesarstvu .kar bi bilo vsai od da- naslov: 5222 S. Fairfield avenue vstvarjeni v svojeip praočetu A- leka podobno, usmiljeni sestri.
* * + + + * * * * * * * * * + + * + + + + + + * + + * * * * * * + * * + + +
Nagrade za nove naročnike ta mes.
za i£NKGA CELO-LETNEGA NOVEGA NA-
pošljemo vsakomur, ia ga nam posije z naročnino vrea, eno izmed sledečih Knjig:	,	...... . :
isooiiDOV SIN'' krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča. "TUKK1 k>tct,u S>V. TILNOM," zanimiva povest
iz turških časov. *'DVii Sliki" krasna povest iz pod peresa pisatelja J\>. Meskota. ZA jliva xmova cklo-letna NAROČNIKA,
pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in
pripraven moiitvenik "MOJ TOVAKia ' s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški moiitvenik mu pošljemo "KEY OF nuAVtW," ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade tante in dekleta. ZA T CKJ-O-l-JiTNIH NAROČNIKOV pa aaino vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "Zi V L.J HJNJ L b V K1JN1KO V," ki velja: $4.75.
sedaj pa nogel Zavihajmo rokave in korajžno na deio za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še Krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike.
(Izpolnite ta kupon in ga pošljite nami) ZA LjjiIMUST, i»49 WliST 22nd STREET, CH1CAUO, ILL.
Priloženo pošiljam $........ za naročnino ......
. .....naročnika (kov) za dobo
NASLOVI:
Ime naročnika..................
.Naslov ali (Box):..............
Mesto ................ Država
Ime naročnika..................
Naslov ali (Box) ..............
Mesto ................ Država
^220 S. Fairfield ave., blizu ^ist
Chicago, 111.
Tiskovna družba Edinost.
*
t
I *
$ *
i *
* * * *
i *
* * * * * *


ff. _________ _____—. —___w_____

+ + + * + + * + + + + + +
KUHINJSKO POHIŠTVO.
Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev, krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega pohištva obrnite se na našega
Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago
VJIIISIA ii OLUIillC SC II«	-------•	• '1
postrežbo in z njim se lahko pomenite v Va sem lastnem jeziku.
BENJ. EICHHOLZER
527 MAIN STREET,	<	------- -----.T — '
FOREffr CITY, PA.
4-♦
* * * * * *
4-+
*
Naznanilo.
Tem potom uljudno naznanjamo, da se je upra^ništvo listov: EDINOST in AVE MARIA — GLASNIK PSJ. razločilo, da bo tako zamoglo dati svojim naročnikom bolj točno postrežbo.
ZATO* prosimo vse cenjene naročnike in dopisnike, zlasti pa naše drage zastopnike, da v bodoče pišejo in pošiljajo,
na upravništvo "AVE MARIA — GLASNIK PS J":
1.)	vse, kar se tiče teh dveh listov,
2.)	naročnino za "Cvetje" in 3^red.
3.)	darove
4.)	maše za tukaj, maše za Brezje itd.,
5.)	verska vprašanja, prošnje za misijone i. dr.
• ' ,
Na "EDINOST PUBL. CO." pa:
1.)	vse, kar se tiče lista "EDINOSTI" to je, naročnina, oglasi dopisi i. t. d.
2.)	naročila za tiskovine
3.)	naročila za knjige
4.)	naročila za devocionalije, društvene regalije itd.
5.)	Denar za "POŠILJANJE V STARI KRAJ".	^
Ob enem izrekamo vsem prav iskreno zahvalo in se priporočamo za naklonjenost tudi za naprej.
TISKOVNA DRUŽBA "EDINOST" (Edinost Publishing Co.)
r /
+
m
UPRAVA "AVE MARIA — GLASNIK PSJ*
ČRNA SMRT

Žid Aron Izerlin, daleč po deželah znan bogatin ptujski, skopuh in izposojevalec denarja, čigar pradedi so že v 14. stoletju pomagali s svojimi cekini v denarnih zadregah celo mogočnim nadškofom solnograškim, je proti večeru toplega aprilskega dne v letu Gospodovem 1645. počasi stopal čez Minoritski Trg v Ptuju. Z živahnimi, nemirnimi očmi je pohlepno božal in obenem v mislih prodiral veličastne zidove cerkve in samostana.
"Visoko in svetlo domovje imajo očetje minoriti. Moje pa je nizko in temotno! Za me je pač dobro: najnevrednejši in naj-ponižnejši sin Abrahamov sem. A žena Estera in 'hčerka Rahe-la, roža v Izraelu, si želita imenitnejšega in svetlejšega."
Sklonil je glavo z dolgo, že nekoliko osivelo brado. Zazibal se je v razmišljanje, ne bi li vendar kazalo, da ugodi srčnim željam žene in hčerke.
"Če bi kupil palačo kakega mestnega trgovca? Mislim, da bi jo po ceni dobil. Saj so mi dolžni skoro vsi. ti ošabni gojimi! A da bi novo zidal — o Bog Abrahamov, ljudje so dandanašnji tako pohlepni in goljufni: preveč zlatov bi jim moral šteti 1"
Spet se mu je vsesal nemirni pogled z vidno zavistjo v visoko stavbo samostansko in v krasno fasado hiše božje.
"Koliko tisočakov leži zazidanih v teh zidovih! Mrtvi kapital ! — In zakladi v cerkvi! Brez koristi se starajo in plesne! Ne razumejo gospodarstva, ti gojimi. Tudi očetje ne, dasi so u-čeni možje. Ti še manj! Ljudje govorijo, kako da so bogati. To jim daje pri ljudstvu še večjo veljavo, nego duhovniški habit. A kaj, ko ne znajo denarja oploditi, da bi se jim množil, pet-desetero, stotero na leto! Sicer pa, zahvaljen bodi Gospod, Bog Abrahamov, je Aron Jezerlin še bogatejši, da si biva z Estero, punČico svojega očesa, in z Rahelo, s solncem svojega življenja, v nizki in vlažni hiši."
Nemirne oči so mu zasevale ob teh sladkih mislih v skoro divji radosti in v samozavestnem ponosu. A že se je mešal v veselje vroč srd.
"Gojimi nas zaničujejo. A kaj nam morejo? Vse dolge in široke hodnike samostanske potlakam s cekini in srebrnjaki, in še mi ostanejo. Pa naj isto store očetje, če morejo! Izrujte kame-
ne r.
Dolgi, suhi prsti so se mu od razburjenja krčili kakor kremplji ptice ujede. Upadle prsi so se mu krčevito dvigale, kakor bi ga cušil silen kašelj, z vsemi močmi zadrževan in premagovan.
In res se je moral s silo krotiti, da ni glasno kriknil in se zmagoslavno zasmejal ob sladkem spominu na svoje bogastvo in ob bridki misli na zaničevanje in sovraštvo, ki jih on kakor vse njegovo ljudstvo navzlic neizmernim zakladom prejemajo od kristjanov.
V teh sladkogrenkih mislih ga zmotijo štirje možje, ki so prav tedaj stopili iz samostana.
Komaj jih je Izerlin zagledal, se jim je od srede trga ponižno odkril in se jim s sladkim smehljajem globoko poklonil.
Poznal je vse štiri in je vedel, da njih osebe pomenjajo moč in bogastvo, kar edino je bilo zanj na svetu uvaževanje in spo-štovania vredno: visokorasli duhovnik v dopetnem talarju, pre-pasanem z belo vrvico, je bil pater Aleksander, učeni in veleugle-dni gvardjan minoritski; postarni gospod z dolgo, ob robu in koncu že močno belo cvetočo brado, Filip Sagadin, mestni pisar. desna roka mestnega sodnika, malone istotako ugleden in mogočen kakor mestni sodnik sam; vsak otrok v mestu ga je poznal, kako ga ne bi skoro petdesetletni Aron Izerlin, ko je vendar imel dovolj opravkov pri sodniji z dolžniki, ki mu niso redno
VSO ODPRAVO
OD GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini,-dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
f "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. ~
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
1 plačevali in so mu Ie preradi oatrgovali, češ da jih je tako ogoljufal in ociganil in je zaračunal previsoke obresti! Ravno tako mu je bil znan vitki mladenič v družbi, pisarjev sin Dominik. A tudi četrti, mož v kmetski obleki, z velikimi srebrnimi gumbi na telovniku in s srebrnimi zaponami na dolgi suknji, mu ni bil tujec; saj ni bil od daleč: Janez Rajavec, kmetski mogotec s Haj-dine, brat hajdinskega župnika je bil.
Še počasneje je stopal Aron čez trg. Globoko je sklanjal, glavo, kakor v težke misli zatopljen. A ob tem je pozorno škilil proti samostanski porti in je napeto vlekel na uho, kaj* da gospodje govorijo.
Videl je, kako se je Dominik takoj ob vratih od družbe poslovil. Spoštljivo je poljubil očetu gvardjanu roko; Rajavcu je segel v roko in mu je toplo naročal: ,
"Pozdravite mater, stric, in Roziko."
Arorf je vedel, da je mati Dominikova Rajavčeva sestričmi. Zato so pač Rajavca pri pisarjevih klicali za strica.
"Lepa hvala! Pozdravim. A pridi kaj k nam ; jih bo veselilo."
"Pridem, čim mi bo mogoče. Morda že jutri."
"Poreci mamici, da se kmalu vrnem. Do onstran Drave spremim strica" — je naroče^al pisar sinu in se je oziral s tihim zadovoljstvom in ponosom za odhajajočim, ki je pravkar dovršil vseučiliške študije v Pragi in se je vrnil, da nastopi službo v domačem mestu, pri mestni sodniji. Da prej ali slej postane naslednik mestnemu sodniku, je natihem upal mladenič, je bil trdno prepričan oče.
"Mladenič se ženi pri Rajavčevi hčerki, pravijo ljudje" — je pomi šljal Žid. — "Ni si izbral napačne neveste! Saj jo zovejo! rožo Ptujskega Polja. Tudi denarja bo menda precej; edinica je"
Spet so mu vzplamtele oči v čudnem blesku, ko je pomislil na velike svoje zaklade: na cekine in na hčerko Rahelo.
"Ah, beračija je to proti bogastvu, ki ga dobi za doto moj otrok. Kneza ji lahko kupim, če si ga zaželi."
. Preden je zavil ob cerkvenem oglu v ozko stransko ulico, je postal. Še enkrat se je z dolgim, neprijaznim pogledom ozrl za j rojico. idočo čez trg v smeri proti Dravskim in Štajerskim mestnim vratom.
"Kako živahno se razgovarjajo ti sicer tako resni možje! Ali je danes brat kletar nosil na mizo dvajsetletnega haložana? Mnogo ga baje hranijo v samostanskih kleteh. Pravijo, da so sodi od starosti že povsem plesnivi in zeleni. Škoda!"
A Aron se je motil. Gospodov ni razgreval ogenj težke vinske kapljice; važne in zlovešče novice so jih vznemirjale.
"Če so poročila mladega vašega z Dunaja došlega sobrata resnična, pridejo morda tudi nad tias v kratkem spet težki časi" — je zamišljeno govoril gospod pisar.
AMERIŠKA KINEMATO-GRAFIČNA INDUSTRIJA.
Statistični urad trgovinskega departmenta ie nabral podatke
0	tovarniških podjetjih v letu IQ2I. in glasom te statistike ie bilo 127 zavodov, ki so se bavili z izdelovanjem kinematografič-nih slik. Niih skupna produkcija tekom tega leta se ie cenila na čez 77 milijonov dolariev. V to statistiko ni vštetih osem kine-matografičnih tovarn, katerih produkcija ie znašala mani kot $=;,ooo. za vsako.
Od teh 127 podjetii ie 83 u-metniškjh zavodov, ki prirejajo kinematografične slike, in 44 tehničnih podjetii za razvoi pozitivnih filmov in druga tehnična dela. Prva skupina se je ba-vila večinoma izključno s prire-ianjem slik, dočim laboratorijsko delo opravljajo samostojna ^dietja: pač pa imajo nekateri več i i zavodi svoje lastne po-clružne delavnice. V drueo skupino spadajo le ona podjetja, ki se bavijo izključno s tehnično stranjot kinematografične industrije.
Največ kinematografičnih podjetij ie bilo v California, nam-j reč 68; za njo pri^aia New York z 20 podietji in New Tersev, ki
1	h ima 13.
Skupno ie ta industrija imela v službi io,6;o ljudi, in skupna letna plača istih »e znašala $^7.-601 000, kar ie seveda iako viso-
PREJELI SMO
tudi nekaj vezanih letnikov "VRTCA" in "AN-GELJČKA", krasna lista za slovensko mladino, ki sta bogato ilustrovana z lepimi slikami. Stariši naročite Vaši mladini te lepe knjige. Hvaležni Vam bodo. ko bodo prebrali prelepe povestice, katerih si žele, in katere so nalašč za nje prirejene.
Vezan letnik "VRTCA" stane s poštnino: 75 centov.
Vezan letnik "ANGELJČKA" stane s poštnino:
55 centov. Oba skupaj pa staneta: $1.20.
Denarno vrednost je poslati v znamkam ali Money orderu.
EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street,	_ Chicago, 111.
®®®®®®00®®0®®®®0®®0®®0®®®®®®g<
m
■
S
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
111 ceno.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NemlceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, 111.
Roiakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai, ookladam stenski papir.
Naiboliše delo. nainižie cene. Roiaki obrnite se vselei na svoieea rojaka!
ko povprečno razmerje , v«led ogromnih plač nekaterih kinematoerrafičnih ."zvezd."
Točno po navodilu.
Mlada gospodinja (ki ie kuhala natančno po navodilu knji. ee "Nove kuharice"): "Pepca prinesi mi naglo še pet žlic! "Tu v knjigi je natisnjeno, da se mora vzeti šest žlic, a iaz i-mam samo eno."
-o-"
Uliudno. -
Obtoženec (ko pride do zatožne klopi) : "Prosim, ali tu ni zmedeno ?".
-o-
Neznosna draginja.
Pisar jeva žena je srečala svojo prijateljico in ji je ogorčeno potožila: "Danes sem zahtevala pri mesarju za =;o centov beef steaka na puf. ali misliš, da mi Ta je kaj dal?"
-o-
Današnji otroci. Zovi: "Flenki, a ti les vec na veijames, de Meklaus nos?" Le pucak. iest bom ze to j mam pu-vedu!"
Frenki: "Plava lec ! Le pu-vej; moja mama sama vec ne veliame!"
-o-
Radovednost.
—	'Kako dolgo pa stoji vlak v Domžalah ?"
—	" Ti greš v vas, si naročiš slamnik po meri, in ko ie gotov, se z njim pokriješ in prideš prav zla^oma o pravem času."
IZPLAČILA
v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod.
V Tugoslavin ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarie. ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar Da potnikom, ki rabiio dolarie za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v iugoslovanske krone.
Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do Si ^.00 po centov. — od $1^.00 do $30.00 po 75 centov, — od S^o.oo do S so. 00 po $1.00. za izplačila, ki presegajo $50.00 računamo 1 ceqt in pol od dolarja. ali po $1.50 od sto dolar iev. H tem pristojbinam je še oridiati za vsako posamezno ni no.
pošiliatev 15 centov za oošt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
************************
38
************************* + *
* * ♦ ♦
* + ♦ + +
m
$ Dolžnost Slovencev v Chicago
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Ci stimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.

+ <* + + * + * * * * * + + * +
c» *
+
* * * + * *
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega aapredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega1 ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST
1849 W. 22nd Street Chicago. III.
Phone: Canal 0098.

T
+
4»
+
+ + * + + * +