Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Ceina naročnina acnaša Sin 40'—. Uredništvo in uprava v CJublJant, Gledališka ulica štev. 8. I. nadstr. Račun pri Poštni Oranll. Ji. 26.160.
Rokopisov ne vračamo1
21-09	TEE	E	F	O*	21-09
V Ljubljani, dne 14. januarja 1933.
Štev. 2 — Leto II.
IZHAJA VSAKO
SOBOTO
EfuMfanslce punteiacife
Smatramo, da to kar so izjavili ljubt Ijanski pisci »punktacij« ne more biti vo= Ija vseh Slovencev, najmanj pa skupna volja slovenskega naroda, vštevši tudi one, ki še danes ječijo pod tujim gospod* stvom. Težke besede so spregovorili ljudje na Silvestrovo — »Mir ljudem na zem« /ji, ki so blage volje«(!) —, katerih glavni smisel je razkosanje državnega edinstva. Te punktacije so identične zagrebškemu receptu po svoji stilizaciji in spretni maski. Absolutna zaslepljenost, katastrofalna kratkovidnost in popolna politična nerw tiniranost; to so glavne odlike tega famozs nega dela. Človek ne more zapopasti, kat ko je mogel redigirati te punktacije človek, ki je kumoval ob rojstvu naše držat ve in našega uedinjenja in ki je še do nedavnega aktivno pomagal voditi državo. Pravijo, da je bil dr. Korošec preglasovan s tremi glasovi pri sestavi punktacij. Set veda ga to ne opravičuje.
Pravi sin ne zapušča svoje mačehe, še toliko manj svoje krvne matere, in to v času najtežjih muk in trpljenja. Resno politiko voditi (to menda hočete, g. dr. Korošec), se pravi boriti se s sredstvi, ki ne kompromitirajo države. Taka nojev* ska politika pa mora biti še prav posebno porazna v času, ko se s strani naših kletih sovragov pripravlja zločinski požig naše skupne domovine.
Priznavamo, da v Jugoslaviji še davt no ni vse kakor bi moralo biti. l/se naše delovanje stremi po sanaciji vseh neprilik in neskladnosti. Ogromne korekture so potrebne ha gospodarskem, političnem, moralnem in družabnem polju. In vendar, ravno to dejstvo veleva vsem poštenim, iskrenim in ne zastrupi j enim Jugoslovat nom, da se zbližajo, grupirajo in skupno zdravijo vse ono, kar nas razdvaja. Po= šteni ljudje se sporazumevajo tudi če jih ločijo še tako trde jezikovne, kulturne, tradicionalne i. dr. pregraje. Se toliko lažji bo sporazum med uvidevnimi in poštenimi brati.
Zato vrzite v koš frazerske punkta; cije in postavite zopet stare, večnoveljavt ne: Za državo, nacijo, social; n o st, poštenje in pravico: proti krivicam, korupciji, lat ži, izigravanju in is k orišča s n j u!
Odstranimo vse one nosilce nepošten nja in krivic v gospodarskem, političnem, moralnem in družabnem pogledu, pa bo Jugoslavija in z njo Slovenci — na j moč t nejša velesila.
Te nauke nam prinašajo ljubljanske punktacije.
Bodočnost slovenstva samo v močni
Jugoslaviji!
Nesreča je hotela, da je nas Slovence zgodovinski razvoj človeške družabnosti potisnil na najnižjo stopnjo ugleda, dostojnosti, moči, spoštovanja in oblasti v zaporedni lestvici evropsikih narodov. Ko so naši predniki zaradi sile razmer pridrveli s sibirskih in ruskih step preko Karpatov do Alp in Jadranske obale, so bili strah in trepet vsem, ki so se jim postavili v bran. Zasedli so sedanja bivališča kot močnejše pleme odnosno narod in popolnoma uničili autohtono prebivalstvo. Po dokončani naselitvi pa se je kolo sreče obrnilo v prid sosednjih narodov. Germanski pritisk s severa je bil najhujši. Močnejša germanska rasa nas je popolnoma obvladala in potisnila k tlom. Pod krinko krščanstva smo izgubili svojo svobodo. Delili smo neprijetno in poniževalno usodo suženjstva z mnogimi drugimi evropskimi narodi.
Toda med tem ko se je mnogo narodov definitivno porazgubilo in stopilo v morju tujcev, je podporna in žilava slovanska rasa, predvsem tista, ki se je naselila v gorah in po pustem Krasu, ohranila, sicer nekoliko okrnjena, svojo samobitnost do današnjega dne. Ni jo strl niti germanski, niti romanski, niti mohamedanski naval. Edino madžarski pohod je strl slovansko moč po širnih ravnicah panonskih pust in se s tem zabil kakor klin med severne in južne Slovane. Tudi v nadaljnjem razvoju niso naši predniki ostali enotni in kompaktni. Brezobzirni pohlep lačnih sosedov, ki pa je s prirodnega stališča popolnoma razumljiv, je nas in našo zemljo raztrgal in razkosal na štiri dele. Plenili in gospodarili so med nami, kakor med raztepenimi ovcami, do predkratkim. Končno se je le našla skupina naših najboljših, ki niso zgubili z vidika slavne preteklosti naših prednikov. Trdno so verovali v nekdanjo moč in na bodočo obnovitev zlate svobode. V tem smislu so delovali in zbirali krog sebe svobodoljubne narodnjake, dokler si niso z nadčloveškim naporom zopet priborili dostojnost in ugled naših očetov, ter sosedom zopet vzbudili spoštovanje do nas in strah pred nami.
Dolgoletna razkosanost jugoslovanskega naroda nas je med seboj odtujila. Vsi štirje »jugoslovanski narodi« gledamo drug drugega kakor na lačna sosedna plemena, ki so nam v istini tuja tako po jeziku kakor po poreklu. Kakšen smisel ima to? Namesto da bi se združili v večjo enoto, ki bi se lahko v naši hudi borbi za obstanek merila z visoko nad-močjo naših brezobzirnih sosedov, pojavljajo se sredobežne sile, ki rahljajo našo skupnost vsak dan bolj.
Kaj hoče naš slovenski milijonček sam v nepreglednem morju evropskih narodov? Kapljica je, ki jo lahko vsak čas najmanjši
tako temeljito izkoreniniti kak narod, kakor to dela Italija. Isto se dogaja na Koroškem, sicer v nekoliko milejši formi, toda po istem principu: iztrebiti slovenski živelj do poslednje duše.
Uspeh in procvit Slovenstva je mogoč samo v močni Jugoslaviji. S smrtjo Jugoslavije umre Slovenstvo. Tisoč petsto let so se naši očetje borili za svobodo. Zavedajmo se, da od vseh generacij od naselitve Jugoslove-nov do danes, je bila ravno naša generacija tista, ki ji je usoda naklonila, da je ugledala zarjo svobode. In uspeh te 1500letne krvave-borhe naj mi brezsmiselno zapravimo. Slovenci, če enkrat zapravimo našo Jugoslavijo, vedite, da ni več povratka nazaj. Poslednji cilj naših očetov je bila svobodna Jugoslavija. Več kot svobodne Jugoslavije ne moremo doseči. Naša skrb velja samo njeni notranji ureditvi in odrešitvi še neosvobojenih rojakov. Če pustimo razpasti Jugoslavijo, tedaj smo podpisali smrtno obsodbo Slovenstvu. Slovenci ostanemo Slovenci samo v Jugoslaviji, samo v njenem toplem domu. Samo tako si bosta slovenski kmet in delavec lahko gospodarsko opomogla. Za nas je Indija-Koro-mandija ali deveta dežela samo močna, enotna in velika Jugoslavija. Jugoslovenstvo je za nas istovetno s Slovenstvom. Kdor je iskren, pošten in velik Jugoslovan, je najbolj iskren, najbolj pošten in največji Slovenec.
Marsikaterega Slovenca bo naše izvajanje morda neprijetno zadelo, mnogi bodo docela nasprotnega mišljenja. Toda če se ozremo na našo žalostno preteklost, moramo iz neizpodbitnih dejstev nujno sklepati, da je čisto Slovenstvo popolnoma napačna smer naše bodočnosti. S separacijo od naših južnih bratov, bodisi v jezikovnem bodisi v kulturnem smislu, bomo dosegli samo osamljenost in tako svoj siguren pogin ne samo v jezikovnem oziru temveč tudi na gospodarskem polju. Imejmo vedno pred očmi osamljenost naših neodrešenih Slovencev. Lahko trdimo, da smo na Primorskem jezikovno že popolnoma pri tleh. Sedanja mladina ne govori več književne slovenščine. Doma čuje le nekak dialekt slovenskega jezika. Da smo tam doli tudi na gospodarskem polju že popolnoma uničeni, je davno znano. Isto se bo dogodilo z nami, če se ločimo od velike majke Jugoslavije.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Radi »punktacij« in spomenice škofov smo prejeli toliko grad va, da nam ni mogoče niti odstotka objaviti. Naši tovariši in prijatelji naj se ne razburjajo — dosti kokodakanja — malo jajc. Anonimni dopisi potujejo brezobzirno v koš!
Vrnite narodu zaupanje v upravo denarnih zavodov
val razblini, drobna smet je, ki jo lahko vsak trenutek odpiha najšibkejši vetrič. Računati moramo z dejstvom, da leži naša domovinica na najvažnejšem križišču Srednje Evrope. Pot, ki veže severno Evropo z južno, vodi preko srca Slovenije. Germanski sosed se je vedno predobro zavedal teh borih 100 kilometrov, ki ločijo germanski zid od sinjega Jadrana. Skušal je ta slovenski most za vsako ceno podreti. Ni se mu posrečilo. Popotnik, ki potuje iz Carigrada ob Črnem morju v zapadno Evropo in dalje k Atlantskemu oceanu mora zopet preko naše majhne domovine. Ležimo v središču križanja obeh najvažnejših cest, ki vežeta sever in jug ter za-pad in vzhod. Zato je bila pri pohodih severnih plemen na jug in vzhodnih na zapad, vedno pomendrana naša zemlja. Odtod izvira neutešljivi pohlep naših močnih sosedov po našem slovenskem kotu.
Premnogi naši rojaki se tega ne zavedajo. V svoji slepoti ne vidijo nevarnosti, ki nam grozi z dneva v dan. Če je sploh kakšen narodič potreben pomoči, tedaj je v prvi vrsti to gotovo slovenski. Ogromnega pritiska s severa in zapada ne moremo sami vzdržati. Saj vidimo dan za dnem, kako naš narod na severu v Koroški in na zapadu v Primorju gineva vidoma pred našimi očmi. Kje drugje iskati pomoči, kakor pri naših krvnih sorodnikih na jugovzhodu? Toda ne samo mi, tudi oni se nahajajo v isti nevarnosti. Z notranje stržni jih stremi uničiti mongolsko pleme Madžarov, z morske strani pa preži na nje nenasitni 2000-letni romanski kulturonosec. Že je stegnil svoje tace na naše telo in tišči z vso silo in odpornostjo Primorje, Zader in otok Lastovo. Da ne govorimo o njegovih aspiracijah v Albaniji. Vsa albanska meja je istovetna z italijansko. Odkar je po letu 1912. minila mohamedanska nevarnost, spomnimo se pred kratkim slav,-ljene kumanovske zmage, se zdi, da so junaški Srbi izven nevarnosti. Toda nesrečna Makedonija! Ubogi zapeljani Bolgari more lastne brate.
Vidimo, da nobeno izmed jugoslovanskih plemen ni samostojno kos močnim sosedom. Edino v skupni Jugoslaviji postane vsako pleme zase močno. Samostojno pa ne predstavlja nobeno nič, najmanj pa mi Slovenci. Uspeh naše borbe zavisi le od našega razmerja do južnih bratov. Z njimi smo močni, brez njih smo ne samo šibki, temveč popolen nič.
Kaj se pravi izgubiti svobodo, to Vam lahko povedo še neodrešeni bratje. Težko, da jih boste razumeli, kajti kdor ni sam poskusil, mu ni mogoče dopovedati. V neodrešenih delih naše že itak neznatne domovine vidimo, kako gineva Slovenstvo. Še nikdar se ni dogodilo v kulturnem svetu, da bi kje hoteli
Članek v zadnji številki našega lista »Kriza in hazardiranje z narodnim premoženjem« je zadel živo v najširš.h vrstah našega naroda. Merodajni krogi so postali resno zamišljeni nad stvarnimi izvajanji tega gospodarsko strokovnega in zato času najbolj primernega poziva. Je to odkrita beseda, na katero ni nobenega stvarnega izgovora, ker narod že vsestransko čuti pezo iznešenih resnic ter vidi težke posledice, ako se naši dobro mišljeni predlogi ne bodo uvaževali še pravočasno. Trgovec ne more več trgovati, obrtnik je vsestransko oviran v razvoju svoje obrti, industrija pa pri pomanjkanju denarnih sredstev sploh ne more več živeti. A odkod naj kmet, ki svojih pridelkov ne more prodati, išče sebi denarne vire, ako so denarnim zavodom radi nezaupanja ljudstva podvezane vse žile za redno delovanje njihovega ustroja? Ako opešajo vsi ti činitelji, so nezaposlenosti našega delavstva vrata odprta vsaki dan bolj.
Zapisali smo že zadnjič, da je poštena uprava najsigurnejša garancija za vsak denarni zavod in da zaupanje v to poštenost mora ljudstvo dobiti nazaj za vsako ceno. Vsak količkaj preudaren gospodar ali podjetnik bo upravo svojega lastnega premoženja zaupal le pošteni upravi, on bo gledal na vse mogoče načtne, da bo vodstvo svojih poslov zaupal le strokovnjaku, moralno neoporečenemu človeku, o katerem je prepričan, da mu bo, sodeč po njegovi preteklosti in sposobnosti, lahko zaupal tudi narod, ki pride v katerikoli obliki v zvezo in odnošaje z dot Ičnim podjetjem. V malih podeželskih hranilnicah in posojilnicah so v upravi po večini najbolj odlični kmetski prvaki, katerim ljudstvo zaupa največ vsled njihove boljše izobrazbe, pred vsem pa gleda, da so ti vodilni možje vredni zaupanja ravno zavoljo poštenosti in dobrega vzgleda, ki ga lahko dajejo z vzorno upravo svojega lastnega premoženja. In samo to naj bo merodajno tudi pri upravah naših velikih denarnih zavodov! Mar mislite, da narod ne pretehta do vseh podrobnosti, katere kakovosti so upravne osebnosti denarnega zavoda, katerim naj on zaupa svoj denar? Strankarski vplitvi v denarjem gospodarstvu prinašajo tem zavodom samo škodo in nikoli koristi. To ve prav dobro vsak naš pameten tudi najmanjši trgovec. On ve, da strank, ki pridejo kupovat v njegovo trgovino, ne bo najprej izpraševal o njihovem političnem prepričanju in jim potem postregel. Zato proč z dnevno politiko iz naših denarnih zavodov, na njeno mesto spadajo le dobri in pošteni gospodarji!
Kake posledice rodi slaba uprava, vidimo »n čutimo pri naših največjih denarnih zavodih sedfij, ko je narod že skoraj docela zgubil zaupanje v take uprave. Narod odločno zahteva s poudarkom, da državna kontrola očisti uprave vseh onih denarnih zavodov, kjer so se vgnezdili taki krvosesi na narodnem premoženju. Iz uprave denarnih zavodov morajo takoj izginiti možje, ki so se pri upravi lastne imovine pokazali kot vse drugo samo ne kot vzgledni gospodarji! Oseba, in naj si bo še tak zabavljač, ki pa je dal vse svoje premoženje prepisati na ime svoje žene, ne
more m ne sme biti na čelu uprave denarnega zavoda! Strankar, ki je po nesrečnih špekulacijah zapravil vse lastno in svoje žene premoženje, ter je vsled lastnih dolgov zapadel celo žepnemu rubežu, ne more in ne sme sedeti in odločati o usodi zaupanega narodnega premoženja v upravi denarnega zavoda. Kdo bo zaupal takim možem svoj denar? Ali bodo oni hoteli in znali dobro in koristno gospodariti z ljudskim premoženjem, ako niso znali gospodariti z lastno imovino? Narod soglasno kliče, da ne! Od tod potem nezaupanje proti denarnemu zavodu, o čegar usodi in uspehih odločajo taki narodni gospodarji v svojih največkrat tudi strankarsko pobarvanih sejah brez ozira na eventualno težko škodo zavoda, vlagateljev 'in tudi dolžnikov. Taki upravniki zaupanega jim narodnega premoženja sploh ne pomislijo, da je njihova odgovornost za ljudsko premoženje večja, kakor njihovi lastni interesi. To so po večini ljudje brez vsake vest", ki spadajo pred neusmiljeno sod.šče ljudskega gneva. Oni morajo prej ali slej najmanj na sramotilni oder najširše javnosti, pred katero se naj nikoli več ne prikažejo kot gospodarski funkcionarji v kater-koli obliki! Ali naj narod gleda in mirno zaupa, da si taki upravniki narodnega premoženja plačujejo svoje lastne dolgove in se bahato vsiljujejo javnemu življenju na račun solidarnosti z zaupanimi jim denarnimi zavodi? Ali naj narod zaupa denarnim zavodom, kjer imajo glavno in odločujočo besedo »bogataši« ki so iz nič prišU do lastnega blagostanja samo na ta način, da so pustili propadati banko za banko? Oropali so vlagatelje za stomilijonske vsote, državo za milijardne vrednosti. Znali so se skrit' za hrbte dvomljivih zaščitnikov njihove kakovosti, izognili so sc začasno zasluženi kazni, ostala pa je proti njim ljudska ne-volja. Nesreča in solze neštetih družin jim dnevno kličejo prokletstvo iz nebes ter vsaki tudi na vseh drugih polj ih, kar bomo obrav-dan Dovečava med narodom nezaupanje v denarne zavode, s katerimi so le količkaj v zvez5 taki vampirji. Nezaupanje proti takim narodnim gospodarjem rodi svoje žalostne sadove navali v enem naslednjih člankov.
Če se ti grobarji ljudskega zaupanja in zajedavci čimprej prostovoljno umaknejo iz javnega življenja, se bo narodu zopet vrnilo zaupanje, toda samo strokovno izobraženim možem in takim upraviteljem narodnega premoženja, katerih roke so čiste in preteklost v vsakem oziru odprta knjiga. Ako pa se taki škodljivci ne umaknejo sami, odstran il jih bo ljudski srd in priobčili bomo njihova imena, ker tako zahteva ljudski glas, ki je božji glas in ki pravi: »Ne, gospodje, zaupanja takim možem narod ne more in noče več dati! On odločno zahteva — gotovo v usodnem trenutku splošne gospodarske neizvestnosti — da državna kontrolna oblast iz vseh uprav denarnih zavodov takoj odstrani take vsem dobro znane elemente, ki po svoji gospodarski in politični preteklosti ne spadajo na tako važna mesta, katerim naj narod posveča dušo vsakega denarnega zavoda, t. j. zaupanje ljudstva!«
Tr«r
Štev. 2.
i ""9
Slovenec, prvi spasitelj države
Čisto slučajno mc je opozoril prijatelj na slovenskega nacionalista, ki je po izjavi Velikega kralja Osvoboditelja — prvi spasitelj države. Seveda nisem mnogo okleval in^ že sem stal v prvem nadstropju na Miklošičevi cesti 13. *
Čil in svež, z rahlo bledico prestane bolezni, me je sprejel načelnik direkcije državnih železnic v pok., gospod Ernest Vargazon. Kot dva tujca sva si stala nasproti, ali že v naslednjem trenutku sva si bila kot krvna brata. Radost in veselje je bilo v meni, ko sem sedel nasproti moža, ki je ustvarjal našo veliko domovino.
Ali bi mi hoteli, gospod načelnik, povedati kaj več o Vašem udejstvovanju pri pripravah za veliki dan našega osvobojenja in uedinjenja v Beogradu za časa okupacije Srbije leta 1918 ?
»Vam. ki pošteno in nesebično, vzorno delate v Narodni odbrani pod praporom z geslom »Vse za kralja in državo«, sem vedno rade volje na razpolago. Ne govorim sicer rad o svojih činih, ker za pravega jugoslovanskega nacionalista in Sokola naj govorijo njegova dejanja sama. Sveto, tiho in skromno sem vedno služil jugoslovanski ideji, zvesto služim in bom vedno služil po svojih močeh sveti svoji domovini Jugoslaviji in kralju, presrečen, da sem mogel dejansko sodelovati pri uresničenju našega davnega sna v zgodovinsko prevažnih dneh v Beogradu 1. 1918. Moje predvojno udejstvovanje v »Društvu jugoslovanskih železniških uradnikov« mi j« vcepilo neomajno vero v sigurno zmago jugoslovanske ideje. S to zavestjo sem moral kot »p. v. srbofil« takoj pri izbruhu svetovne vojne od svoje rodbine na Zidanem mostu v konfinacijo v Deutschlandsberg. Ker me trimesečna konfinacija ni uničila, anulirali so mojo oprostitev od vojaške službe ter me poslali na italijansko fronto, na Dobcrdobsko planoto. Po skoraj enem letu sem moral na Rusko Poljsko, kjer me je začetkom 1. 1917 ruska revolucija do dobra poučila, da moram v Beograd, če hočem v usodnem trenutku služiti jugoslovanski ideji. Posrečilo se mi je, da sem bil. čeravno še vedno kot »srbofil p. v.«, septembra 1917 imenovan za komandanta
postaje Beograd ip P,0 par mesecih za komandanta prometnega oddelka za glavne proge istotam. Sedaj sem bil na svojem cilju. Nekaj dni po svojem prihodu v Beograd sem hil že v zvezi z odločilnimi srbskimi krogi, ki so vsi služili veliki jugoslovanski ideji. Stopil sem na čelo akcije, ki je neumorno pripravljala vse potrebno za naše osvobojenje in uedinjenje. Najvnetejša in najbolj zanesljiva sodelavka mi je bila pok. gospa Protič, soproga pok. min. predsednika Stojana Proti-ča, legendarna žena, prava »Kosovska majka«, ki si je takrat kot predsednica Rdečega križa pridobila v težkih dneh suženjstva in okupacije za svoj narod nevenljive zasluge. Obiski bavarskega kralja Ludvika, saksonskega kralja Friderika Avgusta, avstrijskega cesarja Karla in cesarice Zite v Beogradu meseca maja in junija 1918 so me poučili, da bo usoda svetovne vojne odločena na solunski fronti, kakor je neizprosno zahteval moj mentor, veliki Briand, v borbi proti Clemen-ceau-ju. Za to mnenje sem dobival tudi dragocene podatke iz delovne sobe samega nemškega cesarja Viljema in Hindenburga iz nemškega glavnega stana na gradu Pless in to od visoke osebnosti, katere pa iz višjih ozirov ne morem in ne smem še imenovati javnosti. Po proboju solunske fronte (15. septembra 1918) je bilo treba bdeti noč in dan, da ta veliki načrt gotovo uspe. In tukaj se mi je nudila zgodovinska prilika, da pripomorem odločilni stvari po svojih močeh.
Ko se je zmagoslavno prodirajoča srbska vojska radi utrujenosti, pomanjkanja muni-cije, hrane in obleke, morala pred Nišem ustaviti (okoli 8. do 12. okt. 1918), sem dobil kot komandant prometnega oddelka od armadnega poveljstva feldmaršala Kovesza najstrožji nalog, da v par dneh prepeljem z ru-munske fronte do Niša dobro oboroženo in odpočito nemško armado feldm. Mackensena. Ta bo izmučene ostanke srbske vojske lahko razpršila, solunska fronta bo razbita. Srbija izgine iz zemljevida, Verdun bo padel. Nemcem je odprta pot v Pariz in centralne sile bodo svetovni vojni naredile konec ter gotovo zmagale. V moje roke so torej položili ključ do rešitve teh načrtov. In jugoslovanska ideja v mojem srcu je postala najjačja: »Zabasal« sem temeljito progo med Zemunom in Novim Sadom ter tako onemogočil prevoz nemške armade na solunsko fronto. To sem po svojih srbskih prijateljih obvestil, da nemške armade nc bo, in da naj solunska fronta po par dneh odpočitka kolikor mogoče hitro nadaljuje svoj zmagoslavni pohod proti severu. In tako se je zgodilo. Ko je armadno poveljstvo 16. oktobra 1918 pozvalo mene, da da naj jaz »rešim monarhijo pred katastrofo« in promet na ogrskih državnih železnicah zopet spravim v red, sem to nalogo z veseljem sprejel, dobro se zavedajoč, da pri tej priliki lahko rešim drugo, za življenje nove države prav tako važno vprašanje — prehrane. Razen Banata, Vojvodine, Hrvatske in Slavonije so vse jugoslovanske pokrajine bile že brez živeža, nekatere celo pred iakoto. Vse ogromno količine živeža od »železne rezerve« nemške in avstrijske vojske v Srbiji so bile natovorjene na vagone in dirigirane v Budimpešto, Dunaj in Berlin. Vse to sem budno zasledoval, predvideval strašne posledice, ako nova država ostane brez živeža in sem zavoljo tega »zabasanje« prog še bolj pospeševal. Ko se noben tovorni vlak ni več mogel premakniti z mesta, kjer je obtičal, sem dal na podlagi izdane mi polnomoči ves živež izto-varjati na progi od Zemuna do Novega Sada, že izpraznjena skladišča in barake zopet napolniti z živežem, železniški material (lokomotive, vagone i. dr.) deponirati v vseh postajah proge Indija — Vinkovci. Tako je vse ostalo v naši državi, ko je nastopil preobrat. Pri tej priliki vas, g, urednik, spomnim na
upore in nemire radi pomanjkanja živeža v Budimpešti, na Dunaju in v Berlinu v zimi od 1. 1918 do 1919. Kaj bi bilo pri nas, ako ne bi zagotovil živeža za vso državo?«
»S posestev Nj. Vel. kralja Petra v Top-čideru, Rakovici, Bajnici in Košutnjaku sva rešila z mojim pok. prijateljem, dipl. agr. Slavojem Novakom, pred bežečo nemško in avstrijsko soldatesko 2610 glav govedi, 380 svinj, 4126 ovac in koz in to preko Save do Stare Pazove, kjer je 5. nov. 1918 mestni odbor Narodnega veča ta ogromni živi inventar zapisniško prevzel in nam na našo prošnjo zagotovil, da vse v redu vrne dvorski upravi. To se je tudi zgodilo.
Na ta način ste Vi, g. načelnik, antanti in posebno Briandu veliko pripomogli k popolnemu uspehu na solunski fronti in pred vsem pomagali rešiti Srbijo od okupacije! Ali so za te Vaše čine zvedeli po preobratu merodajni krogi v Beogradu?
»Storil sem vse, kar mi je narekovala moja globoko ukoreninjena jugoslovanska ideja,
moja skrb za novo državo in kralja, čeravno sejn se dobro zavedal* da me neizprosno čakajo vislice, ako bi moje takratne predpostavljene oblasti prišle na sled našemu delu za jugoslovansko stvar. O vseh teh mojih činih je pok. min. predsednik Stojan Protič takoj' po preobratu poročal na podlagi mojih originalnih zgodovinskih dokumentov in fotogra* fij osebno Nj. Vel, kralju Petru, ki mi je iz? razil svoje popolnA priznanje z besedami, da sem »prvi spasitelj države«, hoteč podčrtati dalekosežnost mojih ukrepov, rekel, da so moji »činovi vredni jednog velikog Napoleona« ter me je vzel pod svoje varstvo.
Gospod načelnik, slovenska, pa tudi jugoslovanska javnost ni poučena o Vašem delu, zato Vas v imenu Narodne odbrane naprošam, da pripravite o vsem Vašem delu poljudno predavanje, saj je Vaše delo najboljša legitimacija Slovencev pri skupnem delu za našo državo.
Pritrdil mi je z veseljem.
I. R.
Naša nesreča
Iz velikega revolucianarnega izbruha, ki mu skoraj ne najdemo primera v zgodovini človeštva, je nastala naša nacionalna država. Pod silnim zamahom je padel, kakor bi ga iz-podrezal čudni politični nestvor v srednji Evropi, ki je od pamtiveka izrabljal svojo slovansko rajo in z njenimi janičarji krepil svoje falange za pohod velenemštva na osvojitev sveta. Ali so mar to herkulovo delo opravili stari kimavci, ki so sedeli v dunajskem in budimpeštanskem parlamentu in ki so po veliki večini bili »hohkajzertroj«, dokler ni bila smrt s koso že prav vidna za hrbtom avstrijskega bolnika, in kaj so proti tej silni fevdalno vojaški organizaciji zmogli redko posejani patrioti, ki so jim neprestano pretile vislice in krogla. To velikansko delo je torej izključna pridobitev zmage slavnega jugoslovanskega orožja na solunski fronti, zmaga srbskih in jugoslovanskih polkov. Bajoneti so podrli avstrijskega zmaja. Toda ljudje, ki so pri teh velikih delih neposredno sodelovali, so bili kmalu potisnjeni ob stran, uspehe pa so pobasali politični lisjaki v zaledju, ki so svoje mehke stolčke z Dunaja enostavno prenesli v Beograd in tam začeli nastopati kot tvorci velike Jugoslavije. Iz velike revolucionarne- dobe pa, ki je zahtevala novih mož in svežih sil, pa ni vstala nobena močna oseba in stranka, ki bi idejno in materialno izgradila to, kar je dala velika revolucija. Povsod so ostale stare historične stranke s prejšnjimi voditelji, s svojimi predvojnimi predsodki, strastmi in težnjami, omejena na iste pokrajine kakor pred vojno, izključujoč druga drugo, zato pa zatrjujoč tem glasnejše, kadar se je njihova nesposobnost posebno jasno pokazala, svoje zasluge za Jugoslavijo. To naj bi opravičilo njihovo nesposobnost. Tako je ostalo vse do danes. Jugoslavija ni bila do današnjega dne zmožna ustvariti velike enotne nacionalne stranke, ki bi znala pridobitve revolucije tudi izrabiti, in v tem leži naša velika narodna nesreča.
Kljub vsem prepleskavanjem, kljub vsem novim in starim, bolj ali manj dolgim in zvenečim imenom bo danes pač težko kdo dvomil, da obstajata v našem današnjem slovenskem političnem življenju še vedno oni dve vodilni politični struji, podedovani iz stare Avstrije, ki svojo ideologijo, če ne svoj obstoj bistveno izvajata iz daljnih, že davno minulih časov. Kopirani sta po političnih vzorcih, ki so nastali po večjih evropskih državah neposredno po veliki francoski re-
voluciji, toda medtem ko so se po vseh za-padnih državah pojavile med tem že poživljajoče ideje, mi še vedno tavamo nekje ob letu 1900,, ubijamo se z obrabljenimi frazami, ha katere drugod niti več ne prisluhnejo. Ravno razvoj zadnjih desetih let je pokazal, kako močno relativne so dogme teh predvojnih političnih struj, od katerih vsaka tolče na nekak program, ki pa obstoja skoraj samo na papirju, kot na edino zveličujoč evangelij. Za nas jugoslovanske nacionaliste spada vsa ta predvojna politika v muzej, ti stari strankarski nauki za nas ne veljajo več, obrabljene fraze, ki so tem ljudem samo vaba za vse mogoče druge kot nacionalne interese, a za nas aksijomi, o katerih se sploh več ne govori, nas ne morejo prešiniti z nobenim zanosom. Mi hočemo dejanj, zato iščemo novih gonilnih sil in skušamo povezati nove življenjske poganjke jugoslovanskega naroda.
Prišel je čas, ko nam je treba pomesti z razpadajočimi maliki. Naši zgodovinski struji, naj sta si že nadeli to ali ono ime, sta ostali v svojem bistvu ravno oni kot sta bili pred 30 leti. Mogoče so nanje malo vplivali socialni momenti nove dobe, gotovo pa prav nič politične prilike, ki so v naši narodni državi čisto drugačne kot v bivši Avstriji. Na eni strani stoji cerkev, na drugi kapital. Niti eden niti drugi nista jugoslovanska, od spredaj pa je kakor za ščit izobešeno slovenstvo in tam jugoslovanstvo, ki služita za nekako oslovsko senco, po kateri udrihajo in se prepirajo gostobesedni literati, naivno misleč, da je to jedro spora. Slovenstvo in jugoslovanstvo sta na teh izsušenih predvojnih političnih strujah samo novi vejici, pricepljeni na staro deblo, ki ga pa s tem nista mogl** pomladiti, niti iz njega ustvarti drugega drevesa. Zato stari drevesi hirata naprej in z njima hira ves naš slovenski del jugoslovanskega naroda. Hiral bo tako dolgo, dokler na mestu teh trhlih štorov, zadnjih ostankov neslavne dobe, ne zraste košato drevo jugoslovanskega nacionalizma, ki bo razširilo svoje veje preko vse države. Samo ta čisti jugoslovanski nacionalizem lahko položi čvrste temelje, na katerih bo neomajno stala naša Jugoslavija. Zato proč s starimi trhlimi tradicijami, naj živi močna in enotna nacionalna Jugoslavija!
Nacionalisti, v ponedeljek 16. t. m. ob 10. uri vsi na koncert Korošcev v Union!
Nabirajte naročnike, pošiljajte dopise, zbirajte dokazni material za razkrinkanje vseh krivic in podlosti!
REJEC MAKS:
Težka usoda katoliške jugosl. manjšine w SfaBiji
že pred konkordatom so bili predstavniki jug. katoliške cerkve v Italiji preganjani iz strani italijanskih oblasti. Jugoslovanska javnost še ni pozabila na internacijo krškega škofa dr. Mahniča leta 1920., kateri je zaradi muik v internaciji, kmalu za tem umrl. V kroniki preganjanj jug. cerkve v Italiji stoji, da je preko sto duhovnikov moralo zapustiti svoje vernike in se izseliti preko meje med katerimi je bil tudi tržaški škof Andrej Karlin. Radi tega nima danes na Primorskem okoli 80.000 vernikov svojega dušebrižnika, to je tam, kjer stoje mnoge cerkve upostošene, kjer žive verniki brez službe božje in kjer umirajo kristjani brez poslednjih zakramentov.
Tržaški škof Bartolomassi je moral že leta 1921. nastopiti proti nasilnemu progonu jug. duhovščine na Primorskem, proti opustošenju katolišike cerkve in proti dejanskim napadom mnogih duhovnikov.
Znano je, kako je bil podpiran italijanski nacionalist, reški škof Sain. Že sama reška škofija je bila osnovana radi italijanskih političnih smotrov, škof Sain ni pustil na vodil na mesta v škofiji niti enega jugoslovanskega syečenika. Na Reki, kjer živi okoli 15.000 Jugoslovanov ni postavil niti enega jug. duhovnika. V škofijskih zavodih so poskušali jugoslovansko deco po škofovem naročilu na vsak način raznaroditi, vlivali sp ji mržnjo proti jeziku lastnih staršev in ji zahranili govoriti med seboj v materinem jeziku. V Rimu niso zaman imenovali Saina »Vatikanski fašist«.
j	■nsBL-ms.taaauamm
Skof v Poreču in Pulju Pederzolli je že pred leti v čisto hrvatskih župnijah, kjer prebivalstvo absolutno ne razume italijanskega jezika, postavil italijanske duhovnike, kateri pridigujejo vernikom v italijanskem jeziku. Teh župnij je danes že okoli trideset. Težko je napisati, koliko je pretrpela cerkvena občina Krkavci, kjer so fašisti trikrat razbili cerkev, izgnali jugoslovanske duhovnike a enega izmed njih celo pognali v suženjstvo na otoke. Jugoslovanske redovnike so izgnali preko meje in mesto njih naselili italijanske kot v Gorici, Pazinu, Sv. Gori, Kostanjevici, Sv. Križu na Vipavskem, Cresu, Kopru, Mirni in drugod.
Po zaključenem konkordatu je postalo stanje jugoslovanske duhovščine in jugoslovanske katoliške cerikve v Italiji še težje. Fašistična borba proti jugoslovanski pridigi v cerkvi in cerkvenem petju je postala ostrejša. Upadi v cerkev so na dnevnem redu, prepovedujejo sc govori v našem jeziku, grozi se duhovščini, ukazuje se ji izključno italijanska liturgija in molitev, napada se jug. cerkev v tisiku in ustvarjajo se proti njej cele kampanje, Na fašističnih konferencah se napada naša duhovščina in pripravljajo se načrti za prisilen izgon in premestitev v stare pokrajine Italije.
Najmučnejši dogodek je tragedija gori-škega nadškofa dr. Frana Sedeja, kateri je postal žrtev omenjene vatikanske in fašistične politike. Slovenski večini v Julijski Krajini je od pet škofov ostal samo gorišiki nadškof dr. Sedej, kateri je kljub vsem napadom italijanskega nacionalizma vzdržal v najtežji borbi na svojem mestu polnih trinajst let. Moč zato mu je dajala njegova ljubezen do naroda in ljubezen naroda napram njemu. Ve-
liko moralno zaslombo je našel tudi v obljubah, da njegovo pravično stvar t. j. ravno-pravnost jug. vernikov v cerkvenem življenju, podpre tudi cerkvena vrhovna oblast. Toda metropolit katoliške cerkve se je grenko prevaril in to strašno razočaranje mu je zadalo smrtni udarec. — Že več let so italijanski nacionalistični krogi zahtevali, da cerkev prisili Sedeja, da zapusti svoje mesto. Ali Sedej je vzdržal kot pastir in kot mučenik na svojem apostolskem položaju. Ta pritisk je leta 1931. postal še večji. Cerkvena oblast se je končno odločila da popusti. V Gorico je bil poslan apostolski vizitator kapucinski škof Luea Passeto, kateri je neprenehoma zahteval od Sedeja, da prosi za upokojitev. Sedej sc je temu neopravičenemu pritisku dolgo upiral. Po podpisu drugega sporazuma Vatikana s fašizmom {v septembru 1931.) je postal Luea Passeto ostrejši in vedno bolj neusmiljen, tako, da je končno stari in izmučeni vladika moral popustiti. Kljub vsemu temu je hotel, da se izpolnijo najosnovnejše pravice manjšine, zato je dal pri svoji odstavki razne pogoje, katere je apostolski vizitator v imenu Vatikana sprejel. Glavni izmed teh pogo jev je bil ta. da mora biti njegov naslednik na goriški nadškofijski stolici človek, ki bo pravičen napram Slovencem.
S sprejemom prisilne odstavke dr. Sedeja so zelo pohiteli in takoj imenovali njegovega začasnega naslednika v osebi enega izmed največjih neprijateljev vsemu kar je jugoslovansko, monsignor Giovanni Sirottija. Imenovanje Sirottija je bilo udarec za vse jug. katoliike v Italiji in izven nje, strašna provokacija, katera je odpihala še tisto malo trohico zaupanja v Vatikan. Ne samo, da Sirotti ne zna nikakega jugoslovanskega jezika, ka-
terega govori velika večina vernikov, nego on ta jezik mrzi iz dna svoje fašistovske duše.
Kaj namerava fašistična oblast z našimi duhovniki v Italiji? To je že jasno iz vseh navedenih primerov, razvidno in nekulturnega postopanja z nadškofom dr. Sedejem in nečloveškim postopanjem z našo manjšino v Italiji. V novembru leta 1930. je zloglasni fašistični poslanec Coselschi predal v rimskem parlamentu, ministru notranjih zadev Mussoliniju interpelacijo, v kateri vprašuje v imenu fašizma in v »imenu svete cerkve« sklicujoč se na podpisani konkordat, kdaj bo vlada podvzela posebne ukrepe proti jug. katoliškim duhovnikom v Italiji, in v glavne, da se ta duhovščina »zamenja z dobrim italijanskim klerom« iz starih pokrajin Italije. Podtajnik v ministrstvu notranjih del, Arpinati je / zadovoljstvom sprejel interpelacijo v imenu Mussolinija ter obljubil, da bo to vprašanj® kmalu rešeno. V koliko je resnična namera italijanske fašistične vlade se vidi v govoru, katerega je imel prvi državni pravnik pri otvoritvi sodnijskega leta v Trstu, Mandruz-zato, kateri je v imenu vlade dal interpelaciji še službeni pečat.
Vatikan ni hotel v najtežjih trenutkih podpreti borbe za najosnovnejše pravice naše manjšine v Italiji. Narod počasi spoznava, da tisti Vatikan, ki predstavlja sveto katoliško cerkev, gre bok oh bok s krvavimi voditelj' fašizma, zato mu danes počasj obrača hrbet. Ako bo prišlo v bodoče do še težjih in večjih nasprotstev proti Vatikanu, ho ta krivica h' žala le na njem samem. Vatikan naj se pravočasno še premisli, kakšno' vlogo bo igral proti naši manjšini.
(Konce)
Z obhodov
Maribor
ZAGOVORNIKI NEMŠKIH ŽIDOV
Naš članek, »Jugoslavija — Judeja« je bil deloma odtiskan v mariborskem »Večerniku«. Oglasili so se takoj zagovorniki nemških Židov pri socialni demokratski »Volksstimme«. Ker so naši socialdemokrati filijalka dunajskih socialistov, so seveda udarili takoj po načinu »Arbeiterzeitung« in »Arbeiterwille«, socialističnih avstrijskih glasil. Če vemo, da vodijo avstrijske socialiste Židje Dr. Deutsch, Dr. Bauer, Dr. Dannenberg, dr. Adler, Breit-ner itd. potem se seveda nihče ne bo čudil, če jih naša »Volksstimme« zagovarja. V nemilosti so samo gg. Židje pri tvrdki Doctor in drug. To pa seveda zopet iz gotovih razlogov. Javnost to dobro ve in p« neki gospod okoli »Volksstimme« tudi. Reklama, ki jo pa dela »Volksstimme« dvema odvetnikoma za židovske klijente, bo pa neljuba drugim marksističnim« odvetnikom, ki tudi ne zametujejo židovskih klijentov, in bridko pretakajo žolč, če hoče imeti monopol na vso židovsko in krščansko klijentelo samo eden. O pesku v oci pa kar molčimo. Dunajska kotaža, kjer imajo bogati Židje svoje luksurijozne vile, je volila socialiste in le z njihovo pomočjo vladajo danes Dunaj. Razlika je samo ta, da soc alistični kapitalisti še bolj hinavsko nosijo socialno krinko, kakor pa rodoljubni.
NEPOTREBNE DVOJEZIČNE REKLAME
Mariborska kinopodjetja imajo, kar je hvalevredno, povečini sedaj ze samoslovensko reklamo. Tembolj neprijetno dirne obiskovalca, če se še vidi med drugo samoslovensko tudi še nekaj dvojezične reklame. Tako na primer trgovca Schwab in Roglič. V tvrdki Sch\vab sodeluje v zadnjem času gospa iz narodne družine, tovarna čevljev Roglič pa je reprezentativno slovensko podjetje, zato so te dvojezične reklame neodpustljiv greh. Pričakujemo, da bo to v najkrajšem času urejeno v smisli slovenskega ponosa.
Celje
POSNEMAJTE!
Slučajno sem dobil 1. številko Vašega cenj. lista v roke, izposodil sem si še druge m jih prečital, pa verjemite mi, na 25 let svojega življenja sem pozabil, mislil sem, da sem še vedno gimnazijec, ker takrat smo bili res nacionalisti, danes pa mlad ina ni več taka, po veliki večini je nje glavna skrb brcanje žoge. Naročam Vaš list in prosim za položnico, da Vam plačam naročnino, hočem, da ga tudi otroka bereta. Vaš Pist lina pa dve hudi napaki, prvd, da je 10 let prepozno začel izhajati, druga da delate veliko premalo reklame zanj, saj skoro nihče ne ve, da izhaja, to drugo, prosim, da v interesu nacionalizma popravite.
NEPOBOLJŠLJIV
V Celju imamo nemško trgovino Rakusch. Ko vstopiš, ti udarijo na uho najprvo nemške besede. Slišal sem, kako se je nekega dne prodajalec po* govarjal po nemško z nekim kmetom. To je pa res lepo si mislim in ga vprašam: »Slišite, ali res ne »nate slovenski?« »O, seveda zna, vsi znajo, samo govoriti nočejo,« se odreže kmetič mesto njega. Oni se pa ni niti zmenil za moje vprašanje
in mirno pričel govoriti s kolegom, seveda zopet po nemško. Vprašam ga zopet, če govori vse osobje te trgovine vedno nemški. »Seveda«, pravi, »saj so večinoma Nemci.«
Poslušajte gospod Rakuš (in ne Rakusch!), če hočete da Vam bo Vaša obrt cvetela dalje, za* pomnite si dobro, da ste sedaj v Jugoslaviji in, da ne maramo slišati v Vaši trgovini nemščine. Tudi Vaš cenjeni priimek »Rakusch« skušajte po* praviti in ga prilagoditi pravilni pismeni sloven* ščini, ali pa pojdite z vsem Vašim železjem v Avstrijo, ki Vam je tako pri srcu in se tam hitro prekrstite v »Krebs*a«, kar bo še manj dišalo po pristnih slovenskih — rakih. Dosegli bomo tudi, da bo izginilo Vaše ponemčurjeno ime tudi iznad Vaše trgovine. Pazite, to je že drugi opomin!!!
Trbovlje
UDELEŽITE SE!
Koncert koroških narodnih pesmi se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. v Sokolskem domu. Polna dvorana mora dokumentirati, da nismo pozabili naše Koroške, zibelke Slovenstva, in četudi smo politično ločeni s koroškimi brati, smo po jeziku, krvi in kulturi eno in večno nedeljivi. Ni izgovora ki bi opravičil ta dan odsotnost zavednega Slovenca. Kljub krizi, kljub pogostim kulturnim prireditvam in raznim razlikam v mišljenju je dolžnost vsakega, ki se zaveda svoje narodne pripadnosti, da se koncerta udeleži.
Na sporedu so večno lepe koroške narodne pesmi, ki so med slovenskimi gotovo najlepše; saj se pojejo povsod, koder biva slovenski rod. Na nedeljskem koncertu bodo pevci peli v originalnem narečju onega kraja, kjer se je pesem med narodom rodila. Zato ne zamudite te prilike, ki bo vsakomur nudila redek duševni užitek.
V nedeljo vsi na manifestacijo za koroško pesem!
Gornji Grad
GNUSEN NAPAD.
Prav jasno nam še zvene besede, ki smo jih imeli priliko slišati v nedeljo, dne 8. t. m. raz prižnic naših cerkva o brezverstvu in škodljivosti jugoslovanskega sokolstva. Smatramo, da je vsak komentar k temu pamfletu odveč, kajti namen, ki so ga s tem hoteli doseči služabniki rim. kat. cerkve, je dovolj jasen. Ako bi imeli opravka z ljudmi drugega kova, bi jim prisodili vsaj malo objektivnosti. Tako pa — saj se poznamo in vemo, da se ne strašijo niti najpodlejših sredstev v dosego svojega namena. Brez dvoma je to najgnusnejši napad, dasiravno bi pričakovali od tako svetih mož vse kaj drugega. Nas kamenjajo, a svojih čednostnih devičic in mož apostolstva in njihovega življenja, ki ni vselej v skladu /. nauki Kristusovimi, ne vidijo; za vse to so slepi in gluhi. — Hoteli ste nas raniti in oskruniti nam najsvetejše. Bodite prepričani, da Vam to ni uspelo. Iz cerkve gredoč sem sam slišal preprostega in vernega moža, ki je z ogorčenjem obsojal Vaše dejanje. Vem tudi, da to ni bil edini primer. Naš narod je prestal že mnogo gorja, tarejo ga težke skrbi, postal je trezen in ne naseda več še tako zapeljivim besedam demagogov. Pričakujemo tudi da bodo sokolske uprave z odločnimi ukrepi nastopile proti temu. Za vse tiste, ki so se pa z naslado opajali ob
zvokih pastirskega pisma, naj velja, da bomo ostali še nadalje z neomajano silo na braniku Sokolstva, širili in utrjevali še uspešneje misel jugoslovanskega Sokolstva in narodnega edinstva v blagor in slavo našega prevzvišenega kraljevskega doma in silne nam domovine Jugoslavije. — Nacionalisti.
Novo mesto
NOVOMEŠKE RAZMERE.
Naš »Kino-dom« še do danes ni preskrbel vsaj nekaj domačega, če izvzamemo »Vse-sokolski zlet v Beogradu«. — Smo na»odn; in pa Sokoli! Vsaik teden samo nemške zvočne filme. Kajpak s temi se »Sokolom« utrjuje narodna in državna zavest. — »Kšeftsahe« in šuti bre! — Novomeščani smo tudi jako složni in tolerantni. Ako priredi »Sokolski dom« prireditev, pa bila taka ali taka; ne enega duhovnika ne vidiš, da bi se takšne proslave udeležil. Je pač »Sokolski dom«. Nasprotno tudi v »Prosvetni dom« ne gredo vsi oni, ki se smatrajo za »liberalce«. Ne pa ne! Slovenska in dolenjska trma. Pa pravijo, da smo Slovenci. Zdi se mi, kakor da bi bili dveh narodnosti, dveh raznih pojmov in ne eni in isti državljani, someščanje. — Po mojem mnenju je že zdavnaj potreba vse te dome podržaviti, ker se v njih še vedno goji in kaže strankarstvo ali pa verska mržnja. Pa naj reče kdo, da ni temu tako. Ravno tisti, ki bi morali kazati znak ljubezni in ne sovraštva, nočejo pa nočejo! In imajo krščanska in katoliška načela, ne vidijo pa kaj se z našimi ljudmi dela v Italiji. Čudim se, da se pri nas še ni pokre-nil pokret za narodno cerkev. Po samostanskih šolah bodo sedaj za »Novo leto« dobivali razne »Koledarčke za zamorčke« in šolska oblast proti temu nič ne ukrene. Seveda dobe jih »zastonj« in otrok naj prinese kolikor sam hoče za zamorčke. — 'Jn drugje morda ni bolje!
Cerknica
BARANTANJE S HRANILNIMI KNJIŽICAMI
Gospod urednik. V živo ste zadeli z Vašim člankom »Kriza in hazardiranje z narodnim premoženjem«. Vi ne veste, kakšen odmev je odzval. Drage volje Vam pošljem svoj komentar. Trgovina s hranilnimi knjižicami je zaradi tega tako živahna, ker imajo, tako se govori, nekateri špekulantje svoj dobiček pri tem. Pravijo, da je postopek sledeči: Dolžnik kakega denarnega zavoda kupi hranilno knjižico tega zavoda. Ako ima dobre zveze kompenzira s hranilno knjižico, ki jo je seveda za izdatno nižjo ceno kupil, kakor se pa glasi, pii zavodu v polni meri svoj dolg, ker zavod vzame knj.žieo s polnim zneskom v račun. Na ta način ima dolžnik dvojni profit. Prvič z manjšim zneskom poravna ves svoj dolg, drugič profitira pa na obrestih, ker znašajo obresti za vloge 4—5%, za dolg pa do 14%. Zavod ima pa škodo, ker izgubi solventnega dolžnika, kajti če bi ne bil solventen, bi ne mogel kupiti knjižico. Če bi šlo tako naprej, ostane^ jo zavodu samo dubijozni debitorji.
Drugi način kompenzacije je pa sledeč: Nekdo ima hranilno knjižico kakega zavoda sam, ali jo pa kupi. Ta je dolžan kaki firmi, s katero*je ta zavod v poslovni zvezi, s tem da jc firma zavodu dolžna. Če so zveze dobre, da ta, ki je. firmi dolžan svojo knjižico zavodu,
ki knjigovodstveno zabeleži, da je hranilno vlogo izplačal. To izplačano hranilno vlogo zabeleži, da jo je poslal firmi kot plačilo za dolg dolžnika, ki je prezentiral knjižico, na to se zopet zabeleži, da je firma S tem zneskom poravnala svoj dolg pri zavodu.
Take finančne transakcije so popolno izplačilo hranilne vloge v poljubnem znesku, drugi pa, ki nima takih zvez pa ne dobi nič, ali pa samo malenkostni znesek. Nekateri denarni zavodi so objavili, da izplačujejo hranilne vloge v polnem znesku, če so bile vložene po gotovem roku. Ali je res, gospod urednik, da se nekateri denarni zavodi tega ne drže? Te vloge bi se morale naložiti v pretežni večini pri Narodni banki, le majhen del bi se naj porabil za tekoče potrebe. Ali je res, da se te vloge niso tako naložile, a so se porabile za izplačevanje starih vlog gotovim osebam. Če je ravnatelj to zakrivil, se ga mora dati takoj v disciplinarno preiskavo in ga brez odškodnine odpustiti. Če se je pa to zgodilo z vednostjo predsednika ali celo ravnateljstva, pa takoj železno metlo v roke. Tako strogo postopanje bo vzbudilo zopet zaupanje v naše denarne zavode, in s tem zaupanjem bo tudi kriza končana.
Struga na Dolenjskem
REVOLUCIONARNO ZAKOTJE
Morda ni kraja v deželi, ki bi bil tako levolucionaren napram redu in zakonu o zaščiti države, kot se dogaja po iniciativi par ljudi v našem zakotju. Gotova pokvarjena družba je pred letom čakala ob večernih urah javno na cesti v centru pred trgovinami in napadale mirne pasante »Sokole« in ostale zavedne nacionaliste. Ta družba ima tudi skrivne sestanke, kjer dob;rvajo direktive za razgrajanje in kričanje »Živela republika itd.« Tudi zelenih kravat in različnih letakov je pri nas na ducate. Naše oblasti se ne zganejo v dovoljni mer\ kljub temu, da je ta družba dobro znana.
Ptuj
W. DENGG — BAUMEISTER UND BAU-MATERIALIENHANDEL — PETTAU
Tako smo čitali na pisemskem ovitku, ki ga je poslala tvrdka V. Dengg obč. uradu pri Sv. Andražu v Slov. gor.
Gospod Dengg! Ali ste prespali 1. december ,'in vseh teh 14 let naše svobode, ali pa ste mogoče tako trde butice, da si vsega tega niste zapomnili. Povemo Vam enkrat za vselej, »Pettau« je za nas mrtev in z njim vred je mrtva tudi vsa vaša blažena švabščina, kakor tudi Vaša želja, ki vam tli v duši... da! nočemo slišati o nobenem »Pettau«, ki nas spominja krvavih dni, za nas je in ostane »Ptuj«, to si zapomnite g. Dengg — »Stadtsbaumei-ster!«, da boste to v bodoče vedeli.
Ako si pa tega tudi v bodoče ne bi mogli zapomniti, prosimo, da čimprej poberete šila in kopita in odidete v deželo, po kateri tako hrepenite. Še celo tako smo prijazni, da vam preskrbimo godbo, da vam pri odhodu tja ne bo dolgčas.
Kje ste nacionalisti, da ne vidite kako s6 šopirijo na naši, s krvjo prepojeni zemlji tujci, ki sovražijo naš jezik in vse, kar je naše, samo ne našega kruha? Kaj bi napravili v Avstriji, če bi se drznil kdo od nas nasloviti pismo v Avstrijo v slovenskem jeziku? ... Ali spite, da ne vidite, kako se pri nas prepleta švabska mreža. Hočemo, da bo temu kmalu kraj! Pa še do svidenja!
Akademiki, Narodna odbrana Vas kliče v zbor, krepite njene vrste v pohodu proti korupciji in nepoštenju!
Akademski „Pohod“ Sokolska omladina
(Odgovor omladinccv na protisokolako spomenico škofov.)
Če si prikličem v spomin besede nekega uglednega pravoslavnega veljaka, ki je ob neki priliki pred leti dejal, da ima pravo govoriti za narod le oni, ki je z njim trpel, kar lahko brez pridržka trdimo o pravoslovni duhovščini, se mi vsiljuje vprašanje, če moremo vsaj podobno trditi o našem kleru? Nikakor ! So in so bile pač častne izjeme, ki pa so v izraziti manjšini, ostali pa so najzvestejše hlapčili dunajskemu cesarstvu — najmočnejši podružnici Rimske kurije. To so dejstva, kljub katerim se danes večina teh ljudi upa dvigniti roko na ono organizacijo, ki ji po zaslugah edino pripada pravica govora v imenu naroda. Oni si jo laste, pa je nimajo, govore v imenu naroda, toda ne zanj, temveč za Rim. Govore o vesoljnosti cerkve, o kateri danes vsakdo ve, da je ravnotako italijansko orijen-tirana — torej nacionalna kot so fašisti; kaj nam pove vse to ? Radi bi v Rim !
Kdo je pripravljal Jugoslavijo ? Oni je vsekakor niso ! Če bi bilo po njihovem, bi bili danes tam ali pa še dlje kot 1. 1914. Na Sokolstvo pa sedaj, ko jim je voda do grla, kličejo prokletstvo, toda ne samo nanj, ono je samo objekt, ki sprejema vse te napade, ki jim je smoter rušenje državnega edinstva. Njih stare trditve o krivoverstvu, naivnost, da je Sokolstvo krivo naše ekonomske in ne-vem še kakšne krize, vse to nas more le potrditi v domnevah o smotrih, ki jih zasledujejo. Radi bi razbili to. kar je bilo s trudom in brez njihove pomoči zgrajeno, pa delajo račun brez krčmarja. Če so rojeni hlapci, naj Še naprej tlačani jo tujim gospodarjem, mi bomo rajši gospodarili 1
Sokolstvo hi proti nobeni religiji, njega vzgoja temelji na verski strpnosti, ki je pa Boapoda okoli fašističnega Rima, danes v pro-
svetljenem veku seveda ne prizna, pač znak, da vodijo »vesoljno« cerkev, mali in nevredni nasledniki učenika Krista !
Nikdar ne bomo mogli trpeti hlapčevanja za one, ki teptajo in proklinjajo naše narodne svetinje, iki jim je Rim začetek in konec in ki je njih glavni zastopnik pri naši vladi tuje narodnosti! Nismo proti religiji bomo pa proti predstavnikom one religije, ki hoče pod pretvezo dušnega pastirstva zrušiti državo, ki ji nudi vse; postavljajo sc se na stališče navadnih emisarjev in agitatorjev, zato bomo Vvb°rbi proti njim neizprosni, vedno pa kritični in odkriti, kot oni niso. Matere pozivajo, naj ne pošiljajo svoje dcce v Sokolske domove, kjer jih vzgajamo v vsem, samo o veri ne čujejo nič. Sličnega pri nas Sokolih še ni bilo! Mi nimamo prižnice in drugih posvečenih sredstev, ki sluzijo danes protidr-žavni propagandi.
Kot je vzgoja Sokolstva temeljila doslej na nacionalni podlagi, na tolerantnosti in neomajnem Jugoslovanstvu, tako bo tudi v bodoče, ko bo stopila na mesta naših sedanjih Sokolskih vodij, naša generacija. Omladinci Sokoli, pripravljajmo se za to vzgojno delo, da bo naša mladež pravilno vzgojena, da pa bo tudi vedela, kaj je religija in kaj se z religijo vred baše v isto malho. Vzgajajmo zdrav religiozni čut na nacionalni podlagi brez šovinizma, nastopajmo pa vedno proti vsakemu predstavniku katerekoli vere, ki mu ne pomeni narod nič. Pri vsem tem pa se kot akademsko naobraženi poslužujmo akademskih sredstev, ki jih naši kolegi duhovniki, bivši akademiki ne poznajo. Ličen V.
Srednješolci in politika
Maturant mariborske realne gimnazije mi je dejal: »Pri nas v razredu je 90% dijakov brez vsakega političnega prepričanja«. Ta ali oni bi dejal: Tem bolje, kaj bi se še srednješolci bavili s politiko; knjiga je zanje, pa ne politika!
Kljub dolžnostim in fizičnim vežbam dopu* Sen čas dijaku toliko svobode, du si višješolec (n.
pr. maturant) lahko izoblikuje svoj politični na« zor, ker ga loči do akademskega Stanu le nizek zid, ki ga večina preskoči avtomatično. Naravno je, da rodi ta preskok lahko slabe posledice za mlade ljudi, ki se često ne morejo znajti v sferi akademske svobode, v katero so nenadno vstopili, prihajajoči iz strogega območja srednješolske di* sciplinc. Mladi ljudje, ki nimajo nikake politične orientacije padajo prepogosto v roke ljudem, ki sc smatrajo kot edini poklicani, da pokažejo no* vim brucem »edino pravo pot«, ki jo hodijo sami in po kateri vlačijo s seboj nešteto krdelo ne* dolžnih ovčic, ki slepo capljajo za njimi. Ta ne* dolžna skupina se ne vprašuje, kam jo vodijo Ijti* dje, ki sc kot »kompetentni odbor« nekega aka* demskega društva smatrajo pooblaščeni blatiti in skruniti svete ideje, ki So navduševale in opajale v čisti domovinski ljubezni srca njihovih ustano* viteljev in prednikov. So to ljudje — »voditelji«, ki se v svoji zaslepljenosti, ozkogrudnosti in lah* komiselnosti prav nič ne zavedajo ali nočejo za* vedati, da vršijo zločine nad zločini, nad temi neizprijenimi srci, ki so se jim slepo podala. So to končno ljudje, ki nitf ne vedo kaj hočejo, v čem bredejo in kam jih njihova pota zanašajo. So to ljudje, ki v svojem zagrizenem strankarstvu ne vidijo pred seboj drugega kot svoje gospodar* ske koristi (kakor njihovi častiti protektorji), ki se »borijo« za slovenski narod s tem, da ga tirajo v razdor in propast, borijo za to, da bo čimpreje izbrisan iz zemeljske površine.
Vidite, take misli so me obhajale, ko se mi je dotični maturant izjavil o višini odstotka poli« tično neorientiranih tovarišev. In take misli so mi brnele skozi možgane s podvojeno silo, ko sem poslušal nekega študenta »prvoletnika« ljubljanske univerze, ki mi je v vznesenih besedah tolmačil svoje politično »prepričanje«, dokazoval in se raz* burjal. In tak separatistični nazor pri večini!? Ver* jemite mi, ali pa tudi ne, toda bilo je naravnost ganljivo, kako so se ti moji tovariši razvneli pred menoj. Hvala Bogu, da je ta njihova »vnema« tra* jala le nekaj dni, le nekaj dni za tem, ko so se bili vrnili iz Ljubljane. Da, iz Ljubljane...
Ugibal sem, kje so vzroki teh nenadnih spre* memb pri mladih ljudeh, ki jih še pred mesecem ni zanimalo drugo ko šport. Dognal sem to, kar
• Ji	I UWs-?.Afc
sem omenil že v začetku članka: Ko se abiturient vpiše na univerzo, zapade hočeš — nočeš neki »po* litični maniji«. Sedaj sem akademik, sedaj se mo* ram zanimati za politiko. Kratkomalo, politika je postala »moda«, t. j. akademik nisi akademik, če se ne pečaš s politiko. V tem ni nič hudega, na* robe, celo potrebno je to, toda te mlade ljudi, ki so povečini brez vsake politične orientacije, bi morale dobiti v roke le tiste organizacije in take' osebe, ki imajo čisto vest pred Bogom in ljudmi. Torej le tista društva,	ki jim	je	prvobitni	namen
vzgajati naraščaj v	pravem,	čistem nacionalnem
duhu, vzgajati v ljudi, ki bodo ljubili svoj sloven* ski narod nad vse in ravno zato tudi nad vse tudi svojo državo,	v	kateri	so	pod eno	streho
združeni z brati Srbi in Hrvati! Baš s tem, da so dobri Slovenci, morajo biti dohri Jugoslovani! Kdor hoče dobro svojemu narodu, kdor čuti le malo zanj, kdor hoče dobro sebi, ta mora biti tudi do* ber Jugoslovan. In ravno zato, ker hoče dobro svo* jemu narodu, bo ogorčen nastopil proti onim, »ckoli punktatorjev« in najodločnejše zavrnil ogabno borbo ljudi, ki v svoji ostudni strankarski strasti ne vidijo preko svojih trebuhov in jim je Slovenija zapeljivo korito ob pomanjkanju drugih.
Poudariti moram, da iz teh razlogov, pravilna nacionalna vzgoja ne sme preko srednješolca. Na» sprotno ravno tu je treba pričeti z zdravim poli* tičnim naukom, ki naj vsmerja bodočega zrelega moža. Na ljubljansko univerzo morajo prihajati ljudje, ki vedo kaj hočejo, ki niso omahljivci, ne nevedneži, pač pa ljudje krepkega, neomajanega in jasno začrtanega nazora, od katerega ne od* stopijo niti za las.
Da, mladi prijatelji, ljubljanska univerza je in mora biti Vaš smoter, ker to zahteva dobrobit vsega naroda. Preplavite jo s svežino in silo svo* jega mladega, zdravega elementa, odstranite z nje vso gnilobo in plesnobo laži — politike, očistite jo narodovih zločincev, nevednežem pa odprite oči! Požurite se, da bo kaj kmalu zaplapolala na njenem vrhu zmagovita jugoslovanska zastava m da ho z nje zadonel preko vse Slovenije en sam klic: živela ljubljanska univerza — jugoslovanska univerza!
Boris Kranjc, stud. ecom., Maribor.
Prevalje
IZJAVA
Vsi prizadeti gospodje in gospodične me dolžite, da sem jaz priobčil članek v Pohodu štev. 17. pod naslovom »Kedaj bo konec«? K. tej obdolžitvi podajam častno izjavo, da nisem jaz pisec omenjenega članka. Toda, gospodje, gospodične, dodajam tudi gospe, bodimo pravični, poboljšati se bo treba, potem bo vse dobro.	A.	Braz.
Rečica ob Savin
I3
BOS, BOS ...
Vsako številko Pohoda sem prečital, ter vidim da ima največ opravka z nemčurji, ki se ne zavedajo, da žive v naši Veliki Jugoslaviji, ter da jih je rodila slovenska mati. Bil sem na potovanju po lepi Savinjski dol mi na dan 3. januarja. Zvečer pridem v dobro poznani trg Rečica ob Savinji, ki ima osnovano Sokolsko društvo in Sav. streljačko družino. Se! sem mimo gost ilne Čujez, srečam dva rečiška gospoda, ki sta bila v živahnem pogovoru. Slišalo pa se ni drugega nego bos pa zopet bos, nato pogledam, pa vidim, da sta oba gg. obuta, govorila sta pa le zagrizeno nemščino.
Žalostno pa je. da sta baje oba gg. člana Sokola v Rečici, kakor sem pozneje '.zvedel še celo v odboru, eden izmed njiju pa pri Sav. streljački družini. Vem pa, da sta oba gg. Slovenca, zato bi želel da se spomnita, da živita na jugoslovanski zemlji.
Poljanska dolina
»ADIJO«
Sramotno za našo dično gospodo, pa tudi za vaščane, da se še vedno ponašajo s to tujko. Proč z njo! Naj gre kar v deželo »Adi-jo!« Za nas pa ostane kar: Zdravo ali Dober dan! Ali je prav? Trkati se na narodna prsa, nos ti nacionalne znake a na ustih pa laška pozdravka! Za »adijo« klofuto ali denar! Blagajnik Sok. društva v Sovodnju je prejel letos za to tujo besedo 85 Din, a v letu 1931. pa kar 200 Din od sokolskega članstva kot kazen, ker so pozabili, da zanje velja »Zdravo« in ne laška pritepenka1 Prav! Da bi bilo tudi drugje tako!	Š-
Stara cerkev pri Kočevju
POPRAVEK.
V Vašem cenjenem listu štev. 1., stran 4. z dne 7. januarja 1933. ste objavili popravek s podpisi 1. Sumperer in soproga ter Ferdo Bončina. Prosimo Vas, da k temu popravku objavite sledečo pojasnitev:
1. Ni res, da je bilo g. Sumpererju javno priznano njegovo delovanje na Tyrševi proslavi. 2. Ni res, da je bil g. I. Sumperer pro-svetar tukajšnjega Sok. društva, zato ker ni bil imenovan z občnim zborom in br. sok. župe v smislu člena § 23., točka 7. pravilnika za sok. društva. 3. Ni res, da je bila situacija ob priliki igre »Napoleonov samovar« tako kritična, da bi se moral zastor spustiti med predstavo. 4. Ni res, da se je pri sodišču dokazalo neutemeljitev sokolskih žalitev.
1.	Res pa je, da je g. I. Sumperer na tej proslavi nastopil s sledečim otročjim petjem: (Prišli so trije turopolci itd., ki se je končala z: Vsi trije so bili bedaki, — cel bel dan pa vsi bedaki.) V ozadju so se nekateri gledalci nad tem zgražali in se celo glasno izrazili: učitelj je pa največji bedak. To je bilo njegovo javno priznanje. 2. Res je, da je po § 23., točka 7. pravilnika za sokolska društva bil imenovan za leto 1932. na občnem zboru in po br. sok. župi Ljubljana br. Vekoslav
Smole za prosvetarja in ne g. I. Sumperer, bilo mu je pa v odsotnosti prosvetarja po-verjetno to delo kot vršilcu odnosno sodelavcu prosvetnega odseka. Ker je pa hotel, da bi Sok. društvo proizvajalo v nemščini gledališke igre, kar mu je pa br. starosta odločno odklonil, in je takoj pokazal svoje nadaljnje delovanje, ga je tudi sok. dr. uprava po § 19. p. sok. dr. razrešila, ker ni pričakovala nika-kega uspeha. 3. Res pa je, da so pri igri »Napoleonov samovar« bratje in sestre kot začetniki gledaliških iger pod vodstvom brata prosvetarja V. Smoleta dobro izvršili svoje naloge in je bila pomota samo pri igralcu vloge Neroda, kar je pa igralec takoj popra-v 1 ne tla bi prisotni gledalci opazili, razen onih katerim jc bila že dobro poznana in je podla laž, da je sonroga oberlererja rešila igralce iz blamaže ker ona pri tem prizoru sploh ni prišla v poštev in ker ta čas sploh ni h la na odru. Odločno protestiramo, da se objavlja od strani oseb, ki niso člani Sokola, lažnivo obrekovanje sokolskih članov. 4. Res pa je, da je bila naznanjena po nasvetu gosp. sreskega načelnika v Kočevju, žalivka Sokolov z osli, biki in norci, orožništvu v Kočevju, da zadevo preiščejo in sreskemu načelništvu naznanijo. Orožniki so zaslišali priče, ki so naznanilo potrdile, da je bila omenjena žalivka v resnici izrečena. Res je, da zadeva še do danes ni rešena in tudi priče niso bile poklicane k zaslišanju ne od strani sreskega načel-ništva niti od sodišča. Kje tiči krivda tega, nam ni poznano.
Toliko v pojasnilo in v zaščito zavednih sokolskih članov, da se ne bo žalilo z lažnivim obrekovanjem sokolskega čuta.
Stara cerkev, dne 7. januarja 1933. Starosta: Bedemikovič. Tajnik: F. Kavčič.
Odborniki:
Goršič Janez, Žagar Alojzij, Marinč Anton.
Sladki vrh ob Muri
Naši nemčurski hujskači so imeli po zaslugi g dr. Badl-a nemiren božič. Hoteli so vprizoriti nemško božičnico, kar pa jim je nadrejena oblast preprečila. Veseli nas, da se je tako zgodilo. Ako je Nemcem res toliko do naših slovenskih otrok, pošljite darove na šolo, tam se bodo pravično razdelila. Da bi pa vi s tem blagom kupovali naše mlačne duše, pa ne gre. V naši občini imamo par slovenskih odpadnikov, ki jih je sram, da jih je rodila slovenska mati.
Tu nedaleč ob Muri imamo v naši občini trgovino z mešanim blagom. Gospodar te trgovine se ni nikoli učil za trgovinski poklic ali obrt je dobil, na kakšen način se ne ve. Imeti bi moral pomočnika, a on ga nima, pa zato se on nič ne zmeni, on vodi obrt sam. Oče tega trgovca, ki še sedaj živi je bil do prevrata najhujši sovražnik našega roda. Žena tega trgovca je Nemka iz Avstrije in misli, da se bodo vsi ljudje radi nje učili nemščine. Svetujemo obema, da se naučita slovenskega jezika, ker drugače pride prav gotovo čas, da sc bo njihova koncesija vzela. Kdor hoče slovenski denar služiti mora znati tudi slovenski. V Avstriji v Cmureku trgovci tudi znajo slovenski, zakaj pa ne bi teh par naših nemških trgovcev v Jugoslaviji znalo slovenski. To bi bilo zelo žalostno!
(Opomba uredništva: S tem zaključujemo zadevo.)
Št. lij pri Mariboru
ODMEV »POHODA« V SLOVENSKIH GORICAH
Dopisi v Pohodu o našem nacionalnem značaju, niso šli nemo preko šentiljskega življenja. Razumljivo je, da so vsi narodno zavedni pozdravili Pohod, ki nas opominja na našo nacionalno mlačnost in nas opozarja, da je treba zlasti tu na naši severni meji zbrati vse sile in risat' z nacionalnim naziranjem vedno širše kroge okoli sebe in da smo nujno potrebni nacionalnega preporoda da z novim življenjem izluščimo vse, kar je bolnega okrog našega zdravega slovenskega jedra.
Seveda so pa nekateri, ki niso z odobravanjem čitali članke v Pohodu, zlasti zadnjega ne; so mnogi, ki so sc nad njimi naravnost spodtikali, posebno oni, ki so se čutili v njih najbolj prizadeti. Pa če bi vedeli, da se bodo s svojim napačnim ogorčenjem samo legitimirali, kako majhni so v slovenski zavednosti, bi jih bilo sram in bi raje molčali.
Najbolj značilen je nekdo, čigar ime se zaenkrat še ne bo imenovalo, na katerega je zadnji članek o St. liju naravnost strupeno vplival. V bolestnem pojavu svojih razdraženih možganov je užaljen radi članka napadal vsakogar, ki ga je le sunil, da mu je storil krivico. V svojih izpadih je pa obenem smatral pravično v svoji gostilni javno in imenoma, da celo osebno, žaliti vse one, ki so zapadli njegovemu sumničenju.
Komu ni poznana afera s šentiljskim prometnikom, napad na soseda od zahoda in soseda od juga in da je celo nekemu gospodu obljubil in zapretil, da mu bode »zglihal cvi-karje«, toda to-le za njegovim hrbtom.
Dobrovoljci za agrarne interesente
Kmetski Lst od 14. decembra 1932. je na naslovni strani prinesel prepis dopisa dobro-voljcev v Ljubljani poslanega predsedstvu banovinske JRKD pod Dobrovoljci za agrarne interesente.
Dopis v glavnem obravnava sklep seje od 28. novembra 1932. t. j. komisije za prevzem veleposestnike zemlje. Po tem sklepu (ako bo ta merodajen) bi dobili fevdalni veleposestniki nazaj vrnjenih 8600 ha zemlje, kljub temu, da bi morali ravno ti fevdalni veleposestniki vrniti 7500 ha. To pa vseld tega. ker imajo preko 1000 hektarjev zemlje, kakor predvideva zakon za dravsko banovino maksimum 1000 hektarjev.
V savski banovini predvideva zakon maksimum 500 ha. Znano mi je tudi, da je savska banovina odvzela zemljo pri nekem posestvu, ki presega (v primeri z gorenjem) le par hektarjev preko maksima. Dravska banovina oz. odbor za prevzem teh gozdov pa pušča zemljo (na ta način) kar na tisoče in tisoče hektarjev.
V Gornjegrajskem srezu ima neki gospod preko 10 tisoč hektarjev najlepših gozdov, katerih se pa zakon niti dotaknil ni.
Ali je res potreba, da smo ravno mi Slovenci vedno tisti, ki popušča v škodo našega ljudstva, v kor st tistih, katerim je moralo ravno naše ljudstvo robovat, biti zaničevano in danes, ko imamo svojo državo, ko ne ro-bujemo na tujem, pač pa delamo zase, za svoj rod, bi ne smelo biti tega, da zopet popuščamo. Čemu to? Čudim se gg. članom komisije, da so šli na roko fevdalcem, da n so pri tem videli interesov naroda.
Med drugim pravi tudi dopis dobrovolj-
cev:
»Znano nam je, da so operirali razni zastopniki teh fevdalcev v zaščito svojih koristi z milijonskimi podkupninskimi ponudbami, da bi dosegli svoj cilj na škodo malega slovenskega kmečkega človeka.« Podp sani prosim zvezo vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, da objavi ime dotičnika, ki je operiral z milijonskimi podkupninskimi ponudbami, da se dotičnika razkrinka, saj to je v interesu celokupne javnosti, da se že enkrat konča s taki-
mi stvarmi. To ni navadno podkupovanje, pač pa narodno izdajstvo, preko katerega posebno mi nacionalisti ne smemo iti.
Potrebno je, da se to razčisti in objavi ime ponudnika, kakor tudi ponudnikovih sodelavcev ter eksemplarično kaznuje, postavi na sramotni oder v očigled vsem takim gospodom. Ako se pa to ne zgodi si ne morem misliti drugega, kakor da je to prosta demagogija. Upravičen bi pa bil sum, da so bil gg. člani komisije podkupljeni.
Potrebno je na vsak način, da se zadeva razčisti kakor tudi, da se revidira sklep seje gg. članov komisije z dne 28. novembra 1932. leta.
Franjo Bulc, Mirna.
Vprašanje finančni direkciji v Ljubljani
V današnjih težkih časih, ko se država na vse načine trudi, da uravna svoj proračun, v današnjih časih, ko se s tako rigoroznostjo iztirjavajo davki od vsakogar, stavljamo fi-nanč. direkciji v Ljubljani sledeča vprašanja:
1. Ali je dopustno da posamezni trgovci, ki se bavijo z nakupovanjem blaga samo v večjih količinah, dobivajo istega ne na svoj temveč na tuj naslov.
2. Da vse to blago v vagonskih pošiljkah kot na primer: sladkor, pšenica, koruza, moka, fižol, orehi in ostalo prihaja na naslove raznih konzumnih zadrug in društev, je pa faktično last privatnega trgovca.
3. Dali je zadrugam dovoljeno, da za take manipulacije dajejo na razpolago svoje firme.
4. Kaj namerava ukreniti, da se temu stanju napravi konec in, da pridejo ljudje, ki to* delajo, kar po našem mnenju ni koristno za državo pač pa za poedince, pred zagovor in kazen.
Ker so to stvari, ki bodejo in bijejo v teh težkih časih v obraz, prosimo hitrega postopanja.
Za zadevo naj se izvoli direkcija obrniti
na uredništvo »Pohoda«.
Klubu narodnih poslancev in senatorjev
iz dravske banovine stavljamo vprašanje: Ali je res, da pusti nek član tega kluba vzgajati svojo hčerko v nekem graškem zavodu, čeprav spada ta zavod v interesna sfero Siidmarke? Pričakujemo pojasnila.
ČETNIKI!
V ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri zvečer strogo obvezen sestanek vseh članov v salonu restavracije »Pri Levu«, Gosposvetska cesta 16. — Odbor.________________
VEČER JADRANSKE STRAŽE
Drevi priredi ljubljanska Jadranska straža svoj vsakoletni večer narodnih noš v vseh prostorih ho* tela Union.
Izvedeli smo, da so se že v prav častnem šte* vilu prijavile koroške, primorske, gorenjske, do* lenjske in belokranjske narodne noše. Ne dvomimo pa, da bodo tudi črnogorske, hrvaške in srbske narodne noše zastopane v lepem številu. Posebno slikovito skupino, ki bo izvajala tudi posebne na* rodne plese, pa bodo tvorili pripadniki bratske češkoslovaške republike.
Vajeni smo od Jadranske straže, da zna prire* diti svoje večere solidno in s prisrčno domačno* stjo, pa smo prepričani, da tudi letošnji večer ne bo zaostajal.
Zunanjim posetnikom te naše res domače za* bave pa je v zvezi z občnim zborom Jadranske straže v Ljubljani, dovoljena polovična vožnja, ta* ko, da velja za tjapot kupljena vozovnica, v zvezi s potrdilom odbora, tudi za brezplačen povratek.
Za državo, nacijo, socialnost in poštenje; proti krivicam, korupciji, laži, izigravanju in izkoriščanju!
__________________ ...____—. I« /- .-.,ViaaMMiHScMBro—■——gEO—■KEMM
Naše nemštvo pod lastnim mikroskopom
Strašno zavijajo oči naši nemškutarji in oni simpatizerji, ki še vedno ne morejo pozabiti svoje črno-žolte mačehe, če »Pohod« razkriva našo nacionalno mlačnost in objektivno in stvarno spodmika tla nemški prepotenci. Miselnost nemškega privandranca, ki se jc skupno s svojimi številnimi tovariši kot para-sit vsesal na našo grudo, se s točno fotografijo zrcali v članku celovških »Freie Stim-men«, ki ga prinašamo v celoti:
»Zaključek leta v Sloveniji. — Zasledovanje Nemcev. — Veliko osiromašenje dežele. — Ljubljana pod obsegom italijanskih kanonov.
Od nekega Nemca iz Kranjske (!) smo P»veli naslednja temperamentna izvajanja o razmerah v Sloveniji ob koncu leta 1932:
Zaključek leta v Sloveniji, ki hoče biti bolj srbska, kakor je Srbija sama, jc groteskno - smešna tragedija. Slovenija, ustanovljena po sovraštvu duhovnikov proti Nemcem in po advokatskih lumparijah, izrezana iz živega avstrijskega telesa, je danes ob prestopu v novo leto ohromel, siromašen gospodarski del nove države, ki ima za življenje premalo, za umiranje preveč! Povsod na lisastem zemljevidu Evrope, na tej francosko-slikani karti iz časov Verseja — Senžer-mena in Trijanona, vladata potreba in beda. Povsod tam, kjer je francoska megalomanija in roparska strast potegnila meje, je grenko -sladko galsko seme šlo v evetje in sad, je rodilo sovraštvo in nacionalno brezumnost. K tem antinemškim trdnjavam, ki jih je pričarala Francija iz stare evropske karte proti Nemčiji, spada tudi majhna, revna deželica s približno 1 milijonom ljudi, ki se imenuje Slo-
venija, in je 99% verjetnosti, da bi lahko molče živela ali izdahnila, vendar ji moramo posvečati vso pozornost, ker je za Avstrijo južna mejna dežela in ker je ta Slovenija dežela podjarmljene in tiranizirane nemške manjšine. — Brez strasti, objektivno,_ neosebno naj bode naše današnje obračunavanje.
Vsaka dežela mora skrbeti, sedaj v času gospodarske stiske, za svojo eksistenco, preskrbeti svojim državljanom kruh in preko političnega sovraštva preprečiti gospodarski polom. Kaj pa dela Ljubljana P Da zamore skrivati gospodarsko polomijo, koruptno zapravljanje milijonov dinarjev, se je strankarsko politični davčni vijak zasukal že do vrna. Žrtve smo v prvi vrsti mi Nemci. Mi prokleti »Švabi«, ki smo v desetletja dolgem, marljivem delu pridobili posestva, postavili tovarne in podjetja v tej deželi, samo mi smo oni norci, ki smo že stoletja gojili kulturo, zidali šole, zato pa bili »državo - razrušujoči elementi«. V sedanji gospodarski stiski se nacionalno nahujskano ljudstvo s povečano intenzivnostjo ščuva proti nemški manjšini, pri sodiščih se razglašajo sodbe, ki jih mora občutiti vsak Evropejec kot udarec s pestjo proti pravemu čutu. Na podlagi krive prisego so oproščajo pri sodiščih slovenski hujskači, če išče svojo pravico Nemec kot tožitelj. Z visokimi. denarnimi globami se kaznujejo Nemci, ki ne plačujejo davka, ker predpisanih dlivkov plačati ne morejo. Na meji ropajo ljudi, streljajo nedolžne kmečke fante, ki zahajajo pod okna svojih ljubic. Tu gospoduje pest!
Težka, neusmiljena pest je to! I creat-justitia! Resnično je, če pride berač na visokega konja, potem jaše hujše nego vrag. Nkjer na svetu ni nemško ljudstvo težje pre-
izkusilo ta pregovor, kakor v tej megaloma-nistični Sloveniji. Nikjer na svetu ni šovinistična brezumnost slavila takih orgij, kakor jih slavi v tej deželi, ki se ima zahvaliti^ za svoj obstoj le širokogrudnosti Italije. Dežela živi v gospodarski mrzlici, se zvija v smrtnih bolečinah za svojo nacionalno in ekonomsko svobodo. Prazne državne blagajne. Od kranjskega Snežnika pa žugajo 28 centimeterski kanoni, ki zamorejo Ljubljano v pol ure napraviti enako tlom. Ono Ljubljano, v kateri poje senilni senator Hribar slavo francoski kulturi. Vse očitno, kakor tudi skrito sovraštvo, strah in trepet nad lastno nemočjo, nad določenim občutkom, da je dežela izročena na milost in nemilost južnemu, dobro oboroženemu mejašu — Italiji in si išče zraka v bolestnem sovraštvu proti lastni nemški manjšini. Poznamo naredbe, ki izrecno določajo, nemške državljane kjerkoli mogoče trpinčiti, saj je vedar tako lahko in ceneno najti nekoga, ki se mu odloži lastne grehe. Tu je seveda na razpolago »Švaba«. Dežela zdihuje in stoka. Živine ni mogoče prodati. Ta življenjska potrebščina dežele se množi do ogromnega kupa, ker hoče Francija biti le prodajalec, ne pa kupec. Povsod v deželi je brezposelnost, lakota in beda. Mi ne poznamo tukaj nikake produktivne skrbi za od*pomoč brezposelnosti. Obubožane podeželske občine skušajo omiliti stisko. Vse zaman in brez koristi.
Nemška dežela, cvetoča nemška mesta in trgi, so bili v javnem letu 1918 oropani — danes ležijo tudi ta v umiranju, opustošena, gospodarsko mrtva. Novoletni zvonovi sc glasijo preko podjarmljene, brezkulturnc dežele. Glasijo se strahotno globoko, disharmonirani kakor razbiti. Nikdar pa ne morejo preglasiti naš nemški glas, strastno tožbo in sveto hrepenenje po materni zemlji. Kljubujoči Nem-
cem zasovraženi. hujskajpči slovenski duhovščini in advokatom, kličemo:	Hail	nemško
novo leto!«
Jasno so pokazali naši Nemci s tem člankom, kako se jim toži po gospodstvu v naših krajih — toda časi so minuli. Laž je bila od nekdaj njih najljubše orožje pri imperialističnih težnjah. Predobro se jim godi pri nas in prav je, da so nas sami opozorili, da bomo v bodoče posvečali več pažnje tem »morilcem kulture« in vsem njihovim težnjam.
Grafični podjetniki v Sloveniji za tuje nameščence
Seji eksekutive internacionale tiskarnar-jev v Bernu je bilo predloženo protestno pismo internacionale graf. podjetnikov v Berlinu. V tem protestu navaja tožbo slov. grafičnih podjetnikov pri internacionali podjetnikov, ki jc naperjena proti zadržanju jugoslovanskega Saveza grafičnih delavcev v vprašanju zaposlitve inozemskih grafitnih delavcev v Sloveniji. Protest se zaključuje z zahtevo. da mora internacionala tiskarnarjev nastopiti proti Savezu graf. delavcev v Jugoslaviji. Pritožujoči se, slovenski principah ho: če jo namreč, da ostanejo inozemski grafični delavci še nadalje v njihovih podjetjih in so ogorčeni, da nc najdejo v tej zadevi nikakega razumevanja pri Savezu grafičnih delavce Jugoslavije, odnosno pri krajevni skupim v Sloveniji. Radi tega poblaščajo svojo berlinsko internacionalo, naj vloži v tej zadevi protest pri internacionali tiskarnarjev. komentarja.
Brez
dd^i-dnik Miroslav MaldK. _ Iad.j. ra Narodno obrambno tiskovno zadrugo. , *.*».*.. Ciril Majcen. - Ti.k. UM*. <Mm (ravnik Franck S,ruke,J). V,, v LjnMJan..