197. številka. Ljubljana, četrtek 30. avgusta. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
I aih* j a vsak dan, ltvnomii ponedeljke is dneve po praanicih, ter velja po poiti preieiuan aa avatr o-ogerB ke deiele za celo leto 16 «1*1., za pol leta 8 gld., s« eefcrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za celo leto 13 glcL, .h 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4oia m raoana 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deiele toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za aljakfl volja sniiana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt lota 2 gld. 60 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oe usvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši it. 3 „gledališka stolba". 0 pr% 7n i i t 7 o, na katero naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, roklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiii.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Peterburg 20. avgusta. Iz Gornjega Studena se 28. avgusta o f icij al n o poroča: Od včeraj zvečer je nehalo turško puškino streljanje na Sibko-sotesko skoro popolnem. Denes zjutraj je bilo vse mirno. Ruska vojska je obdržala svoja mesta. Turki stoje skriti za gorami, ki so okolo Šibke, in so proč od baterij. General Nepokojčicki je bil odposlan na ogledovanje, kako stoje stvari v Sibki-soteski. Ilusi so izgubili od 21. avgusta do 27. avgusta 24 80 ranjenih, koliko je pa Ilusov mrtvih, to še nij znano.
Proti Plevni in Lovci je vse mirno.
Kolone cesarjeviča naslednika so imele od 23. t. m. samo dva manjša boja prvo-stražnih pošt 25. t. m.
Carigrad 28. avgusta. Telegram Sulejman-paše poroča, da so Rusi večkrat prijeli Turke, kateri so zaseli goro Alikerizebel na levici od Žibke-so-teske, in so to visočino zopet vzeti hoteli, ali da so jih Turki odbili. Napadi na ruske utrjene pozicije se nadaljujejo od pretečenega vtorka sem.
London 29. avg. „Times", „Daily Newsu, „Daily Telegraph" poročajo, da so skoro vse ruske pozicije v Šibki-so-teski v turškej oblasti. Ilusi so izgubili v pondeljek 3000 mož.
PeterDurg 28. avgusta. (Oficijelno.) Iz Gornjega Studena se poroča 27. t. m. Od včeraj o polu dne in denes Turki pri Šibki-soteski malo streljajo. Rusi so obdrž ali vse pozicij e. Turki
0 nervoznosti.
(Spisal dr. Edvard Šavnik) (Daljo.)
„Človeku je marsikaj prirojeno," — ta izrek se čuje dan denes iz ust omikanega in priprostega človeka, poslužuje so ga učenjak in laikus, in tudi meni ga je treba za denašnjo razpravo.
Otroci podedovaio od svojih roditeljev „ nagnenost k nervoznosti in to tem več, čem manj so bili roditelji zdravi, čem bliže so si bili sorodni, čem slabši je bil njihov telesni stroj, čem nesrečnejsega temperamenta so bili, Čem več so jih prevladale strasti in slabe navade, čem neugodnejše so bile vnanje razmere življenja, čem več so grešili zoper pravila narave in higijeue.
Kakor novorojeni le malokedaj prinese eoboj na Bvet uže razvito bolezen ali druge
so se nasedli po gorah na okolo in se vrste v boji; vodo si nosijo na oslih, živež, patrone in gorske kanone na voleh, in kjer je volom prehajati nemogoče, silijo Turki Bulgare nositi jim.
Carigrad 28. avgusta. (Poročilo „Agence Havas".) Sulejman-paša poroča, da je vzel utrjenja pri vhodu Šibke, ali soteske same še nema v oblasti. Včerajšnja bitva je bila najbolj krvava, posebno na ruskej strani.
London 27. avg. „Daily-Newsa imajo od svojega vojnega dopisnika natančen popis boja v Šibki-soteski. Podrobnosti so sicer malo zastarele, ker so jih uradna poročila večjidel pretekla. Sotesko je početkom branilo samo 3000 Rusov, zdaj je število brane-čih Ilusov tam 13.000 mož. Turkov je baje pa 50.000. Včetrtekbi bili Rusi Šibko uže skoraj gotovo izgubili, a pomoč jim je prišla o pravem času. V petek so Rusi Turke prognali iz vzetih pozicij. General Dragomirov je bil na koleno ranjen. V nedeljo je boj v soteski ponovil se, a general Radecki je obdržal se. Soteska je rešena, ako Sulejman-paša ne pride do ruskih brani-teljev po kakem drugem potu.
Bukarešt 27. avgusta. Včerajšnji telegrami iz ruskega glavnega stana poročajo, da je Šibka soteska popolnem v ruskih rokah. Tudi zveza z Grahovim je popolnem nedotaknena. Samovidci poročajo, da so bili pri Šibki boji, kakor za časa IIorner-jevih junakov. — V ruski glavni kvartir je prišlo poročilo generala Loris Melikova, ki poroča, da ga je Muktar paša prijel, ali bil z neizmernimi izgubami od Rusov odbit. Isti poroča ob enem,  da je ruski vojni parnik
pomanjkljivosti, temuč vedno le nagnenost za njo v sebi nosi, — in se ta v veČini slučajev lehko zatare in razvitje bolezni ubrani, velja enako tudi za podedovanje nervoznosti. Otroci ne priueso nervoznosti soboj na svet, pač pa nagnenost do nje, katera se pri napačnej in protinaravnej izreji, življenji in hrani hitro do bolezni razvije.
Rojenec nervoznih staršev, topega očeta ali zblaznele matere, ne da bi moral postati nervozen, ali idijot, ali blazen; — nervoznost nastane v sto in sto slučajih brez podedovane naguenosti, vendar se prikaže najrajša, kjer se veže prirojeno disponiranje z neugodnimi vnanjimi položaji življenja; — jedino o znanoj nervoznosti onih ljudij, kateri intenzivno in utrudljivo delajo z možjanl in duhom, katerih roditelji pa so popolnem zdravi bili, o tej nervoznosti menijo higijenisti in psihijatri, da se vedno več ali meuj dalje plodi mej njihovimi potomci.
Zanimivo je premišljevati, kar nam kaže
„ Konstantin" pred Suhomom s torpedi veliko turško oklopn o ladij o v zrak spustil.
Erzerum 27. *vg. V Aleksandropolj dohaja vedno več ruskih vojakov na pomoč Rusom. V Eri van je prišlo 12.000 Rusov in 48 kanonov na pomoč vojski generala Tergu-sakova.
T i f l i s 27. avg. Turški poskušaj dvojnega obkoljenja ruske vojske je izpodletel. Turki utrjujejo zavzete pozicije. Odločilna bitva se je odložila, ker ste obe vojski utrujeni. Rusi so se v svoj tabor v Kurtick-Dara vrnili.
Četi nje 26. avgusta. Božo Petrovič je imel pretočeni teden ogledovanje proti Pod-gorici, Spužu in na Morači, plenil zlasti turške erarne stvari, popalil predmestje Podgo-J rice in se zopet vrnil.
Vojska.
Rusi se v slavnih klancih soteske Šibke drže hrabro in Čvrsto uže osem dnij in vse kaže, da so najhujše turske naskoke užo prebili, da se bodo obdržali. Škodoželjna pro-rokavanja turkoljubnih nemških listov in naših malodušnikov, ki so uže pred šestimi dnevi videli padec te ruske najbolj izpo-postavljene pozicije, so do zdaj hvala Bogu osramotena. Kakor samovidec Anglež, dopisnik v «Daiiy Newstt poroča, branilo je do četrtka le 3000 Rusov celo važno sotesko proti 50.000 Turkom. To je pravo Leonidovo delo l Se le potem, in sicer ob zadnjem času, je Rusom prišel general Radecki z 10.000 mož od Trnovega sem doli na pomoč.
Turkoljubni „korespondenčni biro" nam pošilja sicer denes tudi telegram iz L o n d o n a. Ali ta je popolnem v protivji z ruski m oli-
statistika, primerjajoča prirojeno bolebavost čut-nic in uma po stanovih glede premoženja, pri siromaških in bogatih.
Pri bolnikih iz bogatih stanov najde se v polovici vseh slučajev kot zadnji in najbolj imenitni uzrok bolezni prirojena nagnenost, podedovanje, ko pri bolnikih iz ubož-iiih stanov ta številka komaj šesti del vseh slučajev dosega. Sicer navedene statistične številke uijso popolnem zanesljive, veudar so ravno glede višjih stanov, — naj si bodo uže višji po premoženji ali po rodu — nekoliko verjetne, ker ti ravno pogosto sklepajo zakone v najbližjem sorodstvu, le da bi premoženje se ne razcepilo, da bi denar ne Sel z družine, ali da bi v visoko družino ne prišla plebejična kri. — Da pa iz zakonov mej sorodniki izvirajo jako osodepolui nasledki za potomce, to nas uči strogo vednostim in vestno opazovanje učenjakov, naravoslovcev, zdravnikov in zgodovinarjev starejših in novejših časov.
Da podeduje rojenec nagnenost do ner-
cijalnim. Ta zadnji pravi, da je bilo v ponedeljek in v torek zjatraj vse mirno. Angleški listi pa poročajo, da so Rusi ta dan 3000 mož izgubili! To je očitna laž. Torej je tudi laž, da so ,,h k o r a j v s e" ruske pozicije uže v turških rokah. Le čakajmo !
Denašnji naš o ti rij a I ni ruski telegram pravi, da je palo Rusov ranjenih 2480! Veliko Število ! Mrtvi še nijso prešteti, ali more jih biti do 800. Ker so bili Rusi za nasipi, kako strašno mnogo je moralo paBti Turkov.
Če gre sam general Nepokojčicki gledat položje v Sipki, gotovo, bi dejal človek, še nij nevarno za ruski položaj, Bicer bi se ne smel drugi glavni poveljnik tjakaj izpostaviti.
Pomen neizmerno krvavih bojev v Šibki je ta: Turkom je bilo vse ležeče, da se njihova, v najnovejšem času sestavljena Sulej-manova vojska 50.000 mož (katera zdaj po osemdnevnih bojih prod Šibko ne bode močna uže morda ni 30.000) z j edini ali z Osmn-novo, ki tišči na desno rusko krilo, ali pa z Mehmct-Alijevo, ki stoji proti levemu krilu ruske glavne vojske, in sicer, da se zjedini prej, prodno Rusi novo vojno pomoči d o bo do z doma preko Rum unije. Osman in Mehmet-Ali sta nameravala potem na Trnovo udariti. Zavoljo tega turškega namena tudi Rusi nijso smoli mnogo vojske iz Trnovega v Šibko vreči, ker potem bi bilo to središče TTurkom izpostavljeno.
Ros je pa, da iz vsega tega gleda ven, žalibog, naglavni ruski greh, da so premalo vojske in premalo rezerve postavili na noge. Ko bi mogli zmagovitim, a utrujenim bratom zdaj zdatne pomoči poslati, raztepli bi Sulejmana grd6.
Iz Be Igra da ima „Pol. Corr." celo vr-Bto vojovitih poročil. V ponedeljek je bil pod predsedstvom kneza Milana ministersk svet, kjer se je sklenilo sodelovanje srbske vojske z Rusko v Ilulgariji. Ob enem so so imenovali različni poveljniki in sicer tako-lo: Polkovnik llorvatović dobil je glavno povelj-ništvo kora ob Timoku, raz-minister Nikolič javorskega kora, Alimpić drinskoga, Protić re-servnega v Šumadji, major Vlajkovič pa bode zapovedoval prostovoljcem. Deputacija bosen-skih vstašev pod vodstvom popa Karana v Bel« gradu obravnava z vojnim ministrom Gruičem zaradi narejenja srbskih prostovoljskih čet pod
srbskimi častniki in poslanje teh v bosenski vstaški tabor. VstaSi ob enem ponujajo Srbiji vrhovno poveljništvo črez-se. Polkovnik Horvatovie" je pozvan iz Njegotina, polkovnik Lešjanin iz Aleksinca in polkovnik (»reško vič iz Šabea v Itelgrad, da se udeleže vojnega sveta. Ministarski svet je sklenil, da začne zedinjenje vseh strank, da bodo vse v vojni sodelovale. Ako bo sjedinjenje vseh strank posreči, potem se bode sestavilo ministorstvo iz vseh strank. Iz ruskega glavnega stana je prišel knez Zešev ter se posvetuje s knezom, ministrom Ristirem in vojnim ministrom. Torej se vse kaže, da jo pripravljeno udariti. Denar je uže prej prišel. Osman-paša bode torej moral kmalu fronto zasukati. — Od avstrijske strani se srbskej akciji ne bode protistav-1 j nlo, ipak se tudi zdaj čuje, da Rusi no bodo šli skozi Srbijo. Vendar baje avstrijska vlada ne bodo dopustila, da bi se akcija raztegnila črez Bosno.
Nekaj o našem državnem narodno-gospodarstvu.
Letošnje zborovanje državnega zbora je najvažnejše v teku 10 letnega gospodarstva nemško-liberalno ali ustavoverne stranke; kajti naši nasprotniki ne morejo nič več prezirati narodnogospodarskega stanja, kar so do zdaj vedno delali. Pogled na to stanje pa jim kaže, kako slabo bo naši nasprotniki ravnali z narodnim in državnim premoženjem, on jim kaže resultat njihovega 10 letnega delovanja, a ta resultat je: splošno uboštvo.
V politiki vspeh kaže, ali bo posamezne naprave dobro ali ne. Ako državne institucije pospešujejo materijalni in duševni razvoj posameznih državljanov, jim je to v na j boljši dokaz, da so dobre. Naši nasprotniki so sicer tudi vedno odgovarjali na ugovore vedno pre-zirane slovanske večine, da bo končni vspeh njihovega delovanja pokazal, kdo da je hodil pravi pot, in velikokrat se je po ustavovernih nemških listih brnlo, da bode slovanska opozicija, videvši velikanske vspehe, nemškim liberalcem še hvalo vedela za njihov trud. A gospodje nemški ustavoverci so na vse to naenkrat pozabili, in nij jih slišati, da bi dejali: „ glej te resultate našega 10 letnega delovanja," — kajti teh resultatov se sami sramujejo.
Narodno gospodarski položaj naše države jo
popolno neiztrpljiv. Naša industrija je uničena, tisoč in tisoč pridnih delavcev je prisiljenih roke križem držati; naše železnice so tako zadolžene, da pri nekaterih redni dohodki niti interesov narejenih dolgov ne pokrivajo, njihov kredit in z njim tudi državni neprenehoma gine, obubožani državljani ne morejo plačevati vedno rastočih davkov, deficit pa M vendar neče izgubiti iz našega državnega proračuna ; a naši gospodje nemški ustavoverci vendar še nijso izgubili poguma, temuč vedno upajo, da se napake, katere so zakrivili, dajo popraviti ■ reformami in ponovitvijo kupčijskib pogodb. In v tem -zaupanji so v prvej sesiji letošnjega leta reformirali železnice; in bodo v sesiji, katera se ima pričeti početkom prihodnjega tedna, reformirali davke, sklepali o ponovitvi nagodbe z Ogersko in kupčijske pogodbe z Ogersko in Nemčijo.
No, tega upanja jim mi ne zavidamo, a pogledati hočemo, kaj in koliko smejo oni in žalibog tudi mi z njimi pričakovati od teh prenaredeb.
Početkom novo ćre „narodno-gospodar-skega napredka" bo naši nemški ustavoverci ugibali, katero upravno sistemo bi pri železnicah uvedli; ali naj bi to upravo država prevzela, ali naj bi se prepustila posameznim osobam, oziroma delničarskim društvom. V teoriji nikdo ne dvomi, da bo železnico, kakor tudi pošta in tolegraf, državni regal, t. j. pod-vzetja, katerih posamezni ne more prevzeti, ker presezajo večji del njegovo moč, in se, ko bi tudi tako ne bilo, z ozirom na občnost ne smejo prepuščati samovolji posameznih podvzetnikov; to so tudi naši nemški ustavoverci pripoznali, a mej mnozimi družim! ugovori so tudi dojali: mi ne moremo puščati tako važnih naprav v državnih rokah, saj je v obče znano, da bi njeni organi ne delali tako vestno in se ne bi trudili za njihov razvoj, kakor privatni; kajti ti vedo, da se lastni interesi do cela strinjajo z železniškimi, in tako se bodo trudili na vso moč, povzdigniti te zavode. Tako se je pri nas vpeljala tako zvana sistema privatnih železnic.
Kako pa naši nasprotniki dan donos mislijo o tej sistemi, nam je pokazala debata o reformi železnic. Milo se je storilo človeku pri srci, videčemu, kako so se pri tej debati kolovodje nemške ustavoverne stranke trkali na prsi, in s skesanim srcem, vsak po svoje klicali:   „pater peccavi",   grešili'smo. Jeden
voznosti po večini od matere, kakor menijo eni, da jo dobi sin od očeta, hčer od matere, kakor pravijo drugi, to so hipoteze, katere se vednostno no dajo podpreti in dokazati.
Da je podedovalnost dobila toliko veljavo ne le pri priprostom človeku, temuč tudi pri učenjaku naravoslovcu, krivo je protinaravno življenje roditeljev, razuzdanost v povžitku alkoholičnih pijač, nezuiernost v spolnem življenji, kužne bolezni itd. — posebno mogočen pa je vpliv nezmernosti v pijači. Pijanec ne razdira le zdravja in moči lastnega čutniškega stroja, temuč nanaša tudi bolezni svojej družini, sinovi pijanca bo slabotui topoglavci ali Bvojeglavni prenapeteži, hčere pa nervozno in histerične.
Veliko bolezni ima, bi rekel, svojo dobo v človeškem življenji, dobo, v katercj je organizem tej ali onej bolezni bolj disponiran in enako velja tudi o bolehavih čutnicah. Mož 8e bori mej 20tim in 40tim letom za zaslužek, stanovstvo, za ime in premoženje, prenesti
mora tačas največ neprijetnih vtisov vnanjesti in preživeti duševnih bojev, vedno mu preti nevarnost, da se mu skali ravnotežje mej dušo in telesom; žena ima prostati mej -lotim in 50tim letom klimakterični čas in velikokrat tudi udovski stan, v katerem se mora baviti s svetom več, nego jo njenoj naravi primerno; — obema spoloma je treba v tej dobi, katero znači posebna nagnenost k nervoznosti, tem bolj paziti, da jima čutnice ne začno bolehati.
Da se Človeka polasti nervoznost prej ali pozneje, da ga trpinči manj ali več, da so je ubrani ali pa le zajezi njen vpliv na najskrom-nojSo moro, jo tudi zelo odvisno od temperament a posameznika.
Za marsikatero nepremišljeno besedo, ali neopravičeno dejanje, obdolži človek svoj nesrečni temperament, in tudi oni, katerega trpinči nervoznost, si skuša utešiti nemirno dušo s tolažilom, da je k temu nag n on, da ima nervozni temporamont.   Kak je ta nervozni
temperament? Psihologi ga imenujejo bolj po učeno kolerično-molanholičnega, ali pa sangvi-nično-koleričnega. Ker jo z imeni malo povedano in razloženo, hočem človeka tacega temperamenta vpodobiti. Pri njem opazujemo čudne lastnosti: čestihlopnost in prevzotnost, napaki, katero nervoznega nagnenca lehko dotirate do blaznosti, dotirate v propad, iz katerega ga vso druge, naj plemenitejšo lastnosti duha le toško izvleči morejo; on jo v Bvojej ošabnosti enak gori, katera je tem bolj gola, pustošna in zapuščena, čem višja jo; — tak človek je Bebičnik in igrača lastnej brez-umnosti, on je zelo občutljiv, prenapeto samo« ljuben, kaže čudno zmes uljudnosti, prijaznosti, neusmiljenosti, sovraštva in osvotožoljno-sti. Angleški učenjak James Johnson imenuje to Čudno zmes: „Patlio-Proteus", kateri je postal „pandomičon", to je po celem svetu domač, kateri je napravil: „iz ženske spako, iz moža ptič-miša glede duha in srca," (»aua dem Weibe oin Zerrbild, aus dem Manne ei-
nema prav nič vetje pravice govoriti, kakor kak ljudsk shod. Čemu torej to smešno šonir jenjo in napenjanje, za katero se ne bode nihče zmenil?
Vnunlf divi
Ftttjrki „Golos" svari vse Slovane in prijatelje Rusov, naj čisto nič ne verjemo onim nemškim časnikom, ki iz Rusije o strankah, o poparjenji, o gnjilobi poročajo in o tem, da kdo hoče miru, zarot itd. To ie vse laž. „En sam duh veje po vsej Rusiji in ta je vojevit in bode tem bolj, če nas Ruse zadene še kaka nesreča v tej vojski. Misti-tikacije naših sovražnikov naj nobenega Slovana ne zmenijo.*
Ob enem rč Srbijo stopi tudi &9*Mkm v akcijo. V Ateno je odšel srbsk odposlanec. — Tudi angleški državnik Gladstono je grške trgovce pozval, naj pripomogo k vojski.
Za tMr.fkvtftw vojnega ministra jo imenovan generalni guverner iz Tripolisa, Mu -stafa-paša. Mahmud-Damat-paša, sultanov svak, je odstavljen.
Vntnvoskt generalni sveti so svoje sesije večjidel uže končali ali pa so jih zaradi pomanjkanja tvarine odgodili. Ker je nekaj teh zborov sklepalo proteste čisto političnega obsega, ne da bi po obstojočej postavi prefekt imel pravico to zabraniti, namerava vlada oblast prefektov pomnožiti. — Vojni minister je kaznoval lajtenanta Rucherona, ki se kot pisatelj zove St. Genest. z mesečnim zaporom, kar ga jo v svojih spisih napadal.
Dopisi.
M l4 0ro*k<ktfrt 'J8. avgusta. [Izviren dopis.] (Volitev državnega poslanca na Koroškem.) Ker je državni poslanec kmetijskih občin volilnega okraja Velikovec-1 Miberk-Dobcrljaves-Kaplja-Celovec Feldkirchen gosp. K. Stockert, državno poslanstvo odložil, razpisana je nova volitev na 10. septembra t. 1. Kakor se razvidi, sestavljen je le ta volilni okraj tako nenaravno, iz jedinoga uzroka, da bi se nam Slovencem pač ne posrečilo narodnog a svojega poslancu izvoliti si, kajti v političnem okraji Velikovec nomško-liberalui kandidat nikdar prodreti ne more. Pri prvotnoj sestavi volilnih okrajev jo bil okraj Velikovec - Pliberk- Doberl javes - Kaplja združen z lavantinskim volilnim okrajem, kar je čisto naravno, kajti užo lega obeh okrajev jasno priča za združenje teh obeh okrajev. A naši nemški ustavoverci vedoči, da v velikovškem okraji za njo no raste trava in bi se lehko prigodilo, da bi konservativni La-vautinci tudi za, od Slovencev postavljenega kandidata glasovali, da bi bil torej lehko Slovenec izvoljen,  zahtevali  so užo v od-
seku od stranke drugačne sestave volilnega okraja in ta jim je tudi takoj vstregla in po njih želji mesto lavantinskega okraja, vzela dva od nemško-psevdoliberalcov najbolje dresirana okraja Celovec Feldkirchen.
Tako so naši nemški ustavoverci pokazali, kako da imamo ravnopravnost tolmačiti si.
Kljubu tej za nas Slovence neugodnej sestavi volilnih okrajev pa je pri zndnjej vo-litvi naš narodni kandidat g. Andrej Ein-spieler dobil veliko število glasov, in ker so se od istega časa okoliščine jako izpreobrnile in so naši ustavoverci hoteli kandidirati zna-neca kričača Ilocka, nadejali smo so, da pri prihodnje j volitvi naš kandidat gotovo zmaga. A kaj so zgodi?
Ustavoverci videči, da ima. Ilock jako malo nado, izvoljen biti, popustili bo svojega odvetnika in po prisloviei „Noth bricht Eisen", postavili druzega kandidata v osobi predsednika kmetijske družbo, g. viteza" dr. Edlmanna. Z le-to kandidaturo pa nijso vsi ustavoverci zadovoljni in nekateri ao začeli agitirati za deželnega nadinženirja, velikonemca P u c h o r j a, kateri tudi sam okolo lazi, prosi in moledova glasov za-se. „Eo Einspielerja in Kdlmnnna ne!" kričijo le-ti agitatorji, prvi jo „črn", drugi premalo liberalen, in kar jo najhuše — osoben prijatelj II ob e n w arto v.
Vendar pa bodo — Če se bode videlo, da ne bi Šlo z našim Einspielerjem — gosp. dr. Edlmnnn izvoljen, kajti on jo skozi in skozi pošten mož, kateri bodo gotovo tudi nam Slovencem pravičen in tudi zaupanje kmetijskega ljudstva uživa. On je čisto neodvisen mož, kateri jo užo velikokrat jasno dokazal, da mu je blagostanje in sreča kmetijskega stanu na srci ležeča. Torej smemo tudi mi Slovenci, — nko z Kinspiolerjem no bi šlo, (kar pa naj bi so prej poskusilo. Ur) — s kandidaturo g. Edlmanna tem bolj zadovoljni biti, ker ga navdaja pravo avstrijsko čut je, katerega pri mnogih naših poslancih pogrešamo. „Klagonfurter Zeitung" alias „Lan-dosmutter", kakor jej tu pravimo, sicor tudi priporoča kandipaturo g. Edlmanna, a no gre jej čito iz srca, kajti v istem članku, v katerem g. Edlmanna priporoča, hvalisa dosedanjega poslanca g. Stockerta in pravi, da ga bode teško nadomestiti. A mi rečemo našej, od šknrij živečej nLandosmutteru, da dobimo v osobi gosp. dr. Edlmanna tisočkrat boljšega zastopnika, nego jo bil g. Stockert, kateri je
CTomaščuk) je imenoval sedanjo sistemo največjo narodno gospodarstveno zmoto našega stoletja; drugi (Schaupp) je dejal: .Gospoda! strašne mizerije, v katerej so dandenes vse naše železnice, nijso zakrivili slabi dohodki — posamezne imajo dohodkov dovolj, da lehko prosperirsjo — zakrivila jo je le brezvestnost upravnih odbornikov, kateri so vodili finančne operacije" (in tacih upravnih odbornikov, ver-waltung»riithe, sedi v državnem zboru 46, mej njimi glasoviti Giskra. Ur.); in celo sedanji malik ustavoverne stranke, slavnoznani dr. Herbst, si nij vedel več pomagati s bvojo dialektiko in je podpiral predloženo reformo Železnic b tem-le klasičnim argumentom: „Gospoda! jaz bom glasoval za reformo uže zarad tega, ker tako slabo, kakor do sedaj šlo, ne more na noben način več iti."
Ta argument jo vreden, da si ga zapiše vsak ustavoverec z zlatimi črkami v svoj političen katekizem, a tudi mi se ga hočemo dobro zapomniti, in če nam bodo ustavoverci še očitali, da smo politično nezreli in da imamo samo destruktivno elemente mej soboj, takrat jim bomo mi, opiraje se na to 1 lerbstovo izjavo, v oči povedali: pojdite vi z vašim liberalizmom in vašo inteligencijo rakom žvižgat, tako gospodariti, kakor znate vi, zna vsaka Sem a.
Politični razgled.
V Ljubljani 29. avgusta.
Prihodnji ponedeljek se r/fiiirui zopet snide. Oticijozni listi naštevajo, kaj ima vso opraviti, nagodbo, trgovinsko pogodbo z Italijo, Francosko, Nemško, reformo davkov itd.
(ieneral finih'nnrt/ je dobil, kakor „Nar. Novine" poročajo, od cesarja dvamese-čen odpust in bode šel na Tirolsko in zgornjo Italijo na okrevanje, -le li to pomenja morda tudi kaj političnega?
V adresnom odseku ffaitSitegf* zbora je še vedno prepiranje o končnej sestavi adrese na cesarja. Na predlog (Iroholskega je komisija vtaknila sledeči pristurek v adreso: „da ima rusko-turški boj namen, podjarmiti vse Slovane (!) v imenu panslavizma (!) da jo to za našo monarhijo opasno; da slovanska plemena v Avstrji nočejo popustiti svojih narodnih posebnostij; in zato bodo Poljaki radi šli v boj, ako jih cesar pokliče na pomoč proti žugajočim nevarnostim.u — Poljake smo užo večkrat opisali; sklopanje nema nič večjega pomena, kakor resolucije kakega mngjarskega nieetinga, in zbor v iztočnem vprašanji tudi
t---■
nen Zvvitter in ltezug auf Geist und llerz,") '— kateri oddalji telesno konstitucijo vedno bolj od naravnosti, kazi in pači temperament.
Temperament pa določujejo s tras ti, ono so tako rekoč pravi zapopadek tega, kar mi značimo z besedo „temperament" ; torej pre-vdarimo, kako in kedaj strasti prouzročujejo in določujejo nervoznost.
Odkodi izvirajo strasti v človeku, uli so razdeljene po raznih organih telesa? Ne, — one izhajajo iz središča Butalskega stroja, iz inožgan, one izvirajo iz rezultante življenja in delovanja vseh organov.
Huzločujemo plemenite in zlobno strasti, vpliv njihov na dušo po tej razdelitvi razviden je užo iz imena.
Vplivna moč strasti na dušo in telo človeško menjava se po starosti, ona je različna pri možu in pri ženi. Mož išče vedno u z roko v za svoja čutila in strasti; on so bori, da jih podvrže prevladauju razuma; — žeua pa
se giblje v ekstremih, ona ljubi ideal, njo prevladajo srce in čutila, katera se pa morajo pri možu boriti z razumom, in v tej borbi izgubijo uže nekaj svojo škodljivosti.
Znano je, da vplivajo strasti na posebne organe, n. pr. veselje na srce, jeza na jetra, strah na čreva, vplivajo tudi na telesno dobro počutje Človeka, kar se posebno dobro opazuje pri bolnikih. Ako utešiš bolniku nemirno dušo, ako mu zabraniš skrb, strah, žalost, jezo, podal si mu najboljše zdravilo, izkazal mu boš veliko dobroto. Znana mi je deklica, katera je trpela hudo bolečine zarad vnetja kostne kožice na prstu, katerej pa je bilo veselje, da je došel mlad gospod, o katerem jo upala in želela, da bi jo ljubil, najboljše zdravilo ; dekle nij hotelo o bolečinah potem nič več govoriti. Enak ugoden vpliv ljubezni opazoval sem pri nekej drugej dami, katera je bila zdrava ali bolna, kakor se je obnašal njen ženin; j zdravje je kipelo iz nje, ako je bil prijazen;
bila je nervozna, ako jo bil hladen in rosen. O nekem Angležu pripovedujejo, da je, ko je snubil deklico, v katero je bil neizmerno zaljubljen in dobil korbico, padel v omedlovico, otrpnel in nekaj časa trpel krčevite bolečine.
Razvidi so iz navedenih izgledov, kateri so ponavljajo v drugej obliki vsak dan, mogočni vpliv ljubezni, to plemenite strasti, na človeško dušo in čutnice. Zaljubljenec, ako ne najde ljubezni, postane nervozen, vsaj za nekoliko časa, ako pa jo uže bil, razvije se lehko iz nervoznosti melanholija, katera jo terjala užo mnogokrat žrtve z nesrečnim in žalostnim koncem v blaznosti ali sumoumoru.
Enako velja tudi od drugih človeških strasti, katere rodijo nervoznost, ako so zanemarja prava, higijenična izroja, ako se du£ ševno moći razvijajo malo in enostransko, ako so goji domišljija iu so premalo pazi na ravnotežje omike razuma iu srca.
(Daljo prih.)
samo železničar!], a za blagor ljudstva čisto nič storil nij. .Landesmutter"! ali nij to res?
Izpotl < Viju 27. avgusta. [Izv. dopis.] (f J o s. Premru.) Mož, nekdanji ravnatelj celjske gimnazije, je šel počivat in dolžnost jednega njegovih vzgojencev je, da mu položi iz domovine njegove par besedij na grob v tujem. Storim to v kratkem. Dober starina je bil naš „Jogurta", (tako smo ga dijaci po svoje nazivali) in nij ga učitelja na Slovenskem, ki bi toliko poštenih navdušenih slovenskih domoljubov storil, nego ta ravnatelj. — Prijatelji, majete z glavami!  Je res.
— Mož je bil iskren prijatelj učeče se mladeži, in kakor nij imel vsega v ozbilju, pomagal je rad gmotno s kako suknjo uli čem uže, in če drugače ne, s priporočanjem pri drugih ljudeh. Bil je velik prijatelj petja, in če smo v nedeljo v cerkvi dobro peli, gotovo nij v latinskej uri v ponedeljek sitnostij uganjal, in če so mu celjske gospe in dekleta pravile, da so dijaci kje in tudi po noči dobro peli, potem se mu je veselja razjasnilo oko. Star učitelj, dostikrat je menda izrekel: „quem dii odere, paedagogum fecere", in par sitnostij je imel, pisec tega jih je dosti skusil; bil sem ? tem oziru njegov ljubljenec, pa pozabil sem jih, saj mi je mož odhajajočemu iz gimnazije rekel, da me je le zbog tega bolj trdo držal, ker me je — rad imel; mojo sangvinično ali kolerično krv je hotel malo ugnati, ali da drugo gori povedano opravičim, mož nij bil v srcu neprijatelj slovenskega gibanja. Če se ne motim, šolal se je z našim Koseškim, vsaj dobro znana sta bila. Reminiscence njegove iz mlajših let peljale so ga v dobo, ko je on bil mej onimi, ki so začeli slovensko ledino orati. Ponosom nam je včasih to pritrjeval. Potem seveda, kot uradnik s familijo, ter nemško ženo se je ohladil, ali tudi pod Giskra-IIerbstovim ministerstvom nij pozabil, da nij lepo, ako se ideali slovenskega mladeniča teptajo. Godrnjal je včasih nad surko, godrnjal nad Jenkovo molitvijo, rusko himno ali drugo kako bolj burno slovansko pesnijo, moral je to storiti kot star uradnik, kojemu je naše veselo mladeniško domoljubno postopanje malo prestrašno bilo, ali pustili smo ga godrnjati, in če je zahteval, da se naj v cerkvi tudi nemški poje, napravili smo slovenski pevci „strike" in mož se je udal, in če nas je hotel na šuntanje nemških učiteljev
— zagrizencev, kakor uže pod kljuko dejati, prosili smo njegovega prijatelja, laškega dekana, da ga naj pomiri, in nevihta na ravna-teljevem licu se je razpodila. Kar nebi Brnelo biti, imeli smo v tem času razven gimnazijskih pevskih ur svoje ure v privatnej hiši; mož je za nje vedel, sicer včasih godrnjal, godrnjal tudi, če smo v Laškem, ali Vojniku, ali Mozirjih igrali, peli, ali na taborje se zastavami hodili, ali celjsko čitalnico kar le v najem vzeli, pa vedeli smo, da je to godrnjanje le oneijalno, kakor se vsaj »uradniku" nasproti slovenskemu izjavljenju dijaštva „pri-stuje", in hodili smo svoj pot. Zaprt radi ta-cega nehanja nobeden nij bil, razven mene, kojega so ljubeznjivi tržani mojega rojstvenega kraja prav ljubeznjivo tožili oiicijalno po občinskem zastopu, da ljudstvo proti „Nemcem"
Šuntam; ali še teh G ur karcerja mi je mož s tem olajšal, da me je prav prijazno obiskal v ječi, ter pri slovesu od gimnazije na mojo trditev, daje „lehrkorper" s tem, da je mene obsodil aa šest ur, storil „justizinord", mi, kakor da
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
bi mu ta spomin ne bil všeč, dejal: „prijatelj mladi, pustimo to." Rekel sem, godrnjal je stari mož, ki našega mladega vročega navdušenja za domovino nij več razumel, ali razumeti hotel, ali over nam nij stavil, storil je, kakor da ne bi ničesar videl. To je storilo, da je celjska gimnazija bila najboljša šola domovinske ljubezni.
Iz Podgorju v lat" 2(i- &vg. [Izv. dop. I Da je politični zrak nekako nenavaden, izpoznali smo tudi mi, ker dolinski županje svojemu občinskemu svetovalcu v Podgorji ustno naročil, da naj vsi rezervisti pripravljeni bodo, vsako uro po pozivu k svojim polkom odriniti, in da nobeden se ne sme črez 24 ur od svoje občine ločiti, da bi se ne pri županiji poprej oglasil.
Ali še marsikaj je v Istri j i! Nemarno cest, da bi človek smel po njih iti, peljati pa še manj, če nočemo v nevarnost priti, da se nam drobovina popolnem premeša. Davkovih priklad za ceste pa imamo t. j. po G4°/0. Ker uže od cest govorim, lehko si je misliti, kakova je vas, v katero taka cesta pelja. Kdor I s trije nij videl, Bi ne more misliti, da je vse tako nesnažno. Človek in živina bivata skupaj, skoraj da iz enega lonca jesta. Kopat se pa gresta obadva v eno lužo sredi vasi. Če se mimo gre, se ne ve, ali bi si usta in nos zamašil, ali pa nazaj bežal. Podgorjani pa še svoje perilo ondi perejo. Kako zalo mora biti, se razume. Rilo bi čas, da bi vsaj oblasti nekaj več pazile na take, zdravju škodljive luže, in da bi se tudi le enkrat kakov zdravnik prikazal, da sam izpozna in previdi, kaki čudeži se tukaj godijo.
Južna železnica je sklenila, da z istimi služabniki, kateri bodo v času zgotovljenja vojske ali za vojsko k vojakom poklicani, po doslužbenih pravilih tako le ravnati hoče: I. Sluge v dnevni plači stopijo iz železniške službe v istem dnevi, v katerem bodo k vojakom odšli. 2. Stalni sluga z dekretom dobi na nedoločeni čas odpust in stopi zopet v železniško službo, če vojak zdrav in čvrst nazaj pride in če železniški zdravnik to potrdi. 3. Stalni sluga z dekretom dobiva v času odpusta to le plačo (Sustentation) I. Vojaki dobijo : a) če so oženjeni, polovico mesečne službene in lokalne priklade, b) neoženjeni in udovci brez otrok le tretji del mesečne sluz be.
4. Častniki oženjeni z deco tretji del mesečne službe in lokalne priklade, če pa njih vojaška plača nij večja, kakor polovica mesečne službe in lokalne priklade, dobivajo omenjeno plačo. Neoženjeni in udovci brez otrok dobivajo pri odhodu k vojakom plačo za en mesec z lokalno priklado vred. Pomočni uradniki dalje, aspirantje in dijurnisti, če so oženjeni ali neoženjeni, če vojak ali gažist, dobi pri odhodu za čas enega meseca svojo dnevno plačo kod odpravo izplačano, in to le takrat, če so uže najmenj eno leto železniško službo opravljali. 5. Vojaki smejo svoje sorodnike pooblastiti za prejembo teh par kebrov, ki se pravi „sustentation.- 6. Pri vojakih do-prinešen čas ne bode se došteval k času železniške službe in se tudi od susteutacij v do-službeno zalogo ne vplačuje. Mej dopustom se vplačnine iz doslužbene zaloge (Pensions-fond) ne vračajo.
Mej dopustom nema nobeden pravice do penzije in 3°/(>ni prikladi se ne vplačujejo. Od vojakov odpuščen in od železniškega zdravnika za jakega spoznan železničar bo zopet v službo sprejet, prvi čas železniške službe mu
bode vrajtan, vojni službeni čas pa ne bode
prištevam
Ne za jakega spoznan železničar nema nobene pravice do penzije, samo vplačane pr i-klade dobi povrnene; za v vojni umrlim železničarjem podeduje njegova rodovina vso v doslužbeno zalogo vplačano priklado. Če se pomisli, da je pri vseh avstro-ogerskib železnicah blizo 15.000 uradnikov in 20 krat več slug, 300.000, skupaj torej 315.000 služabnikov, od katerih je najmanj 24°/0 vojakov, se lehko previdi, da bode 78.750 vojakov mnogo rodo vin brez hranitelja, katerih očetje v vojski padejo, ali pa ranjeni brez službe ostanejo. Za to delo ne bode takim vojni čas nič zaračunjen, še nagnan morebiti, če tudi v nesrečnem boji ob roko ali nogo pride. Tu ima vsak c. kr. uradnik ali sluga bolje, njemu bodo vojna leta dvojno šteta, in če bode ranjen in se zopet zaceli, pred vsemi drugimi spoštovan. Železničar, ki svoje življenje skrbi-polno  drugim v prid krajša, ima slabše . . .
Domače stvari.
— (Svarjenje!) Poroča se nam od tod: Predvčerajnem ponedeljek po noči proti desetem je šel nek mož se svojo ženo proti Viču. Pri Bobničku ga srečajo trije husarji, ga pretepo in vržejo v graben, ženo pa vzamejo k sebi in jo tako oskrunijo, da je komaj šla. Moža bo v nezavesti našli v grabnu, peljali ga v bolnico in tam je črez nekaj ur k zavesti prišel. Pa vendar je tako polomljen, da komaj nekatere razumljive besede govori.
— (Konj ustavljen.) Iz Podgorja v Istri se nam piše 20. t. m.: Zopet je c. kr. colnija tukaj enega konja prijela zaradi prepovedi izvaže konj. Posestnik, gospod Burger, mornarsk častnik iz Pulja je 5 dni čakal poprej, ko mu je bilo od c. k. finančnega mi-nisterstva dovoljeno, konja si domov odpeljati. Ta mladi gospod mislil si je, da dobo takoj konja, ker je vojak —, ali — dozdaj še morska vojska nema konjikov, — to je še le zdaj izpoznal.
Dunajska borza 29. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	. «3	gld.	85	kr.
Enotni dri. dolg v srebru		fl	75	
		n	60	
		n	60	
Akcije narodnu banke .   . .	. »30	n	_	
		n	_	
			75	
C. ar. cekini......		n	69»/,	
	t>		71 V,	
			70	
Državne marke.....		n	»5	T*
Hiša št. 13
v
Šlr o f 3 ©5" X_i o^zi,
v Bredi mesta, prodaja se iz proste roke. — Natančneje poroča gospod Ot»,i>vijel 1'cčuilc. trgovec v Kranj i. {230—1)
Štev. 12050.
Prošnja
za mile darove za vas Kompolje.
Po ukazu vis. c. k. deželnega predsed-ništva od 2G. t. m. št. 2034 se bodo za 58 rodbin iz vasi Kompolje, katerim je požar vse vpepelil, tukaj mili darovi sprejemali, po čas-nikuh potrdili iu svojemu namenu oddali.
Mestni magistrat t Ljubljani,
27. avgusta 1877.
Župan: JLascliaii m. p.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne.w