263997
naša
skupnost
LETNIK VII.	^	JUNIJ 1981	ŠTEVILKA 6
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
E
»A»

Borci in mladina po skupni poti revolucije
Dan borca praznujemo ob 40-letnid, ko je bila dana najusodnejša odločitev naše partije in tovariša Tita za vsesplošen oborožen odpor proti kletim sovražnikom naše domovine vseh barv, za dokončno osvoboditev jugoslovanskih narodov in narodnosti. Letos ga že drugič praznujemo brez ljubljenega tovariša Tita, z bolečino v sredi. Izgubili smo človeka, ki smo mu neomajno zaupali, kot je on zaupal nam. Skupaj smo premagovali vse težave.
Tudi danes, ob letošnjem praznovanju, borci NOV skupaj z našimi delovnimi ljudmi ostajamo zvesti ciljem naše revolucije, požrtvovalnosti in nesebičnosti ter pripravljenosti tudi na največje žrtve.
Titova Jugoslavija trdna med narodnoosvobodilnim bojem, v povojnem, predvsem pa v sedanjem času, ostaja zvesta svojemu delavskemu razredu in bo kljubovala proti vsem najrazličnejšim pritiskom notranjega in zunanjega sovražnika, ki se pojavlja v obliki sovražnega nacionalizma, etatizma, birokratizma in politične emigracije. Cas je taksen, da mora vsakdo čvrsto stati
na braniku naše socialistične domovine in čuvati dediščino, ki smo jo zgradili med našo revolucijo in po vojnem času.
Borci smo del vseh najih naprednih sit in se bomo tudi vnaprej skupaj z vso našo mlado generacijo v prvih vrstah borili za nadaljnji oružbem napredek, za resnične človeške odnose med ljudmi in za socialno pravičnost. Čuvali bomo dragocene pridobitve naše socialistične revolucije.
SLAVKO MEDVED

Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej pa borcem NOV iskreno čestitamo ob dnevu borca
Skupščina občine, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti občine Grosuplje M uredništvo .Naše skupnosti"
N
uuiumMs’
UREDNIKOVO
PERO
h gospodarstva
.... ............jjjKjjj
Storili prvi korak
Pred vami je junijska številka Naše skupnosti in z njo tudi poizkus vključevanja delegatske priloge v osrednje občinsko glasilo. Odločitev, da objavljamo skupščinsko gradivo, smo sprejeli na skupnem sestanku izdajateljskega sveta in uredniškega odbora.
Osnovni namen delegatske priloge, ki naj bi se v bodoče imenovala Delegatski obveščevalec, je, da bo z gradivom in delovanjem skupščine in njenih zborov seznanjen širši krog občanov. To pomeni, da bodo seznanjeni z delovanjem skupščine, njenimi odločitvami in napori, poleg delegatov, tudi drugi. Vsekakor pomeni priloga pomemben korak pri krepitvi delegatskega delovanja in odločanja.
Dosedanja oblika posredovanja skupščinskega gradiva je bila sicer ustrezna, vendar jo je zaradi širine delegatskega odločanja čas preraste). Seveda je zastavljena naloga, da objavimo celotno gradivo, dokaj zahtevna. Gradiva skupščin in obrazložitve bodo morale biti pripravljene precej prej, kot doslej. Toda tako bo o programu dela skupščin in njenih zborov možno več in bolje razpravljati.
2e se odpirajo novi problemi. Predvsem bomo morali najti ustreznejšo obliko razpošiljanja glasila. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da kljub visoki nakladi, izvodi Naše skupnosti ne prihajajo v vse sredine, da včasih ostajajo na policah trgovin, v predalih, da posamezniki prejemajo po več enakih izvodov in podobno. To pa ni naš namen. Želimo, da Naša skupnost postane naša in pride kot mesečnik v sleherno gospodinjstvo.
In še to: v zadnji številki smo vse bralce povabili k dopisovanju. Vsi, ki želite dopisovati, pošljite svoje prispevke uredniškemu odboru najkasneje do 5. v mesecu. V teh dneh namreč zaključujemo redakcijo tekoče številke. Pa še to: 7. in 8. števila Naše skupnosti bo skupna in bo izšla predvidoma v začetku avgusta. Dopustniški meseci so vzrok za tako odločitev.
Glavni urednik
• DO BLACK & DECKER JUGOSLAVIJA
Novi pogoji gospodarjenja
Vrednost izvoza, in izvoza na zaposlenega po letih.
/ __ Ben desno
900 000 800000 700 000 600-000 500-000 400-000 300000 200000 100-000
S
£
a
o
M
-6000
-	5000
-	4000
-	3000
-	2000 -4 000 - 0
Leto
Delovna organizacija Black & Decker Jugoslavija je bila ustanovljena leta 1974 kot „joint venture“,to je podjetje, ki sta ga skupaj ustanovila in financirala Tehno-Impex Iz Ljubljane in Black Ot Decker Mfg. Co. iz Towsona v ZDA.
Program podjetja je, kot je to napisano v naslovu, proizvodnja in montaža električnih ročnih orodij ter priključkov in pribora. Na ta način je naše podjetje prispevalo in-še prispeva pomemben delež pri preskrbi jugoslovanskega trga s temi, za delo doma in v industriji, tako pomembnimi izdelki.
Najbrž ni treba omenjati posebej, da gre za razne vrtalnike, brusilnike, kotne brusilke in druge stroje; nadalje za vrsto priključkov kat je žaga, brusilnik, stružnica in tako naprej; za razne delovne mize in za vrsto drobnih izdelkov^ tvakoimeno-vanega pribora, kot so žične krtače, diski in drugo, kar je nujno potrebno dopolnilo motornim enotam. Zlasti priključki in pribor predstavljajo bistvo našega izvoznega programa, s katerim oskrbujemo vse druge Black & Decker-jeve tovarne v Evropi.	a
Black Ot Decker Jugoslavija je sicer podjetje, ki so ga ustanovili z namenom, da deluje na jugoslovanskem trgu, vendar je že to po svoji organizacijski naravi v znatni meri nujno naravnano v izvoz. Komaj sedem let staro podjetje se lahko pohvali z močno dinamiko rasti poslovanja in tako smo lani dosegli približno 170 milijonov din prihodka ali okrog 1,2 milijona din na zaposlenega. Pri tem smo dobro tretjino realizirali z izvozom. Zal visoka inflacija povzroča, da je dinar kaj negotovo merilo uspeha. Zato je bolje, ce ilustriramo rast podjetja z ustvarjenim izvozom v valuti države, v katero največ izvažamo, to je v funt-šterlingih. Te razmere podajamo na sliki 1.	„
Slika nedvomno kaze zavidljive rezultate ne samo zaradi absolutne vsote denarja, pač pa, ker je ustrezno rastla tudi produktivnost in ker predvidevamo se uspešnejšo rast v letošnjem letu.
Kakor smo veseli teh uspehov, pa moramo vendarle ugotoviti, da sedanji položaj gotovo m rožnat. Zaradi pomanjkanja dela bomo letos le težko uresničili predvideni načrt; gospodarska recesija na zapadu in
dodatno k temu še domače težave pa vplivajo tudi na dosežene rezultate in ne le na volumen dela. Nedvomno nismo edini, ki zmanjšujemo cene v izvozu zato, da ostajamo konkurenčni in s tem prisotni na trgu; na drugi strani pa vsakodnevno doživljamo močne podražitve, katere sicer vsi obsojamo, ne najdemo pa ustreznega ukrepa, s katerim bi le-te uspešno zavrti. Tako smo prišli v položaj, da izredno , Luk« držimo korak z Nemci, ki plačujejo avtomatsko jeklo po ca. 22,SO din/kg, medtem ko je naša cena skoraj se enkrat večja. Cena plastike v Angliji je okrog 50,00
dln/kj^ naše^cene pa se gibljejo med
nas za skoraj 20 $E> dražji kot na zahodu. Cena aluminija je padla na zapadu od 2.180 na 1.46$ $ / tono v zadnjem letu dni; mi pa smo morali pravkar podpisati sporazum za povišanje cen aluminijastih odlitkov za novih dobrih 7 %. Skratka vrsta povišanj cen reprodukcijskega materiala, ki jih je uradna statistika izrazila s suho ugotovitvijo, da so cene v obdobju od lanskega do letošnjega januarja narasle za 64 %. Takega dviga cen ne poznajo na zahodu in tudi pri nas ga nismo vse do nedavnega. Vendar bistvo problema ni v tem. Bistveno je, da smo lahko povečali naše cene vse do marca '81 za skromnih 15 % v zadnjih dveh letih. ..Stabilizacijska bremena", če to lahko tako imenujemo, torej gotovo niso, ali vsaj niso bila, enakomerno porazdeUena.
Kljub vsem navedenim in drugim težavam ni, da bi človek obupal; navsezadnje tudi slabi časi ne morejo trajati večno in na srečo nismo navajeni, da bi pričakovali boljše čase sede. Seveda bo treba preusmerjati proizvodnjo in biti agresivnejši na trgu ter iskati nove možnostiv kar pa gotovo ni zastonj. Razni neživljenjski in nepremišljeni ukrepi o omejenih Stroških, ki so veljali še v prvem tromesečju, gotovo ne pospešujejo ustrezna ukrepanja. Vendarle pa se je treba odločiti za akcijo, ki edina lahko izboljša položaj. Upajmo, da nam bo naše delo in omlljenje gospodarske krize na zahodu vendarle omogočilo, da kmalu ponovpo zaposlimo vse naše kapacitete, in da bomo v prihodnjih letih lahko realizirali načrt o razširitvi tovarne. Po tem načrtu naj bi povečali sedanji obseg dela za dvain-polkrat.
Stane Jurca
• ..MOTVOZ IN PLATNO44
Nova proizvodna hala
V	juniju bo končana gradnja proizvodne hale s koristno površino 1.150 m2 m 250 m2 nadstrešnice. Gradnja se je pričela septembra 1980. Izvajalec Agroobnova Ljubljana je izvrševal gradbena dela po dogovorjenih cenah brez podražitev. Končna cena objekta bo okoli 11,4 milijona din in je pokrita z lastnimi sredstvi.
V	hali bo tkalnica s sodobnimi japonskimi stroji. S tem bodo zboljšani pogoji dela in omogočena ukinitev nočnega dela v obstoječi tkalnici okroglih strojev. Izdelki bodo večinoma namenjeni izvozu na konvertibilna tržišča. Dobava opreme pa žal kasni zaradi znanih težav s pridobivanjem uvoznih soglasij in zagotavljanjem deviznih sredstev.
ALOJZ DREMELJ, NAŠ DELEGAT NA 3. KONGRESU SAMO-UPRAVLJALCEV
»Več znati to je
moj cilj!«
Zatopljenega v delo smo v IMOS SGP Grosuplje, TOZD Kovinsko lesni obrati s fotoaparatom zmotili Alojza Dremlja, strojnega delovodjo. Potem pa smo mu „ukradli“ nekaj dragocenega časa za kratek pomenek. Alojz Dremelj je namreč delegat, ki se bo kot predstavnik gradbene dejavnosti udeležil III. kongresa samo-upravljalcev v Beogradu.
Alojz je prišel v SGP Grosuplje leta 1966 kot učenec ključavničarskega poklica. Kmalu po izučitvi pa se je vpisal in uspešno končal tudi delovodsko strojno tehniško šolo.
Zanimalo me je, zakaj se je odločil za ta korak.
Ob tem vprašanju ne premišljuje, ampak zbrano pove:
.Prepričan sem, da je delavcev, ki so takorekoč nosilci proizvodnje, 8e vedno premalo, da pa je takšno delo za njen nemoten potek zelo pomembno. Zdaj delam kot skupino vodja, ob tem pa še vedno razmišljam, da bi nadaljeval šolanje. Več znati - to je moj cilj.
29-letni AlojzDremeljje že drugi mandat delegat DS TOZD KLO, v slednjem pa tudi njegov predsednik.
- Kako se zavedate svojih delegatskih dolžnosti in kako izpolnjujete svoje ob veznosti predsednika ?
..Svojih dolžnosti se dobro zavedam, saj sem predstavnik delavcev, ti pa morajo preko mene in osta-' lih delegatov izražati svoja stališča in želje, pa tudi zvedeti, biti informirani o vseh naših odločitvah. Kot predsednik pa ugotavljam, da so gradiva še vedno preveč obsežna, pa tudi vse preveč strokovna, zato so večini delavcev nerazumljiva. Precej ur mi „ predsednik o vanje" vzame v prostem času, ne gre pa tega zanemariti tudi med delovnim časom, saj je treba s sodelavci stalno kon-taktirati. Morda je v neki meri problem v tem, da smo plačani po delu — delamo namreč po normi — ta pa se-
—
4
veda moje funkcije predsednika ne vključuje.** Malce se zamisli, potem pa pristavi, da je pač treba nekaj tudi žrtvovati.
Ste seznanjeni, zakaj so izbrali vas za delegata III. kongresa samoupravljalcev?
Alojz Dremelj je skromen. Skomigne z rameni:
,311 sem zelo presenečen. Kajti to, da se zanimam za samoupravo, da sem funkcijo predsednika DS sprejel z vso resnostjo, je moja državljanska dolžnost. Vendar pa je to, da so me izbrali za delegata kongresa, kjer bom zastopal panogo gradbeništva, delavcev v gradbeništvu, zame veliko priznanje. Obenem pa je to tudi priznanje temeljni organi zadji.“
' V pogovoru potem pripoveduje, da je tudi to nalogo sprejel, zavedajoč se dolžnosti, ki izhajajo iz tega.
..Zvesto in natančno spremljam vse informacije,
Id jih s tega področja prinaša tisk. Dobil sem tudi zbir re- • feratov, ki jih bodo imeli udeleženci. Tako zdaj svoj prosti čas, spet ga ukradem gradnji hiše, žrtvujem oziroma posvetim pripravam na kongres. Sicer pa bo to le izmenjava izkušenj posameznih organizacij združenega dela - udeleženk kongresa, zato naj bi še utrdil samoupravljanje! “
Da bi mu bili trije junijski dnevi, ki jih bo preživel med dvatisoč udeleženci na III. kongresu samoupravljalcev v Beogradu kar najbolj delovno uspešni, sem mu zaželela - seveda brez tistega običajnega ..nasvidenje .
Alenka Adamič
Odprt
»CENTER OSKRBE« Dobrepolje
V	prisotnosti nekaj predstavnikov občine, KS, delovnih organizacij in občanov je bil v torek, 26. maja odprt novozgrajeni oslabo-valni center, katerega prodajna površina znaša 840 m2 ter predstavlja po površini in vrednosti doslej največji objekt v DO Tabor Grosuplje. Vrednost objekta znaša 15,5 milionov dinarjev in je zelo lepo opremljen.
V	Centru, katerega izgradnja je trajala nekaj več kot eno leto, gradilo pa ga je SGP Grosuplje, TOZD Ingrad Vrhnika, je:
-	samopostrežna živilska trgovina z mesnico, oddelek tekstila in
obutve, oddelek pohištva in tehničnega blaga.
Z izgradnjo Oskrbovalnega centra v Dobrepolju so tamkajšnji občani dobili sodoben trgovski obrat, ki je kar 3,5-krat večji od dosedanjega, in omogoča znatno večjo ponudbo blaga tako po obsegu, kot izbiri. Center lahko po izbiri in obsegu štejemo za manjšo blagovnico.
Z izgradnjo Centra oskrbe v Dobrepolju je DO Tabor Grosuplje izpolnila eno svojih obveznosti iz srednjeročnega plana, 1976-80 sovpada pa tudi z jubilejno 30-letnico ustanovitve DO TABOR.
Janko Petek
Nove prispevne stopnje za II. polletje 1981
Zaradi neenakomernega naraščanja osebnih dohodkov v letu 1980 je prišlo že po izračunu stopenj, ki veljajo za plačevanje prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti, v letu 1981 do izrazitejšega povečanja realizacije mase bruto osebnih dohodkov, kar ima za posledico tudi večjo maso v letu 1981. Zaradi tega je bilo potrebno ponovno oceniti planirano maso in uskladiti planiran dotok sredstev samoupravnim interesnim skupnostim. Izračuni kažejo, da bo potrebno zmanjšati prispevne stopnje za II. polletje 1981.
Predvidoma bo v globalu zmanjšana prispevna stopnja za 1,21 % in sicer samo za prispevke občinskim interesnim skupnostim, kolikšno bo to zmanjšanje za republiške interesne skupnosti pa še ni znano.
S 1. 7. 1981 bodo za posamezne interesne skupnosti predvidoma veljale naslednje prispevne stopnji:
-	občinska skupnost otroškega varstva
-	prispevna stopnja po domicilu	0,93	%
-	prispevna stopnja po delovnem mestu	1,44 %
-	občinska izobraževalna skupnost:	5,97	%
-	občinska kulturna skupnost	0,45	%
-	telesnokultuma skupnost	0,26	%
-	skupnost socialnega skrbstva	0,71	%
-	skupnost zdravstvenega varstva
-	prispevna stopnia iz BOD	1,48 %
-	prispevna stopnja iz dohodka	10,13%
-	skupnost za zaposlovanje	0,23 %
-	občinska razidcovalna skupnost	0,03 %
„	prispevnih stopenj (iz BOD, iz dohodka po osnovi
BOD, iz dohodka po osnovi dohodka) kaže nekoliko manjšo obremenitev gospodarstva, vendar pa v celoti še ni znano dejansko zni-žanje prispevnih stopenj glede na to, da ne razpolagamo s podatki, kako se bodo nri ponovni ocenitvi gibanja mase bruto osebnih dohodkov ravnale republiške samoupravne Interesne skupnosti oziroma kakšno bo zmanjšanje stopenj v teh skupnostih.
• OTVORITEV ZVEZNE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Suha krajina 81
pesem, tokrat v novo urejenemu naselju v Žužemberku.
Akcijo je v prisotnosti brigadirjev, številnih gostov ter domačinov odpri predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek, ki je ponovno poudaril pomen mladinskih delovnih akcij, obenem pa vsem brigadirjem zaželel veliko delovnih uspehov ter dobro počutje v novozgrajenem naselju.
V okviru zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina bodo brigadirji predvidoma opravili precej del tudi na področju naše
občine	JOŽE NOVAK
• MDB JOŽE KOVAČIČ
Na zvezno MDA »Kozjansko 81«
Za republiškima mladinskima delovnima akcijama Brkini 76, in Slovenske gorice 77 ter zveznimi akcijami Posočje 78, Partizanski put 79 in Popova Sapica 80 odhaja letos MDB Jože Kovačič na zvezno mladinsko delovno
delovne akcije morale biti dovoli, da bi tudi letos ne bilo težav pred in ob odhodu brigade na Kozjansko. Kaže pa, da se letos zanašamo predvsem na
(propagandno-obveščevalne) pa sta center za mladinske delovne akcije in center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS kar pozabila. Tako smo šele s pomočjo dopisov, ki so jih OK ZSMS, OK SZDL, OK ZSS in občinska izobraževalna skupnost pošiljale vsaka v svojo sredino, sredi junija ,,našli' še nekaj mladincev. Tako bo 5. julija brigada vendarle odšla na Kozjansko^ v
_uha Krajina 81,________________________ ,	. , _
fCTenti za posamezna področja interesnih dejavnosti, med katerimi je precej takih, ki jun bo akcija Kozjansko 81 brigadirski krst, pa so se na teh področjih dela že izkazali v svojih osnovnih organizacijah ZSMS.
Konec dober, vse dobro ... le da ti dobri konci prav lahko zavedajo, ker so kot nalašč voda na mlin naše lagodnosti.	MBTKA MENCIN
• ZBIRALNA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA
21 »000 kg oblačil_jn_ohutye__
Letošnja akcija zbiranja oblačil in obutve je potekala po vsej Sloveniji 28. maja od 17. do 19. ure.
V	naši občini sta se v to akcijo vključila krajevna odbora Rdečega križa Grosuplje in Šmarje.
V	akciji Je sodelovalo 25 učencev iz osnovne šole „Louis Adamič" in 15 odraslih članov Rdečega križa. Zbrali so okrog 2.100 kilogramov rabljenih oblačil in obutev. Ta oblačila in obutev bomo razdelili socialno ogroženim družinam v občini.
Ker se oblačil iz leta v leto zbere več, mi pa nimamo toliko socialnih potreb v občini, bomo v naslednjem letu oblačila odstopili republiškemu odboru Rdečega križa Slovenije za depo elementarnih nesreč.
Občinski odbor Rdečega križa Grosuplje se vsem darovalcem oblačil in obutev, ter vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri akciji zbiranja oblačil in obutev prav lepo zahvaljuje.
Priznanja OK ZSMS
OB DNEVU MLADOSTI SO PREJELI PRIZNA- ,
NJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE GROSUPLJE
I. PLAKETO:
1.	Aktiv mladih zadružnikov Stična - za dosežene uspehe na republiških tekmovanjih mladih iz kmetijstva
2.	Občinski odbor ZZB NOV Grosuplje- za uspešno sodelovanje na področju oživljanja revolucionarnih tradicij
3.	Taborniški odred Louis Adamič, Grosuplje — za razvoj taborniške dejavnosti v občini
4.	Tone Kogovšek — za požrtvovalno delo na vseh področjih mladinskega aktivizma
5.	Konda Martina — mentorica OO ZSMS na Oš Louis Adamič Grosuplje
6.	Samec Marija — mentorica OO ZSMS na OS Stična
II. PRIZNANJA:
1.	Milan Vrhovec - za uspešno sodelovanje pri organiziranju mladinskega prostovoljnega dela
2.	Brane Puš - za uspešno delo v pohodnih enotah
3.	Andrej Brezec -za uspešno delo v pohodnih enotah
4.	Družbenopolitične organizacije Šentvid pri Stični - za
uspešno organizacijo občinske prireditve ob sprejemu štafete mladosti	•
Plaketo, podeljeno občinskemu odboru ZZB NOV Grosuplje, je prevzel njegov predsednik Slavko Medved.
Organiziranje uprave za družbene prihodke
Uprave za družbene prihodke so samostojni upravni organi. V skladu s tem zakonom morajo pričeti ? delom najkasneje s 1. julijem 1981.
Skupščina Socialistične republike Slovenije je 22. januarja 1981 sprejela Zakon o upravah za družbene prihodke.
Zakon je bil sprejet zato, da bi bili zagotovljeni osnovni pogoji za učinkovito in ustrezno organizacijo ugotavljanja in pobiranja davkov za družbenopolitične skupnosti in prispevkov za samoupravne interesne skupnosti ter drugih obveznosti od občanov, kakor tudi pogoji za modernizacijo dela in racionalno zaposlitev delavcev, ki opravljajo te naloge. Uprave za družbene prihodke:
-	spremljajo pridobivanje dohodkov, od katerih se plačujejo davki občanov, ugotavljajo davčne obveznosti občanov, pobirajo davke in nadzorujejo pravilnost davčnih napovedi ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov,
-	ugotavljajo in analizirajo delovanje davčnega sistema in davčne jmlitike ter pripravljajo predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj 8 področja davkov.
V skladu z zakonom spremljajo uprave za družbene prihodke pridobivanje prihodkov občanov ter ugotavljajo izvor njihovega premoženja.
Uprave za družbene prihodke odmerjajo in jjobirajo prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti na jjodročju družbenih dejavnosti ter tudi druge družbene obveznosti občanov, če je to določeno s posebnimi predpisi.
Zadeve družbenih prihodkov so zadeve splošnega jjomena za SR Slovenijo.
Uprava za družbene prihodke mora pri svoiem delu zagotoviti spoštovanje dostojanstva občana in mu omogočiti, da lahko varuje svoje pravice in na zakonu temelječe interese.
Z navedenim zakonom se razširja pristojnost in obseg nalog dosedanjih davčnih uprav pri občini.	Davčna uprava
• ZAKLJUČEN JF 7. TEDEN OBUJANJA TRADICIJ N(|>B DOBREPOLJE
Vrsta prireditev
V	tem tednu se je zvrstilo vrsto političnih, kulturnih, športnih in drugih prireditev. 23. maja je bila odprta likovna razstava del slikarjev Franceta in Toneta Kralja, domačina našega kraja. Razstavo je lepo ocenil tudi naš gost, akademski slikar tov. Božidar Jakac. Vse priznanje za uspelo razstavo gotovo zasluži tov. Lado Smrekar, direktor galerije v Kostanjevici na Krki.
Tega dne smo praznovali tudi krajevni praznik KS Videm Dobre-polje in Ponikve. Podpisali so listino o pobratenju KS Videm Dobrepolje in KS Kostanjevica na Krki. Na Vidmu ie bil odprt nov trgovski center ABC Pomurka-Tabor Grosuplje. Čebelarji so pripravili razstavo in razvili svoj prapor. V soboto se je v kvizu pomerila mladina občine Grosuplje, na temo znanih dogodkov iz NOB.
V	nedeljo, 31. maja je bila osrednja proslava v Mali vasi, kjer ie bil odkrit spomenik padlim in umrlim borcem in aktivistom NOB. Slavnostni govor je imel tov. Radko Polič.
Teden tradicij NOB so popestrile športne prireditve, strelsko tekmovanje, rokometni, odbojkarski
Akademski slikar Božidar Jakac je bil dobrepoljski gost.
in košarkarski turnir, balinarji pa so se pomerili na novem balinišču pri osnovni šoli SUB Toneta Tomšiča Dobrepolje. Z avto-karavano smo obiskali KS Struae, Ambrus, Zagradec in Krko. Pohodna enota je
obiskala znane kraje iz NOB. Pri vseh prireditvah v Tednu tradicij NOB-81 so sodelovali domači pevci, glasbeniki, recitatorji, godba na pihala, mladina Dobrepolja, šolska mladina in številni drugi krajani.
7. teden obujanja tradicij NOB smo uspešno zaključili 31. maja v Mali vasi na tovariškem srečanju mladine, borcev in krajanov.
Dušan Kavčič
• DELEGACIJA MLADIH NAŠE OBČINE
25. maj v Beogradu
25. maj je praznik vseh mladih. Najslovesneje je v Beogradu na zaključni prireditvi na stadionu JNA. Ta skupni nastop mladih iz vse Jugoslavije sije ogledalo tudi 50 mladincev iz občine Grosuplje.
Do Beograda in nazaj smo se peljali s posebnim vlakom skupaj z mladinci iz vse Slovenile in Koroške. Že na vlaku je bilo zanimivo. Skupina mladih je v koloni hodila po vlaku in prepevala. Vse je zajel nek mladostni zanos, da se tudi ponoči nismo mogli umiriti. Saj gremo v mesto, kjer je večino svojega življenja preživel tov. Tito in kjer je tudi njegov grob. Zjutraj, ko smo prispeli v Beograd, smo izvedeli, da ie Hiša cvetja zaprta in prav tako muzej 25. maj. Odšli smo na ogled Beograda. Ustavili smo se na Ter
maj. Odšli Imo na ogled Beograda. Ustavili smo se na Terazijah, si ogledali
skupščino SFF'	‘	“	■■	------------------------*-
dali ie celotno stadion JNA. Že davno
živo. Komaj smo ie dobili prostor na tribuni.	„
Za nas, gledalce na stadionu, se je program začel ze ob pol sedmih, ko so prihajali nastopajoči na svoja mesta. Pesmi, vzkliki, ploskanje - nepretrgoma se je nekaj dogajalo. Tako vzdušje doživiš le na tako množičnem shodu mladine.	.
Prireditev je bila enkratna. Sest ogromnih balonov z napisi mest, kjer sp bile konference neuvrščenih, se je dvignilo proti nebu in izginilo v noč. Sledil je nastop mladih iz vse domovine. Nato so nastopili še pionirji, mladi v nošah vseh narodov in narodnosti in na koncu še,pripadniki JNA. Vrhunec prireditve je bil, ko je prispela štafeta s pozdravi in željami tisocev mladih iz vse domovine.
Prireditev se je končala s čudovitim ognjemetom. V mogočnem slapu so padale raznobarvne iakrice na stadion, ki se je le počasi praznil. Se vedno so z vseh strani odmevale pesmi. Mladi kar niso mogli pozabiti vsega, kar so videli, slišali, doživeli in občutili. Vtisov je bilo toliko. da jih v glavi tudi po poti na železniško postajo nismo mogli urediti. Navdušenje nas je »nosilo", da smo kljub utrujenosti se vedno prepevali.
Vse je bilo tako čudovito in navdušujoče, da si se danes komaj predstavljam, da sem bil tara, na stadionu JLA, da sem vzklikal, pel, ploskal z vso to maso ljudi z vseh koncev naše domovine. Nobenih jezikovnih pregrad ni bilo. Pesem, štafeta in misel na tovariša Tita, ki smo ga na stadionu vsi zelo pogrešali, je združevala vse mlade.	s,ane p0£rvina
SPREJET JE DAVČNI ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1980 IN ZAKLJUČNI RAČUN PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1980
Skupščina občine Grosuplje je na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela 27. maja sprejela in potrdila zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
Oba zaključna računa sta bila sestavljena v predpisanem roku. Predhodno ju je pregledala strokovna komisija, kije ugotovila, da sta oba zaključna računa pravilno sestavljena.
Promet obremenitev obeh zaključnih računov znaša 94.253.523,25 dinaijev, promet plačil 81.992.697,50 dinarjev, zaostanek 31. decembra 1980 pa 12.260.825,75 dinarjev.
Davčna uprava
31. maja so v Mali vasi odkrili spomenik NOB (na sliki).
OBISK
DELOVNE SKUPINE SVETA ZSSJ
Delovna skupina sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in članov predsedstva republiškega sveta ZSS je	x,
9. junija obiskala našo občino in se pogovatjala v osnovni organizaciji Zveze sindikatov Motvoz in platno, Grosuplje ter v občinskem svetu ZSS. Tema pogovora je bila: nadaljnja demokratizacija odnosov, razvoj delegatske prakse, odločanja ter krepitev kolektivnega dela in odgovornosti v osnovni organizaciji ZS in občinskem svetu'
ZSS v duhu pobude Tovariša Tita.
• MNENJA •
Predmet samoupravljanje ni matematika
Kako postati dober samoupravljalec?
Načelno je dan odgovor na to vprašanje. V srednje šole je bil uveden predmet samoupravljale s temelji marksizma. Toda, ali bomo > sedanjimi zastarelimi učnimi metodami lahko dosegli cilj? Nel
Vv razvoji
kolikor	____. J______________. v
odnosov, kolikor bolje bomo usposobljeni za življenje, za analiziranje teh odnosov ter za reševanje družbenih protislovij in problemov, s katerimi se srečujemo pri razvijanju samoupravne socialistične druž-) moramo oboroževati z marksistično teorijo, ki izhaja iz
be. Zato se
prakse in se vrača k njej in ki naj usposablja, ne odnose in protislovja družbenega razvoja.
ki izhaja da obvladujemo družbe-
Na republiškem seminarju predsednikov komisij za idejnopolitično delo in vodij občinskih centrov marksističnih krožkov je eden izmed udeležencev dejal, ko je tekla razprava o predmetu Samoupravljanje s temelji marksizma^ da bi bilo potrebno ta predmet v določeni obliki uvesti že v otroške vrtce. Ta trditev je na prvi pogled banalna, vendar pa je z njo jasno povedano, da je potrebno kontinuirano idejnopolitično usposabljanje^to je neprestano nadgrajevanje našega znanja, začeti pa je potrebno ze v rani mladosti. Tako se nam ne bo dogajalo, da bi bil predmet STM v določenem smislu celo ..zasovražen , čeprav je sedaj temu pogosto vzrok neustrezno podajanje snovi in predavatelji ne znajo dovolj približevati snovi slušateljem. AU se pozablja, da je samoupravljanje s temelji marksizma uvedeno v šole zato, da bi postali dobri samoupravljale!?
Vzporedno s tem se pojavlja tudi pomanjkanje ustrezne literature za mladino, posebno - taksne, ki bi bila razumljiva, hkrati pa tudi dovolj strokovna. Zato republiška konferenca ZSMS pripravlja organizirano publiciranje marksistične literature, ki bo različna teoretična in praktična vprašanja resnično približala mladim in jih spodbudila k študiju marksistične literature ter hkrati zapolnila sedanjo vrzel. To pa še ne pomeni, da bomo mladi kar naenkrat dovolj idejno in akcijsko usposobljeni, kajti ustrezna literatura je le pripomoček, nujno potreben za uspesno idejnopolitično in marksistično izobraževanje mladih.
Zavedati se moramo, da se ne usposabljamo samo zato, da se usposabljamo, ampak za uspešno izvajanje konkretnih družbenih akcij in hkrati kadrovsko krepimo ZSMS in druge družbene subjekte.
Samo z uspešno izvedenimi akcijami lahko potrjujemo našo usposobljenost za konkretne akcije in potrjujemo, da smo sposobni prevzemati še odgovornejše naloge in dokazujemo^da ZSMS ni organizacija sama za sebe, temveč sestavni del nase družbene stvarnosti.
SREČO HRAST
Krajevni praznik Žalna
V	Žalni so 23. maja z zelo uspelo proslavo obeležili praznik krajevne skupnosti. Predsednik skupščin^ KS tov. Franc Čebašek je v slavnostnem govoru med drugim povedat, da so v zadnjem letu napravili javno razsvetljavo med Veliko in Malo Žalno ter v Žalni organizirali dve delovni akcjji za ureditev in razširitev vodovodnega zajetja; v prvi je sodelovalo 67 in v drugi 34 krajanov. Napravili so tudi 500 metrov kanalizacije in popravili nekaj poti.
V	Veliki Loki so s samoprispevkom in še s krajevnim dodatnim prispevkom in udarniškim delom asfaltirali vse vaške ulice. V Mali Loki je v teku po sta vite v javne razsvetljave in napeljava telefona.
V	Lučah je pred kratkim zagorela ob regionalni cesti javna razsvetljava. V vas pa so pripeljali cevi za vaško kanalizacijo, ki bo narejena letos.
Na Plešivici so v teku priprave za ureditev in asfaltiranje ceste iz vasi do regionalne ceste v dolžini 450 m.
Pestrost in živahnost kulturne dejavnosti mladine in pionirjev podružnične šole Žalna se odraža pri vseh kulturnih prireditvah in proslavah, saj se te prireditve gotovo uvrščajo med najboljše v občini.
Gradnja PM Grosuplje
Skupščina občine je na eni izmed sej sprejela sklep o gradnji prostorov za postajo milice Grosuplje. Sedaj je v teku priprava potrebne dokumentacije, izdelan je že idejni projekt, ki je stal 55.000 din. Z Investicijskim zavodom za izgradnjo Trga revolucije, Ljubljana je bila 1. 6. podpisana pogodba za izdelavo tehnične dokumentacije za objekt PM Grosuplje. Vsebovala bo projekt za izvedbo, projekte za gradbena, obrtniška, strojnoinštalacijska in elek-troinštalacijska dela ter projekt zuname ureditve. Ti načrti bodo veljali 662.825 din. Z dipl. ing. arh. Markom Zupančičem pa je sklenjena pogodba o izdelavi načrta opreme. Načrt bo veljal 68.000 din.
Začelo se je tudi zbiranje sredstev za to naložbo. Za ta namen je skupščina občine prerazporedila nekaj nad 6 milijonov din sredstev, ki so bila pred prepovedjo gradnje upravnih stavb namenjena za gradnjo stavbe za občinsko upravo, iz letošnjega občinskega proračuna bo za ta namen izločenih okoli 5 milijonov din, druga sredstva pa bodo zbrana v naslednjem obdobju.
Stavba bo po oceni na podlagi sedanjih cen veljala 21.125.000 din. Stala bo predvidoma ob Adamičevi cesti v bližini bloka A-2. Skupna površina poslovnega in stanovanjskega dela bo znašala približno 870 m ?
Prejeli smo:
Ilova gora 81
Bilo je 30. maja, ko smo se s težkim korakom odpravili od doma. Krčevito smo se oprijeli svojih potovalk in se spodbujali, da ne bo nič hudega. Ko smo se peljali z avtobusom, nam je zvedavi pogled taval sem in tja, oa bi čim hitreje zagledali stavbo v kateri bomo preživljali 15 dni. Minute na avtobusu so hitro minile in že smo prispeli na Ilovo goro.
Ni dolgo trajalo, že smo slišali strogi ukaz. Vsi zmedeni smo se zazrli v mlajšega vodnika, ki je z resnim obrazom nakazal, da tukaj ne bo šale. Prvo povelje se je glasilo, da se moramo preobleči. Vsi smo se zapodili po svojo obleko, pa ni šlo tako. Morali smo biti bolj disciplinirani. To pa še ni bilo nič, očistiti smo morali vse prostore, ki so bili zelo zapuščeni. Vsaka ura nam je bila zelo dolga. Toda zjutraj je bilo še huje, ko nas je prebudil glas desetarja: „Ustaj, vojsko!" V tistem trenutku nismo vedeli, kai bi storili. Ko smo bUi končno nared, je večina mladincev še dremala v zboru. Moramo priznati, da je bilo to zelo naporno, saj ni nihče pričakoval da bo tukaj stroga disciplina in strogo vojaško življenje. Zato je med mladinci prihajalo do velike zmedenosti. Nikakor se nismo mogli zbrati, da bi se pravilno postavili v vrsto. Povrhu tega pa smo imeli veliko tremo, ki nam je preprečevala odkrit pogovor z našimi voditelji.
Zdaj vidite, da smo se soočili z velikimi problemi, kako bi navezali dobre tovariške odnose med nami in voditelji. To pa nam je le uspelo. Poleg predavanj, smo svoj prosti čas namenili družbenopolitičnemu delu v ustanovljenem aktivu ZSMS. Organizirali smo beljenje notranjih prostorov in 1 čiščenje okolice. Tudi spomenik, ki je sameval v plevelu, so marljive roke naših tovarišic lepo uredile. Za zaključek imamo v načrtu tekmovanje v znanju med vodoma, kateri vod je bil najbolj aktiven, sledil bo program s plesom in taborni ogenj s taborniki iz Grosupljega.
Članek smo sestavili, da bi drugim mladincem predstavili naše življenje in dejavnost na Ilovi gori. Pri tem se zahvaljujemo starejšemu vodniku Delkov Bogoljubu, mlajšemu vodniku Igorju Gonzi, vodniku Tonetu Mehletu, desetarjema Vinku Grabljevcu, Jožetu Kocjanu in našima kuharjema Andreju in Draganu za njihovo prizadevno delo z nami.
Lep pozdrav mladincev z Ilove gore.
AKTIV ZSMS
• DELOVNA ORGANIZACIJA LIVAR IVANČNA GORICA IN
Usmerjeno izobraževanje
V	šolskem letu 1981/82 se bo po vseh srednjih, višjih in visokih šolah pričelo usmerjeno izobraževanje.
Bistvo preobrazbe izobraževanja v usmerjeno izobraževanje je v razvijanju neposrednih medsebojnih odnosov med izobraževalno dejavnostjo in drugimi področji dela. Delavci izobraževalnih in drugih organizacij združenega dela bodo morali urejati vprašanja, pri katerih se je doslej širši družbeni interes zagotavljal s posredništvom države. Bistvo programov usmerjenega izobraževanja pa je v tem, da pomenijo preraščanje dvojnosti v izobraževanju za fizično in intelektualno delo.
Vsak vzgojnoizobraževalni program pripravlja udeležence za začetek dela v določeni stroki s tem, da zagotavlja široko splošno in strokovno-teoretično in praktično znanje, na osnovi katerega bo delavec lahko opravljal delo v več sorodnih poklicih. Zagotoviti mu mora najmanj toliko delovne usposobljenosti, da lahko začne po šolanju opravljati določeno delo v poklicu ter se z naštetim usposabljanjem na delu usposobi za samostojno opravljanje posameznih del in nalog.
Nov šolski center Ivančna gorica-Stična bo izobraževal učence v kovinski usmeritvi za naslednje programe:
1.	skrajšani program - obdelovalec kovin in upravljalec strojev - šolanje traja dve leti
2.	srednji program - oblikovalec kovin in strojni tehnik.
Moramo naglasiti, da je IMF DO Livar Ivančna gorica že doslej kadrovala štipendiste in učence v gospodarstvu, vendar jih je morala pošiljati v šolo v Ljubljano ter v Domžale, kjer smo jim morali v času šolanja zagotoviti tudi stanovanje in prehrano. Doslej smo naše potrebe po učencih kovinske usmeritve pokrivali, nikoli pa nismo mogli dobiti učencev, ki bi se usposabljali za delo v livarni.
Glede na bližino šolskega centra smo letos prvič poskusili pridobiti učence tudi za livarno in s tem najti ustrezno rešitev za kadrovanje delavcev za to področje dela.
IMF DO Livar Ivančna gorica bo v letošnjem letu dodelila učencem, ki se bodo izobraževali v novem šolskem centru štipendije za naslednje programe: TOZD LSNL: 12 štipendij za skrajšani program - obdelovalec kovin TOZD VIPO: 5 štipendij za srednji program - oblikovalec kovin, 2 štipendiji za srednji program - vzdrževalec strojev, 1 štipendijo za srednji program - strojni tehnik,
TOZD HVA: 12 štipendij za srednji program — oblikovalec kovin, 10 štipendij za skrajšani program - obdelovalec kovin kar pomeni skupaj 40 štipendij. •
Kot že vemo, delovne organizacije z usmerjenim izobraževanjem sprejemajo tudi dodatne obveznosti in sicer
1.	organiziranje in izvedba proizvodne prakse v skladu z vsebino, ki jo za vsak program predpisuje republiški zavod za šolstvo
2.	organizacija in izvedba pripravništva za vse prograrie usmerjenega izobraževanja.
V	zvezi z zgoraj navedenim bomo morali poslati na ustrezne tečaje delavce, ki bodo predvideni za inštruktorje praktičnega dela. Programe tečajev bo pripravil programski svet pri gospodarski zbornici Slovenije in ga bomo izvedli s pomočjo izobraževalnega centra Titovi zavodi Litostroj v Ljubljani.
Delovna organizacija Livar bo proizvodno prakso organizirala za vse svoje štipendiste in sicer tako, da bo zagotovila:
1.	izvršitev programa proizvodne prakse v skladu s priporočili republiškega zavoda za šolstvo po načelu - MLADI NAJ DELO DOŽIVIJO, kajti le tako bomo mladi spoznali način in vrednost ustvarjanja novega proizvoda in s tem vrednosti dela v proizvodnji. Učenci morajo spoznati tehnološke postopke skozi prakso ter probleme samoupravljanja.
2.	materialne pogoje za organizacijo in izvajanje delovnega procesa (delovni prostori, delovna sredstva, predmeti dela, sredstva osebne zaščite pri delu ter druga sredstva varstva pri delu)
3.	z zakonom določene minimalne pravice udeležencev izobraževanja:
-	varstvo pri delu v skladu s posebnimi predpisi
-	zavarovanje za primer nesreče pri delu
-	denarne nagrade v skladu z njihovim prispevkom k dohodku temeljne organizacije.
4.	toplo prehrano in posebne zdravniške preglede, kadar so taki pregledi obvezni pred vključitvijo učencev v proizvodno delo oziroma delovno prakso.
Delovna organizacija Livar je zainteresirana, da usposobi svoj kader za čimbolj kvalitetno in produktivnejše delo, zato bo pripravila programe pripravniške dobe za vse učence, ki bodo končali šolapje in sicer v skladu s potrebami delovnega procesa.
Cvetana Erjavec
• GIBANJE SPLOSNE PORABE - PRORAČUNA OBČINE GROSUPLJE V LETU 1981
Znižanje za 2 odstotka
V	skladu z določbami resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 je bil v letu 1981 podpisan družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981. S tem dogovorom so se udeleženci zavezali, da bodo s svojimi ukrepi (proračunom) zagotovili, da bodo celotni prihodki za splošno porabo v občinah naraščali za 20 % počasneje od rasti dohodka, vendar v globalu največ do 18 % glede na priliv v letu 1980. Vsi viški nad 18 % se bodo uporabljali za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda, za oblikovanje blagovnih rezerv in za odpravljanje posledic naravnih nesreč.
V	mesecu maju 19ol je bil sprejet aneks k družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 s katerim so se vse občine zavezale, da bodo zagotovile:
a)	samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane polovico preseženih sredstev občinskih proračunov za leto 1981 za pokrivanje 50 % kompenzacije za meso in za polni znesek kompenzacij za druge živilske proizvode v letu 1981.
b)	sredstva za izplačilo 50 % kompenzacij za meso v občini iz naslednjih virov:
-	iz druge polovice preseženih prihodkov občinskih proračunov za leto 1981
-	iz 2 % sredstev od vseh prihodkov občinskih proračunov v okviru zmanjševanja dovoljene splošne porabe od 118% na 116 % v letu 1981.
Sprejeti dogovor zavezuje našo občino, da v letu 1981 mesečno odvaja akontacije v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji v višini 50 % lanskoletnih viškov proračuna t.j. mesečno 1/12, kar znaša 412.800 din ali letno 4.953.604 din.
Drugo polovico t.j. 50 % lanskoletnih viškov v znesku 4.953.604 din pa mora zagotavljati v svojem skladu za pokrivanje 50 % kompenzacije za meso v letu 1981.
Prav tako mora občina razporejene prihodke v okviru dovoljene porabe za leto 1981 v višini 118 % znižati za 2 % t.j. v skupnem znesku 1.495.000 din, ki ga mora zagotavljati za delno plačilo 50 % kompenzacij m meso v občini Grosuplje v letu 1981.	>
Z zagotavljanjem navedenih sredstev po sprejetem aneksu bo izvrševanje občinskega proračuna otežkočeno, ker prihodki v prvih mesecih, ne dosegajo predvidenega plana, ki pa je predvideval le 25 % lanskoletnih viškov. Tako planirani prihodki pa v prvih štirih mesecih dosegajo le 28 % plana in tako zaostajajo za 5 % od redne dinamike planiranih prihodkov.
Otvoritev knjižnice
V	Dobrepolju je bila v okviru VIL tedna tradicij NOB otvoritev knjižnice. To je pomembna pridobitev tako za občinsko matično knjižnico kot za KRAJEVNO SKUPNOST VIDEM-DOBREPOLJE. Sirjenje knjižnične mreže to je naša želja in obveznost. Tako bomo približali knjigo vsem prebivalcem območja, ki ga naša občina zajema.
V	KS Videm-Dobrepolje od 28. maja 1981 naprej lahko rečejo: .JMAMO KNJIŽNICO". Ni bogata, toda, če bodo krajani pridno posegali po knjigah, se bo njena zaloga večala tako, kot želje bralcev.
Knjižnica je nameščena v prostoru stare šole na Vidmu. Prostorje lep in dovolj velik, dA bo lahko služil svojemu namenu. Razveselili so se je vsi krajani, predvsem pa študentje in dijaki, ki so do sedaj iskali knjige v Ljubljani ali v Grosupljem.
Za opremo, ki jo je naredilo SPLOŠNO MIZARSTVO GROSUPLJE smo plačali 220.855,00 din, za nabavo knjižnega fonda pa 196.695,00 din. Trenutno je v prostoru 1400 knjižnih zvezkov. Izbor je dokaj pester tako za otroke kot za odrasle. Zastopani so slovenski in tuji klasiki, knjige s področja filozofije, umetnosti in družboslovja.
Celimo, da bi knjige res krožile med ljudmi, jih izobraževale in jim nudile tudi ure oddiha. To pa je v veliki meri odvisno od prebivalcev.
splošnoizobraževalna
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Že zdavnaj bi bil v tovarni, toda...
v _________________________________________________
Turizem me je zadržal na kmetiji
Franc Brčon
V naši občini se s kmečkim turizmom ukvarja le mladi kmetovalec Franc Brčon (29 let) z Obolnega, h.l. 4. (736 m nadmorske višine). S to dodatno dejavnostjo se ukvarja že 2 leti. Sezidal si je novo hišo, v kateri oddaja pet sob. Sobe so v glavnem dvoposteljne, dve so tripostelj-ne, dodajo pa lahko tudi pomožna ležišča. Ena soba je urejena za skupna ležišča v kateri je šest pogradov. To sobo oddajajo predvsem smučarjem (v bližini imajo prenosno vlečnico), ki prihajajo iz Litije in Ljublja-
ne. Zimski penzion stane 100 do 140 din. Po tej sezoni nastane mrtva sezona nekako do 15. maja, nato pa nastopi letna sezona, ki traja vse do prvega snega. V letni sezoni zaračunavajo penzion 200 din ter turistično takso. Spomladi in jeseni prihajajo gostje za teden dni iz Ljubljane, Kopra in Izole, z litijskega območja pa prihajajo predvsem na vikend. Goste jim pošiljata tudi Viator in Kompas, tako, da imajo povprečno 40 odstotno zasedenost skozi leto in s tem so zadovoljni.
- Pravite, da ste zadovoljni, ker se ukvarjate s kmečkim turizmom?
,JDa, poglejte, če se ne bi ukvarjal s kmečkim turizmom, oziroma vsa družina, s to dodatno dejavnostjo, bi že zdavnaj opustil kmetijo in odšel v tovarno, tako pa sem si po zaslugi občine Grosuplje, ki me zaradi te dejavnosti ne obdavčuje posebej, odvajam le turistično takso, z inšpektorskimi službami se dobro razumemo, lahko prislužil toliko, da sem si nabavil kmetijske stroje, ki so primerni za to hribovje. Vedno manj je ročnega dela, ki je bilo včasih tako zamudno in vedno več si lahko najdem časa, da ob obdelani kmetiji skrbim tudi za preskrbo gostov. Vse skupaj pa bi bilo lahko še boljše, če bi dobili telefon preko katerega bi lahko gostje najavljali svoje prihode ali pa si zagotavljali rezervacije."
Prenova motela Turist
Turistov motel v Grosupljem v letošnjem prvem tromesečju po nekaj letih ni posloval z izgubo. V preteklih letih je bil to skorajda običajen sezonski pojav. Z zavzetim delom pa jim je tokrat uspelo ustvariti celo 600 tisoč din ostanka dohodka.
Pred kratkim so pričeli zastekljevati letno teraso, ki bo tako primerna za goste tudi pozimi. Namenjena naj bi bila predvsem seminarjem in prireditvam. Tako bodo pridobili v restavraciji 70 novih sedežv. Skupno jih bo potem 240. Poleg tega obnavljajo kuhinjo, urejujejo bazen ... Skupno jih bo naložba veljala 1,07 milijona dinaijev. Na sliki: nova zimska terasa.
V kmečki hiši, kot pravijo na kmetih dnevni sobi oziroma jedilnici, z obvezno kmečko lončeno pečjo, v kateri še vedno pečejo domači kruh, je ob hrastovih mizah 30 sedežev, če pa upoštevamo še kmečke klopi ob peči, je prostora za 40 gostov. Mati Marija, ki v kuhinji skrbi ne le za prehrano domačih, temveč tudi gostov, pripravlja odlično žolco. Zagotavlja pa, da zna pripraviti tudi prave kmečke ajdove žgance in štruklje, ki jih turisti najraje jedo. Mati pravi, da imajo turisti zelo radi domačo hrano, ki Jo pripravlja, da niso izbirčni. Od pijač pa ponudijo domače vino iz okolice Kumrovca, pivo, domače žgapje (sadjevec), domače sokove. Vedno pa je na voljo tudi sveži kruh pečen v domači kmečki peči, ki je bojjši kot marsikatera potica, o čemer smo se lahko tudi sami prepričali.
Oče in sin Franc pa se bolj ukvar-jata s kmetijo. V urejenem hlevu Je privezano 15 govedi, včasih pa tudi zO, med katerimi Je kar precej pitancev. Vzrejata tudi prašiče, njihovo število pa v ogradi niha, zdaj jih Je več zdaj manj. Z zakolom za domače potrebe nimajo težav, kadar koljejo povabijo le veterinarja z občine, da pregleda meso, nato pa ga
vskladiščijo v hladilno skrinjo, daje meso vedno pri roki. Zelenjave in sadja je okrog hiše dovolj in tako za oskrbo gostov s povrtninami ni večjih problemov.
Sicer pa to kmetijo skozi vsa leta zelo radi obiskujejo hribovci, ki se podajajo iz različnih smeri na markacijsko označeno znano hribovsko pot poimenovano po Metodu Badjuri. Na to pot se podajajo delovni ljudje tako z grosupeljske, litijske in iz ljubljanskih občin. Prijetno je potovati skozi gozdove tega srednje višinskega pogorja, ki se prične malo nad Zalogom in se spusti v nižinsko gričevje nekaj pred Trebnjim, ko vzvalovi v vinogradna področja. Ljudje, ki iščejo rekreacijo v naravi si to pot prav gotovo z užitkom privoščijo, kajti v hostah je dovolj borovnic, gob, jagod in drugih gozdnih sadežev.
V tem primeru je ob razumevanju občine ostal mladi kmetovalec na svoji hribovski kmetiji. Mar ni to tisto, kar si želimo, da kmetje ne bi zapuščali svoje zemlje, temveč, da jo s še večjo zavzetostjo obdelujejo, ker lahko preko kmečkega turizma marsikaj od svojih pridelkov prodajo doma.
Marjan Gamze
Obolno
Mleko brez vode
Zadružni svet temeljne zadružne organizacije Grosuplje je februaija sklenil, da bo kmetom, ki potvarjajo mleko z dolivanjem vode, prepovedal oddajo mleka. Po tem sklepu prepovejo pri prvi ugotovitvi dolivanje vode v mleko oddajo mleka za 30 dni, pri drugi ugotovitvi za 6 mesecev, če pa bodo trikrat ugotovili dolivanje vode v mleko, bodo takemu kmetu trajno prepovedali oddajo mleka, oz. ga od takega kmeta ne bodo več odkupovali.
Kontrola Je v prvem obdobju po sprejetju tega sklepa odkrila kar osem primerov potvarjanja mleka z vodo. V mleku, ki ga je oddal eden od teh kmetov, Je bilo 8 % vode, v drugem mleku je bilo vode 12 %, štirje so dolili nad 20 % vode, eden 32 %, več kot odlično mnenje pa je imel kmet, ki je menil, da bo mleko ravno prav močno, če dotije 37 % vode.
Enomesečna prepoved oddajanja mleka tem kmetom je naletela na ugoden odmev med poštenimi kmeti. Število kmetov, ki hočejo na nepošten način priti do denarja, pa se zmanjšuje.
POT KURIRČKOVE POŠTE PO OBČINI GROSUPLJE _____________od 21. do 28. maja
TEMENICA
ŠENTVID
SPREJEM V GROSUPLJEM
PODTABOR
ZAGRADEC
Rekreativke TVD Partizan, Grosuplje tik pred ciljem.
• POHOD^PO POTEH II. GRUPE ODREDOV44 V IVANČNI GORICI
Svečanost
ob dnevu tabornikov
Taborniški odred Jože Kadunc - Ibar je 22. aprila pripravil proslavo ob dnevu tabornikov. Kmalu pred napovedano uro so pričeli prihajati povabljeni gostje, starši tabornikov in naši člani. Ob 20. uri. ko seje začela proslava, je bila dvorana OŠ na Vidmu že polna. Pozdravi tabornikov vsem navzočim je sledil kratek nagovor naše starešine o delu in načrtih našega odreda, o delu in pestrem življenju na taborih ...
Ker ob dnevu tabornikov nikoli ne pozabimo na naše najmlajše medvedke in čebelice, ki čakajo na sprejem v naše vrste, smo jim tudi letos pripravili slavnostni sprejem.
Da pa bi se navzoči seznanili, kako pestro je življenje v vodih in na taborih, smo jim prikazali tudi kratke povzetke iz našega življenja, seveda pa ob spremljavi taborniških „PEVCEV“ in dueta VESELI VENTILČKI, kije prav na tej proslavi doživel svoj prvi ognjeni krst. Tuje bila posebno toplo sprejeta pesem VECOREM, ki opeva zgodovino polskih tabornikov.
TABORNIŠKI ODRED JOŽE KADUNC-IBAR
Vzorna organizacija
Vseh prireditev v okviru 3. pohoda „Po poteh II. grupe odredov”,ki je bil 7. junija v Ivančni gorici, se je udeležilo skupaj okoli 2000 ljudi.
Po nekajdnevnem deževju, ko so se organizatorji bali, da bo prireditev dobesedno „padla v vodo”, je tisto nedeljsko jutro zasijalo sonce. Blato je izginjalo, vendar so start in cilj premaknili pred samopostrežno trgovino.
Ivan Bartol, član ekipe Partizana Vič, je star 44 let, vendar je v tekmovalnem delu med prvimi pritekel v cilj. Prvič je bil na pohodu. Prireditev pa mu Je bila tako všeč, da je obljubil, da se pride.
Pohoda se je med drugimi udeležilo okoli 250 rezervnih vojaških starešin občine Grosuplje. Reševali so tudi taktično nalogo in tako izpolnili svoj letošnji izobraževalni program. Znoj je curljal po njihovih licih, saj so bili v zimskih uniformah, pa vendarle ni nihče potožil. „To je preizkus naše vzdržljivosti”, je pripomnil Vinko Kobilca. Lojze Kikelj, predsednik Ov' ZRVS Grosuplje pa Je povedal: „ZRVS je bila med iniciatorji pohoda, ki ga naši člani redno udeležujejo vsako leto. Letošnja udeležba je bila c
se
ena
najmnožičnejših. Vzdušje jeVredu: Pomembno je, da se mladi seznanjajo, ' času NOB.“
kaj se je tu dogajalo v i Na '	"
dov.
socialistične revolucije i vedovanju. Ta dan sta v 1
enoti. 85 pohodnikov je sestavljajo ..Pohorski bataljon” iz Grosupljega, pa brigado ,,Franca Rozmana-Staneta" iz občine Moste-Polje. Učenci sestih osnovnih šol naše občine so se pomerili v pionirskem krosu . . .
Le kdo bi lahko, opisali številna dogajanja. Organizator je prireditev vzorno pripravil in zapišemo lahko le: nasvidenje prihodnje leto! ' jvo Bregj(:
a prireditvenem prostoru so se zbrali tudi številni borci II. grupe odre-V sproščenem pogovoru so prenašali svoje izkušnje iz časov NOB in illsticne^revolucije na mlajše, ki so zavzeto prisluhnili njihovemu pripo-’ Ivančno gorico peš prišli tudi dve mladinski pohodni je sestavljajo ..Pohorski bataljon” iz Grosupljega, 20
Srečanje mladih na Muljavi
V soboto, 23. maja smo se* številni mladi zbrali na Muljavi, da proslavimo 25. maj — dan mladosti. Dan, ki ne ostaja le zrcalo preteklosti, dan, ki postaja vse bolj naš in je vse bolj zrcalo našega današnjega in jutrišnjega dne. Le naše početje in naše delo, opravljeno z veliko mero kritičnosti in odgovornosti sta porok, da bomo ta dan veselo praznovali tudi v prihodnje.
Srečanje na Muljavi je za nas mlade prav gotovo velikega po-
O PREDVOJNEM REVOLUCIONARJU VIKTORJU KOLESI (III.)
Spomini sodelavca
(nadaljevanje iz 5. številke); j;	SftSSESfcffiJiESS
Ta je bil izredno sposoben kotlar-
ski in ključavničarski mojster v guštanjski železarni in je bil prvi šofer v Mežiški dolini, v Mlinu pa dober mlinar in politični delavec.
Prav zaradi vsestranske dejavnosti je bil Tiče priljubljen in dober tovariš Viktorja Koleše in vseh v njegovi okolici.
Z Viktorjem Kolešo me je seznanil Tiče že v letu 1923, ko sva morala skupaj prekoračiti jugoslo-vansko-avstrijskp mejo, kamor je moral Koleša na sestanek z Robertom Rinaldom. Ob določeni uri sva se sestala in jo mahnila čez Radeljski prelaz proti Elbissvaldu.
Previdno in skoraj brez besed sva stopala po borovem gozdu, ko me
kateri je
imel krtačo za čevlje in krtačo za obleko - prav varno zakopano. Morala sva si dodobra očistiti čevlje in obleko, predvsem hlače, ki so bile polne borovih igel, ki so naju med hojo že pikale po nogah. Ko sva bila oba že dodobra očiščena, sem moral škatlo zagrebsti in stopila sva na cesto brez vsake
>
laziti
V letih 1920-1928 je bil Viktor Koleša stalen obiskovalec Kefrovega mlina v Guštanju, ki ga
je skoraj pred vasjo na avstrijski strani tik ob robu gozda zaustavil, rekoč: .JFant, sedaj pa le počakaj,
morava se očistiti, preden stopiva na cesto!" Ustavil sem sc in gledal, kaj dela moj sopotnik. Pod nekim
ilegalno prekoračila državno mejo, kajti žandaiji so se stalno sprehajali okoli državnih meja. Ce si bil čist, so šli mimo tebe. Če pa si nosil na čevljih blato in na obleki gozdno zelenje, so te ustavili in težko si se izmazal. Pripominjam, da je imel Viktor Koleša ob vrnitvi na naši strani prav tako skrivališče za čistilo, kajti tudi naši žandaiji so bili ta čas od vraga! To pot čez mejo sva s Kolešo še večkrat „prevandrala“ (do 1928. leta), potem pa sva se za nekaj časa razšla. (Nadaljevanje prihodnjič)
mena. To je bilo prvo, tovrstno delavno srečanje mladih v naši ' občini, na katerem so lahko pokazali svojo raznovrstno dejavnost, se pogovorili o delu, težavah, s katerimi se srečujejo in izmenjali izkušnje, ki jih pri delovanju dobivajo.
Mladi kulturniki so se kljub dežju uspešno predstavili na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti. Za dobro sodelovanje pri organizaciji in izvedbi le-te in za nekaj prijetnih, z dežjem* poškropljenih kulturnih užitkov se moramo zahvaliti predvsem nastopajočim iz gimnazije Stična, mladincem iz Grosupljega in osnovnošolcem iz Stične.
S kulturnim programom so se predstavili tudi taborniki. Ogledali smo si njihov propagandni tabor in spremljali akcijo De-galec, ki so jo izvedli.
Mladi likovniki so s pomočjo mentoija pripravili zanimivo razstavo in tako kar najvemeje predstavili svoje delo. Dejstvo, da se vse manj mladih odloča za vojaške poklice, nas je vzpodbudilo, da smo na Muljavo povabili tudi pripadnike JLA, ki so s svojim programom vzbudili precejšnje zanimanje. Številni mladinci so s svečano zaprisego stopili v enote TO.
odhajali
navdu-
Iz Muljave smo blatni, in premočeni šeni nad doživetjem deževnega dne, trdno odločeni, da se tako še srečamo!
IRENA ZORC
DOUVAR
Ivančna gorica n^ol.o. Ivančna gorica 91
Po sklepu komisij za delovna razmerja in v skladu z 9. členom pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
V TOZD HLADNOVODNE ARMATURE Ivančna gorica njol.o.
K sodelovanju vabimo kvalificirane in visoko kvalificirane strugarje, rezkalce, vrtalce, in ključavničarje, ki želijo delati v proizvodnem procesu armatur za procesno industrijo, toplovodno instalacijo in za zunanje vodovodne instalacije. Svoje znanje in sposobnosti boste lahko uveljavili na sodobnih avtomatih — namenskih obdelovalnih strojih, horizontalnem vrtalno rezkalnem stroju B-130-S, večvreten-skih vrtalnih strojih in tudi na univerzalnih obdelovalnih strojih. Od letošnje jeseni dalje bo proizvodno delo organizirano v prostorih nove tovarne armatur, kjer vam bodo zagotovljeni ugodni delovni pogoji. Na področju inventivne dejavnosti boste imeli priliko uveljaviti svoje ideje, ker bomo imeli tudi prototipno delavnico v razvojnem sektorju za uvajanje novih programov armatur.
Objavljamo tudi prosta dela in naloge:
1.	VODJO SKLADIŠČA
2.	SAMOSTOJNEGA SKLADIŠČNIKA (za prevzem blaga)
Pogoji za sprejem
Ad 1. da ima srednjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri ter dve leti delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju
Ad 2. da ima končano šolo za prodajalce tehnične stroke in dve leti delovnih izkušenj
Delavci imajo možnost prevoza z avtobusi, ki so last delovne organizacije na relacjji Dvor-Ivančna gorica, Sela Sumberk - Temenica - Ivančna gorica in Ljubljana - Ivančna gorica. Osebni dohodki so zagotovljeni na podlagi pravilnika o delitvi in razporejanju dohodka, možno pa je tudi napredovame. Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno-kadrovska služba delovne organizacije Livar Ivančna gorica v IS dneh od dneva objave. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poizkusnim delom.
V TOZD LIVARNA SIVE IN MODULARNE LITINE Ivančna gorica n.sol.o.
1. Več delavcev za dela v livarni
Pogoji za sprejem
Končana osnovna šola, starost 18 let, prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidati naj predložijo vloge z dokazili v 15 dneh od dneva objave na naslov IMP DO Livar Ivančna gorica, splošno kadrovska služba.
Vsem delovnim ljudem,
občanom in delovnim
organizacijam iskreno
čestitamo ob dnevu borca ._______________________j
lesnlna.
Tt Mfl JNA ORGANIZACIJA /ORUZt Nf (»A DMA
SPLOŠNO MIZARSTVO
. BO
GROSUPLJE. Cesta na Krko 38

Lesnina Ljubljana TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje čestita, ob dnevu borca vsem delovnim ljudem in občanom in želi ob delu še nadaljnjih uspehov
TEKSTIL
TOZD
motvoz
in	lO n. sol. o.
Taborska 34 61290 Grosuplje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. več NK delavcev za delo v:
a)	obratu vrvarne 3 delavke
(delo je ročno, mesečni OD cca. 8.000 din)
b)	obratu motvozame 2 delavki (mesečni OD znaša cca. 8.000 din)
c)	obratu predilnice 3 delavke (mesečni OD znaša cca. 8.000 din)
d)	obratu ekstruzije 2 delavca (mesečni OD znate cca. 9.000 din)
2. KV ključavničar
za delo mojstra v tkalnici okroglih statev (mesečni OD znate cca. 12.000 din)
ileg splošnih pogojev se za vsa navedena dela pod točko 1, zahte-mčana osnovna šola, pod točko 2 pa končana ustrezna poklicna zaželene so delovne izkušnje.
Pole va konč
šola, zaželene so delovne izkušpje.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja za dela pod točko 1 en mesec, pod točko 2 pa dva meseca. Delo je izmensko. Stanovali] ni.
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja, TOZD MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE, Taborska c. 34 ali pa se osebno zglasijo v kadrovski službi v podjetju.
Več pozornosti telesni kulturi
Program telesnokulturne skupnosti Grosuplje je usmerjen tako, da upošteva družbenopolitični in gospodarski položaj ter vsebuje usmeritve telesne kulture in ukrepe za gospodarsko stabilizacijo. V društvih se išče tak način in sredstva razvoja, da se bo telesna kultura v družbi širila, zajela vse strukture prebivalstva in obenem dosegla čimboljše tekmovalne dosežke.
Za območje občine je bilo v zadnjem obdobju značilno veliko investiranje v izgradnjo športnih objektov. Dobili smo tri nove telovadnice, uredili
in adaptirali 10 rokometnih in 7 košarkaških asfaltnih igrišč, uredili nekatera strelišča, adaptirali bazen v Višnji gori, itd. Kljub tem spodbudnim rezultatom na področju izradnje telesnokultumih objektov, razpoložljive kapaci-
sh potreb. Se vedno je samo 9 krajevnih ročju športne objekte. Štirinajst krajevnih ih ali drugačnih športnih objektov.
področju izradnje telesno! tete še vedno ne zadovoljujejo vseh skupnosti, ki imajo na svojem področi skupnosti pa je še vedno brez takšnih ali drugačnih
V prid športa in športne rekreacije bomo morati zgraditi najnujnejše športne površine po vseh krajevnih skupnostih, kjer tega še nimamo. Kritično bomo morali presojati stanje in potrebe, zmogljivosti športnih površin, da se ne bo zgodilo to, da bi imeli nekateri kraji preveč športnih objektov, glede na potrebe in interese občanov.
Eden izmed ključnih problemov so prav gotovo strokovni kadri, ki jih na področju telesne kulture v občini primanjkuje. Velik del generacij je šel mimo prave telesne vzgoje, športa in rekreacije, zato primanjkuje tistih strokovnjakov, ki so predani športni delavci, ki izhajajo iz vrst športnikov. V občini imamo S S trenerjev, vodnikov inštruktorjev, ki so v letu 1980 opravili cca 7.000 vadbenih ur. Veliko trenerjev nima ustrezne izobrazbe. Zato smo si v srednjeročni program zadali, da bomo izšolali potrebno število ustreznih delavcev prek tečajev in seminarjev, ki jih organizira Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani ali posamezne športne zveze.
Telesnokultuma skupnost Grosuplje nima razpoložljivih sredstev za investicije, temveč samo sredstva za redni program ter za skupne naloge v okviru republike. Sredstva, ki se še sedaj namenjajo za odplačevanje anuitet pa se bodo po končanem odplačevanju namenila za vzdrževanje in najemnino nekaterih objektov, ki so sedaj še v izgradnji.
Največji porabnik sredstev je že sedaj najemnina telovadnic, ki jih koristijo naše osnovne organizacije. Ena izmed prednostnih nalog bo prav gotovo dejavnost športne rekreacije in šolskega športa. Šolski šport je že sedaj pomemben dejavnik telesne kulture, saj se v šestih obstoječih šolskih športnih društvih udejstvuje že skoraj vsak učenec. Pomembno je to, da že učenec dobi motorično znanje, osvoji nekatere športne navade, ki jih bo po končani šoli znal uporabljati. Med pomembne dosežke lahko štejemo letno in zimsko šolo v naravi, kjer se učenci četrtih in petih razredov naučijo plavati ter smučati.
• solska športna društva v višnji gori
Telovadni nastop
.	stopati po Titovi poti, poti revolucije, miru in
napredka. 25. maja so se v telovadnici v Višnji gori zbrali mladi športniki, ki so v enournem programu pokazali, da je njihova dejavnost skozi vse leto potekala zagnano, kar so potrjevala kot dokaz še številna priznanja, diplome In nagrade.
Prireditev so popestrili še znani športniki, ki so se odzvali povabilu mladim športnikom.	,	..
Jernej Lampret
Športna rekreacija je prednostna smer, ki ima boljše pogoje za dosego svojih ciljev kot tekmovalni šport. Iskati je potrebno take oblike telesnokulturne aktivnosti, ki bodo privlačne tudi za tiste občane, ki danes še niso vključeni v telesno kulturo. Za rekreacijsko dejavnost ne more biti odločilna samo finančna plat, temveč predvsem to, koliko naporov smo vsi skupaj pripravljeni vložiti za dosego skupno dogovorjenih ciljev. Še naprej moramo podpirati množične spominske trim akcije, ki so se dosedaj že izkazale v občini kot uspešne. Te akcije so: tekmovanje z vojaško puško na Zavrhu, pohod po poteh II. grupe odredov, športni del ob praznovanju Tedna tradicij NOB, telovadni nastop ob praznovanju 25. maja, itd.
Druge tekmovalne sisteme je treba čimbolj poceniti in jih. spraviti v občinske okvire. Nesmiselno je, da še neizoblikovan športnik potuje po republiki, namesto da bi njemu primernega nasprotnika našli v domači ali sosednji občini.
Kljub vsem problemom, pa smo z delom nekaterih društev lahko zadovoljni. Nekatera društva so dosegla že zavidljive uspehe v republiškem in državnem merilu. Še posebno so se izkazali nekateri posamezniki, ki so v svojih sredinah že dosegli vrhunske dosežke.
Zaradi večje organiziranosti društev in reševanja skupnih proble-
mov, povezav strokovnih kadrov, evidentiranja boljših posameznikov za usmerjanje v selekcije so bili v tem letu ustanovljeni posamezni odbori in zveze za posamezne športne panoge. V določenih primerih pa so od časa do časa funkcije zveze prevzela posamezna društva. Za tako obliko organiziranosti (povezava posameznih športnih panog) smo se odločili predvsem zaradi tega, da se pospeši sodelovanje znotraj panoge in se bolj smotrno uporabljajo družbena sredstva.
Povezava med istimi panogami in dejavnostmi deluje: pri rokometu s pomočjo rokometnega odbora, strelska društva povezuje občinska strelska zveza, šolska športna društva usklajujejo svoje programe in tekmovanje preko aktiva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, šahovski odbor skrbi za povezovanje šaha v občini, za delovanje športne značke L, II. in III. stopnje deluje posebni odbor.
Tekmovanje v balinanju
?; * *
V počastitev krajevnega praznika Ivančna gorica - Muljava so prvič organizirali balinarsko tekmovanje občine Grosuplje. Sodelovale so štiri ekipe. Na dan pred praznikom so odigrali finalno tekmovanje. Ekipe so se razvrstile po naslednjem vrstnem redu:
1.	krajevna skupnost Grosuplje
2.	krajevna skupnost Smaije-Sap
3.	krajevna skupnost Ivančna gorica
4.	krajevna skupnost Dobrepolje
Dejavnost dobiva čedalje več privržencev, zato nameravajo organizirati ligaško tekmovanje, kjer naj bi sodelovalo več rekreacijskih skupin.
Jernej Lampret

Mladi in SLO
»OSNOVNA ŠOLA STIČNA TRETJA“
Ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti je medobčinski svet SZDL Ljubljanske regije organiziral področno tekmovanje za osnovnošolce in srednješolce. Udeleženci tekmovanja so v pisnem poizkusu pokazali svoje znanje protidesantni obrambi, protizračni obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti in odgovarjali na vprašanja o življenju in političnemu delu Josipa Broza Tita. V praktičnih disciplinah pa so se udeleženci pomerili v
streljanju, v sposobnosti orientacije v naravi ter v znanju prve pomoči.
Tekmovanja so se pričela 15. aprila v Kranju, nadaljevala so se v Postojni, Novi Gorici, Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti. Zaključna prireditev je bila v Ljubljani, kjer je sodelovalo 29 ekip osnovnih šol in 29 ekip srednjih šol iz ljubljanske in zasavske regije ter Cerknice.
Zaključeno tekmovanje »Tito — i------------------------1
revolucija— mir«
V počastitev 40-letnice OF je bilo 30. maja v Dobrepolju zaključeno kviz tekmovanje mladih v znanju s temo NOB IN SOCIALISTIČNA REVOLUCIJA V JUGOSLAVIJI 1941-1981 in GROSU-PELJSKO-STlSKO OKROŽJE IN DELOVANJE OF V LETU 1941.
Sodelovale so vse najboljše ekipe ' osnovnih šol, največ znanja pa so prikazali mladi iz Stične, Šentvida in Dobrepolja.
Prehodna zastavica, ki jo Občinski odbor ZZB NOV Grosuplje podeljuje najboljši ekipi, bo tako v prihodnjem letu krasila vitrine osnovne šole Stična.
JOŽE NOVAK
naša
skupnost
Izdaja: občinska konferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorska 2, telefon: 771-088. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Vinko Blatnik (telefon: 771-088), odgovorni urednik: Ivo Brecič (telefon: 323-841). Priprava za tisk: Dnevnik -IBM, tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Redakcija zaključena: 12. 6. 1981. Izhaja enkrat mesečno. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Uradnih dopisov ne lektoriramo. Prispevke za tekočo številko sprejemamo na naslov uredništva do $. v mesecu.
Po mnenju republiškega komiteja za informiranje SRS it. 421-1/72 šteje glasilo med proizvode za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
ŽADHJAHBVIC*
Spominsko
obeležje
Krajevna skupnost Veliko Mlačevo pri Grosupljem bo z družbenopolitičnimi organizacijami Veliko Mlačevo -Žalma in pododborom za do-lenjsko-belokranjsko območje IV. brigade VDV partizanskih TV postaj Slovenije, odkrila spominsko obeležje padlim kurirjem.
Obeležje je posvečeno trem kurirjem TV-15, ki so na svoji zadnji poti 30. novembra 1943 ob 17. uri padli pod BO-STANJSKIM GRADOM. Svečanost z odkritjem spominskega obeležja bo 28. junija ob 10. uri v GRAHOVCU - Veliko Mlačevo-Boštanj pri Grosupljem.
Besedilo za ploščo je napisal Stane Pečnik - Zdenko. Načrt po zamisli pododbora IV. brigade VDV in občinskega odbora ZZB NOV Grosuplje, za obeležje pa je izdelal Bruno Blatnik iz DVZ Ponikve.
Vabimo nekdanje kurirje TV postaj, predvsem iz dolenj-sko-belokranjskega območja, kakor tudi borce NOV, krajane in občane, predvsem iz območja občine Grosuplje, da se svečanosti udeležijo v čim-večjem številu.
r
PROGRAM
KINEMATOGRAFOV ZA MESEC JULIJ 1981
Datum Kinematograf	Naslov in vsebina filma
C 2. Grosuplje S 4. Ivančna gorica N 5. Dobrepolje
P 3. Dobrepolje N 5. Grosuplje
Ivančna gorica
P 3. Ivančna gorica S 4. Grosuplje N 5. Dobrepolje
C 9 Grosuplje S ij ' Ivančna gorica N 12' Dobrepolje
P 10. Dobrepolje N 12. Grosuplje
Ivafična gorica
Zah. nemška seks komedija RESNIČNE ZGODBE II. del
Domači barvni vojni film PARTIZANSKA ESKADRILA
ameriška barvna srhljivka
noc Čarovnic
Kanadska erotična komedija UVAJANJE V LJUBEZEN
Angleška barvna srhljivka OSMI POTNIK
p 10. Ivančna gorica S 11. Grosuplje N 12: Dobrepolje
C 16, Grosuplje N 19. Dobrepolje
ameriški barvni vestern VANDA NEVADA
italijanska barvna komedija SLUGA SVOJIH GOSPODARJEV
P 17.	Dobrepolje	ameriška barvna kriminalka
N 19.	Grosuplje	ČLOVEK Z BOGARDOVIM
Ivančna gorica	OBRAZOM
P 17. Ivančna gorica S 18, Grosuplje N 19. Dobrepolje
C 23. Grosuplje N 26, Dobrepolje
P 24. Dobrepolje N 26. Grosuplje
Ivančna gorica
Ameriška barvna srhljivka AMITIVIL - HlSA GROZE
Ameriška barvna komedija NOC, KO JE NASTAL STRIPTIZ
Domača barvna drama POSEBNA OBRAVNAVA
P 24	Ivančna gorica	ameriška barvna kriminalka
S 25. Grosuplje	VLOMILEC NA SVOBODI
N 26. Dobrepolje	,
Filmi ,JIesnične zgodne" in »Uvajanje v ljubezen" niso primerni za otroke.
KINOPREDSTAVE:
Grosuplje	četrtek ob 19. uri
sobota ob 20. uri in nedelja ob 16. uri
Dobrepolje	petek ob 19.30 uri in
nedelja ob 15. in 19.30 uri Ivančna gorica petek ob 19.30 uri in nedelja ob 18.30 uri
VETERINARSKI ZAVOD KRIM GROSUPUE DE GROSUPUE
RAZPORED
SLUŽBE STALNE PRIPRAVUENOSTI VETERINARJEV V JULIJU IN AVGUSTU
Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje je
miran veterinar, z izjemo nedelje in praznikov, ko stalna pripravljenost traja od 14. ure od sobote, oz. predprazničnega dne do 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku:
Od 2. 7. od 14. ure do 10. 7. do 7. ure Z. Vukelič	tel. 771-188
od 10. 7. od 14. ure do 17. 7. do 7. ure M. Pangerc	tel. 783-111
od 17. 7. od 14. ure do 24. 7. do 7. ure J. Žitnik	tel. 772-991
od 24. 7. od 14. ure do 31. 7. do 7. ure Z. Vukelič	tel. 771-188
AVGUST
od 31.7. od 14. ure do 7. 8. do 7. ure M. Pangerc	tel. 783-111
od 7. 8. od 14. ure do 21.8. do 7. ure J. Žitnik	tel. 772-991
od 21.8. od 14. ure do 31. 8. do 7. ure Z. Vukelič	tel. 771-188
od 31. 8. od 14. ure do 4. 9. do 7. ure M. Pangerc	tel. 783-111