PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Urednttti te upramilkl prastari* aoa7 South Lairadale Am OtflM of Publlaetloa: MIT South Lawndele Am Telaphone, RookwoU 4004 ] CHICAGO 23. ILL. TOREK. St. AVGUSTA (AUGUST U). 1144 Subeeriptioa 10.00 Teartr ŠTEV.—NUMBER 1S4 Revolucija izbruhnila v Parizu! to section 1101,' Act of Oct 3,1017, autborized oa June 4, 1010. Varšavo I Oitanki sedme nemške armade dobivajo straho- „ ■ . ■ • t ■ vite udarce na ozemlju v bližini Pariza. Ame- NčlSOlI 00 OOlSkOl ričani ujeli čez osem tisoč sovražnikov. Mar-1 seille in Touloi\ izolirana.—Brazilske čete v akciji proti Nemcem na italijanski fronti.— Rusi prebili nemško bojno črto v centralni Latviji v prodiranju proti Rigi. Berlin naznanil obnovo ruske ofenzive v Rumuniji.— Japonska letalska sila pobegnila z otoka Halmahera LONDON. 21. avg.—$'aris. glavno mesto Francija. Je * plamenih revolte proti okupatorju. Nemci ao proglasili vojno stanje ln zagrozili. da uničijo mesto, •ko partlsani ne prenehajo s revolucijo. . Radio v Alfteru Je poročal da m mesto Toulouse v Južni Fran-ciji že od včeraj nahaja v rokah partlsanov ln da sdaj boji med njimi ln Nemci divjajo na obronkih mesta. LONDON. 21. avg.—Poročila ls Nemčija pravijo, da oo ruske armade prekoračila reko Vislo na treh krajih pod Varšavo. Eno mostišče so napravile 89 milj južno od Varšave, drugo 35 milj in tretje US milj. Zavezniški «tan v Franciji. 21. avg —Ostanki nemške sedme armade dobivajo strahovite udarce na ozemlju med Falalsom in reko Seino. Vsi poskusi, da se izmotajo iz pasti, oo ae izjalovili. Američani so kuieli 8852 sovražnikov v zadnjih dveh dneh. Tisočem Nemcev ali ujetje. Amer kanadske čete ao za petami nemških vojaških enot, kl beže proti reki Seine. Zavezniška bojna le tala podpirajo operacija sile na kopnem z bombardiranjem Nemcev, ki beže po cestah ob tej reki. Rim. 21. avg. — Oddelki, sedme zavezniške armade v južni Franciji so prekoračili reko Du-rance v več krajih in dospeli v bližino „ Aix-en-Provence. Mar-seillc, veliko pristaniščno mesto, in Toulon, momarična baza, sta izolirana. '] Francoske čete sedme armade so obkrožile Toulon po silnem bombardiranju z morja in iz zraka vojaških objektov v bližini mornarične baze. Aix-en-Provence jr križišče važnih cest med Marseillem ln Pertuisom. Te vodijo v doline ob reki Rhone. Zavezniški stan ni razkril krajev, kjer ao oddelki prekoračili reko Durahce, ki sc izteka v ceko Rhone. Zavezniški stan poroča, da ao se generali Jacob L. Devera, Ira C. Eaker in John K. Cannon ■ Stali na ozemlju, ki so ga okupirale ameriške in britske čete. Sedma armada je v zadnjih petih dneh ujela čez 12,000 sovrsž hikov. nI Latviji v prodiranju proti Rigi, glavnemu mestu. Moskva poroča, da so Nemci uprizorili dvajset napadov na pozicije ruske sile, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. V Latviji in Estoniji se nahaja nemška armada okrog 200,000 vojakov. Tri nemške divizije pri Sando-mierzu, vojaški trdnjavi ob reki Višli, ki je padla zadnji petek, so bile uničene. Rusi so ujeli 5,000 sovražnikov na tej fronti. Radio Berlin je naznanil obnovo^ ruske ofenzive na severni n južni strani Jasija, Rumunija. Sovjetske kolone napadajo nem-ike pozicije pri Tirasjaolu in Tig-lini in na obeh straneh reke Dnjester, severozapadno od Odese. ' • •.. Priprave za bitke za posest Varšave so v teku. Enote ruske armade so konsolidirale svoje pozicije v bližini Prage, predmestja poljske prestolnice, po okupaciji več naselbin. Imena teh Moskvs ne omenja. tfir 1TJ,:'. JSUMŠd Zavezniški staa na Pacifiku. {?f* u U u £ H- ayg.—Japonska letalska sila iške, britske m ge je umakniU z otoka Halmahe- ra, poroča generel Douglas Mac-Arthur. Ta otok leži 200 milj zapadno < dj *fove Gvineje in 300 milj Juž-l o o4'Filipinov. Čungldng. Kitajska. 21. avg —Ameriški bombnik motela Ll berator je napadel ln potopil japonsko krlžarko v bližini kitajskega obrežja na vihodni strani ffongkonga, ae glasi poročilo iz glavnega stana generala Stil wella, poveljnika ameriškega etalskega zbora na Kitajskem. London. 21. avg,—Ameriški letalci so se dvignili s svojih bsz v Italiji in napadli čistilnice olja v o ljski Šlezijl in Slovakiji, me-»ta v južnozapadnl Nemčiji, Szolnod in Szeged, Ogrska. Na pada se je udeležilo čez tisoč lojnih letal. Bombe ao porušile u'c objektov in zanetile požare. Rim. 21.avg—Čete pete »me-armade so prodrle tri mi-1J(' ialeč v sektorju italijanske "<*>t* ob Jadranskem morju ln z* "dle Mondolfo, naselbino na " verni strani reke Česane, ka . kur rudi Castelvecchio, štiri ml-1J* Južnozapadno. Zdaj prodira j" pioti San Coutanzu. "fino naznanilo pravi, da je 'i4/l]ska ekspedicijska sila po-^ h i pete zavezniška arma-p veljnikte je general Joeo ' 'ie Mascarenhaa. Nazne-J*- prvo razkritje, de so brs-«He v akciji proti Nemcem '' »janski fronti. ♦ London. 21. svg.-Rusi so pre-^miko bojno črto v cen trs rlf- B;, Partizanski letalci v akciji Podpiranje Titove arma acij RAZGOVOR! MED Večja pomoč kitajski armadi Woaklagton. D. C.. 21. avg.— Predsednik Roosevelt je naznanil, da bosta Donald M. Nel-son, načelnik odbora za vojno produkcijo, in general Patrick J. Hurley odpotovala na Kitajsko kot njegova osebna odposlanca. Naznanilo je sledilo poročilu, da ja Charles E. Wilson, podna-čelnlk odbora za vojno produkcijo, dobil navodila glede povečanja produkcije gotove vojaške opreme, ki bo poslana kitajaki armadi. . Wilson bo izvrševal Nelsonove posle v odsotnosti. • Nelson in Hurley se bosta sestala z generalom KaiŠekomt vrhovnim poveljnikom kltajake oborožene sile, v Cungkingu. Roosevelt je dejal, da bo Hurley razpravljal o problemih zalaganja kitajske armade z ameriškim orožjem, Nelson pa o ekonomskih problemih. Na Kitajskem bosta ostala več mesecev. Nelson in Hurley sta se ogla sila v Beli hiši in konferirala ; Rooseveltom pred objavo naznanila, da bosta odpotovala na Kitajsko. Hurley je republikanec ln bil je vojni tajnik v Hoovro-vem kabinetu. Kot poeebni Roo-seveltov odposlanec jo Hurley obiskal Avstralijo, Srednji vzhod in Rualjo. Ne mike lete sc umoi« Me if obmejnih krajev Pori Bou, Španija, 21. svg.— Nemško poveljstvo je odredilo umik vojaških čet iz francoskih krajev v bližini španske meje. Masna evakuacija ae je pričela zadnji četrtek. S francoske stra ni moje ao se slišale ailne eksplozije, ko so Nemci uničevali vojaške nsprsve. ———————— v Coering pod policij- skim nadzorstvom London, 21. avg.—Poročilo Iz Stockholma, Švedska, pravi, da sta bila nemški državni maršal Goering in njegova žena aretirana. Oba ata pod policijskim nad zoratvom. TREljl VELESIL Sporazum f ustanovitvi svetovne organizacije VPRAŠANJE ZAŠČITE ltaRU Washlngton. b. C« 21. Danes se ja pifčela konferenca reprezentantov Amerike, Velike Britanije in sovjetske Rusije o načrtih ustanovitve mednarodne organizacije, ki naj bi vzdrževala in ščitila mir po zaključenju sedanje vojne in preprečila agre-alje v bodočnosti/ poznava se, da se predstavniki Velike Britanije in Rusije Otrinjajo z načrti predsednika Rdbsevelta in državnega tajnika Cordella Hulla. Načelnik ameriške delegacije Je Edward R. Stettinius, državni podtajnlk, britske Alezander Cadogan, zunanji podmlnlater, ruske pa Andrej A. Gromjko, poslanik v Washingtonu. Slednji se Je včeraj vrnil v Wash-ington Iz Mookve, kjer je Imel važna posvetovanja s sovjetskimi voditelji, t njim so dospeli vojaški in mornaričnl čaatniki ter pet uradnikov komiaarljata za zunanje zadeve Amerika, Velika Britanija in Ruaija bodo vzelo v pretrea predložene načrte. * Pozneje bodo Imeli predatavntki Amerike in Velike Britanije aeparatne razgovore z reprezentanti Kitajake. Rualjo ae Jih na bo udeležila, ker ni v vojni * Japoniko. Trdi ae, da eo jiovjett sa uata-novftev mednarqdne letalake al le pod kontrolo ajvetovne organi zaclje, ki na* bl lila dovoli močna, da bl lShko takoj naatopila proti potencialnemu agreaorju. Na tej Ifttilerenci ae ne bodo vršile dlakuzlje o okupaciji in razorožitvi Nemčije. To vprašanje pride v ospredje pozneje. Veleelle bodo predlagale uata novltev ovetovne akupščine, i kateri bodo Imele vae države, male ln velike, predatavništvo kakor tudi o formiranju avetov nega razsodiščs z oblastjo poseganja ln Izravnave sporov, kl se pojavijo. Načelniki delegacij treh vele-all ao prepričani, da bo konferenca uapešna Cadogan ln Gromjko sU izjavila, da se v ne čelu strinjata z načrti, kl ata jih aestavila Roosevelt ln Hull. Preiskava aktivnosti odbora CIO \ Zaslišanje pred člani kongresnih odsekov Washlngtoa. D. C. 21. avg.— Priprave sa preiskavo aktivnosti odbora za politično akcijo Kongreaa industrijskih organizacij so v teku. Načelnik tega odbora je Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers. . Kongreanik Henderson, demokrat la Nove Mehike in načelnik odseka, v čigar področje apada preiskava trošenja denarja za volilne kampanje, je naznanil, da bodo kongreaniki dobili pri-iko za predložitev pritožb proti odboru CIO. Zaallšanjc se prične prihodnji teden. Henderaon je dejal, da boata pozvana pred Člane njegovega Hillman in C. B. Baldwin, pod načelnik odbora CIO. Pododaek Diesovega odseka >o tudi pozval Hillmana k zaall šanju. Načelnik pododseka Je kongreanik Stamea, demokrat la Alabame, kl je bil poražen pri primarnih volttvah. On je nedavno Izjavil, da je Hillmanov odbor potrošil velike vaote denarja sa njegov poras. Kongreanik Dies je izrekel ob-dolžitev, da ima Hillman zveze z nekaterimi uradniki v vladnih departmentlh. On trdi, da je zbral evidenco, da ao ti kršili provizije Hatchevega zakona. Razgovori med Bolgarijo in Rasi jo Zunanji minister bo govoril v parlamentu j^j Ankara. Turčija. 21. avg - Po- pripel]* ročilo Iz zanealjlvlh virov ome- Domače vesti Poedravi Chicago—S konvencije ABZ iz Ročk Springaa, Wyo., pošiljajo pozdrave uredništvu Proavete in oaebju v gl. uradu jednote Anton Zganjar, John Ocepek ln Katherlne Kraini (člani SNPJ), Iz Forest Cltyja pa Milka Kresa Popravek Osage. W. Va—V Prosveti i dne 9. avg. je bilo poročeno, da je tukaj umrl Frank Sajko. Pravilno bi ae moralo glaaiti Andrej Sajko. Ia Clevelanda Cleveland. — V četrtek, 17. avg., je naglo umrla Anna Zupančič, roj. Paucek, atara 72 let ln doma iz fore Prečne pri Novem meatu. V Ameriko je prišla 1. 1905 ln ae naaelila v India-napollau, Ind.. 1. 1925 pa ae je i družino preselila v clevelandako prodmeatje Kuclid. Bila Je čla niča društva 129 SNPJ in KSKJ. Zapušča mola, dva ainova ln tri hčere, v atorem kraju pa dva brata ln aeotro.—V nedeljo, 27. vg., obišče Cleveland akupina ovenaklh fantov ls Prlmorja, ae nahajojo v taborišču za vojne ujetnike Camp La Carna pri Camp Perryju, O. Njih are-išče bo Slovenakl delavski dom na Waterloo rd. Dopuat Jim Je pri poveljniku lzpoaloyal Anton pevec, kl Jih Je nedavno obla-kal.—V Franciji Je bil 8. Jul. lah ko ranjen Pfc, George Končar ml. Ranjen Je bil od šrapnela v ramo in roko, kot ae glaai poročilo vojnega departmente, k ga Jo rprejele družina Oeorse Cončar. — Na italijanakl front e bil dvakrat ranjen, prvič 10 h drugič 28. Jun., Pfc. Edward Weaa, ain družine L. iz Eucllda —V akuplnl Clevelandčanov, kl so bili bitke med nemci in francozi v parizu rrtmco»ki partizani in gtrilci zandli Viehy DE GAULLE V CHERBOURGU nja razgovore med Bolgarijo ln Rualjo glede umika Bolgarijo ir vojne. Ivon Bagrijanov, predaednik bolgarake vlade, Je konferlral z ruakim poslanikom v Boli ji Bolgarija in Ruaija niata pretrgali diplomatičnih odrtošajev čeprav je Bolgarija zaveznica nacijake Nemčije v tej vojni. Druga ^eat pravi, da bo bol garski zunanji miniater govoril v parlamentu. Možnoet je, da bo podal Izjavo o reviziji otallšča Bolgarije. Zadnji četrtek je govoril pred poalanci premier Ba grijanov in apeliral zs umik Bolgarije iz vojne. Rim. 21. avg.—Partizanski letalci so šil v prvo skcijo, v kateri so podpirsll operscije enot jugoslovsnske osvobodilne armade, katere poveljnik je maršal Tito. To je naznanil glavni stan letalske sile ns Bslkanu. Partizanski letalci operirsjo bojna letala modela Spitfires. Ts nosijo partizanake znake. Psr-tizane so Izvežbsll za operacije Angleži v Rimu. Partizanaki letalci ao apremljall angleška bojna letala, ki so metala bombe ns cesto v bližini Splits, jugoslovanske luke. Letalci so člani jugoslovsnske-ge letalskega zbora. Letala, katere pilotirajo, imajo rdeče zvezde in barve zaatave avobodne Jugoalavije. Vodja nemUuh zarotnikov aretiran London, 21. svg.-Ursdns nacijska časnišks sgenturs DNB poroča, ds Je bil Kari Goerdeler, vodjs zarotnikov, ki ao nameraval 1 umoriti Hitlerja ln atrmo-gleviti necijski režim, eretiren Goerdeler Je bil župan v Leipzigu Heinrich Himmler. načelnik Gestape, necijske tajne policije Je rszpissl nsgredo $400.000 za prijetje Ooerdelerja. Slednji se Je skrival po ponesrečenem ns podu na Hitlerja. in Cleveland, da ae zdravijo Crile General Hoopltalu v Ps ml, O., Jo tudi aaržent Jqhn Hace, ain družine John Ha On Je dobil kroglo v vrat v boju pri Claternl, Italija/, f mrl v Hew Yorku Brooklyn, N. Y,-V petek, 18. avg., je v bolnišnici Buahwick po dolgi bolezni umrla Valentina Dolar, atara 87 let. Rojena je bila v Domžalah, podomače Ru-dolfova ln v Ameriko Je prišla 1. 1911. Tukaj zapušča atna, tri hčere In brata, v starem kraju pe več sester. Padla v vojni Ely, Mini).—Družina Frank Benko Je prejela obveatllo od vojnega departmente, da Je bil ubit ns bojišču njih sin Mott. Enako obveetllo je prejel tudi John Tomaich, da Je v vojni pe del njegov ain Anton. Dewey za razorožitev Nemčije t". ... ^ Willkie povabljen na konferenco ' r • Albeny, H. Y„ 21 avg.-Oo-verne r Thogiss E. Dewey, pred sedniški kandidat republikanake strsnke, in John t. Dulles, njegov svetovslec o zunsnjih zadevah, ata oriaala avoje nočrU in predloge za preprečenje tretje svetovne volne. Oba ata ae izrekla za popolno in trajno razorožitev Nemčije in Japonske in konec politike ravnotežja v Evro-pi, kl povzrdča krvave konflikte Načrti bodo predloženi repre-zentantom Amerike, Velike Britanije in aovjetako Ruaije, ki ao se dsnes seetoli ns konferenci v Washingtonu, v svrho dlakuzlje. Dewey je nsznsnll, da je pove bil Wendella Willkieje, pred sodniškega kandMata republi ksnske stranke pred štirimi leti, na konferenco. Danee ae bosta sestala v New Yorku Will kla in Dulles. DeweyJevo nsznsnilo Je do-kas, da hoče dobiti Wiilkieje no svojo atron. Newyoiiki gover- London. 31 • avg.—Krvave bitke med Nemci in Fipiicozi divjajo v Parizu, proti fcpteremu prodirajo zavezniške amade. Poročilo pravi, da je armada francoskih rodoljubov v akciji. Enote to oo noveaale Stike z ameriškimi četami, k t ao udrle v pariška predmestja. Naoijake vojaške avtoritete ao oklicale obsedno stanje v francoski prestolnici. Vsa flledellšča, klubi, reatavraclja in drugi Javni proatori ao zaprti. Naciji ao tudi prepovedali obiranje ljudi no ceoteh ln sapretlll, da bo voak, kl bl kršil prepoved, uatretjon. Kje ae nehajo maršal Petaln, načelnik francoake države, jo sa-gonetka. Liat Delly Moli jo dobil poročilo, da čeke v Pavillon de Sevignu in. da bo prepuatil oblaat onim, ki bodo ropreaenti-rali novo Francijo. Radijsko poročilo lz Brazza-vllla pravi, ds francoski gerilci ln partlaanl kontrolirajo Vlohy. To dostavlja, da oo ae geatapov-ol umaknili lz Vichyja ln Pariza v Nantea. Vae pirenejako ozemlje v Južnozopadni Franciji od Atlantika do 8rodoiemake-morja je ped kontrolo v. frtfMl General Hstte Koonig, po-voljnik Irancookih notranjih aH, e ftaznonil, da o6 partlaanl sa-oedll ooem provinc. V tednu, » končal 19. avguata, ao ptr-ubiii. ranili in ujeli čez Ueo6 Nemcev. #• | Cherbourg. FrsacUa. 31. ovg. —General Charleo do Gaulle, predaednik fronoookega narod-nega odbore, Je doopel aem ly Alžira. V avojem govoru pred veliko mnošico, ki oo je sbrola pred mestno hišo, jo dejel, "do amo val združeni v naporih sa osvoboditev Francijo. Pot preko Kal varijo, najbolj tmjeva pot v zgodovini deftele, bo kme-u končana in Francija ae bo ponovno dvignila.N Generel De Gaulle ae je ogla-all v glavnem atanu generala El-aenhowerja, vrhovnega poveljnike zavezniške aile v Evropi, ln konferlral c nJim. j0 y soon I le Admiral Kimmel pobija obdolUtve Wash!ngton, D. C., 21. avg.— Admiral Huaband E. Kimmel, ki Je bli odstavljen kot poveljnik ameriške bojne mornarice na Pacifiku po japonakem napadu ns Pearl Harbor, je zavrnli ob-dolžitve senatorja Trumana, pod-predaedniškega kandidata demo-kratske atranke. Truman Je de- , Jal, da Kimmel nI hotel koope-rirotl a generalom W. C. Bhor-tom, poveljnikom ameriške aile na Havajskih otokih, in da Je bil to vzrok katastrofe. Kimmel pravi, da bo ameriško ljudstvo presenečeno, stvs rszkrlts ko bodo voa dej- Vodja revolte v Iraku obešen Bagdad, 21. svg.~-Kamt! Sa-hib. eden izmed voditeljev revo! U v Irsku v maju 1. 1941, Je bil obešen. Obsodbo Je Izreklo vojaško sodišče. To Je obsodilo tudi tri ministre v vlodl premier je ftaahida Allja, ki Je podžgal revolto, v zapor. ner je na aastanku o časnikarji priznal, da mir Amerike aaviai od mtru v Evropi. To Je bila klofuta zagovornikom izolacije Amerike, ki imajo velik vpliv v republikanski stranki. Qf and prosveta the enlightehmeht lastnika slovenske narodne podpor« JEDVOTI >ttii ^ItebMl ^ Mati—l Maročaiea aa Mruieaa drUva la ..1^00 M pol lata. s1j0 m šatrt Irtmt - C JLTcaLrJ« sa oalo lato. 13 7» pa pol letai sa ^jr.ipjz?**** tsr kr*^ ..^.lollokopi«« lU^UM veebiae drw. ^ ^JSr^ui*.«. i.' —i«. AdvartialBf ratas oa agraei „4 ujMolidiad artlcla. wUI aotb.»retei. •uch as storim. P^^J^J^jT vhao accompaalad br self-addrasaa* ano Naslov M vsa. kar |»a stik s listom« pr6sveta - »S7 W 80. LavrndaU Ave* Chicago 23, lUlnoto MEMBER OF THE FEDERATED PRESS "ulo pcvotuno, da se vam U.1 ns urt«vl. W ashingtonska konferenca w.rai u. je v Washingtonu, D, C., pričela »neodcieln«" M po-.v^iTkinUren" župnik* Amerike, Anfll)e in RusijOU Ui iMlela osnutek za novo mednarodno organizacijo za onranu p^ncm, , vojaauni ».. m"ru Tej konferenci bo sledile druga med Ameriko, I U(l|ljl je ,luiil vojake teto dni Glasovi PAPIRHICS ZOPET OBRATUJEJO Monroe, 'Mici.—Tukajšnje papirnice so pričele zopet obratovati s polno paro. Na seji »o sklenili, da delavec lahko dela toliko ur na dap kot sam koče. Družba ja pristala na unijske zahtevo, da plača asesment za delavce v primeru bolezni ali poškodb. Asesment za vsakega delavca znaša $1.71 na mesec. Prav tako mora družba plačati za bolnišnico. Seveda, to velja le za poškodbe, ki jih dobi delavec v tovarni. Vodstvo tovarne je odobrilo tudi razne druge unijske zahteve. Gleda plačanih praznikov kot ob božiču ali novem letu, je pa unija svojo zahtevo umaknila. Frank Kroll. PISMO VPJNEOA UJETNIKA Eaat Plttaburgh/ Pa^-Dne 10. julija U 1. sem prejel pismo od mojega nečaka, ki je bil 1. 1941 poklican k vojakom v Italiji. Stambul, SSth Italian AM Co., B. H. O. D. Black Hills, Igloo Camp, So.'Dakota. John StambuL 629 RA3HA PpiŠOLA Hermlnle, Psu—Že pred časom sem poročal, da sem ae 28. maja 1.1. udeležil Vseslovenskega kon-kresa v PltUburghu. Po tistem sem se udeležil tudi nekaj sej komiteja, ki zboruje v hotelu Fort Pitt. Mimogrede naj omenim, da mi ja članstvo društva št. 87 dalo dovoljenje, da se tudi udeležim druga konvencije Vseslovenskega kongresa, kl se bo vršila 23. in 24. septembra Pittsburghu. Dne 10. avgusta pa sem se udeležil odborove seje omenjene organizacije, na kateri se je precej debatiralo, kje se naj vrši ■ Ameriški vojaki korakajo akosl neko mesto v razbitem nacijskem troku. zeju je popolnoma aličen našemu, ki ga zbiramo v Slovenskim muzeju. V nekaterih rečeh pa nas celo oadkriljujejo. Posebnost je, da oni zbirajo celo sta-ntJBSSrobne spomenike poljskih pionirjev po Ameriki in jih nadomeščajo z noyiint Takih spomenikov že imajo nekaj v svojem muzeju. Dalje zbirajo razne muzikalne skladbe poljskih skladateljev, pesmarice itd. Ako preneha poslovati kje kakšno pevsko društvo ali orkester, iz-roče vse note in glasbeni material v arhiv muzeja. To je po-polnoma ppavilpo. Jstotako bi moraji storiti SJow»ci. Marsikje leži v omarah mrtev pevski material, ker so društva prene-hala aktivnosti. Želo zaželjivo bi bilo, da se pošlje take stvari v muzej za shranitev. Članstvo Polish Roman Catholic Unije podpira muzej s stal- NoraandlJl asesmentom po pol centa 1 mesečno od Člana, ali 6c na leto od člana. V ostalem je muzej od- visen od prostovoljnih darov od so na "Hooverjeve vasi" in se-, daj žele, da bi prišel drugI Hoo-ver v Washington. druga konvencija Vseslovanake-1 Naj še omenim, da se za orga- Aniujoin Kitajsko, ker Rusija ni hotela pristati n. skupno zboro- mU) ^ ^ CameLlpnikov Oseh štirih velesil, kajti neče postaviti v nevar-l.. — nost tfvoiih odnošajev ali nevtralnosti z Jsponsko. Ta k^erenca ji torej najvažnejša od vseh do^anjih zvezni-1 je(j» brau. ga kongresa, v dvorani Soldier I nizacijo Vseslovanski kongres and Memorial, aU kje drugje. I drugi Slovani veliko bolj zani-Vse tako izgleda, da se gotovi majo kot pa Slovenci; naši lju-krogl boje Slovanov. Na dotičnl dje do sedaj niso še pokazali do-seji se je povdarjalo, da bi radi bre yolje za sodelovanje. Nekako vu,«c .nekateri Slovane zaposUvljali, teri mnenja, da bo ta organi-hi rvJlan na fronto I da smo dobrodošli samo tedaj, zacija več škodovala Roosevel-Afr*o\ier^ ga je traba žrtev, drugače L kJot kori8tila, kajti nasprotni-^ ^i voiaki On je sin mo- h" Pa odrivajo. Iz poročil od-ki širijo laži, da stoje za njim sa irt^U doiL iz^ lUke P?fe I hornikov Vsedovanskega kon-L0 tujezemcl, židje in komuni- tudi oglas za Družinski koledar, podpornih članov muzeja. Po poki ga je naročil rojak Istenich, vršnem ogledu muzeja, kar naju tajnik Slovenskega doma. je vzelo več kot dve uri, sva se V naši okolici pa so ponovili I odpeljala v "down town" v par Prosveto: "mrs. Žagar, Frank trgovjn in potem pa domov. Shuster, Anton Pregrad in John V četrtek 6. julija sem se po-Zaverl. Ob tej priliki sem dobil dal v Joliet z avtobusom. To tudi štiri otroke v mladinski od- krat sem bil prvič *v Jplietu. Bi-delek SNPJ. Do sedaj sem pri- la je prav lepa in prijetne vož-dobil 27 članov, več kot sem pri- nja vso pot.' Tja pelje Ijepa no- čakovaj. Dr. Van Essen, ki je va gladka cesta, večinoma rav-specialist za oci in ima svoj y rad I na, le tu in tam malo valovita, v poslopju Empire, se je tudi od- med lepimi vrtovi in polji, ki zval in dal oglas za naš Družin- vodi v Joliet tik velike državne ski oglas. To omenjam vsled jetnišnice. Na postaji pred ječo T« konferenca ie torej najvaznejaa oo vt»en —--jegu uram, u««« • -vi««.™ h. uhn odele- »♦< 8IU ao omenjam • vs*au—.... Jctu Ta konferenca jeiorej j ^ temeljno strukturo novi Ligi Xone stambul. Sedaj se na-^ sklepam, da sa bo udei«M sti. rtJtega, ker on veliko žrtvuje za je izstopilo is avtobusa mnogo Skm posvetovanj,nVidia že imenovala. Na podUgi wa v ujetništvu v South Da- *"o druge kon^venc^j e ogromno, slovftni| udeležite se druge 'riia J potnikov. Bili so nekam mrki, narodov, ali kakor JJ^f^ {Jfillli ^ ^ nn*n#ie v iesenll v Ji J | število ljudi. Prišli bodo iz vseh | konvencije Vseslovenskega kon-1 mr.. nJ.Jžaloetniobrazi. Da so bili taki ^.r^riškega državnegs tajnika HulU se bo pozneje, v j«*eol koti. vršila konferenca vseh Združenih nsrodov v Isti nsm*n. 1 Piše mi: V Ameriki sem Sedanii sestanek je torej nekakšna pripravljalna konferenca!^ ne Vem za nobene-l J® * . y H^U*1! 5" ki naj izgladi diference in sestsvi enoten ga ^^ ali prij.telja, ki bi se I odbornikom, da b6 prinesel Vse- načrt za bodoči mir. Ta načrt bo potem predložen skupni | nahajal v tej deželi. Vedel sem 1 število jum rrisu ooao iz v**n konvencije VsesloviUiskega K00n; talj Sovjelske zveze. Mrs. Bebar kostni ohrazi. Da so bili taki, 15 krajev m držav Neki odbornik ^ ^ se bo vršila 23. in^ S F^U vplivalo nanje bržkone dej: £1 K ^ fg^? » Pittsburghu, K S^ub iz Rentona. Vsem »tvo, ker .ao imeli aa visokim i vsel^treh, ^^^"vel^^il!?!?^^"'^^«!!*!1! 1 f!! jfi^ii*^vl^i ^^I m®ituTj^U-J jp? hvala! Anton Zornik. rencl Združenih narodov narodov lahko povedali svoje upoštevana, je seveda drugo bodo domlnlrale velesile nismo taka izmislijo. Iz-1 moja pot v čhicago jih pošljite m joliet odboru Vseslo- Kio aommu.« , , . .vprašal za vaš naslov. I i^ko vršil kje drugje, kajti vsa-1 "ftn_ue konaresa ie tudi naši Javnost je do danes skorsj v popolni temi z o^irom^a načrte^za | ^ moral lOjne^v^reden j ko ^ ^ ^^ ^adra-1 ^| III. dovjem ječa zaprte svoje sorodnike, katero, jo šli obiskat To pa bcez dvoma greni srca prizadetim, zato so bili tako zamišljeni in otožni. V Jolietu som obiskal glavni Cleveland Oklo^-Obiskal sem I KSKJ na 351 N. Chicago JZZ mL ki jih že dalj časa kujejo za kulisami v Washlngtonu, „m preJel pigmo od doma. Pra- ^0^ve^o ^ter "boT^l «llVm ^^n JnTr Jože Za ^ DeUvski center in Charlasa kjer srečal najprvp 00- ^Jotu to iLkvT ^hur^ govora, ki ga je imel prjdLjel g. juijj, prav.tako ^^^^f 150 prtne kar prav2tako Za Pogorelca, ki je bil :v ura4u.M?'«* ^ika mr Lpuisa Že- r^laineiitom v začetku junija, je bilo razvidno, da kujejo nekako naglJv. Od doma so mi rt-\il*JRp niž ' vertmk u New York<* ' , Obljubil je, da bo poslal v mu- lefikf** katerimi Je razka- pariameniom v *um*m*.. . . ._____. .. i^^u ... ____1 I Veliki biznismani se nie ne smemo nennsvl-l . v"., ' ... zal nntraninat nnafonio nr^ni. ^eto alianco" štirih velesil! Ker je proti taki zvezi v Ameriki, I Mli( ^ w živi ln zdravi, toda| kakor tudi v Angliji nastala velika kritika, je predsednik Roose-|njih trpljenje je zelo veliko. velt par tednov pozneje, 15. junija, podal kratko Izjavo, v kateri je dejal, da je ameriška vlada sa ustanovitev širše svetovne zveze, zdravja V k.i.ri hi imele neka i besedo tudi manjše sile. Dejal je, naj bij Jaz — ,;l3Mn I . . Pozabiti ne smemo pen^-I^T^njVgerkl jih je iždaU navdušujejo sa RoosevelU tem- vanskega dneva SNPJ, ki se vi>I L^M[ Zdi do danes ie ^ ^ kras^.Pom,^ ...X - ~ "" katerega je 4lWtVP brez dvpms pptipsnp, rlmajo zalo lepo ureje- kiuri biimele nekaj besedo tudi manjše sile. Dejal Je, naj bil Jaz gem zdrav in sedaj delam zel h--- v ^An^l va*onveft«^ »"vemmeg. ,-";-|kom točno ob dogovorjenem d^ivorf2n« ^zborova' vrhovnemTvetu nove svetovne organisacije poUg štirih veleslH vUdo združenih držav. Delair »^f1??* 1ffiLI ****** Poljski muzej.na ^ P1®" Zdi-Srim^no število drugih narodov." . |v municijski tovarni. Rajši de-1 ^ I ^^. ^VP0^ !^:iMilwaukee Ave., katerega ff M " imelo sedeže tudi "primerno število drugih naroaov. . v muiuujmi «,uv.«»..; — . - - . , tik niih ^ 1 •----"{7_u„*vai.l^1^8111^ Ave » ^erega tasiu ^ bol i m bteriozno vlogo v zvezi s tem vprašanjem igra ruaka Um, kot pa da bi bil zaprt v »to, ker se baje vtika v njih po- j u konvencija bo za vse zelo važ-| je Zjednoczenift Polako Rimfik( vlada. Do zadnjih dni svetovna javnost sploh nI slišala ene ssma jetnlšnici. Sedaj imam precej slep , L^a kakšno svetovno organizacijO . zamišlja, feele zadnje dni^osti in gre^lah^ v kino| besede, kakšno svetovno organizacijO , , J „ je prišlo toliko na dan, da si Moskva zamišlja nekako dvotlrno ali _ j . . .Katolickie (Polish Roman Cath Glede mojega potovanja m- ohc UniQn) Muzej K nahaja,v ,w.„( am veliko poročati. Sedaj_do-|4Urinad8tro poglopjU( ^er ze" mož ^ gentleman Sestal sem se tudi Z mr. Za imajo kakšno važnost, y vpne pred čgnjem. ezni^r /e r^ zelo pr^a- ■vetovno orcanizaciio Poleg nekakšne Lige narodov naj bi zma-1 oblaki pa imam prišlt velik znaki pUetelj portugalake narodnosti, iU ne potujem, kajti tu vlada r .gU organi2acija svoj glav-. . , ^u?Un^irsX?a^adn2odno zračno silo, kl bi P. W., da se ga vidi lahko dve Katerega osebno poznam in je že neznosna vročina ki človeka si. gtan in ^ kjer l tllska larjem, gl. tajnikom KSKJ. Pri f^ za ohranitev s ve-Lil j l daleč. Kes da sem pjostJ bil moj gost. Radoveden, kaj je U leti precej muc. Prav ko pi- ligt Narod PolgkL v< ^ hjem sem imel že delj časa vlo- t^danavzTic temu pod_ zelo^"ro-| napisal moj prijatelj, stopim v I iem te "vrstica, vidim, da je pri-r priznati moram( da ^ bU ze-|žeo° Pro6nJo za kupim kzjjigo. Ho precej ljudi v cerkev, da po- lo pregenečen glede tega muze-|letnikov Glasila o Število stto sem igrsla vlogo nekakšnega mednarodnega policaja ln Moakve. Znano> aic«M^ to.daa. v«^ttt J odgovorite, ako prejmete to >em tudi jaz Slovan. Pokimal 8Vetu Je ie precej Mick. toda ne£sti veiji p, ^ * lze nal Slovenski muzej, {e je 1« je e peto kolo. nekak reven .orodn.k-ogrevajo za razae •jmo 'iZelo W*cwlu, če bi mi pi- «m, nakar me Je vprašal, ako Led Slovenkami. Neki sioven- del> da i^jo p^jakj ^ ^ 25 mogoie, in dobil «sm. Manjkalo v slere vpliva. . (u [i(imlnlrlU vlkodno in cen- tal kateri prijatelj ali rnanec.lje resnica, da bodo vsi Slovani Ui duhovnik, ki je bil v tej feri krat ve« zbranega arhiva kot pa nem je še 14 letnikov, kater« zapadno H^^«^ ^ I^JlT^^Z _ _ Nekaj besed o naših vojakih I bratska podjjorna organizacija. 1 hvalim v imenu muzeja^^mr. Za- V-f^lS ^MrTv^Ju^ v jetn',4tvu' iem « itmlmi I trgovino; proU Ro^eveltu je tu-1 Ko ^ ie nahajal v slovenski Odprt za javnpst je bil 12, jan. larju in vsem gl. odbornikom. Vsaj vsa politika teh t eh v^n to^ vlada m J ktT- Nemci in Italijani. di zato ker on_hoče industrisli- Willocku, ml je mrs. 1937. Upravitelj muzeja ja od razum In do-UgaE-Por«zuma s. 8tric. PrihodnJič vam hir.U Azijo, kar _ po njegovem wTček ferenci, ki se nI pečala samo z zadevami vojaške strategije, marveč tudi z gospodarsko-političnimi vprašanji—a "sferami vpliva. Dragi stric. Prihodnjič _ , M ^ ^ L t bom pisal več. Kadar pomislim mnenju pomeni, da bo bela rasa poražena od drugih ras. Nsto je Veicdržavnll^ teh s^ ^ Ukl sporazumi na pretekloat, me zgrabi gro^M^^rui^ so državna tajnoat ki pa dobiva konkretne oblike v zunanjih smer- Prajmlte Iskrene pozdrave od JklsUl ie drugp ntumnoali. ^ lAlToibv le že dovoli ki Dokazujejo, da med Wash- vašega Toneta. Človek se čudi, da so nekateri tolut^: Sl^voM sporazum I Ako bi kateri želel pl^mo- Ute ^ ^JSj Vidno e na primer dovolj, da l>o Rualja dominirala velik del jemu nečaku, mu naj piše na lo tedaj, ko je v,Bell hiši vlada E^ in da suTc s um dejstvom sprijaznUi vladi Anglija Uy sledeči naslov: Crpl. An^'velik, inženir Hoover; pozabili A mri ike. Koliko bo to dobro ali slabo za Evropo, Je drugo vpra-[ ianje. * . Lahko rečemo to, da je tak aranima boljl kot pa na primer vzpostavitev predvojnega statusa, ki ie iz sebe bruhal le reakcijo, gospo-darski kaos in fašizem Toda. da ja to soludja evropskega problema. je zelo dvomljivo. Po našem mnenju bi bila edina pametna in dalekovldna aoluclja evropskega problema: položitev temelja /a ustanovitev Združenih dižav Evrope. Njena razdelitev na sfere vpliva, v tem primeru med Rusijo in Anglijo, tega problema ne bo tešila * i # ' ._ Možnost jo seveda, da se bodo kulturne in politične diference med Rusijo in evropskimi nerodi. ki" bodo pod njenim vplivom sli celo dominacijo, toliko izenačile, da se tudi Otgansko priključijo Sovjetski zvezi. Ampak danes bi taka spojitev ne bUa nobena solucija. kajti razlike med Rualio *n Evropo so prevelike ln zgodovinsko ozadje obeh popolnoma drugačno. Na primer demokratične težnje so med evropskimi narodi zelo raivite ln mnogokje globoko ukoreninjene, medtem ko ruski narodi demokracije še nikdar poznali nleo. , a Doki« r Uirej ne bo prenuiatrn ta prepad, kar pomeni, da ae bo Rusija morala učiti od Evropcev. U pa od Ruaov. bi bila vsaka odprta dominacija ali celo ood raznimi pretvezami in komunlstlč mmi manevri omiljena priključitev večjih delov Evrope Sovjetski zvezi prej velika neareča kot biegoelov. Caa. demokratična usmerjenost ter dobro M»aedstvo pa marsikaj ublažijq,ln spojijo. Kar ae torei Rusije tiče. |l ie visoka zavezniška politika, lastna in zunanja, odredila izredno važno vlogo v velikem delu povojne Evtope. Kot najmočnejša sila na obeh kontinentih, .ako ne na svetu, se JI podloim narodi ne bodo mogli upirati, če bo akuŠala nastopati arogantno ali celo ImperiallsUčno. Ampak s tako takti ko jih ne bo priklenila nase. kakor tudi ne a kako machlavelako (Jerultlčno) politiko, v kateri ae |e Moskva Izkazala pod Stalinom kot največji mojster Naae jih bo priklenila le. ako bo nastopala demokratično m Imela v vidiku le interese delovnih maš. Strel la ameriškega mor t ar I a. ki ie bil oddan pa Japondke poai d Je aa gori Alilaa na otoku Guamu. Spredaj Je amertAd vojak, kl pomaga pet bombardiraaju. , ; pokazala odlikovanje I začetka mr. Miecislaus Haiman, "Purpl? Heart"« ki ga je prejel I kateri je zelo sposoben svojega njen sin. Pokazala ml je tudi I posla, kar izkazuje lepo urejen izrezek iz časopisa, v katerem je I muzej. Muzej ima ob tem času popisano, kako je njen sin stre-|etalno upoalene tri osebe, ki ure-L X)pi . . Hp jal na Nemce. On je ustrelil željujejo stvari- Pred časom so jih precej lepo število Nemcev, za-1 imeli upoalenih več. to je bil odlikovan. .Mati tega I GUvna atrakcija .muzeja, je junaka je obnovila Proletarca. I velika ln bogaU zbirka svetov Obiskal sem tudi Qoršetovo|no znanega pianista Ignaca Pa-družino in gospodinja mi je pri-lderewskega, ki je bU tudi prvi povedovala o svojem stou, ki ae I predsednik poljske republike po bojuje v Evropi. Ustsvil s*m selpnrl svetovni vojni V muzeju tudi pri Kumerjevi družini v|lmajo kompletno stanovanjsko Universalu. Mati mi Je pokaza-lop^m0 Paderewskega, kot jo je la pisma sins Mika. Mike, naš ^el pokojni ob času smrU. Tam prvi gl. podpredsednik, se je * vidi po-leljs, na kateri jej zadnje čase zdrsvU v bolnišnici.I"1™"1' Piano in razno drugo po« On se še vedno nahaja v Londo-I^P ter njegove osebne stvs-* nu. Tudi moj sin se je zdrsvil ^ ^P00"™ jj druga drobnari-nekje v Honolulu. Pokvaril si je J1- i® tudi lepo izdelan do-želodec, toda sedaj zopet dela Jp™^ P«derewskega in ve6 On popravlja bombnike. Sedajter razni njegovi por mu gre na boljše. Mrs. Kumer|tr«V Poleg tega sem dobil Še nekaj slik jolietskih društev, ds Imamo zbjrko toliko popolnejšo Po tem opravku sem se še nekoliko pomudil v mestu in nato sem se odpeljsl nazaj v Chicago. Isti dan zvečer sva fc t br. Molkom obiskala dom Jakoba in Katka Zupančič, a žal da je br. Zupančič moral delati tisti dsn nadčas in je prišel domev šele malo pred deveto uro, ko sva midva že odhajala. Iskrena hvala mrs. Katki Zupančič, »s prijazno postrežbo in zanimiv pogovor. , i, i ^ Treba je bilo iti na postajo ns U Salle st., da me vlak odpelje nazaj v slovensko metropolo v Cleveland. Iz Chicaga smo odrinili nekaj minut po enajsti uri zvečer in dospeli v Cleveland točno ob napovedani« uri. Moja pot v Chicago ln Joliet je bila stoodstotno uspešna. Do- V muzeju imajo nad 17,000 bil sem vse stvari za Slovenski narodni muzej, kar sam im« '^ načrtu mogel FJI _____ kem času, sta v veHki meri pripomogla Ivan Molek in njegov* ianr^ Prol^ca Tu^ sM M* katerih Js okrog 10,000 K. JTJ^l^ di^Ll^a v cirkulacijaki knjižnici, a dru- načrtu in še celo več. Da pa ^m nja mi je pokazala allko svojega ^ v ^^ mogel ^ ^ dofle^ v uko krst- ,/„ . . . , I varnostnih ahrambah. Med te- V Unlverulu aem pranočilpri|mi gem vidal tudi nekaj knjlg dobri ^nani mladi dvojici Pr^lLou^ Adamiča. B^B^B vic. Ona imaU sedaj krasno ure- Zanimivo ja tudi to, da ae glav-jen dom. Imel aem tudi «n*,(> I oa, čitalnica lo cirkulacijski od-smole oa potovanju, toda ker Hdelek muzeja nahaj.U v pritličje dopis že Uko zavlekel, ne hUf v ^u^ prstom na oglu bom o stvari pis^l. John KaMLalopji, kakršnega bi Slovenci iz Church HlUa je tudi ponovil |prav goXovo fKid4ai ¥ M)em kak. Prosveto.^ Kučič je vdovec in še [in, banki ali vsaj drc^riji ali . ' za Balon. Ostali muzaj pe ae na- haja v drugem in tndkm nad* ▼ Claridgu je obnovila Pro- .tropju in zavzema približno tri sveto mrs Okleien in France četrtine vsega poslopja. ~ Supančlč. istotam pa sem dobil] Material zbran v Poljskem mu žena. katerima se iskreno zahvaljujem v imenu Slovenskega ns-rodnega muzeja Zahvaljujem aa jima tudi za vso osebno postrežbo, ki sta thi Jo nudil st čaaa mojega bivanja v Oucsfu Iskrena hvala tudi vaem giro. ki ate ml šli v tem pri»^ vanju na mko. da aam uspeno izvršil avoje delo Ujnlk ln kurator ffloverukrK« narodnega muzeja / 22. AVGUSTA pjrdsveta Imperializem - nositelj vojne Ivan Kllcar (Se nadaljuje.) Imperializem ni tuj niti manj-J državam; spomnimo se * pr Grčue, ki j« P0^1^ ? poskušala osvojiti vso Malo Nekatere države, kakor Holandija in Belgija,, imajo itak Ivoje kolonije aU pa nastopajo tet tihi soudeleženci imperiali-kake velesile ali pa se mo- raj0 zadovoljiti, ka^or n pr Švica z eksportom kapitala, ki nredstavlja najbolj nedolžno obliko modernega imperializma. Kako pa učinkuje imperializem na notranji položaj države, lu se ga poslužuje? Imperializem, če je seveda usp^en brez dvoma omili in zmanjša do ne-, ke meje hibe in težave kapitalizma. Izredni profit v manj kapitalističnih in še večji v kolonialnih deželah zavirajo tenden-cielno padanje profitne mere, čeprav tega padanja ne morejo trajno ustaviti. Nova tržišča dovoljujejo povečanje produkcije in gospodarske krize w*stoj>ajO v milejši obliki, k*kor kai*.fl8#-dovina gospodarskih kriz qd l 1873 do 1914. Položaj delavstva ae izboljša, če že ne vsega, pa nekaterih kategorij, tako se pojavi nekaka delavska Eokracija. Med buržvazijo in proletaria-C se stvorijo nove vmesne pla-■Tako je n. pr. pokazala statistika, da se je število malih rentnikov močno pomnožilo v ranciji, Angliji in nekoliko ■udi v Nemč-iji. Vse to Lpliva tako, da otopi ostrina raz sledila huda napetost med Anglijo in Rusijo, ki je vedno znova oživela vsled nasprotstva v Perziji^ Afganistanu, Patmrju in Tibetu. Ko je kapitan Marchand po naročilu francoske vlade prodrl pred, Angleži v Fašodo, je 1. 1898 nastal tako težak «por, da se Je zdelo, da bo vsak hip izbruhnila vojna med Francijo ip Anglijo. Sličen položaj je nastal dvakrat 1. 1905 in 1. 1911 med Francijo in Nemčijo radi Maroka. Poudariti je treba, da je sicer imperializem velikih sil usmerjen v prvi vrsti v kolonialne in predkapitalistične dežele, vendar tudi gospodarsko visoko raz- . vitega ozemlja ne zametava, če|F se ga lahko polasti. Znane so n. pr. skpmine nemškega imperializma po Šleziji in Lotaringiji in borba francoskega imperializma za Porurje. 1» m* » »|viiv1«1 :dtT^p;^rL^0]Slovenski narod v borbi prizvoke ruske stepe. S polno pravico je eden izmed njegovih »n OlTr^rV^fl/^ rojakov dejal: "Puškin, to je vsa \L tvorile ideje Rousseaus-a o iz-nih sil po svetovni vojni je tak: prid^nju zahodne civilizacije, mirovne pogodbe so že itak ve- Rusko slovanofilstvo ni bilo dru Uko angleško in francosko kolo- gega kakor reakcija proti fran nialno posest še povečale na ra- cosjeemu kozmopolizmu. V tre- 2un premagane Nemčije in Tur- notku, ko so Cehi, Hrvatje in čije« Angleški in francoski im- Slovenci gledali v slovanstvu pr-perializem je nasičen, kar se vo etapo za svojo narodno osa-redne*ga"*boja, kakor je to jasnOI odraža v miroljubni politiki, ki mosvojitev, je iskala takratna pokazalo delavsko gibanje v An* stremi po ohranitvi/danega sU- Rusija sredstva, da postavi za-iii pred svetovno vojno. Celo nja.. Italija pa je izšla iz sve- preke proti vdoru zahodne mi-socialističnem pokretu se je tovne vojne praznih rok in zato selnosti. Rusko slovanofilstvo je *javii tkzv. revizionizem, ki je je italijanski imperializem skraj- evropskim narodom, ki so se bo-, kušal popraviti Marxov nauk in no agresiven. Ima namen pove- rili za 'svojo duhovno samobit-e v ta namen navajal dejstva, čati kolonialno posest v Afriki nost, očitalo, da so podlegli racio-ciso povsem prehodnega znača- na račun Francije in prodira na halizaciji in individualizmu. Sloja ker jih je rodila imperiali- Balkan. Albanija je sicer s Ti- vanskim narodom so nudili ru-stična doba. ranskim pgjetom postala italijan- sko etiko bratstva in neko sanja- Imperializem .lajša hibe in te- ska kolonija, vendar večji uspe- vo mistiko, zave kapitalitfha; zataji«. -'fia* hI ii,aUjawkega imperUlizma ni-' vnet^še^agovornik^^ed-liu^Mlmogo^ dokler ne bo omajana zvazij^ojaškimi kl^ribuMd- Vbjaška ui politična sila Franci- "slovanofilstvo" v Rusiji so ta ništvom vendar podležejofij*Je. Napetost med Francijo in pojem na zahodu zmeraj razu- eovemu' vplivu tudi malome- Italijo je zato stalen faktor po- m.li kot "panalavizem " čeravno ičanske plasti in intelektualci, vojne evropske politike. sta ta ^^^^ P0^^"^ Celo znameniti pisali sp tt» .W»^ovni vojni potlačenima. Gola folklora in ig^ovin-niegtt/i pristaši, kal^it'1^ U^niii'.'imperializem jfr, oživel ski mitos še ne zadostujeta za ^|Syard v ^agi Hitlerja nad domači- PoHtično skuppost interesov in talij i'' božansSf* uSbSele drAA-|mi nasprotniki. Ni težko proro- tudi ne ustvarjata skupne kul-nunzio. Najboljši zaveznik pa je kovati, da bo skrajno silovit in turne fronte, povsod prenapeti in histerični agresiven, kajti gnala ga bo na- V'eni točkipa so sc»itov.no-nacionahzem, ki ga zato smotre- prej rastoča notranja politična filske sanjarije ujemale « priza-nogoje in negujejo. Najširši napetost. Vse diktature so že od devanji canstičnega ru«kega im-tloji naroda se skušajo pridobiti nekdaj čutile potrebo, da obrnejo per alizma: Balkan. Samo pra-za imperialistične namene s tem, pozornost ljudskih množic na zu- voslavni balkanski narodi so bUi da se vzbuja vera v posebno po- nanjo politiko in za fašizem ve- deležni carske ljubezni pe-slanstvo lastnega naroda, ki naj lja to v še večji meri. V Aziji je trograjsko gospodo so bili Polja-osreči s svojo visoko kulturo prav posebno podjeten japonski ki JnknM svet. Tudi če ne grozi nevarnost imperializem, ki se je polasUl I. v korist zahodnih demokracij od imperialističnega tekmeca, se 1932 Mandžurije. Ženejo ga rav- Slovaki, Slovenci in Hrvatje pa vendar umetno ustvarja občutek no tiste sile, ki smo jih ponovno "placenci jklerikalizma. Od 50 oroženosti, da se s tem razvne- označili, atojl pa ie poleg tega miliftnov Slovanov »o < arsKi mo-ma narodni čut in, če »e priprav- pod pritiskom izrednega priraata gočnikl samo eno desetino «ma-Ija napad, se govori o nujni ln prebivalstva in preobljudenosti trali za svoje brate. To pat nI potrebni obrambj. delele. Interesi Amerike, An- bilo psnslovanstvo, alf je vendar Imperializem donaia meščan- glije in Rusije so ogroienf in U- "do.tovalo ^ je .Ulno vzne-5emu razredu nesporne koristi, ko se zbira n. obalah Paciflčne-|mlrjal0 evropske kablnet«. _ vendar 5amo takratTč. je uspe- ga oceana huda nevihta. v ^Tn» !tr!mnenm kl so »en. Velikokrat p. je imperiali- Imperializem je torej živ tudi Nar^no.lna t^mljenja k ^ «Kn„ prodiranje skrajno tvega- L dobT monopolističnega kapita- pognala v drugI 19^«Jo- no in 7.vezano s težkimi materi- Uzms, v kateri sedaj živimo. Na- letja, so siovanaae n r f« finimi in človeškimi žrtvami in|vziic temu lahko rečemo, da sel vila končno na trda tla stvarno- F 1MH Jjiv.B (Izhodišče in nalizma I ■■■■■■^^■^^■verzalizem in mesianizem v pro to je razumljivo, da so spojini|tetarskemokviru^^^^^^^H na skujM\o preteklošt zbledeli ob rovanja AVNOJa so pretresam na zborovanjih, konferencah ln aeatankih, pri katerih je aodelo-valo čez 300,000 ljudi, a z njih lao poslane neštevilne resolucije no-oavobodllne borbe v Sloveniji preiskujejo škodo, ki Jo Je vo)-na povsročlla goapodaratvu Slovenijo. kot tudi vprašaj no goapo-darako obnove, sblrajo podatka o rešlmu okupatorjev, s o sirom a mednarodno pravo, preučuje-vprašanje vojne škode, ladolu-jejo načrto o rasnih tehniških vprašanjih itd. NakladniŠko delovanje V Sloveniji* ki Jo—kot po druqlh na-lih pokrajinah—pričelo a šaplro-grailranlml avoaki ln šapnlml časopisi. Jo aelo šlvahno in raa-tovrstno. NaJboU raaširjon llat r Sloveniji Jo organ Oavobodllne fronte "Slovanski porc£evalec". ki lahaja Še poto loto kot todnlk f nakladi od 20—90.000 Uvodov, lasa nJoga Je "Kmečki glaa", po-iašalaki list. ki ish^. vaakih 14 Hitlerjev rasUem, njegovo obo- AyNOJu' ^u,clo5jfne,V,U klumi' inl v nakladi 20.000 Uvodov. močni svetlobi slovanskih "arod-U^,'.^-"—^ in maršalu Titu. V teh re- postnih teieni. Jitao Ukem ilvvzbudi Lucijah je izrti.no popolno za- ^ zgodovinske usodno- vladi je stopila ideja teritorialnih pre-obramb^ refleksi To in pa mhogoštevilne izdaje | vratov, zgrajena na demokratič- gjj^ nagona ao se kaj hitro zga- referata maršal« Tita, ki ga jc nih temeljih. , U Že 1. 1934 je začasa 17. ob- P041 al na drugem zborovanju Revolucionarno a\ova«*!vo komnuiillčne 8tranke su. AVNOJa, katere so izdale razne Rusi so dali slovanski miselno- ^ } „M mU1|J M organizuelje Osvobodilne fronte sti sentimentalni pečat, Cehi so »vl4jt raJJ» t j Kl.rmanJ od Koroške do,Beneške Slovenl-I iz slovanstva skovali znanost, Sr-I^ p^vij^^ protl j., potrjujejo, kako širok, vse- bi pa so mu pritisnili revolucio-j^^JJ, t ^ HlovinMki .. | ljudski karakter je Imela ta po- narni značaj, ki je končno prlv.- Do današnje vojne niao slovan* »t^na kampanja. Uključenje pa "LJudaka pravica", organ ko-muniatlčne stranke 81ov.nl)., Naš. š.n.", "Mladina", "Mlada pwt", "Pionir", "Slovenska vo-voluctJ." (revija slovenskih kr-IčananK \ eoclalUiov), ,' "Zdravstveni veatnlk" ln š. mnogo drugih, po vaeh krajih osvobojene ln š. neoavobojei\e 81ovenlJo. To, kar omogoča široko, plansko in premočrtno kulturno delo v Sloveniji, je povrh vaega, oblino sodelovanje slovenske inteligence v nurodno-osvobodllnem gibanju. Več sto slovenskih in- del Jo preobrata. Zasluga Jtt-Lui narQdi lmeii v splošnem no- hjurmtnUen) B BV0. no gibanje vlotllo za kulturni ,JiJDikf univtrM| kl Jf M iaM torje na Ferdinanda, so obtožen- L krllatJlcr-kri in zemlja" po- Podv«« ljudstvu Ta trud bo z# awn|kf o(wnxlve j(N|tni leta }m ci .mirno odgovarjali: Trsnc M ^ j M križar„ke voJike lo visoko oc.njen ker Ja UVa- no|U ranjene partizane. Sloven-Ferdinand je bil sovražnik slo- m . J# ^ |n obJ Jtn pod zelo težkimi okolšč na-1 kw jntt,liKenca Je v teh telklh I: . -J . 4 . I mi, ko so se morali bojevati zal . .. . . * .. : s------_ vanstva." hastnostl le slovanstvo aola DO-I"11' KO 1,0 Bt? mor"u *» Prva svetovna vOj.a je SLova-1 ^UnoT-u^ere^ najbitnej^. -tvnri: za list papir- Srbi in Črnogorci so bili na I mMin^i^^o^mi^id^vmrodi opWdltlo I ^WkaJ primeren prostor; ko strani, Bolgari in Slovani ^bs- rnaivL ^ da b^ *> kulturnt dolttVcl -trAdllh burgovsk. monarhij, na awgl ™t 0! trn^niu^ oreu£ in Ponašali vse vojn. težave, stri. V drugem delu ^ .11 d.l.li in ustvarjali pri ^Z viSfS^^^ se formirale slovanske legija Do- naa stl, da ne d.lajp aamo za Juna- dltvi \ kulturn, deUv. navske monarhij. «a obrambo pi*cuo' , Uko ljudstvo, ampak tudi za ljud-1 astnih Interesov. Tbda to ni bi- Novo obdobje slovanak. mUll stvo željno ln Ž.jno vsega, kai slovanstvo, pač pa narodna Z vstopom Sovjetske zveš. v jc lepo iu plemenih osamosvojit.v. vojno je tudi slovansk. raU.1 do- O naporih Osvobodilne fronte Polom carUtlčne Rusije je rsv- bila drugačno obliko. Dejstvo, na kulturn.m polju bi se mogla no toliko prispeval k zmagi Slo- da v.rssjska pogodba ni zajam-1 napisati c.la knjiga. OmejU sc vanov kakor zavezniki. Csristič- Čila v sv.tu miru, kakor tudi dej- bom sam^ na najvažnejše in naj na Rusija je zapustila osvoboj.- stvo, d. je predvojna politika za- karakteristične, kolikur mi nim Slovanom vse tUto« kar je hodnih demokracij v mnogem dovoljuje okvin tega članka,, od slovanske miselnosti le oata- zrahljala zaupanje malih alovan- I■ vršni odbor Osvobodilna Ko je umirala, je Izgledalo skih narodov, sta odprli novo ob- front. pol«g. v.llko akrb oanov kakor da šep^# besede umirajo- dobje slovanske misli. Monako-1 nemu šolstvu in brš, ko ). ua čega apostola Cirila svojemu bra- vo Je peleg ostalih političnih iz- tvar).ao prvo avobodno oaemlj« tu Metodu: "Podobna sva volov- gub, zapravilo ljubezen Č«š|*oslo-1 v Sloveniji (ma). 1942). so odpr ski vpregi, kt naj preorj. skupno vaškega naroda napram »shod- ta tndl pev. osn.vn. šol.. Pri U njivo. Zapuščam te, v.nd.r boš nim demokracijah. Jugoslova-1 vršnem odboru J. ualanovljer U skupno delo nadalj.v.i;' nI, ki so za slučaj vojn. S Ukoj- Prosvetni oddelek, kl). Imel svo Osamosvojitev po prvi vojni finjo in učinkovito angleško po-1 j« referente po okrošjlh. NJ^o Ko so slovanski narodi dosegli močjo računali, so bili močno ** nalog. 1. bil., d. org.nUUi svoj. etnografsko-jezikovn. m.- razočarali. Polom Francijo tu- poulb d« pripravi učne knjige in je, je njihovo obzorje v splošnem dl nI ostal brez posledic. da s. briga sa vagojo proavotnlb conč.lo tam, kj.r so stali državni Nauk o slovanskam "podčlove- dol.v®*r. mejniki. Romantični spomini na j9 prič.la propagirati Hitler- Danee )o na osvobo).n*n lastno rasno povezanost so k vač- jeva Nemčijs ln ts nauk prak-1 osemlju 311 osnovnih ln .n. m. jemu služIli za ogrevanje ozrač' tlčno izvaja danes na zmedenih Usn.ks šola. Pouk v oanovnll j. pri bankatih in kongresih. Iro- ozemljih. Trpljenj., ki Jih da- iolsh vrlo 2-3-tar.l ns teden po nični človek j. nekdaj pripom- „e» prenašajo zlaati slovanski ns- tujoftl u^ll.lji. kar s oslrom ni nll, d. se slovanski narodi tem rodi pod nemškim Jarmom, mo-1 primanjkljaj obleke .in obulv« bolj. razumejo, llm bolj so drug Ločno razvijajo občutek m®d«e omogoča večjemu Številu otrok od drugeg. oddaljeni. Sese4j.|bojr\£ slovanske povezanosti. Mo- da obUku).)o lolo. Kar al tado —Poljaki fn Rual, Cehi ln Polja- god. leži v t.m nemšk. tragika, stl učit.l).v tn ulilolllc. kl Ima kl Srbi in Bolgari, Hrvatje ln da—tu pa tam vojaško zmaguje- Jo strokovno Isobraabo. v mno Srbi—n a j s 1 a b š e Izhajajo. Na jo—kolonlzatorlčno pa nimsjo gtk šolah poučujejo ar.dnj^olc kratko povedano, slovanstvo ni nobenih uspehov, in v nameri-1 In colo IsobrafeneJŠI vaški fan imelo v dlplomatičnem življenju da bodo avoje aovražnik. uničili nobene voljave. N«p.čno pa bi jih v odporu ln sovraštvu samo bilo ustvarjati s«, d. Je Izginilo, krepijo. Po vseh velikih zma Beograd J. avoječasno energično gah ae Nemcem nI posi^čilo, da odbil, d. bi podprl VVrangla proti bi uničili Ruse. Nasprotno da Sovjetski zvezi. nes Rusi veličastno zmagujejo Utoda "rusko mlečnosti" nad Nemci. Tega a. ostali BI" v Z S S M vani zavedajo in tudi pravilno učlteljetva. LJudalvo Je tam ta iKakšna Je bila usoda "rusk.L:«nJujejo U d.jstv., Skuun.i koj po kapitulaciji Italije aafcelc mis< Inosti" v Sovjetski zvezi? V trpljenja v zgodovini, obupni po- odpirali svojo moovm lolo ir ST bilVstvarlUlJem ao- ložaj pod n.mšklm Jarmom, pan postavljati aa «*U.IJ. Uobr.š. venrl vedo, da bodo v demokra-vjetake vladavine vsekakor ne- germar^itična in proti.lov.nsk J ne,4e omUdino. In omladink. | lični In federativni Jugoslaviji zaželiena V notr.njoati bi M* politika, Junalk. ru.k. borb«* Z. čiunka .1 poaugajo a vtlne mlihn. le s. m o pre-^pojmljlvl odpor NO.VTv iu- MaIIM1 strašila, zunanjepolitično pa J. gosUviJi ln delni neu.p.hi t. la Ml.dl n.raM.) | IzLubll. VMko vredno.! v *mu. hodnih sil, va. to J. |*>vzro^lo V aatetku tog. Ut.1. Uvršal ko je sovjetska država vae avoje da tiati Slovani, kl dan« live odbor OF u.t.novil Znan.tVo«l skrbi svetila azijskemu delu pod nemškim Jarmom, zelo nvx iMtltut. v k.terom aod.J dela IS ZSSR AH leVlo naključje, no IkUlJo v Mo^vo, In 4ktlijo saA.tv.mkov. Inatltut J. oano da Je Sovjelak. zveza prlA^I. s moflote bolj. kakor p. J. to za v.« a amotrom. d. . avollm anan renadonallzacljo" revno 1.1»33? hodnim ail.m ljubo . ; .ivenlm ^V, f«"" Ta^narodni Pm»orod" a. j. m.- To, aUdetnl n.porl nipn aarodao oevobodllaTborbi In da nifeatlral ob naka/ličn.Jšlh pri- »m^l, )• ustvaril HiUarrJ*v pan-| pripravi aaArl. a. obnovitev d* likah. Rpr,mnilNs aamo voU- gormanlzom lz obupnih »Ošcev kih svečanosti ob prodavl Puškt- deportiranih. Iz pogorelih dornov nove amrtl. Težlui bi bilo n.JU U grobov umorjenih, m poraja med ruakimi paniki moža. ki bi nov politični fenomen, a katerim bil bolj n.rodm od nj.ga MoJ- mor. povojn. Bvnip. računal. sU rsko a. mu Je pletj. ruako življ^ije ožlvltil ^^^^^ -BMOVja^ Slovpnof llsivo Kadar koli je padi. beseda I končni uapeh zelo dvoi^rlNahajamo v dobi poznega impe-|stl. Dob. .J,Kn«. Uaoda imperializma je. je bila pokopan«^^ Sedaj nI l o zaključek irn^Pf si na določenistopnji razvojav^zatod bi Mihg MS je vojna. Kolonije Je sam izpodjeda podUgo, na kaU»- d^ino, pa K mio ^ e osvojiti i tako si sledijo L sloni. Pfedv-- - Jf Nič p. nI bilo tako oddaljeno kolonialne voine, ki so veliko- tovni vojni znatno zožil prostor, laatne krat ,,,-av teživne in dolgotraj- kamor lahko prodira. Nerazde-1 vedno večjo močjo »«' Va/.nejše so sledeče: angl^ ljeno je v glavnem ostalo samo . slavi/ma tto.afg.niA.ndut vojna 1878- eno večje ozemlje-Kltajska-.n od ruskega m, francosko-kltajsks vojna tudi to so sedaj od sever. ^ ^ZZZ*^*^^ ^ Anam (1884-85), boj Angldtev li Japonci. - r KU.Talrl v opoziciji, ni pi*- P'"t.Madhistom v Sudanu (1883- Imperializem mora računati Je bilatsUpo-jiponsko-kitajska vojna na znatnejši odpor in dobiček je »jUko^ruktj^duhfc » ^ Korejo 1. 1894, itaUjansko- zelo n^otov. Se celo ekaport kl nostaneta noslte- vojn. I 1896, upor knpttala. torej imperi.l.zem v m^anst voki ^^^ '"V proti Nemcem v juta- naJmUcjU obliki, je tvegan, k.- Ij. o^o^llne bojbe proti tujj-»Hni Afriki (1904-1906), bur- kor kažejo mednarodni dolgovi, mu imperializmu Jk"-ai^leška vojna (1899-1902), ki so "zmrznili" med svetovno razred £>v«*a b*»ksai ska vojna L 1900. iUlijan- Lo.pod.rsko krizo. U«xino za upriive sko-tur ška vojna 1. 1911. Po ive- imperializem Je, da « v-.jni pa boj Spancev inlritiv koloni j.h z vedno večjimi p<^)goJ m Izkoriščen Je dezeie f'i«i.c.o/,,v proU Rif-kabilom in užkočami. , v.|^lalej ne r«vij. v koUmljl^ISCTIS^__________ —... H^^ju«.../-, -- no«I še ojačilo~in tako bodo kmalu ■ , K in potosla .pore in v^ no v rokah tujega kapiUl. P^ J^ { ^ele za b r " nr^o manjkalo. dallMom. p. ae pridruži tudi do-jSfjvune a j y M. H' I« vojna. Zavzetju] m.či kapital. S tem ae pojavita] odp.n* se najsllneje Izraža v formiranju nov^a slovenskega človeka. Nekdaj se jt eden od največjih sinov slovenskega naroda, olaatelj Ivan Cankar, tožil na hlapčevski duh, ki jc zastrupil r lušo njegovega naroda. "Narod-hlapec" Je Imenoval Slovence, irjiko In razžaljeno, ker je hotel, ia hi njegov narod bil narod-bojevnik. In glej, ko se le nad em narodom razgrnila smrtna levarnosl, ko je malodušnlkom 1 zgledu lo,. da je vse Izgubljeno^- , >n je v sebi našel moči, da še Ivlgne v boj proti ogromni tujčevi sili, ki mu je prinašala po- Slovenski narod ). pr«l lr.ml l.tl odločil, d* 1. boljše častno imr.ll kot bojevnik« kot p. .pra 1.11 auš.njakl J.r.m ln pod tem .rmom bedno hlr.tl. On J. v Modn.m tr.nutku avoj. agodo-/Ine po.luš.1 ..obljubo .vojog. /ellkeg. alna Franceta Prešernai ' "M.nj atraln. not- Je v črn. aomll. krili, kot ao pod .votlim soncem suinl dnovl." Novi slovenski človek Je polfi. /ere v sebe, ponosa, samoz.vedi, ali ni narodno omejen. Po tvojih koncepcijah on Je jugoslovanski, slovenski svobodoret-ilec, kateremu ao domače naj-orednejše teinje Človeštva. Novi jugo.lovunsjiI patriotizem nI nikjer tako močan ln tako va.-ljudski kot v Sloveniji, a prav posebno v krajih, ki so bili pod jarmom fašistične ItaliJ«. Slo- le močnejši in slgurnejšl, da se nikoli več ne ponovi fcalostno leto 1941, Okupator In odpadniki slovenskega naroda, raznobarvne garde, agent Ura Je Mihajlovič. In kairske "vlade", KupnlkoVi šv. bobranc 1 In "Prekleti mlečnozobi revčki!" godrnja poštar in gleda srdito okrog sebe. "Še mleko se jim ni posušilo na ustnicah in že bi radi vse preobrnili!" "Stari orehi so zreli, da odpadejo," povzame Joux. "Treba samo malo pobezati s preklo, pa boste videli, kako bodo padali!" Nikola se krohota: "Boste še videli, gospod Joigneau!" Naslonjen na kolo posluša mali Loutre z ognjem v licih in s svetlimi očmi; počuti se kot lepa jadrnica, pripravljena, da Odpluje na široko-morje. Se Joža je ves spremenjen. Naglo je vstal s klopi, da bi bil dlje od Joigneau ja in bliže Jou-xu, Nikolaju, Francisu. Življenje, ki ga živi tu, v kolarjevi ko-vačnici, se mu hipoma zazdi smrdljivo, neznosno vas?" vpraša Malie s tiho bojaz nijo in ga ne spusti izpred oči. "Gotovo!" se odreže mladič z zvenečim glasom. 25. Noč lega na semljo Počasi se bliža noč, kakor da se ji prav nič ne mudi, da bi legla na ta še mlačen trg, ki ga ji je zapustil dan. In na vasi, kjer se zdi, da je življenje ugasnilo, prav tako vsakdo v pričakovanju na hlad odlaša trenutek, ko bo moral spet obiskati zaduhlo sobo in vročo, mehko, preozko posteljo. Vlak ob 20.12 je odpeljal. Po- TAKI SO LJUDJE Roma« s francoskega podeželja • _ Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln - (Se nadaljuje.) 24. Paaja predstava — Joigneau ln mladina Dan gre h kraju. Na trgu riše lahna, komaj vidna senca dreves blede okrogle madeže v cestni prah. Po večerji ima Garibaldi, pes plinskega zastrupi jenes, pred Buaaovo teraao svojo predatavo na veliko veselje fantalinov in nekaj vedno istih, nikdar naveličanih radovednežev. Zrak, ki je kakor otrpnil pod dnevno vročino, začne apet gibati in prijetno boža potna čela Houstin se udari po čelu: "Ga-ribaldi? Kaj. če bi si danes privoščil dobre solate?" Pes prsne, najde šop trave. Jo iigrebr in prinese gospodarju pod noge. "toustln zapove: "Jeaiha?" Pes urno dvigne taco nad šop.—• "Olja!" Garibaldl prestopi in na-pravi spet isto Smeh. Houstin se zgrabi za lase: "MoJ bog! poper m »ol al pa |*>/ebdr Pee ae obrne, strže z zadnjima nogama po tleh in sesuje s peskom šop trave. Ploskanje; nekaj odraallh ljudi mu vrže novce, ki jih Garibaldl pobira z gobcem in stresa v invalidov žep. Pred poštnim uradom se hia-de na klopi Joigneau in Melie z vajencem Jožo. Ob tej url prinašajo zamudniki pisma v nabiralnik in čeato se razvije s poštarjem kratek razgovor o občinski politiki. '. Gruča mladih fantov med osemnajstimi in dvajsetimi leti prihaja od ttoasa, Preden gnedo spal. še malo pottoje, da vidijo, kako teka v krogu mladi Francls. Ferdinandov sin, to Je tisti, ki "drži tako žaloatno škarje": majhen rdvrolsser s prebrisanimi očmi, oblečen samo v platnene hlače in ki se vsak večer vež-ba okrog trga v teku. da vsaj ns neki nsčln zadovolji svoje divje šel je po dejanjih. "Dober večer, fantje!" pozdravi Joigneau, ki skrbi zr to, da si pridobi nov rod. Med njimi Je postaven ain Jou-xs, kmeta na Globokih Rovih, vesel fsnt s trdim pogledom, že dober delsvec, ki ime vedno ksk čik v ustih in ki gleds ns to, ds ima roke globoko v žepih, na pariški način. Tudi kolarjev sin Nikola Poulllaude je med njimi. Joigneau se veselo smeji: "Ali ni več kikel v vaai, da ae morajo fsnt je zbirati v kavarni kskor stari?". Veliki Joux ae krepko odreže: "Niso vsi Uko neumni na nje kskor oženjeni, gospod Joigne-su!" "Dobro ste povedsli!" pritrdi MeUe. "Temu," prsvl Joigneau. "ne bo nikdar treba nabrusiti jezika. Tods, to U pravim, fsnt moj, ds boš bolj uslužen kakor tvoj oče, ko boš gospodar na Globokih Rovih! Ali verjameš, da ml Je odklonU vos gnoja za moj vrt, U stiskai "Jaz?" odvrne Jou*. "Jaz da bi bil gospodar na Globokih Ro-vlh* Hvala lepa!' "Kaj ne misliš osUti ns gruntu?" B "Slabo me Jotgnesu!" poznate, gospod BOOKS BY LOUIS ADAMIČ My Native Land......... 375 From Many Lands....... 3.80 \ Gr and sons ............. ji 2.50 Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America. ........... 3.75 Native's Return......... 2.7S Tu>o-Way Passage....... 2.S0 What's Your Name?..... 2.50 . T Order from Proletarec 2901 South Lawndale Avenue Chicago 23, III. . "V ^ staja lahko zdaj vso noč mirita spi. Načelnik je odšel v svojo sobo. Končno se reši Čepice, ovratnika, suknene bluze. Sede na rob postelje,* počasi odvezuje težke čevlje in vedno znova otipava otekle noge.. Ugašajo'ča zarja meče rdečo svetlobo v odprto okno. Čemu bi prižigal luč? Danes se načelniku ne ljubi brati, niti lisUti po albumu: belgijsko znamko, ki mu jo je dal poštar, že imaeSkoraj nič več ga ne zanima U zbirka zdaj, ko ji bo moral posvečati vso brezdelnost praznih dni in za katero si je doslej komaj upal ukrasti nekaj minut svoje službe. (Dalje prihodnjič.) HIŠNIKI—JANITORs Dnevno ali nočho delo. SUlno delo v naiih uradih. Najvišja plača. Uniform obleko, prs skrbimo. Ob nedeljah in pfazmki se ne dela. Plačamo vse baS praznike in počitnice. |3 Federal Reserve Bank 230 So. La Salle Street|3 PRODA SE dva stola brivnT^ Vzrok bolezen; na 2557 W. Hadd«. Ave._______iS PRODA SE 4-4 podstrešje in pritlifc Je hiša, na 1848 Armitage. jS PRODA ALI ZAMENJA SE akrov farma. Blizo North Jud*** Indiana. Pojasnila da Mrs. Skorm 2nd floor, 5048 Rockwell. J V A VONDALE—lesena in iz opekil 3-4 «