104. štev. V Ljubljani, sobota 1. maja 1920. Poštnina plačana v gotovini, III. leto. felja v Ljubljani in po pošti: M« let« pol leta {etrt leta i* Mesec K 180— » «0— . «- » »- Za inozemstvo: celo lete pol leta. tetri leta aa meječ K *«•-* 1*T-. «•*-. M- VIT WM ***+• *wa*. l/an«. Za Ameriko: edoietno. . . 4 dolar]« polletno ... 3 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Nevi naročniki naj poifljaj naročnino po nakaznici. Oflasi se uraCnnajo p« porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor m enkrat 1 K M vin., sa večkrat popnst Uredništvo }e v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. j6o. — Upravništvo je na Marijinem trgu —■ ' , .štev. 8. Telefon štev. 44.................... —• Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ■'' Rokopisi se ne vračajo. Črna gora anektirala Skader. LDU. Rim, 30. aprila. Po poročilih iz Londona potrjuje posebni poročevalec tista »Morning Post« y Ce- Sestanek našega zunanjega UDU. Trst, 29. aprila. Usti poročajo iz Rima, da se italijanski minister za 2unan)e posle Scialoja sestane prve dni prihodnjega meseca z juKoslovenskim ministrom za zunanje posle dr, Trumbičem, ko se leta po- tinju, da le Črna gora anektirala Skader. Prebivalci Sadra so s tem selo zadovoljni, in italijanskega ministra. .vrne Is Beograda. Sestaneta se v gornji Italiji v kakem kraju ob železnici, po kateri se dr. Trumbič vrne v Pariz. Kraj še ni določen. Oovori se, 4a se oba ministra sestaneta v Stresi Kronski svet o reškem vprašanju. Beograd, “30. aprila. (Izvirno poročilo). Sinoči sta dospela v Beograd naša mirovna delegata dr. TrumblČ in dr. Rybaf s svojim tajnikom. Zunanji minister dr. Trumbič je bil sprejet danes od regenta v dolgi avdijen-ci, na kateri mu je obširno poročal o zadnjih fazah jadranskega vprašanja. Jutri bo podal dr. Trumbič svoje poročijo ministrskemu svetu. V nedeljo ali pondeljek, kakor hitro se vrne še delegat dr. Vesnič, pi se bo vršil pod regentovim predsedstvom kronski svet, ki bo definitivno sklepal o rešitvi jadranskega vprašani« konec Železničarske stavke. LDU. Beograd, 29. apr. (Uradno). Danes dopoldne so došli k g. ministru za promet delegati stavkujočih železničarjev ter mu predložili pismene zahteve, pod katerimi bi blH pripravljeni vrniti se na delo. Pogoji so v glavnem isti, kakor so bili do-seuaj stavljeni. Na to je g. minister dal delegatom pismen odgovor nastopne vsebine: Ministrstvo za promet se obvezuje, da hoče takoj, ko se vzpostavi reden promet, kakor le bi! pred stavko, vzeti v razpravo vse železničarske zahteve in se potruditi z vsemi silami, da se njihovim gospodarskim zahtevam čim največ mogoče ugodi. Istotako je g. minister za promet Izjavil, da se čimprej ko bo mogoče, prekliče ukaz o dvomesečni orožni vaji vseh železničarjev. Delegati so sprejeli to izjavo na znanje ter sporočili g. ministru, da bodo pismeni odgovor ministrstva čimprej objavili železničarskim delavcem v svrho nadaljnega sklepanja. LDU. Beograd, 29. aprila. Po prejemu pismenega obvestila ministrstva za promet je glavni stavkar-ski odbor Saveza prometnih i transportnih radnika proglasil 29. t. m. ob 19. stavko železničarjev v vsej Jugo- sfavUI m končano la poživila vse železničarske nameščence, naj se vrnejo v odrejenem času na delo- KOMUN1STICNE DEMONSTRACIJE V RIMU. LDU. Trst, 29. aprila. Usti poročajo iz Rima z dne 28. t. m.: Danes popoldne se je zbralo nad 2000 delavcev, da protestirajo proti napadu Japonskih čet na sovjetsko Rusijo. Oovorila sta poslanec Bombacd In agitator Belli-Mazzini. Po zborovanju so se demonstranti spopadli z varnostno stražo, broječo nad 600 mož, pri čemur Je bil en stažnik ubit, več pa jih je bilo ranjenih. Ranjeni šo bili tudi nekateri demonstranti, ker so stražniki na strele iz delavskih vrst uporabljale orožje. Arkadij Averčenko: Kaj se more primeriti vsakomur. Zgodi se, da drvi Igralec, ki se Je k predstavi zamudil, v gledališče ter obeta izvoščku, da ga osreči za vse življenje; zgodi se, da se tak človek prebudi iz večnega stanja melanholije in apatije, — dospe v predposled-n'em hipu v gledališče, leti, da si na siopnicah malone razbije glavo, prevrne stopoma požarno stražo, preskoči postavljalce kulis m se medtem, ko manjka do tretjega zvonjenja jedva sedem minut, z mrzlično naglico začenja šele oblačiti. Dolgo!e*na vaja ga obvaruje prevelike zamude ali pomote pri takem rnem oblačenju; toda ko si natika a glavo svetlo ali temno lasuljo, se ■;odi včasih, da mu ostane na zatH-iku nezakrit ozek krožek las, prea-avljajočih lastni imetek nositelja ave ... Barva takega krožka je iičajinto naravnost nasprotna barv! sulje, in nesrečni igralec se niti ne »veda vse groze svoje situacije. »To so neumnosti!'1’ poreče večl-a igralcev. Neumnosti? ... Gledališče je pajčevina, stkana iz neštevilme množice drobnih detajlov, in če pozabite le en sam takle detajlek, kakoršen je n. pr. krožek las v širini polovice prsta, — hej, kaj se more vse iz tega narediti 1 Dajali so »Revizorja«. Igralec, ki je imel igrati Hlesta-kova, je preživel vse to, kar sem na-vel na začetku te historije: zakasni! se je k predstavi in nato letel v gledišče, obetajoč izvoščku, da ga preskrbi za vso starost, prevrnil je gasilca, preskočil kulisnika, se obleke! v sedmih minutah in si nataknil lasuljo — natančno na zgoraj popisani nač n... In tovariši so si ga pred nastopom ogledali, hvalili njegovo masko, a njegovega zatiluika ni pogledal nihče... V gledišču je sedel v XIV. vrsti komi galanterijske trgovine, in poleg njega — dama njegovega srca, za katero bi bil z veseljem Žrtvoval ne le svoje življenje, nego tudi svojo novo kravato bezgove barve, ki je koketno krasila komijeve prsi. Na oder je stopil Hlestakov krasen, eleganten, podal je (slugi) Osipu svoj cilinder in palico ter sl začel požvižgavati — spočetka »Ne šivaj mi, o mamica«, m potem — to In orno... Vse je šlo kakor namazano ... Posestnik bezgove kravate se Jc nagnil k svoji dami ter je pripomnil; , .*£^vek ki lastnim očem ne verjeli Tale, gospod Hlestakov — nosi lasuljo! Na zatilkn se mu vidi rob lastnih las!« Star uradnik s hemeroidami, sedeč pred njim, se je. oknenil In jezljivo zašepetal? KONEC VOJAŠKE CENZURE LDU Beograd, 28. aprila. Uradno. Ko se dne 5. maja dokonča demobilizacija vojske, preneha od tega dne tudi vojna cenzura, o čemer so že obveščene vse vojaške oblasti. Tudi minister za notranje stvari in vse pokrajinske vlade so o tem obveščene. Od tega dne bo tisk podvržen zakonom, ki so v raznih krajih pred vojno bili v veljavi. Delavčeve misli ob prvem maju. Vsem ni bila usojena sreča brezr skrbnega življenja Koliko nas ie. ki smo se rodili kot sinovi beračevi V svoli zgodnji mladosti smo občutili trpljenje: kadar so se drugi veselili, smo ini točili solze. V majski naravi je vse klilo, mi nismo bili deležni živ-llenia Za nas ni bilo ne polnega želodca, ne pogleda v višave; knjiga nam je padla iz rok, izmučenih od trdega dela. Kakor bi bili prokieti in obsoieni na smrt še predno smo se skromno razvili. Le malokateri se Je kllub temu dvignil kvišku in pogledal resnici v obraz. In ta resnica, to spoznanie ie bilo kruto, strašno: Eni uživajo in se vesele, drugi delajo, ne zase, gladujejo in iz obrazov jim beremo žalostne fai mračne misli; eni gledajo solnce, drugi hodilo v temi naokrog. Temelji, na katerih le postavljena današnja družba, obsojalo veliko večino naroda, da služi drugim in lo odrivalo od dobrin, ki jih ta večina sama ustvarja. Tu delo in trplienie, tam gosoodstvo in uživanje — taka ie resnica. Užitka pa niso deležni tisti, ki ga ustvarlajo bodisi z rokami ali s svojim umom. Po jeziku In krvi smo si sicer bratje sužnji in gospodarji, ali strašno le to. da interesi ne poznajo ne bratstva, ne krvnega sorodstva. Ko so lludfe v pradavnih časih živeli še v trumah, se med seboi niso zatirali, pač oa so instinktivno podjarmliali samo tuja plemena. Danes take vezi ne igralo prav nobene vloge več. mamon dc-denar 1« zastrupil vse človeško hotenje in nehanie. Vodnik vsemu le interes. Sodobna kultura le samo namišljena : svoje orgije praznuje v krvavih vojnah, kjer se vzgaiajo mesarji in zločinci nalhujše vrste. Država pa služi kot orodie gospodarsko močnejših, gotovi skupini ljudi da nemoteno hodi svoia razkošna, pregrešna pota, o sociialni pravičnosti ie govor kvečjemu samo še v knjigah in časopisih. To le resnica! Tak ie naš položaj! Obžalujemo, da so demagogi izrabili mezdno gibanje delavstva in mu dali politično lice. To Je bila voda na mlin mogotcev, ki sedal nosilo ponosno glave do koncu. Toda Brezvestni kapitalizem nal ne misli, da le oro-letarijat poražen in da se lahko brezskrbno valla po svojih mehkih blazi: nah, v blaženi sitosti šampanjca. Delavstvo črpa iz dogodkov zadnjih dni naldragocenejši nauk. da mora biti nlegov bol smotren In dobro premi- šljen: da ta boj ne sme zasledovati drugih ciljev kakor dobrobit proleta-rijata in s tem naroda, katerega ogromno večino tvorijo delavski slo-ii. Takemu boiu. ako ie upravičen, sc noben član naroda, izvzemši zgornjih 10.000. nc bo protivtl. Zakaj živeti moramo vsi in naša zemlja nas lahko preživ Ha vse. ako država res hoče hoče skrbeti za svole Iludi. Ali je bilo treba toliko izvažati in to za tujo valuto? AH vam le državnikom več za žepe kapitalistov kakor za proletarske mase. od katerih dela ie odlsno vse, tudi vaše življenje? — Ako bi vedeli, da pri nas res ni živeža, bi trpeli pomanjkanje tiho kakor trpijo v Nemški Avstriji. Toda, ali ie nam to treba? To vprašanje ic posebno važno sedal, ko se bližamo žetvi, ki obeta biti letos siiaina. Vse sile moramo zastaviti, da ostane v državi dosti kruha in da se isti poce ni. S tem bi bila zaceljena najnevarnejša rana, ki k> proletarci najhuje občutimo, s tem bi bil zatrt tudi komunistični pokret, ki ga mase poznalo samo kot boj za kos kruha, vodi tellem pa ne vidijo v srce. Letošnji prvi maj Jugoslovanski proletarci delalo: delalo za okrepitev svojih bojnih organizacij. Pri tem mislilo na svelo žalostno usodo in upirale svoje poglede nazai in napi ej. V svojih srcih čutijo, da pride kedaf boljši, srečnejši prvi maj. Ne v sovraštvu ne morejo biti njihove misli, temveč v iskanju prave poti. V maščevanju nad posameznimi mogotci ni iskati rešitve temveč vir današ njega zla Je v zasebno-kapitalistični lasti, v celem sistemu. Mi nismo roparji in ne ziočinti, mi hočemo samo družbo bolišo od sedanje. Mi vemo da socilalizma ni brez globokega umevanja in globokega čustva. Ako se Je sociialistično gibanje diskredi tiralo, temu ni kriva ideja socialistična. marveč nepoklicani hujskači, ki se niso poglobili v sociialistične študije in tudi resno razmlšlievali o njih. Socijalistična misel ostane slej ko piej čista in neomadeževana. Kai nas še uče zadnji dogodki? Da nepremišljeno in hujskaško delo proletariiatu zejo škoduje. Toliko časa. dokler revolucija ni zrela, nam nanjo ni misliti. Kadar Je sad dozorel, pade sam od sebe z drevesa, ali zadostuje majhen tresllaj. Večina, al! vsal polovica naroda mora biti pre kvašena s sociialističnimJ idejami, to le podlaga, brez katere je nova, bolj- ša družba nemogoča. Vsak Dosainez nik se mora zavedati, kai hoče in da le družba, ki zanio stremi, boljša od sedanje. Socijalistična družba zahteva popolnih Hudi! Brez vsakega dvoma le jasno, da mora pravi socilalizem koreniniti v narodu, da mora imeti narodni značaj. S tem pa Še ni rečeno, da nismo voljni sprejeti «ametniii besed tudi od zunaj, ali da celo sovražimo delavstvo drugih narodnosti. O nas Jugoslovanih, ki smo bili v narodnem oziru vedno v defenzivi, kaj takega pač ni mogoče trditi. Vsak naj dela v vrstah svojega lastnega naroda za uresničitev socijalističnih’ idealov! če pa smo se izrekli za so-ciializem, ki oznanja vsestransko pravičnost, ne smemo pozabiti, da bi bilo krivično in nesocijalistično, ako bi se ne zmenili za jok in stok naših bratov, ki so odtrgani od svoje prave domovine. Tem vellai tudi danes naš klic: Bratje, ne zabimo vas nikoli! Proletarci celega sveta, ako se bijete za socijalno pravičnost, ako gre vaš bol za odpravo gospodarskega zatiranja, ne smete prezreti. da tudi narodna sužnost ni manjše zlo in da le tako zatiranje poleg tega ovira sociiaiizmu. ki predpostavlja kulturo, katera ie in mora biti narodna. S tem pa nočemo reči. da se zanašamo na pomoč drugih narodov, sicer bi mali narodi ne bili primorani ustanavljati sociialistične stranke na narodni podlagi. Tako razmišljamo danes narodni delavci. Naša zahteva Je združitev vseh jugoslovanskih bratov in ustvaritev takih razmer v državi, ki ne bodo nikomur omogočale izsesavati In tlačiti druge ter kratiti njihovo svobodo; skratka: enake pravico med narodi in enake pravice v narodu. to je naš ideal. Zato zidajmo in klešimo novo stavbo, da se bo odmev dleta razlegal daleč naokrog. Ustvarjajmo in delajmo vsi. da napravimo Jugoslovansko domačijo čim udobnejšo. Zajedavcev pa pri nas ne rabimo. Kdor ne dela. naj tudi ne Jel Danes se proletarci pri svojem delu, eni v rudniku, drugi na železnici. ti v gozdovih, oni v pisarnah aK šolah povprašujejo: kdai se zgrudi krivična, že na pol strhla stavba0 Kdaj se rodi nov rod? Živel prvi majihk! B. Spominjajte se »Družbe sv. Cirila in Metoda! CTBOTBI »Prosim, ne razgovarjati se! Motite poslušalce...« Komi je nameraval spočetka to besede preslišati, toda njegova dama le zakihala, in užaljeno srce ko-mijevo se je skrčilo... Zdelo se mu je, da se mu njegova izvoljenka posmehuje. Da bi zatrl nastalo neprijetno situacijo, se je komi sklonil k uradniku in dejal užaljeno: »Kdo pa ste, da tukaj komandirate?« Uradnik je molče zaničljivo sko-mizgnil z rameni, in komlju se je zdelo, da je to še večla žalitev. »Glejte, tu se Je pojavil komandant! .Prosim, ne razgovarjati se!*.. Glejte no, pomislite vendar!... Takale oskubljena miš!« Dekle se je zahehetalo. Uradnik se je togotno okremil in zasikal: »Ce ne boste molčali, pokličem biljeterja, da vas odvede!« »Mene? Mee-ne? Ah, ti staro železo, ti!« V sosednji vrsti so se ljudje obračali in začeli nervozno šepetati: »Pssst!... Kakšno razgovarjanje P« je to! In povrhu še takale stara baba!« To očitanje se je tikalo starke, ki je sedela ondi čisto mlnna tet gledala na oder z glavo, nagnjeno na ramo. * »Jaz da govorim?! Kaj pa ti je ; ali te je zgrabita kuga aH kaj, I batjuška?« > »Prosim, nikakih opazk!« »Moj Bog!« je zastokal nekdo zadaj.« »To občinstvo ne spada v gledišče, nego na sejem!« »Kaj, kaj, prosim? Vi ste sam sejmski kričač! Kako se predrznete, rabiti take izraze? Biljeterji! Biljeterji!« »Ali saj to ni on! Tistile tamle, oni z bezgovo kravato! Sedi tam z neko punčaro, pa si domišljuje, da...« »Jaz da sem punčara? Za te besede vas pojdem...« »Tiho!« »Tiho!« Je zarjul z galerije globok bas. -- »Prosim mir! Kakšefi krik je to?!l« Nastal je nepopisen hrup. Strastni prepiri so se razvneli po raznih kotih gledišča. Vsakdo je, tresoč se od jeze, obsipal soseda z očitki, nihče se ni mogel krotiti in sosed je želel sosedu, ki ga je krivično dolžil, naj mu usalrne jezik za take besede vsaj do jutri. Igralec, ki je predstavljal Osipa, je spočetka padel v zadrego, potem se je raztogotil, končno je stopil k. rampi ter izjavil razžaloščen: »Oospoda! Prvič v življenju imam priliko igrati med divjaki, ki,.,.« »Kaj, kaj? Kaj Je rekel? Ven 2 njim! Doli ž njim! Pereatll« »Spustite zaveso!« »Avtor! Avto-o-or!« »Vrnite vstopnino! Denar nazai!« »Ulju-ljuu! Hu-huu!!...«---------— Zavesa je tiho padla... Na blagajni se je tlačilo občinstvo in osorno! zahtevalo vstopnino nazaj... Režiser je bled, s tresočimi se ustnami pritekel k Hlestakovu, ki se je nervozno sprehajal po odru, in ga Je vprašal: »Kaj jih je pa tako razbesnilo?« »Vrag ve!« Je tlesknil z rokama Hlestakov. — »Grem se preobleč*. In z enim samim zgibom roke sl Je potegnil z glave lasuljo... In ozki krožek lastnih las se je spojil z vsemi lasmi na glavi, — ki Je izgledala tako nedolžno, kot bi ne Imela z vsem tem minulim prav nič skupnega... Skromni avtor bo poix>lnoma zadovoljen, če napravi povestica, ki jo je tu pravkar pripovedoval, na igralce primeren vtisk: ko so jo prečitall, naj prestanejo zahajati v gledišče prepozno, natikati si zadnji del lasulje naspred in naj začno sploh živeti redno, držeči visoko sveti pra por umetnosti! Ničesar več si avtor niti ne mere želeti.,. o it) v* dolžnosti, da prizna vojn« posojila; i in da ne botno mi Predani pri voinem bodisi v celoti aU vsaj deloma. Se- posojilu doživeli presenečenja kako? SrfL S dSs^mSa,, * vprašanJu vaJSe •k0* rooa, gg dosežemo pametno rešitev I ^ 0 Jugoslavija. Narodni železničar]! in prvi majnik. Prvi maj, praznik delavstva, znak solidarnosti in moči proletariata, kako si bil lep Ig vesel pred enim letom, ko smo še še veselili naše osvobojene domovine, ko smo še z zaupanjem gledali onkraj meja, kjer je čakalo na tisoče še neosvobojenih naših bratov in sester, da tudi njim zasije kmalo solnce svobode. Podadali smo si bratsko roko tujec tujcu in s polno nad na boljše čase smo gjedali v bodočnost. Danes pa stojimo pred svežim grobom žrtev, žrtev komunističnega terorja in vladne nesposobnosti. Kakor pomladanska burja, ki divja preko cvetočega drevja in uniči toliko žlahtnega cvetja, zadivjala je burja strasti strankarskega boja med delavstvom In konec tega boja so današnji sveži grobovi. Nahujskali ste ljudstvo In s terorjem ste proglasili stavko. Vi, ki ste odgovorni za vse to, niste vprašali maso ali gre rada ali nerada v bog! Niste bili toliko odkritosrčni, da bi jim odkrito povedali, zakaj se gre, ampak skrivali ste se za kulise. Ne da bi bili maso vprašali, ampak diktirali ste ji ta boj ker ste vedeli, da ni težko maso za sebe pridobiti v teh težkih časih, saj nezadovoljnežev je dosti. Čutili ste se v svoji zaslepljeno sti že tako močne, da ste nastopili kot diktatorji ter diktirali masi, kaj mora storiti. Toda teror ste sejali In protiteror ste želi. Vsekali ste našemu m:rodu nove rane, ko se niti stare niso zacelile in če pomislimo na tisoče in tisoče padlih bratov, ki trohnijo v jarkih med skalovjem, ki so s svojo krvjo zapečatil svobodo naše domovine, temvečla ie vaša odgovornost ker hočete uničiti to, za kar so šli oni požrtvovalno v boj fn smrt. Oni so padli, toda mi živima Njim smo dolžni, da stojimo na braniku naše domovine, da nam je ne porušijo neodgovorni elementi in tujci, ki bi vadi podjarmili naš narod Prvi maj! Kolesa so se zavrtite, kladivo bode udarila delavci bodo žil na delo. Toda hrup koles bode drugačen, udarec kladiva bode imel drugi odmev in v pogledu delavca.ki bode pogledoval svojega tovariša v oči, bode odsevalo vprašanje: kdo je kriv? Pri nas se proslavlja prvi maj z delom, kakor tudi v Rusiji, toda * razločkom, da se pri nas dela v dobrodelne namene, v Rusiji Pa, kakor pravijo, za državo, po pravici pa rečeno za židovski kapital. O kakšna ironija sveta. Mi se bojujemo za svobodo proletariata, toda naša pot naj ne bo krvava, hočemo imeti čiste roke. To smo pokazali pri zadnji stavki. Odkrito smo vam povedali naše zahteve. Trezno smo vas Deliali v boi in iz boja zopet na delo. Nismo nastopili m nasiljem. Javno smo vas vprašali ln skupno smo delovali Tukaj se vidi razliko, kje je zahrbtnost ln kje je resnica. Jasno naj sodi vsakdo, ako nismo delali poštena In ker smo delali pošteno smo tudi zmagali NI vojaška sila zatrla ta boj, ki bi lahko postal usodepoln, zatrli sc ga oni ki so vedno stali in še stoje na braniku. Strli so ga trezno misleči, časa zavedajoči se jugoslovanski železničarji. Danes pa ve vsak jugoslovanski Železničar, kje dobi zaščito in kje resnico in kje svojo pravica Zatorej strnimo danes, ko stojimo ob svežih grobovih, naše vrste v eno skupina da bodemo dosegli svoj cilj brez Žrtev in krvi v prid nam in celega jugoslovanskega naroda. Živeli jugoslovanski železničarji 1 Tovariši, prijatelji, železničarji darujete Ob priliki tega žalostnegapr-vega maja za Jugoslovanski železničarski dom! Prispevajte vsak po svoiih močeh. Zveza jugoslovanskih železničarjev. „VERA“ Dne 4. majnflta t. 1. začne dnevnik .Jugoslavija" priobčevati fin družabni roman „Vera“ Iz bivših najvišjih ruskih In nemških aristokratskih krogov. Vera Je hči matere Nemke In očeta Rus?, slovitega odvetnika v Petrogradu. Po smrti matere vzame Vero za svojo ruska kneginja Llbanova. Ko Je car Izgnal Llba-novo hčerko grofico Marlševo, ker je Imela sttke z nihilisti, le morala pobegniti na Nemško tudi njena prljateljica-posestrfana Vera. Roman „Vera“ Je poln lepih epizod, opisuje brezskrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije. ta kaže, da so bili med njim! poleg manj vrednih tudi srčno-plemenltl ljudje. Vlšia od družabnih predsodkov ln nem-ikfb dvornih etiket Je požrtvovalna ljubezen Slovanke — Izgnane Rusinje. Roman »Vora“ Je Hn družaben roman, id bo gotovo vsakogar zanlmaL Dejanje v njem Je sicer velezanlmlvo, napeto, vendar pa Ul v romanu robatosU ln surovosti ter raftalranostl kakor so po manj vrednih detektivskih in kriminalnih romanih. Roman »Vera" Je najboljši roman ruske literature Zadnjih let pred volno. Madžarske grožnje. Vesti o madjarski mobilizacij! proti Jugoslaviji se od dne do dne ponavljajo. Enkrat napadajo, ali pa to markirajo, organizirane banditske tolpe ob prekmurskih mejah, drugič se sliši o zbiranju regularnih čet v suboti-škl bližini ob celi mejni črti med Ogrsko in Jugoslavijo nervoznost. Naj bo že kakorkoli nekaj Je v ozadju. Na Madjarskem vlada danes beli teror. Horthy ne boža komunistov. Kljub cfjcijalnim in oficijoznim izjavam, ki so polne blagovestja za sosedne države, kljub določbam mirovne konference se formira na Ogrskem armada, ki je že davno presegla število, potrebno za ustrahovanje boljševikov. Reintegracija svetoštefanskega kraljestva, to je geslo Budimpešte. Diplomatična akcija, ki jo vodijo v tej smeri pri antanti madjarski arl-stokratje, je že precej uspešna. »Viteška« arpadska gentry je v svaštvu z raznimi visokimi plemenl-taškimi rodbinami na Francoskem In Angleškem, a tudi iz ameriških bankirskih hiš je šlo že nekaj težkih nevest na madjarska veleposestva. — Upliv te kaste je dobil pred kratkim izraza v angleški zbornici, kjer Je Asquith kratkomalo proglasil urbi et orbi, da se mora najti modus vlveo-dl skupno za podonavske država z drugimi besedami: ideja donavske federacije je znova oživela in njeni prvoboritelji so v Britaniji. Jadransko vprašanje se ne premakne, v notranjosti naše države gledajo »prijateljski« sosedje nezadovoljnost, nekonsoiidiramost, računajo, da je zmeda že precej velika in ni čudno, če ta hip naše slabosti izrabljajo Madjari ter !>odčrtavajo svoje diplomatične uspehe s koncentracijo čet ob naših mejah. Ali je to le manever ali resen namen? Antanto je strah boljševizma. Proti krvavi trebitvi komunistov, ki jo je na Ogrskem pričela Horthy-Friedrichova koterija, so sicer zavezniki v imenu »civilizacije« morali protestirati ampak gotovo ja da tega niso kaj resno mislih. Cim bol| je radikalna bolj je sigurno. tako splepajo od Rhna dc Londona. Bela Ogrska le po mnenju antante trden zapah proti propagandi Trockega. Odtod taka obzirnost mirovne konference .proti Ogrski, odtod tudI moč. ki dviga madjarski greben proti JugoslavijL Mislimo sicer, da ima vojaško gibanje okrog Subotice za sedaj le namen, da podkrepi kakšno diplomatič-no zahtevo Madjarske, vendar ea nam je potrebna skraina previdnost. To še posebno zato, ker vsled naše notranie-oolit. razrovanosti, mirovna konferenca z nami precej nalahko računa, kar so tudi menda prišli beograjskemu parlamentu povedat gg. Trumbič In tovariši. —t— Tretja internacijoftala. Prav dvomljivo ja če se bo moskovska Internacionala dolgo držala, ker se ji ni brezpogojno pridružila doslej še nobena socialistična stranka. y vseh državah se pojavljati) zmerne socialistične stranke: V Nemčiji, Češki, Belgiji, Avstriji, Danski, Švedski itd., ki so odločno proti moskovski internacionali in ki hočejo sodelovati z meščanskimi strankami. Saj se še celc radikalni nemški neodvisni socialisti, ki so se izrekli za izstop iz druge internacionale na svojem sestanku v Leij>zigu, niso priključili komunistični internacionali. Ruski boljševikl sami ne marajo zlasti ne zmernih francoskih kmguetistov, pa tudi za radikalne nemške socialiste jim ni. Prve kot druge je Ljenin že česte' prav neprijazno opsoval. Voditelj francoskih levičarjev Loriot je na strassburškem kongresu zahteval brezpogojno pripojen je k tretji internacionali, s tem pa je pognal kmguetiste v fatalne situacijo, katero je dobro karakteriziral generalni tajnik levičarske frakcije Tros-sard s sledečim vprašanjem: »Nas bo-li moskovsko vodstvo hotelo sprejeti brezpogojna ali bo obenem zahtevalo, da izključimo nekatere osebe: Longueta, Cachina, Faurea?« Vobče se sučejo razne socialistične stranke okoli tretje internacionalo kakor mačka okoli vrele kaše. Znak je to, da razsodni socialistični vodja sami uvidevajo, da je komunistična Ideja še zelo predčasna in da razumevajo, da Jo oo vojni demoralizirane množice napačno pojmujejo. Nepobitno dejstvo je, da narodi še dolgo časa ne bodo dozoreli za komunizem, Zlasti ml Jugoslovani ka- terih zunanji in notranji položaj je težaven, moramo biti odločno proti. S tem, da se postavim odločno proti uničujočemu prevratnemu komunizmu še ni rečeno, da odobravam Izrabljanje delavstva po kapitalizmu. Ravnokar odigravajoči se komunistični nemiri v Jugoslaviji bodo odprli mnogim našim razsodnim in poštenim komunistom oči — in menda tudi mnogim kapitalističnim izkoriščevalcem. Mogoče bodo ti dogodki dobra in poučljiva lekcija za levo ln desno. Om — Vojna posojila na Poljskem in drugod. Kakor na Češkem tucH v Galiciji M se je ob prevratu priklopila Polj-ski, vprašanje vojnih posojil še ni rešeno. Tudi tam se je razvila živahna agitacija v svrho dosege priznanja po državi. Začetkom marca vršil se je zaradi vojnih posojil v poslopju Lvovske trgovske ln obrtne zbornice važen razgovor, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki poljskega časopisja. Predsednik zbornice Bac-zewski spominjal je na okoliščina pod katerimi so bili Galicijani primorani, podpisati vojna posojila. Vsi trgovci, hranilnice, zavarovalnice, bolniške blagajne, kmetijske organizacije ln obrtne zadruge so bili pritegnjeni v vrtinec osem avstrijskih vojnih posojil. Mnenje, da vojnih posojil ni priznati, je nevzdržljiva in tudi Cehi 90 se v tem nzini premislili. Predsednik Baczewski je naznanil da bode Lvovska zbornica pozvala zbornice v Krakovu in Brodiju k složnemu delovanju in da bode ©tvorila pisarno v svrho popisovanja vojnih posojil h čemur da bodo razun zborničnih uradnikov poklicane v sodelovanje tudi osebe lz meščanskih krogov. Predsednik Baczewski je dalje opozarjal na to, da bi bilo priznanje vojnih posojil po poljski državi v sedanjem trenutku zelo velikega pomena zaradi glasovanja v šleziji, ker Če bi Poljaki pomirili tamošnje Nemce zaradi usode vojnih posojil, bi pridobili njih glasove za svojo državo. V is‘em smislu se je izrazil bivši trgovinski minister Sczeniowski. Sred! marca je poslala zveza poljskih hranilnic finančnemu ministru v Varšavi vlogo, v kateri zahteva, da ae avstrijska volna posojila z ozirom na veliko svoto. s koto so hranilnice in njeni vlagatelji pri njih udeleženi, ter v varstvo državnega kredita v polnem obsegu priznajo m po državi prevzamejo. Složnemu postopanju vseh prizadetih se imajo Galicijani zahvaliti, da je poljska vlada glede priznanja podala povoljno izjavo. Kakor namreč poročajo Usti, je finančni minister Grabski v vladnem imenu naznanil, da bode država vojna posojila zavodov, za katere Je odgovorna, prevzela tako, da ne bodo imeli nobene izgube. Drugim zavodom, ki so podpisali vojna posojila vsled pritiska avstrijske vlade, bo podana možnost, da obveznice vojnih posojil zamenjajo za novo poljsko državno posojilo. Kar se tiče vojnih posojil, nahajajočih se v zasebni posesti, obljubil je finančni minister, da bode to zadevo ponovno pručil in zaukazal popisovanje avstrijskih vojnih posojil v Galiciji Vseh vojnih posojil, ki so jih Galicijani podpisali, je približno ena milijarda kron. Italija, ki Ji je pripadla južna Tirolska in ki je zasedla naše Primorja se do sedaj še ni izrecno izjavila, kako bode postopala z avstrijskimi vojnimi posojili, ki so v posesti južnih Tirolcev in Primorcev. Iz izjav njenih višjih upravnih uradnikov je posneti, da namerava na vsak način prevzeti vojna posojila sodnijskjh varovancev, občin in lavnih zavodov sploh. Ker je Italija svojim novoprt-dobljenlm državljanom pri zameni kron v lire po razmerju 100 : 60 pokazala precejšnjo naklonjenost, je pač domnevati, da bode tudi v vprašanju vojnih’posojil, kolikor toliko ščitila njih premoženje. Skupna svota vojnih posojil, ki sc se podpisala v Južni Tirolski se ceni na 300 do 350 miH-ijonov kron, koliko pa Hh je na Primorskem in na od Italijanov zasedenih delih Dalmacije, uf dognana vendar moramo računati, da -skupna svota teh posojil ni mnogo nižja od skupne svote, ki so jo podpisali južni (Tirolci. Kar se tiče Ogrske, bode po izjavah njenih finančnikov slično postopala, kakor Nemška Avstrija. Ce pregledamo, kakšno stališče zavzemajo vlade nasledstvenih držav na-pram vprašanju vojnih posojil, vidimo torej, da so se 00 večini vže Izrekle za popolno ali pa vendar za delno priznanje vojnega posojila. Izključeno je' torej, da bi se edino država SHS mogla odtegniti morahjf Primorski Slovenci v San Remu. LDU Trst, 29. aprila. Od dr. Vilfana, ki je z dr. Podgornikom iz Gorice in dr. Stamgerjem iz Voloskega odpotoval v San Remo, le prejela »Edinost« nastopno brzojavko, oddano v San Remo v pondeljek 26. aprila ob dvaindvajsetih: »Izročili smo danes predsednku konference kratko spomenico.« — »Edinost« dostavlja: Po tej brzojavki sklepama da je predsednik konference, italijanski ministrski predsednik Nitti sprejel jugo-slovensko odposlanstvo iz zasedenega ozemlja, ki mu Je ob tej priliki Izročilo spomenica odgovarjajočo namenu, ki je vodil naše odposlanstvo v San Rema Namen našega odposlanstva pa Je bil, da razloži na pristojnem mestu resnične, dejanske razmere v zasedenem ozemlju ter želje, težnje in zahteve jugosloven-skega naroda, te edino resnične večine prebivalstva tega ozemlja. Naši zastopniki na mednarodni trgovski konferenci v Parizu, LDU Beograd. 28. aprila. Mednarodna trgovska konferenca v Parizu. Na tej konferenci v Parizu bodo prisotne vse interparlamentame skupine vseh evropskih parlamentov Konferenca bo traiala od 4. do 7. ma-ia. Naš parlament bo zastopan po vseh strankah ter odpotujejo jutri v Pariz. V imenu demokratske zajed-nice Dragoljub Joksimovič, Kosta Stojanovič, Milonad Pavlovič, Radoslav Agatanovič, dr. Dušan Vasiljevič, Ivan Grizogono, dr. Fran Novak in dr. Vukovič: v imenu radikalnega kluba dr. Velizar Jankovič, dr. Mom-čilo Ninčič. Ceda Kostič, Pero Jovanovič, dr. Aleksa Pavčevič in Vela Vukičevič; v imenu skupine zunai strank dr. Smodlaka in Risto Jolič: v imenu jugoslovanskega kluba dr. Josip Huhnjec in Stanko Banič: v imenu republikanskega kluba Jaša Pro danovič; vimenu narodnega kluba Mate Drinkovič in dr. Ivo Krnic: v Imenu neodvisnega demokratskega kluba Oavro Manollovič ln v imenu uaciionalistične stranke Dimitrije Mašič. Laške želje LDU. Ljubljana, 30. aprOa. Po dunajskem »Wiener Tagblatt-u« poročalo italijanski listi: »V Beogradu so se vršili pred hotelom »Moskve« bofi med delavci in vojaštvom, prt čemer je bilo 100 oseb usmrčenih«. Kakor Izhaja iz merodajnih ki form a- Praznovanje 1. maja. LDU. Dunaj, 29. aprila. Na državni praznik, dne 1. maja, se bo vršil železniški promet v isti meri. kakor ob navadnih praznikih. LDU. Praga, 29. aprila. Ministrski svet je sklenil, da se 1. maj obhaja kot državni praznik. i. maj na Francoskem. L DU Pariz. 30. aprila. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki se Je bavi! z odredbami za 1. maj. Minister za javna dela je po ministrskem svetu objavil da je 1. maja zagotovljena služba na podzemski železnici na progi od severa proti jugu, na tramvajih ter v plinarni, vodovodu !n elektramL Železničarji in poštni nameščenci bodo vršili službo skoro redno. Komunisti proti nemškim nacijonai- cem. LDU Dunaj. 29. aprila. Včeraj so priredili komunistični pristaši ljudske brambe sprevod pc Dunaju ter so demonstrirali zlasti pred vseučiliščem proti nemško-nacionalnim dijakom. Neki častnik Je bil pretepen. Kriza na Španskem. 1.DU Madrid, 28. aprila. Agence Havas Javlja: španska vlada je odstopila. Čehi v Avstriji brez pravic. LDU Dunaj, 30. aprila. V včerajšnji seii deželnega zbora, ie zahteval češki poslanec Klims, naj se razveljavi člen o zaobljubi na nemški značaj Dunaja. Ko Je začel govoriti češko, Je v zbornici izbruhnil vihar ogorčenja. Deželni glavar Sever Je prekinil govornika in izjavil, da Je uradni Jezik nemški. Tudi češkega poslanca Machata niso pustili govoriti. cij Je vsa ta vest popolnoma izmiA Uena Zopet primer o brezvestnih inozemskih poročilih z prozornim! tendencami General Garibaldi v Zadru. LDU. Split, 29. aprila. Italijanski general Peppino Garibaldi le včerai dospel v Zadar. ItaliJanašI so ga ®prejell z velikimi manifestacijami. Oeneral je nagovoril zbrane z občinskega balkona in omenil, da Je nameraval že leta 1914 zasesti Dalmacijo. Tedaj je bila njegova želja neizpol-njiva Dejal je, da mora jutri mesto zapustiti, a da se povrne ker hoče proučevati italijaustvo teh pokrajin. Italijanska društva v Zadru so ob tej priliki izdala posebne manifeste Italijanske nakane. LDU Split, 30. aprila. Zadrske po-Inslužbene italijanske novlne pišejo, da se bodo zadrski Italijani uorli. ako ne bi prisodili Zadra Italiji. Njihovi voditelji prete. da bodo Jugosloveni Iz Zadra potirani s silo d’ Annunzije-vih legij, nal se reši jadransko vprašanje kakorkoli. Grški terorizem. LDU. Bitolj, 29. aprila. V Mode-njl so tamošnje grške oblasti prepovedale Srbom, ki prebivajo tamkal v ogromni večini, rabo svojega materinskega jezika in zahtevajo od njih, da govore grško. Kaznovali so več starih ljudi, ki niso v stanu, da bi se naučili grškega jezika. Essadpaša vnovič gosoodar Albanije. LDU. Lyon, 29. aprila. »L ’ Home Libre« poroča, da je stranka Essad paše pognala albansko vlado iz Ti rane. Essadove čete so potolkle vladne vejske in korakajo proti Draču. Kmetje In komunisti. LDU. Beograd, 29. aprila. Dozna-va se, da bo prišlo 1. maja v Beograd 1000 seljakov iz okrajev Beograd, Smederevo in Valjevo, da tako paraliziralo eventualno akcijo ko • munistov. Beograjska policija na delu. LDU Beograd, 29. aprila. Policija Je zadnje dni zlasti pa danes, izgnala veliko število sumljivih oseb. V zadnjem času se Je v gostilnicah zelo pomnožilo število tujcev, ki niso ničesar delali ter samo zapravljali denar (Ta pojav menda vendar ni v zvez? s povratkom nar. predstavnikov?!) , Ekspresne zveze s Prago. LDU. Lyon, 30. aprila. Iz Prage. ; Prvega Junija bo pričel voziti ekspres Praga-Rim. Zveza bo dnevna m pot nastopna: Praga—Plzen—Ched — Monakovo — Verona — Bologna Rim. Pot bo trajala 44 ur. Vršijo sc pogajanja glede ekspresa Pariš —> Strassbourg — Praga, ki bi skrajšal sedajno zvezo med Parizom in Prago od 42 na 26 ur. 2rtve jeruzalemskih izgredov. LDU London, 30. aprila. Chur-cbil je Včeraj v spodnji zbornici izjavil da Je bilo pri zadnjih izgredih v Jeruzalemu ubitih tn ranjenih 250 oseb. Od teh Je bilo 9 desetin Židov. Kolonljalne čete so se pri Izgredih Izkazale za zanesljive. BORZA. LDU Dunaj. 29. aprila. Nemške marke 397.50, švicarski franki 3675, francoski franki 1200, italllanske lire 900, angleški funti 840, dolarji 200, ogrski žigosani bankovci 95—110, čehoslovaške krone manjši 350—375. novi dinarji 575—625. LDU Curih, 29. aprila Berlin 9.80, New York 565, London 21 76, Pariz 34.05, Milan 25.20, Praga 8.80, Zagreb 3.10, avstrijski žigosani bankovci 2.70. LDU Zagreb, 30. aprila Devize-Berlin 183—288. Italija 720—775, London 240, Ne\vYork 16 000-16.500. Pariz 1050—1055, Praga 250—254, Dunai 70—71. Valute: Dolarji 14 400-14.600. avstrijske krone 68—69, levi 180—210, carski rublji 202—205, češke krone 240—250, francoski franki 1030, napoleondor 550—570. nemške marke 280—284. leji 268—271, švicarski franki 3000, italijanske lire Razna poročila. Dnevne vesti. — Zabavljači. Prejeli smo: Kar 91 dovoljujejo nekateri ljudje na račun naše domovine in svobode, presega yse meje. Pred kratkim sem imel priliko slišati v vlaku slovenskega trgovca, da je nemško vzgojen, da se ne bo nikoli učil slovenske slovnice, da ne bo njegov sin nikoli Sokol Im da bo materin jezik njegove hčere nemški, dasi je on Jugoslovan. Yišek narodne nedostojnosti pa je dosege! V družbi tega trgovca nahajajoči se častnik, ki je trgovcu pritrjeval, zabavljal čez Srbe in dodal, da naj gremo narazen. Opomin, da so v železniškem vozu tujci, ki morda niso naši prijatelji, ni prav nič zalegel. — Radovedni smo, kdo tako, državi skrajno škodljivo zabavljanje inspt-rira? — Vojna cenzura preneha 5. t. m. Ko se dne 5. t. m. konča demobilizacija vojske, preneha od tega dne tudi volna cenzura, o čemer so že obveščene vse vojaške oblasti. Od tega dne bo tisk podvržen zakonom, ki so bili v faznih krajih pred voino v veljavi. — Razglas. Ministrski svet je na svoji seji dne 20. marca 1920 na predlog ministra za gozdarstvo in rudarstvo sklenil, da se rudarske pristojbine v pokrajinah, ki so spadale pred preobratom pod Avstro-ogrsko In spadajo sedaj pod kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev, zvišajo. V Sloveniji se zviša prostoslednina (pristojbina od prostosleda) od letnih 8 K na 32 K, jnerovina od jamskih mer od 8 K na 40 K in merovina od nadnevnih mer od 8 K na 48 K. Vse pristojbine je plačevati četrtletno naprej. Ta naredba velja od 1. aprila 1920. — Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, dne 26. aprila 1920. — Rudarska visoka šola v Krakovu naznanja, da se prične šolsko le.° 1920/21, 1. oktobra t. 1. Ker Je uveden na visoki šoli numerus clau-Sl!Sy refe=rvlral Je rektorat 5 mest za slušatelje Jugoslovanske narodnosti. Natančne podatke se izve pri poljskem vicekonzulatu v Ljubljani, hotel »Union«, soba št. 2, med 4 in 6 uro popoldne. — — Nedeljski kamniški vlak, ki odhaja v nedeljah in praznikih iz Kamnika ob 21., prične voziti 2. maja. — Vlaki Iz Ljubljane v Italijo Jutri ne bodo vozili, ker praznujejo v Italiji prvi majnik. — Škandal. — Začudil sem se Ro sem moral danes pri kr. policijskem ravnateljstvu plačati za potni vizum K 42.—, medtem ko dobim kot Jugoslovanski dijak od nemškega zastopstva vizum »gebiihrenfrei« In oelo od naših najhujših neprljateljev Italijanov »rilasciato gratis«. Od francoskih delničarjev južne železnice dobi naš dijak polovično vožnjo^ a naša primitivna uprava ne dela nobenega razločka med dijakom in ve-rižnikom. — Zgoda] dozorel rženi klas. že pred dobrim tednom je našel neki kmet iz radgonske okolice na svojem posestvu popolnoma dozorel rženi klas, kar Je pač nekaj zelo redkega za drugače še zelo hladen april. Tamkajšnji kmeti pravijo, da pomeni to bogato žetev. — Medicinskim fondom so darovali novomeški akademiki mesto cvetja na krsto koleginje Mire Ro-ginove znesek 100 K, — Kakšno plačo potrebuje ena oseba neobhodno na mesec. Piše se nam in radi interesantnosti prinašamo: Eden človek potrebuje na leto neobhodno eno obleko (3000 K, uračunano tudi krpanje itd.), en par čevljev (600 K, uračunano krpanje itd.), en klobuk (300 K), dve garnituri perila, ako se hoče eventuelnc včasih tudi preobleči (1100 K, uračunano krpanje itd.), obed in večerja (9000 kron) ter, ako ne mara po zimi zmrzniti tudi en površnik (3000 K). Računal sem po današnjih cenah. Na leto znaša torej vse skupaj 17.000 K, oziroma v mesec 1416 K. 1416 K potrebuje torej na mesec človek, ki začne brez v§akšnih sredstev svojo karijero, toda ne sme ne zajutrkovatl, popoldne ne Južinati, ne piti, ne kaditi, ne sme si kupiti dežnika, hoditi mora zakrpan, brez ovratnika In kravate ter v zakrpanem, večinoma zamazanem perilu, ne more imeti zimskega perila, ne zimske obleke in stanuje — v šupi, ker stanovanje itak ni za življenje neobhodno potrebno. Ako človek hoče imeti še eno obleko, stanovati v sobi in vsak dan tudi zajutrkovati, potrebuje mesečno 1966 K. Od svojih plač torej ne moremo živeti. Da pisec teh vtst ne bi imel obleke, perila, čevljev itd. Se iz prejšnjih časov, bi sploh ne mogel živeti. Kapitalisti, ki se solzavo zavzemate po raznih časopjsih za bednike, daijte preračunati in potem goste lažje razumel!, zakaj je toliko malih vedžnikov, pocestnih vlačug, tatov Itd. I. P. — V včerajšnji notici »Za Jugo-slovensko Matico so darovali« je bilo pomotoma izpuščeno ime darovate-Lia g. Salmiča, ki je daroval 4 K, ter pomotoma javljepo, da je neimenovana darovala le 4 K, mesto 10 K. — Dva Štefana vina! In drugo. Pred IJubiJ. dež. sodiščem ss zagovarja Josip Kozjak, posestnika sin na Logu pri Brezovici zaradi hujskanja. Dne 31. marca 1.1. se je zjutraj vozil z Vrhničanom v Ljubljano. V kupeju so bile ženske in dva srbska vojaka. Kozjak je začel zabavljati: »Srbi so taki hudiči, da hočejo ubiti človeka za 50 vinarjev... Jaz tako mrzim Srbe, da imam raje Italijane, Nemce in Madžare«. Na glavnem kolodvoru je bil aretiran. Ko ga je nadstražnik Valentin Gradišek peljal v policijski zapor, je temu prigovarjal: »Plačam Vam dva Štefana vina, če me izpustite. Dotičnemu gospodu, k! me Je zaprl, pa recite, da sem Vam ušel«. — Sodišče ga obsodi na pet tednov strogega zapora. Ljubljana. «• Zupan dr. Ivan Tavčar Je odšel danes po zdravniškem nasvetu na večtedenski dopust. V tem času ga nadomešča v poslih občinskega sveta podžupan dr. Karel Triller, ki je strankam na razpolago od 11. do 12. ure dopoldne; v zadevah občinske aprovizacije pa sprejema tudi podžupan le vsak torek. = Petnajstletnica »Ljubljanskega Zvona«. Malo je pevskih društev, ki bi bila tako vstraino in smotrenc delovala kot baš je v kratki dobi svo jega obstoja Ljubljanski Zvon, ki je prirejal koncerte v Ljubljani ki na deželi ter je s svojim zborem rade-volie sodeloval na neštetih prireditvah drugih društev. Zato pač zasluži da mu izrazi občinstvo svoje simpatije c mnogobrolnim obiskom pon-delkovega koncerta v Unionu. K. = Danes 1. mala ob 17. url 30 min. na šoortnem prostoru ored kolodvorom nogometna tekma Spar-ta. Zagreb : Ilirija. Ljubljana. Ob vsakem vremenu! — K. = Ustanovni občni zbor »Akade-mičnega športnega kluba« se vrši v nedeljo, dne 2, maja ob 11. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega donja. j = Društvo za zgradbo sokolskega doma Sokolu I. v Ljubljani priredi v soboto, 8. mala t. L v veliki dvorani hotela »Union« »majnikov večer« » bogatim sporedom. Poleg pevskih in orkestralnh točk Je na sporedu ples, srečolov in šaljiva pošta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane in članice vseh sokolskih društev proti izkaznici v predprodaji pri br. Gorupu (tvrdka Gričar in Mejač, Prešernova ulica) in pri sestri Zandi Gorjanc (Mestni trg 3) 10 K; za nečlane in pri blagajni brez izjeme 20 K. -Namen prireditve Je, da se zbira prispevke, da si čimprej zgradimo lasten dom, kjer ne bomo izpostavljeni raznim neprilikam. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Zdravo I (k) — Telovadno društvo Sokol v StepanJIvasl Nameravana telovadna akademija se ne vrši v nedeljo, 2. maja, ker so vsled vladine naredbe vse prireditve prepovedane, temveč na praznik Vnebohoda dne 13. maja, nakar se bratska društva opozarjajo. — Odbor. K. —Orkestralno društvo GL M. ima skupno vajo v nedeljo 2. maja ob 2. uri popoldne v dvorani Filharmoničnega društva. Naj nihče ne manjka, ker se študira za koncert. K. = Koncert. Slavni češki pevski zbor »Smetana« Iz Plzna, ki je dosegel najvišja odlikovanja v Parizu, Bruselju. Londonu in v mnogih mestih Evrope, bo koncertiral v soboto 15. maja t. 1. v Ljubljani v unionski dvorani. K. — GremlJ trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da so danes dne 1. maja trgovine cel dan odprto. Načelnik. . K. = Mestna ljudska kopelj Je zopet otvorjena in na razpolago občinstvu. Radi velikih stroškov, ki so jih zahtevala popravila v kopelji, so se morale cene primemo zvišati. =* Cena mleku. Odsek za prehrano se Je izjavil, da Je cena 5 K za liter mleka dopustna. = Kaznovana branjevka. Na ura-dn zoper verižnlke Je bila obsojena na 200 K globe ta tri dni zapora branjevka Marija Breceljnik, ker Je prodajala 55 dkg hrena za 7 K. ji« Ji M Maribor. Mariborska vojaška godba. Po mestu se govori, da misli oditi del vojaške godbe na letovišče v Roga-ško Slatino in drugi del v Zagreb. AH smo še v Jugoslaviji? Skoro bi človek rekel, da ne! Mislili smo, da bo v naši državi dovolj in predvsem kruha za naše ljudi. Toda ura-čunali smo se že v mnogih slučajih. Takšno eksperimentiranje pa Je oso-bito na naših obmejnih in ogroženih točkah docela neumevno. Maribor je gotovo ena takšnih točk. In tu se Je pripetil takšen slučaj, ki že ni več slučaj. Kavamar Valjak je vložil pri mestn. sosvetu prošnjo za prezidavo kavarne Central. Prezidava bi bila potrebna in koristna. Lepa slovenska kavarna bi se Mariboru gotovo prilegala. Ker ni bilo nikakšnih stvarnih zadržkov, je bil vsakdo uverjen, da se bo prošnja ugodno rešila. G. Valjak pa je s svojo prošnjo — dasi se mu ie ugodna rešitev Že obljubila — že v drugič propadel. Mestni sosvet je našel celo kopico izgovorov, da prošnji ne ugodi. Ce bi se tc zgodilo kaki ubogi slovenski pari gori kje v nemškem Gradcu, bi bilo še razumljivo: da se pa mečejo polena našim ljudem na naših tleh pred noge, je pa že od sile. Mestni sosvet mariborski bi storil zelo pametno, če bi svoj tozadevni sklep temeljito revidiral. _ Otroški koncert. Prof. Druzovlč priredi s svojo zasebno pevsko šolo za otroke jutri, dne 2. maja ob 15. uri svoj drugi koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Splošne prepovedi točenja alkoholnih pijač se zlasti na Pobrežju zelo malo držijo. Vedno se vidi, predvsem pa sliši tukaj celo v jutranjih urah vse polno razgrajajočih pijancev. Gostilne so na videz sicer vse zaprte, toda v nekaterih se pije ne- ( moteno tudi za zaprtimi vrati. Kal so i oblasti slepe, da ne vidijo tega? Celje. Celjsko mestno gledališče: Preteklo soboto je priredil g. MHan Skrbinšek prvo predstavo kot ravnatelj tukajšnjega mestnega gledališča s celjskim damatičnim društvom, Igrali so »Kralja na Betajnovi«. Igra je dospela nad vse pričakovanje dobro. G. Skrbinšek zasluži vre priznanje za dobro uspelo delo, ki ga je izvršil tekom take kratkega časa Na programu Ima g. Skrbinšek za letošnjo sezono še več Cankarjevih in drugih del. Obeta se nam torej še izreden umetniški užitek, za kar smo g. ravnatelju že vnaprej hvaležni in ga bomo tudi pri njegovem kulturnem delu z vsemi močmi podpirali. Opozarjamo, da se danes 1. maja ponovi Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«. Začetek točno ob devetnajstih. — Pripravlja se Cankarjeva satirična farsa »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, ki se uprizori že prihodnji teden. Dramatična šola. G. Skrbinšek poživlja vse one, ki nameravajo obiskovati dramatično šolo, naj se javijo pri njem vsaki dan od pol dvajsete ure nadalje v gledališču. Vabijo se predvsem inteligentnejši krogi, in to ne samo oni, ki se morda nameravajo kasneje posvetiti igralskemu poklicu, temveč tudi vsi oni, ki se za gledališko umetnost zanimajo in mislijo, da so dovolj pripravni, da bt mogli pomagati pri predstavah. 30-letnico svojega župnlkovanja obhaja danes tukajšnji opat g. Fr. Ogradi. Samomorilni poskus. Pred par dnevi si je v samomorilnem namenu prerezala žile na roki žena sina tukajšnjega kamnoseškega mojstra Kullicha. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico. Govori se, da je bila Živčno bolna. OKLIC! (Prekmurje-) Dne 31. marca 1.1. našla se Je nad tunelom pri Mačkovcih (Prekmurje) neka ženska, ki je bila umorjena ta oropana od neznanih zločincev. Popis osebe: 20—25 let stara, dobro rejena, kratkih blond las ln jed-nakih obrvij, okroglega obraza, malega nosu, male okrogle brade, na zgornji levi čeljusti je imela 4 zlate zobe (1 podočnik in 3 kotnike) na desni zgornji pa 3 zlate kotnike. Roke so bile mehke in z negovanimi nohti. Obleka: mestna noša, ponošen črnosuknjat plašč in črno krilo, naprsnih okrašen (raznovrstne cvetlice). Poizvedbe po neznani so še brezuspešne. — Edino ena oseba priča, da fc> Je videla dne 29. marca blizu Gornja Lendava (Prekmurje), n spremstva ene 30 letne srednje velike žene črnega polta in čmooblečene (oglavni robec Čm). Obe so kroš-njarile z nogavicami, robci in drugimi malenkostmi. Govorile ao slovenski (štajersko narečje). Umorjena ni imela robca, ampak zimski ovratni robec. Spremljevalka je trdila, da je oženjena. Opomni se, da posedujejo vse orožniške postaje v Prekmurju slike od umorjene. Vsaki, ki o umorjeni kaj zve, naj to okrajni sodniji v Murski Soboti sporoči. Okrajno sodišče Murska Sobota, dne 16. IV. 1920. KOMUNISTIČNA MEDIGRA Vi TRBOVLJAH. Preteklo soboto popoldan so pri drli rudarii pred županstvo in so zahtevali orožje, ki ga Ima bale skritega župan. Vdrli so v hišo in preiskali vso hišo ter seve niso našli ničesar. Gerenta Marcino so hoteli masakri-rati, da bi dobili v roke občinske upravo. Telefonirali smo v LJubljan po pomoč, a dobili ie nismo. Rudarii so zasedli tudi pošto in železniško postajo, razrušili tir. Pozabili pa so zasesti tudi nakladalno postajo, kjer se naklada premog. Telefoniral: smo s te oostafe oo pomoč v Ljubljano na glavni kolodvor. Z glavnega kolodvora v Ljubljani so takoj prosili deželno vlado za pomoč, a ta Jim Je odgovorila, da ni tako hudo in da ima vlada boliše informacije iz Trbovelj. Šele na ponovne prošnje je poslala vlada vojaštvo in sicer 890 mož s 14 strojnicami in štirimi topovi. Ko je došlo vojaštvo ln so prijeli par boljšev. agitat. in vodi-teliev. je nastal tako! zopet red. Rudarii se vračajo na delo. Med delavci samimi je nastalo nasprotje. Mnogi so uvideli, da so bili zaoeliani v stav -ko ter se hudujejo posebno na mlajše. ki so šli huiskačem lahkomiselno na lim. Županstvo ie odredilo, da bo vsakdo izgnan iz Trbovelj v svojo domovinsko občino, kdor ne bi hotel takol pričeti z delom in da ne bo pozneje nikdar več sprejet v delo. Potrebno le. da naše oblasti energično in vselel tako- nastopata proti hujskačem in kršiteljem reda in miru. Zanimivo le. kako Je prišel dr. Breic do svojih »boljših informacij«. Informiral se Je namreč, ali sam ali po kakem uradniku o položaju v Trbovljah. Tam na ie sedel pri telefonu že — komunistični voditelj, ki je postregel vlado seveda tako, da so gospodje v Ljub/lani še mirno spali, čeprav so vladali v Trbovljah že boljševikl. NSS. Majski dar. Danes narodni socija-lisii delajo za svoje organizacije. Tako načelstvo NSS, kakor vodstvo NSZ poživljata svoje člane ta somišljenike, ozjiroma krajevne organizacije in podružnice, da v smislu sklepa, objavljenega v včerajšnji številki »Jugoslavije« točno vpošljejo svoj današnji zaslužek zgornji centrali. Vse na delo za majski dar! Proletarci smo, nimamo drugih virov in smo popolnoma sami nase navezani. Ml ne črpamo iz vladnih fondov In ne dobivamo podpor od zunaj. Ako hočemo doseči uspehe, morajo biti naše organizacije financijelno močne. DanašnH dan bo podal trdno podlago našemu narodno-socljalistlčnemu gibanju. S potrebnimi denarnimi sredstvi bomo lažje širili izobazbe med proletarijatom in vodili mezdna gibanja. Bodočnost je naša!_________ Šport in turistika. Nogometne tekme. Namesto,prvotno napovedanih tekem »Ilirija« t »Victoria«, Zagreb, se vršita v soboto, 1. maja in v nedeljo, 2. maja na prostoru S. K. »Ilirija« pred držav, kolodvorom dve tekmi s Hrv. S. K. »Sparta« iz Zagreba. Dogovor za tekmo se je posrečil šele v zadnjem hipu proti vsakemu pričakovanju. — »Sparta« Je eden vodilnih zagrebških klubov v nogomefu; v prvenstveni tekmi proti hrvatskemu prvaku Oradjanskemu S. K. je dosegla preteklo nedeljo rezultat 3 : 3. Njeno moštvo goji vzorno kombinačno igro in se odlikuje vsikdar po veliki falr-nessi. Pred »Ilirijo«, ki še ni v formi In je igrala letos šele-eno tekmo, Je dajati »Sparti« vsekakor prednost. — Pričetek tekme vselej ob 17.30 uri; igra se ob vsakem vremenu. — Cene prostorom: sedeži po K 15.— in K 10.—, stojišča po K 5.—, članske vstopnice po K 2.—. — K Književnost in umetnost. Vidmarjeve proste vežbe za člane In članice so izšle v posebni, lični brošuri Sokolskim društvom se do- pošljejo potom Zup, naročila posameznikov pa se naj naslovijo na Sokolski Savez SHS v Ljubljani, Narodni dom. — Cena 5 K. PEVSKIM ZBOROM! Pevske zbore v obmejniK krajilf opozarjamo na Malo Pesmarico, kf na lepem papirju tiskana in v žepni obliki prirojena, objavlja najlepše ln najpriliubijeneiše četverospeve in moške zbore. Cena ]e izredno nizka, II Izvodov vsakega zvezka, kateriH je dosedaj izšlo 6, stane le 10 K. — Društva naj pevcem kupijo vsakemu po 1 Izvod, da se nauče peti iz partiture. Malo Pesmarico naročajte v Zvezni knjigarni Marijin trg, Ljubljana. — Drobiž. * D* Annunzio se namerava oženiti. Kakor poročajo italijanski listi, se hoče reški kolovodja D‘ Annunzio naročiti z neko mlado Rečanko. V Rim je prišel pred kratkim njegov poslanik, da sporoči njegovi ženi to namero in izposluj*: od nje tozadevno dovoljenje. D‘ Annunzio se je prvič oženil pred 36 leti z Marijo di Galle-se, hčerko vojvode di Gallese. Z njo je imel tri sinove, katerih eden živi v Ameriki. Živel je skupaj s svoijo ženo samo deset let. Ker je na Reki uveden sedaj zakon o razporoki, ne vid* D* Annunzio, ki upa, da bo Reka sa mostojna država, v tei svoii nam;-! nikakšnih težkoč. * Kie največ ledo. Neki Amerika nec je napisal v neki svoji knjigi, da na celem svetu največ jedo Danci, in sicer vsako drugo uro in to dvakrat toliko kot Amerikancl. Danec strastno obiskuje restavracije. Do obeda jč trikrat: kavo z jajci, biftek, suhe meso z zeljem. Njegov obed sestoji po navadi iz 38 vrst raznih rib, mesa., jajc, sira in masla. Razume se, da je večkrat tudi do večerje. -- Pri nas, kjer ie vse tako drago, bi si toliko dobrot pač ne mogli privoščiti. H^ala Bogu, da nismo tako požrešni! •Krč pri plavanju. Vsako leto utone mnogo veščih plavalcev. Ljudje pravijo, da jih je prijel v vodi krč, Amerikanski zdravnik dr. Roche je preiskal trupla več utopljencev, a ni pri njih izsledil nlkakšnega znaka o krču. Hitro oslabljenje mišic tolmači dr. Roche tako-le: Ko plavalec diha, se često zgodi, da mu pride v grlo vodena pena ali pa curek vode, kar lahko zaide v dušnik. Posledica tega k3*, da človek ne dobi zraka v pljuča, vsled česar celo telo naenkrat oslabi Človek ne more niti na pomoč klicati, vse mišice mu popustijo in tako mora utoniti. * Berlinska morala. Kriminalno redarstvo v Berlinu je neko noč izsledilo neki nočni klub, ki je imel svoje seje pti veletrgovcu Zalli. Zal-Ia, nazivajoč se ravnatelj kluba, je bil prepustil svoje stanovanje, obstoječe iz 6 sob, za nočne plese v Adamovih in Evinih oblekah, in služil pri teh orgijah lep denar. Ko so redarji omenjeno noč kot nepozvani gosli poselili ta klub, so predstav® baš dosegle svoj višek. Aretirali so takoj lastnika stanovanja ln klubovo stanovanjc zaprli. Izdajatelj in odg. urednik A. Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v UubiianL Poslano .*) Z ozirom na notico »Usodni vinski čaj« zavračam z vso resnostjo trditev »da se Je zlasti mnogo popivalo v noči pred sobotnimi dogodki* ker Je bila gostilna točno ob 21. uri zaprta. Sam pisec omenjenih podtikanj dobro ve da to ni resnica in vendar jih je napisal. Če mi kdorkoli dokaže to neresnico pripravljen sera plačati Slovenski Matici K 1000.—. Obrekovalci na dan z pričami. Uradno dovoljenje imam za prodajo čaja, kave L t. d. za to sem ga prodaja!. Kedo Je ta čaj pil bilo mi Je pač vsejedno samo da ga Je pošteno plačal. Ker imam moderno kegljišče ln lep prostor za balinanje so se gosli zabavali, kar seveda »kranjski ne -vošljivostl« ni bilo všeč. ter me J? denuncfrala. Drago Drašček, lastnik okrepčevalnice, Bohoričeva N uHca 9. ^ *) Za »Poslano« ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti. Podpirajte Jugoslovansko Matico! Mali oglasi. Proda se: Proda *e tako) kompletna ■polna soha. Naslov pove uprav-! ništvo. 609 Proda se večjo množino dobro •'■ranjenih sodov od 600 do 800 litrov. Poizve se : Anončnl zavod, Drago Bcseijak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Tri kočije in IuhiIhnor vse v naibiiljjcm st.ioju prodam. FRANC KROVAT, Kranj. 612 Prida se: črna salonska obleka, cilinder, laket s te« levnikoiu, bela platuena obleka In konjska n»re*a iz pri O f>Iasi v ^Jugoslaviji^ imajo najboljši uspeh, ker je zelo razširjena in jo vsakdo rad čita Mii itroji sivo, nemško — im mm J z« slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjlgovod-knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemSčino za začetnike, lepopisje in cirilico •.<[tan-5t«ua kandidata ter stenogratlnju la strojepisko (tudi začetnico) sprejme takoj pod ugodnimi pogoji notar v lepem obmejnem kraju. Ponudbe pod .Notarska pisarna It. 613* na opravo tega liste! 618 Gradišče 12 ali Simon gorčifeva ulica 3. Priporoča raznovrstne painic in vrtnice, različne najfinejše sobne cvetlice v loncih; dalje največjo izbiro zelenjadnih sadik in vrtnih cvetlic. Izdeluje po naročilu vsakovrstne šopke in vence. Sprejema tudi privatne vrtove v najplodonosnejSe sojenje. l pisemski papir Prodajalka za knjigarno in trgovino a papirjem se sprejme takoj v knjigami Učiteljske tiskarne v Ljubljani.1 Kleparskega vajenca sprejme takoj FRANC BETR1AN1, kleparski mojster v Ribn ci, Dolenjsko. 605 ter umetniške razglednice in druge priporoča M. Tičar, Ljubljana. 310 Sprejme M stavbeni vodja zmožen samostojno voditi stavbe in vsa v to stroko spadajoča dela. Izpričevala ll> prepise dosedanjih službovanj je prinesti s seboj v Zgornjo Sliko štev. 92. Antonija Remec. 60* Ved znto/nih pol Irje v In ■idnrjev se sprejme pri Kranjski stavbni dražbi v Ljubljani, Levstikova ni. 19. Iščeuio isvešbano plsaral« »ih o mod vajeno vseh pisarniikih poslov ter strojepisja, ki jo sprejmemo takoj. Le pismene ponudbe prosimo pod ima „Izve£t>ana“ na npravnlžtvof .Jugoslavije*. I KAče se ta takojšen nastop vajenega in eksaktnega tehnlžkega risar- Sz dobro plaavo ta podjetje za vodne i progovne gradbe v Mariboru. Ponud- fino strd (med), sveče St. 20, lino vaselinopo ‘/s, */«, */«, li 1 kg, fino pralno milo podobno »Jelen-čkovemu«, < j loa.etoo milo sortirano, milo za britje, >■ pralni praSek „Kontent* v m; P« ’/«k«, plavilo, razne testenine v zav. po ’/* kg, nadalje razi. otroSke sesaWVe (cuclje), snkanec, pravi stenj št. 5 in 8, čistilo Ilirija (krema), krtače za ribanje, žimnale vezalke, biče in bičevnike. Osvald Dobeic trgovina na debelo, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. Sveče, „Mira‘‘ v zavojih po 1 kg, kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debato po zmernih cenah Dumič, Gjivič & Pitarevlč ZAGREB, ZrinievftC 15. Pedrufnlca i ZEMUN. Int. tal. 22 0». Le 8avon fran$ais Francosko milo 565 unmnmn m v a ut de »*or en vente partoot kakor Iz zlata se prodaja povsod CENTRALNA BANKA D. D. u KRAPINI. •a flseans de 120 granimes. Vante an groi. v steklenicah po 120 gramov. Prodaja na debelo. Ljubljana, DRIAY, Pred Škofijo 21. mm 583 be na .Elektrarna Fala*. Uradnik vešč* vsakega pl« kar niškega dela, stenografije in atrojop bja išče postranskega zaslužka v j kaki pisarni za par ur na dan. Ponudbe na upravo lista pod šifro .Uradnik*, j Iščem 2 ogljarja z družinami fjj| ta trajno delo proti dobremu plačilu rT. V. Kotar, UtIJa. 552 Razno: Aptieofcu zidana v ljubljanski okolic! se proda ali da v najem. Kje pove upravniitvo. 607 RADIO Termalno kopališče IDFLIIE1BOVEH IBIl Otvoiitev sezone 1. majnika, Zahtevajta prospekte! Zahtevajta prospektaI m\m Javna dražba lesa v Žirovniški planini pod Stolom. OSNOVA za po\išenje dioničke glavnice. Redovita glavna ekupština dionlčara Centralne banke d. d. u Krapini, održana dne t4. travnjn 1920, zaključila je: Povišenie dioničke glavnice od 15,000.000 K na 50,000.000 K. izdanjem od 350.000 komada novih dionica po 100 K nominalne vriednosti i povjeriia ravnateljstvu, da to povišanje provede. Na temelju tog zaključka izlažemo na javnu supskripciju: 350.000 dionica po 100 K nominalne vriednosti. — Za upl8ivanje ustanovljeni su eljedeči uvjett: 1.) Nove dionice koje glas;1 na donosioca, učestvuju na poslovnom uspjehu na t. srpnja 1920. te 6u prama torne providjenc i uponom sa pravom na polugodiinju dividendu za godinu 1920. 2.) Rob supskripcije počlmn ‘20 travpja te traje za dtonlčare do 10. svibnju 1920, a za čare do 15. svib»ja 1920. — Dionlčari, koji do 10. svibnja 1920. ne izvree svoje pravo nedioničare opcije, gube to pravo. — Starim dionlčarima prepušta se pravo prvenstva ua 150.000 komada dionica na način, da na svaku staru dionicu mogu upisati (optirati) jednu novu dionicu i to uz tečaj od 180 K po komadu. 4. Ostalih 200.000 dionica kao i eventualne po dionlčarima neoptirane dionice mogu upi- Dne D./5-1- L ■» \riU v Mostah pri Žirovnici (Gorenjsko) v prostorih go- šivati i nedioničari uz tečaj od 250 K po komadu. stilne Matič ob 8. ort popoldne javna dražba kakih 1000 'm» jelovega in smre-, 5. Kod supskripcije imade se odmab potpunl iznos optiranih odnosno upisanih dionica kovega lesa iz arenjakega gozda pod Stolom. Lea se lahko ogleda vsak dan na jedanput U gotovom položiti. — od 3.- 8. maja 11. na licu mesto. * ■ - Vaa pojasnila daje načelnik Ivan Matič v Mostah. Lepa utesečua soba pri topniški vojašnici ne za in en J a za sobo v mesiu. Več pove upravništvo. 608 Gospodične! Mlad Intel, gesped lepe zunajnosb ter sin trgovca in veleposestnika, z milijonskim premoženjem želi znanja z jedno gospico, vesele ter energične narave iz ugledne družine od 17—28 let ter večjim premoženjem, ka-1 , „ _ |_________ r_____ lera ri imela veselje do veleposestva. jv. .. , «.) Ravnateljstvo pridržaje si pravo reparticije (podjelbe) upisanih i uplačenih dionica ko^vrnc V'Otto Sir Hedin^« ™ Jadranska Zavarovalna družba V Ljubljani, glasom točke eetvrto ovog poziva. - Uplate za nedodijeljene dionto, povratit de se upimvateljima koj vrne, na ,otto Mo Hed ng na (Podružnica Adriatica) do 30< svibnja o. g. bez kamata i to na blagajni zavoda, kdje je uplata uslijedtla. ■■ -...1 Ustanovljena lata 183S. j g,) (jplačenl višak nad nomlnalom privesti če se po odbitku troskova emisije pričuvnoj zakladi. kompletna premakljiva žaga ge Je preselila iz Krekovega trga (Mahrova hiša) na Mestni! 10.) Eventualne neoptirane odnosno neupisane dionice preuzima postoječi sindikat, koji (tranaporteblea Sflgewerk) ali, trg st. 14 — Pod trančo št. 2. 1 zajamčuje uspjeh emisije. poštno ležeče Ljubljana. NAZNANILO. družba 6.) O uplačenim iznosima izdat če se bhigajničke potvrde, na temelju kojih če se izručiti Matič v Mostah. medjutomniee vrhu dodijeljenih komada, dok če se medjutomnice izmjeuiti originalnim dionicima, topodanki odsek vasi Masle hi frcnita. kad iz tiska izadju, i to u pojedinim komadima ili složenim komadima po 5, 10, i 50 dionica. 7.) Posjednici starih dionica, koji u smislu točke treče ove osnove žele izvršiti pravo opcij jmadu prigodom supskripcije predložiti svoje stare dionice odnosno medjutomnice, koje če im ee n ikon provedene opcije sa blagajničkom potvrdom na njihov trošak povratiti. — ti.) Ravnateljstvo pridržaje si pravo reparticije (podjelbe) upisanih i uplačenih se pojomc r.o stroj lokomobtla na koles.h j ali stroj na fundamentu In jarem. Na-1 •lov: Prarc Miklič. Slomškova ulica št. 5 ’ .... .____ ______________________i*. 1 tiiijensšen qMb: Ženitna ponudba. Dobro situiran 87 let star samostojen mesar, z 15.000 K premoženja se želi seznaniti z SO—25 let staro gospodično, katera bi imela veaelie sodelovati pri mesariji ter da tli tmelh tudi približno toliko -premoženja, v svrh