o
»
1	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Gesl°' Za vero in narod — za pravico in resnico _od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINI? V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
__(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 44 —
CHICAGO, ILL., PETE K, 5. MARCA — FRIDAY, MARCH 5. 1943
LETNIK (VOL.) UI.
NEMŠKA FRONTA SE RUSI OD RALTIKA DO ČRNEGA MORJA
Rusi zasedli mesto Ržev in prodirajo naprej proti Smolensky — Vyazma in pokrajina okrog nje bo postala vsak čas obkoljen otok. — Nemški protinapadi povsod odbiti. — Nove zmage na jugu.
rmade zavzele Rzev-Diktatorja na posvetov
Hi M ABMM — __ V _ _ _ MFlin DATD fllir l/\ mit ■ 1	S	■■
NEMCI POTRJUJEJO VELI-KO ŠKODO V BERLINU
London, Anglija. — Nemška radio oznanila so poročala sinoči, da je bilo ob angleškem zračnem napadu na Ber-) lin ubitih 191 oseb in 268 več Hitler in Mussolini sta si dala zagotovila za nadaljno zavezni-
SESTANEK
iHALLtaNSKO NEMSKI MEJI
in manj poškodovanih. Napad je trajal 31 minut. Nemški radio poročevalci so grozili, da nekega dneva bodo dobili vse to nazaj Angleži in Amerikan-j ci. Neki radio je povdarjal:1 "Angleži in Amerikanci so odklonili naše dobre nasvete.
štvo. — Musšolini zagotovil partnerja Adolfa, da ne bo sklepal separatnega miru. — Italija mora prispevati nadaljno "topovsko hrano" za rusko fronto.
VESTI 0 DOMOVINI
Iz raznih virov prihajajo poročila o nadaljnih bojih v Jugo-goslaviji, kjer se Nemci in Italijani zastonj trudijo, da bi štrli odpor domačega prebivalstva. — Iz naše Slovenije te dni ni nobenih poročil.	:
London, Anglija. — Nemško _ _ nAwnw_
vrhovno poveljstvo je objavi- JAPONSKI KON*
lo vest, da so nemške čete iz-'	n
praznile mesto Ržev, ki je važ. YQ J RAZPRŠEN na postojanka 130 milj sever-1 no-zapadno od Moskve. Ruske j	——
čete so vkorakale v mesto in \ Ameriški letalci uspešno naje zdaj v ruskih rokah.	padli japonski konvoj pri
Mesto Ržev se nahaja na ze-j ' Novi Gvineji* lo važnem kraju, s katere je	' °
mogoče kontrolirati vso okoli- i Cooktown, Avstralija. — co tja blizu Moskve. Adolf; Kakih 40 milj severno od Vi-
Hitler je že lansko jesen pri- tiaz ožin med Novo Britanijo Well, vse Jepo in prav. Kaj pisoval temu mestu toliko važ i in Novo Gvinejo so ameriški So pa Nemci delali? Kako
KRIŽEM SVETA
Nemška ofenziva na Hrvaškem j Zagrebško pokretno vojaško
| v	--i	' xT24* februarJ* sodišče je obsodilo na smrt
Bern, Švica. — Po prejetih	~ Nemško vojaško. Stjepana Kovačeca, 33 let,
poročilih iz Italije, sta se te P°ve|ftvo Je Prevzelo upravo rimskega katolika iz Jesenj-J —	dni tajno sestala naitalijan- ™ J*™88*?,'. vkIjučno P^ede- dol-a, Stjepana Nezmahen-a, -
I Ti bodo nekega dneva želi kar , ~	~ New-; ski nemški meji Adolf Hitler ^ bll» dozdaj Pod ita~ 48 let. rimskega katolika iz
; zdaj se je jo Zopet drugi ra- ^t ™dskof' />rezvz-	** Benito Mussolini v svrho! ^H*' "f^K	Krapi"e' dr" Peter Rihte^a< 28
i dio je par ur oo napadu ozna C,SSPfllman- kl mudil, važnega posvetovanja glede'	Je d° te*a ^Ijub zma-j let, rimskega katolika iz Rad-
n al -Ameriška mesta ne bo" "dDJa dva tedna v Vati^- novih položajev na raznih osi- ™,lom "odločil- boja in Ivana Božiča, 33 let, jnjai. Ameriška mesta ne bo-, 1e naref]il tP Hni 7aHni;	!	^______ i „ .	nih-zmasr" nad unorniškimi riJ ____. L . '
do čez nekaj mesecev od sedaj več varna." Iz nemških krogov je tudi prišlo, da bi se odprtih mest ne smelo bombardirati.
-----j**	* Yttiiiwmw, novin položajev na raznih osi- -	„ ---------- "u,utu | uuJa ivana aoziča, 33 let,
je naredil te dni zadnji obisk sčnfh frontah. Posvetovanja J11*1^111^ nad uporniškimi si- rimskega katolika iz Brdovca P« sv. Očetu, prodno se poda se je udeležil tudi nazijski zu-	°	nepres^n?	Kovačec je bil član komu-
Well
BC	se je Udeležil tudi nazijski zu-	-----!.T . "T " 1 Kovačec je bil član komu-
nazaj v Ameriko. Njegovemu nanji minister von Ribbentrop,	*°r°Č1,a f oslscn'h cistične stranke in sekretar
obisku Vatikana pripisujejo 0d italijanske strani pa načel-!	h* f 12 okra^ega in lokalnega komi!
po vseh prestolnicah obeh ta-; nik italijanskega generalnega ^ihTono ' t' J® teja V Djurmacu, od juUja borov veliko važnost,-	v^^.	bltlh 5 000 upornikov v teku«--------uu jui,ja
nost, ko je zapovedal nemškim letalci naleteli na nov
armadam, da ga morajo bra- ski konvoj, ki je plul v_____H^Rj
niti za vsako ceno, da je dejal: proti Lae, z amenom, da izkr- prta mesta. Ali Nemci res mi
borov veliko važnost.-	žtaba general Vittorio Ambro- u^nTind	\ te*U,	naprej; organiziral je
—	Buenos Aires, Argentina. sio- Hitlerjev strategični urad pin<;kih	10 »ttrfli« 1 in načeloval komunističnim
-	Argentinski vojni minister *>a J€ zastopal nazijski general	1 J	u^reije-j shodom, na katerih so sklenili,
so pa wemci aeian : ivako 1 —	nirus, Argpnnna. —.-------pins
japon- strastno so razbijali Warsavo,' — Argentinski vojni minister pa Je zastopal nazijski general	nih'
smeri Belgrad, London in druga od- je izdal včeraj pooblastilno	Wa5limont'	z
> ivlr*_____i »1- . . __.-____X.______- •	\ knliknr nmoniain nnoAAi.
naredbo za izvažanje munici-
-	----;	- --- ■ f* — ««vuv». ..ii	ICS lili- ---------'"""luumti-
omenjajo poroči-	mest0 ^osan^ka Kruna kaf "Zgubiti Ržev pomeni za nas ca ojačenja za tamošnje ja- slijo, da bo samo njim dovolje- ie in orožja v Anglijo. Odred-1 ,a' sta si oba diktatorja zago- \	'a
■—_ . ..	- ---H m®®*........ ........ - —	■	Ko ™	1-	___itavliala zvestobo v	. Je 031sce zasedlo pred par taže v premogokopu Mirna, v
—	■	----j	-	— OI1JU, ua uu oailiu 1» J lili
toliko, kakor bi zgubili polovi- ponske postojanke. Ameriški no vse, drugim pa ne? qe Berlina!"	letalci so hitro organizirali	■■
Njemci so pred umU^in razrušili vse mostove, *^oge in
vse količkaj vredne stavbe. Zopet so se izkazali za neusmi-
Znano je tudi, da je bilo ^ b° nadaI^eval° organizi-
mesto Bosanska Krupa ka e" Zk ^ nab!ran^ narodnega rn ^ nsižAti	davka m orožja; kriv je sabo-
napad s štirimi valovi velikih Jj teikih amfcrtžkih "Ftyibg Wr
tresses", ki so začeli bombar-1
ba pa določa le izvoz orožja, tavlJala zvestobo v zavezniš- dnevi do tal	rj"' taže v Premo«okopu Mirna, v
----! ki se bo izdelalo iz blaga, ki	Nemci so baje zahtevali bardiknjem iz zraka	nrednJ katerem *	žično želez-
KQ BRODOVJE BO Z* mora preskrbeti Anglija|od Mussolim, da poda na novo, je fašistom , '	p [ n^o; pretrgal je nemško tele-
A"umcm, PRAVI	®ovoric»t*ejo v mestno srpHinn	f	linijo,
KNOX
.	ki krožijo po svetu, da je Ita-
dirati konvoj in istega v krat- Washington, D C — Mor- mTu T CltJ'	lija PriPravljena skleniti se-
kem času razpršili na vse stra- nariški tajnik Knox je pri za-' iTt^LZ^ ^k	' Paratni mir' Benito Mussolini ni. En 10 tisoč tonski transport cliaoironi'll rvi»o»-1 «t t J P^Piaai oareaoo, aa je podal pono\*no svečano ža-
ljene uničevalce.
Rusi so dospeli do predmest
ja že zadnjo jesen, a Nemci	t"	"08K°a0va,1l-1 »»tu pnvdari
so jih s svojimi utrdbami okrog	p'^ 'J J S° 1,0,5620116 < bodo Združe
Tli OOrn n rt/iwrj	2t	^ e. n ___ m__*
t*ejo v mestno sredino.	VT^	^ v b,ižini
Nemci trde, da je ozemlje ie^^mo^ " med rekama Uno in Savo oči- -ff^l ^u3 pomocJ° ščeno, priznavajo pa istočasno,	8 . tem Je
da so se Dartizani umskniH nu .	"trojexouje ;

. Pe ,države mora-: cen vsemu blagu na trgu. Kar-	komur le uničiti japonsko vorio bro-1 teI bo imel moč kupovanja in	™ zaključkov na	na! ' M°Čne vojaške sile! ™	^T Vodovje. Zahrbtnost Japoncev je razdGljeVanja živeža in vsega	konferlnci nT vriL \lr	^ Prodirai° v dolini Drine in so	* Tb nabl" pokazala, • da Japonci niso r9,npffg u,0i0 K	,°n!erenc ni prisl°- ker	P° se orebile že nH ral	denarne prispevke za na-
jo vso okolico.
mesta zadržavaii dosedaj. To-	_
daj Tiraošenkovi uspeli okrog Gijvfrnfr mitatai t/v. !	?ahrbtnost JaP0T1
Dem lanska in Velikih luk so ^TI VC^NJO ^^	pokazala - da Japonci niao] „ a bla
ustvarjali zadnje dneve ne- 11 VOŽNJO DRŽAVNIH	vredni nikakega zaupan;a ver.
varnost popolne obkolitve	VOZIL	Kontrola nad Pacifikom bo	— Mexico City, Mehika. —
nemških sil na tej točki. Ker Springfield, 111. — Guverner	£ična prišla v področje Zdru- Zvezni okrožni svet Unije je
se ruske armade valijo naprej države Illinois Dwight Green,	žeilih držav.	j poslal mehikanski
proti latviški meji in znajo na- Je naročil državnemu upravite-
ki je nabirala ifarodni davek j in je tudi sam ponovno pri-
vladi nasvet, da naj Mehika plača iz
ni prišlo, ker po	t v	.	i rai uenam
štirih urah posvetovanja na | Loznka " "aPreJ °d	kuP	i" municije; uka-
zal je Branku Gretiču, Leopoldu Horvatu in Franju Skelcu, ki so bili člani komunistične-
oklopnem vlaku, se je Hitler
s ,svojimi Opremljevalci vrnil	.
v TSJO«,^;^	D.-uu... i Jugoslovani zavzeli Konjice
nazaj v Nemčijo. Von Ribben-trop pa se je podal z Mussoli-
pruii taivlSKI meji in znajo na-,JW	Ui^ovncmu upravne-.	"--""J ^cniivn pirtua IZ1
praviti vsak čas sunek proti }ju vseh državnih avtomobilov KARDINAL HINSLEY BOLJŠI Zdr. držav uvoženo blago, ki	(Dalje na 4. strani)
jugu, so Nemci iz strahu pred in dru£ih vozil, da kjerkoli po- London, Anglija. — Kardi-;
tem
prepustili Rusom,
au nemci iz siranu prea "* —	«« »jcinun pu-j .............re uvaža na podlagi "Lend-	----i K'»»om vesti, ki so danes
napravili umik in Ržev trebe nuJno ne zahtevajo, da nal Arthur Hinsley v Westmini-	zakona Xočno lače. GANDHI PRENEHAL Z GLA- P^Pele sem, je mesto padlo
stili Rusom	se vožnjo z avtomobili in stru, ki je imel hud srčni napad "	. .. y .\ nnvNn cta wn	t šele no srditih hr.ii>, ,
Ista usoda, kakor Ržev ča
naj se vožnjo z avtomobili in s^ru» Je imel hud srčni napad ,	.
truki zniža za 40%. S tem bo 'zadnjo soboto je zopet boljši, vanje za Prejeto blago, pravi
DOVNO STAVKO
ka zdaj"Vyazmo7'ki s^ahaTa! drža,va danila z gumiTem	'VS« M ^ bo ostranilo vsak dvom,	b^f^^ j ^5L«	ao- _ . * . ^
--------------------katoliške cerkve v Angliji je že da Zdr. države kontrolirajo t ki ^ J ienial z^Ito made muslimansko prebival-	imen druglh
= | v visokih letih.	! Mehiko radi njenih dolgov.	^/dne Gandhi jf v ^ Na st°tine mrtvih Nem-! m	ter o njiho-
- ======—————- d0brem stanju in ni nevarnost" Cev ie	^	! VGm protldrzavnem aelovanju.
za njegovo zdravje. Vlada ga
je posvarila, da naj za naprej	t . -— .........— 1Q/lo „i	j
' so vrgle iz tira in s strojnica- ^ skupaj z odposlancem
Iva	v yiizino, ki se nanaja
kakih 70 milj južno od Rčeva ^aaolinom-in tvori eno najvažnejših točk
v členu nemške fronte.	I in vsa pokrajina ob severni o
Na ju«;u približujejo rus , bali nad azovskem morjem je ke kolone Dnjeperopetrovsku i v nevarnosti pred Rusi.
irigacl7a na malti
KLAVNICE OPOZARJAJO NA POMANJKANJE MESA
Chicago, III. — Zastopniki j za 'lend-lease" naročila za za-chikaških klavnic so na svo- vezniške dežele, jem posvetovanju z uradniki j Dalje klavnice zahtevajo, vladnega urada za kontrolo da vladni kontrolni urad določen in razdeljevanje živeža in \ či višino cen za klavno živino, blaga predložili več dokazov, ker le na ta način bo mogo^ da viadna odredb ; glede cen če stabilizirati cene na mesnem in dobave klavne živine ovira trgu.
dobavo iste. Klavnice trdijo,; Zdravstvene oblasti obenem da v premnogih slučajih obra- opozarjajo občinstvo naj nih-tujejo s zgubo. Krivda zato Če nikar ne kupuje od nepo-se nahaja v nepostavnem ubi- stavnih prodajalcev nobenega janju klavne živine in potem mesa. Premnogi izmed teh po-v nepostavnem razpečavanju kupijo razno živino, ki ni premeša. Razne stranke koljejo gledana od zdravstvenih ob-in ubijajo klavno živino po lasti in vsebuje vse razne bo-farmah in potem na svojo ro- lezni. Več raznih pojavov boko tajno razpečavajo meso. Ti I lezni je nastalo, ker ljudje je-plačujejo višje cene in posle- do meso od bolne živine, pra-dice so, da manjka klavne ži- vijo oblasti. Razna živina ima vine za postavni trg. Da se te-j tuberkolozo in ljudje, ki uži-
mu od pomora je treba pre pre čiti prodajo klavne živine ne-p o s t avnim prekupčevalcem. Le na ta . način, bo mogoče klavnicam preskrbeti več mesa za armado in mornarico in
vajo tako meso, bodo prej ali alej sami oboleli za take bolezni. Zato previdnost in nihče naj ne kupuje mesa, ki ni pregledano in žigosano od vladnih pregledovajcev mesa.
Carigrad, 24. februarja „ , .. . (Reuter) -Jugoslovanski pa- f ^^V*' ?a prerežej°
ptrioti so zasedli mesto Konji-' "t	tel?fonsko žico' dne
ce; glasom vesti, ki so danes 2\ sePtembra .194* * bil še
vedno v posesti vojaške puške
| šele po srditih bojih z nemško ® St° P^i; tetotako kakor } posadko	Nezmahen in Rihter je prekr-
Patriotom je pomagalo do-1	8 teT' da ni spcročil
oblasti imen drugih koinuni-
o njih<
cev je ležalo po mestnih uli- VCm protldržavnem delovanji cah, kp je bila bitka končana, i Rihter je bil komunizmu Druge skupine upornikov naklonien> ter je spomladi
t	1 QAO nI..... • _ _ J__ . 1
več ne širi odpora proti vladi, ali pa bo primorana na novo nastopiti.
-o-
VPOKLIC DRUŽINSKIH OČE-TOV SE PRIČAKUJE
j Washington, D. C. — Vpo-
mi obstreljevale vlak na progi Beograd-Zagreb.
zagrebške komunistične stranke, Avgustom Harzog-om, organiziral narodni komite, ter v Krapini sam ponovno prispeval denar v te svrhe in tudi za-
Uspehi' jugoslovanskih
guerilcev	—---------
London, 25. februarja (AP) mol^al imena in protidržavno
, . .. . ,	. , — Iz ruskih virov orihaiaio tlelovanJe drugih komunistov,
khc družinskih očetov v voja- poročila da se /j"™ katere je poznai.
f ° sluzb1°fse Pf.1Cakuje okr°g nadaljujejo in je S v Nezmahen je bil komuniz-'1. maja letos. Sicer je oblast, zadnjih ^	mu naklonjen in je pomagal
ki upravlja novačenje za voja- mož različnih {e®€	tlSOC '------— ' '
rko službo začasno ukinila vpo-! ^ 11 cei osib.a. klicovanje družinskih očetov,	^ ' S°
todanaredba bo v kratkem: ?Z™!™ f	" ^
i,	, . Gornjem Lapacu celo stotniio
snrpmonipna tolrni-	....	J
italijanske infanterije. Zajeli
so več topov in precej rcuni-
cije in razstrelili en tank in
več tovornih avtomobilov, pol-
nih granat.
spremenjena, kakor poročajo. -O
komunistu Slavku Lesko*Tarju iz Zagreba, ter je z njim in z Rihterjem organiziral komite za nabiranje narodnega davka; bil je v Krapini blagajnik in je tudi sam ponovno prispeval in nabiral denar od drugih m zamolčal protidržavno delovanje drugih oseb.
V drugih spopadih z osi-! B°žič je ponovno prispeval ščem je bilo uničenih 9 tan- i<lenar 2a narodni davek, kov, dočim so bili trije zadeti; Kovačec je bil ustreljen, Ne-
; zmahenova in Rihterjeva ob-; sodba na smrt pa je bila na
ljo.
FARMARSKI DELAVCI OSTANEJO PRI SVOJEM DELU
Washington, D. C. — Senat* ski odsek za vojaške zadeve kot novačenje moških za vojno službo je odobril predlogo, di nepoškodovani se farmarske delavce izvzame
od takojšnjega novačenja za London, 24. februarja (UP) j Pog^vnikovo povelje spreme-j vojno službo. Toda ostati mo- *—Batrič Zečevič, načelnik po ! njena v dosmrtno prisilno de-jrajo kot potrebni delavci na licije v Kragujevcu je bil ubitU°' doči.m Je bila Božičeva farmah, dokler jih oblasti kaih | ©d patriotov.	smrtna obsodba spremenjena
drugam ne določijo. Presojo in	-0 ~	j v 20-letno prisilno delo.
i odločanje, kdo je potreben za Zanimxva sodna razprava	_o_
aelo na farmah, je prepuščeno Nova Hrvatska, Paveličev; Predtavito vašim prua«. N« **** 7 Sredozemlju mcr.jo namakati tamoinjo peščeno zem-	nabornim odborom, list iz Zagreba objavlja dne » jem "Amer. Slovenca" in ifan
SBtaW.kako ctrbnik naliva v korito vodo xa namakanje, ki jo kj bodo sPr°ti reševali take slu-j 23. januajra naslednji razglas ,a p Sporočite d* « nanj iT
vlači is globokega vodnjaka.
čaje.
notranjega minigterstva:
ročel
--
__
_
_______________________
di
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
s—
Petek, 5. marca 1943
=
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen lata 1191
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago
. _ Telefon: CANAL 5544 • -
Naročnina:
..$6.00
3.00 _ 1.75
Za celo leto-
Za pol leta ........
Za četrt leta--
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___$7.00
Za pol leta__— 3.50
Za četrt leta--2.00
Posamezna številka -........— 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscriptions
For one year For half a year
-$6.00 3.00 1.75
For three months
Chicago. Canada and Europe:
For one year	$7.00
For half a year-. 3.50
For three months--2.00
Single copy
3c
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izid« list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _____
P. A.:
"MEC DUHA"
Ob koncu tega članka bom povedal, kdo je napisal in Zakaj je napisal naslednje besede:
Živimo v času, ki se po pravici imenuje eno največjih Tazpotil svetovne zgodovine. Od enega konca sveta do drugega pretresajo človeštvo krize in katastrofe. Minilo je stoletje optimizma in navideznega avtomatičnega, napredka — ljudje pa spet enkrat stojimo pred temno stranjo življenja. Zares, iz oči v oči gledamo temo in samo krizo. Papež je imenoval to reč "mrak po celi zemlji". Zmeda gospodari vsepovsod. Toda največja zmeda je v glavah ljudi, zakaj ljudje so izgubili odgovor na najbolj temeljno vprašanje : Cemu smo na svetu ? Kaj je namen našega bivanja na zemlji?
Vse mora biti gola tema, ako je človek v temi glede samega sebe. Edina svetla točka v tej svetovni temi je spoznanje, kaj je človekov namen na zemlji. In to spoznanje je: Bog je ustvaril človeka, da bi ljubil Boga in svojega sočloveka; Bog je pa ustvaril tudi človeško družbo, zakaj človek more biti cel človek le v medsebojnem bratstvu s evojim bližnjim. To je postava človekovega življenja. Znanost nas uči: Poznati zakone vseh ustvarjenih reči — vode, rastline, živali — vedeti, kako te in take stvari žive in po kakih naravnih postavah se ravnajo, se pravi, posvetiti v njihove skrivnosti in pregnati temo, ki jih obdaja.
Isto velja o zakonih in postavah, ki jih je Bog dal človeštvu. Te postave nam šele razodenejo, kako si je Bog zamislil človeka. Razodenejo nam, kako si je Bog zamislil človeško družbo in človekovo medsebojno bratstvo. Te postave, ki zadevajo Človeka, se imenujejo NARAVNE postave NRAVNOSTI, v kolikor urejujejo življenje poedine-ga človeka in mu povedo, kaj je prav in kaj ni prav. Imenujejo se NARAVNE postave PRAVIČNOSTI, v kolikor urejujejo življenje človeške družbe. Dober človek v pravični družbi živi v svetlobi božje resnice. S tem je tema pregnana in odpravljena.
Drevesa, rastline, živali — ne morejo nasprotovati naravnemu zakonu, ki urejujejijihov način življenja. Nimajo proste volje. Človek pa ima prosto voljo. Človek le prepogosto nasprotuje naravnim zakonom svojega življenja. Ima pač prosto voljo. In tako človek pogosto izgubi vid za svetlobo, ki razsvetljuje ves svet — svetlobo božje resnice...
Biti katoličan, to poiheni, da imaš prav posebne odgovornosti v svojem življenju. Neverjetno je, kako lahkomiselno ljudje pozabljamo na resnost te svoje odgovornosti. Gospod Zveličar nam je povedal, da imamo biti kvas v testu, da moramo biti luč v temi. V naših dneh je svet ves pokrit s temo. Komu naj mi katoličani pripisujemo to nesrečno temo? Ali bomo obtoževali kar tisto temo samo in se jezili na njo, da je legla na ves svet? Ali pa bomo priznali, da je^ krivda radi teme na naši strani — ker smo bili poklicani Svetiti v svet, pa smo pustili, da je naša svetloba ugasnila...?
Kaj je tema sama na sebi? Nič drugega ko pomanjkanje svetlobe. Z drugo besedo: Mi katoličani nismo dovolj svetili na pota ljudi. Ljudje niso videli svetlobe, vsaj ne v zadostni meri, ne v naših besedah in ne v naših početjih. Zato je treba veliko današnje svetovne teme pripisati na našo odgovornost. In na sodni dan bo Bog dejal: Poberi se, ti nekoristni hlapec ...
Zakaj smo nekoristni? Prvič zato, ker smo sami prav tako nevedni kot oni, katerim bi morali prinesti svetlobo. Koliko je zares takih med katoličani, ki se v polni meri zavedajo, da je naša vera VSA ŽIVLJENJSKA POT, popolna življenjska filozofija, ki ne urejuje samo naših osebnih, individualnih dolžnosti do Boga, ampak tudi naše družabne dolžnosti do bližnjega, našo odgovornost kot državljanov, naše vedenje do vsega sveta? Socijalni nauki naše Cerkve so nam še vedno vedno španska vas. In vendar so skoraj vse papeške enciklike zadnjih 50 let večinoma obravnavale SOCIJALNA vprašanja in jih reševale v katoliškem smislu. Prav tako se najbolj pereča ugibanja sveta o bodoč-
nosti vsega življenja narodov bavijo venomer s socijalnimi
vprašanji.	%
Drugič smo nekoristni zato, ker se preyec zapiramo sami vase. Preveč smo zaverovani v "izolacijo". Ker se katoličani nismo dovolj zavzemali, da bi se naučili dati pravilne odgovore na vprašanja, ki jih svet neprenehoma skuša zvedeti — zato smo v veliki zadregi glede svojih odnosov do nekatoliškega sveta. Le prepogosto smo zavzeli stališče, da je te ljudi najbolje pri miru pustiti. Ali bi ne Mlo bolje, če bi se povzpeli do bolj pogumnega stališča, ki pravi: Pomagali jim bomo mnogo, če gremo mednje z božjo svetlobo, zelo malo pa, če jih ignoriramo ... in se skušamo izogniti njihove teme. Naj bodo ljudje še tako daleč drug od drugega v raznih vprašanjih vere in nevere — vedno je mogoče najti med njimi kaj skupnega, pri čemer se lahko srečajo na enotni pozornici. Res je, da je današnja tema strahotno prepregla ves svet z najnižjim poganstvom, najbolj neverjetnim materializmom, nerazumljivim zverstvom in naravnost nečloveško samogoltnost jo, vendar se še vedno povsod najdejo ljudje tudi izven krščanstva in posebej katoličan-stva, ki imajo smisel vsaj še za naravne zakone posameznika in družbe, za neki red pod vplivom civilizacije in kulture, za neko mero človeškega dostojanstva. In če jim vsega drugega manjka, obdržali so vsaj nekaj tistega, kar se imenuje "common sense", po naše — pamet. S sodelovanjem s takimi ljudmi, ki jih ni tako težko najti, bo vendar mogoče obdržati in na novo pozidati neko vzdržno človeško družbo, [ki bo vsaj človeška in človečanska, ako že ne vseskozi krščanska.
Papež je dejal v svojem božičnem nagovoru leta 1939: "Naj vsi ljudje DOBRE VOLJE začno kampanjo, da se privede človek nazaj od izpodkopanih vodnjakov k živemu studencu božje pravičnosti." Ta božja pravičnost ima pa za podlago naravni zakon. Vsaj na podlagi naravnega zakona se bomo mogli še srečati z onimi, ki niso z nami v eni in isti staji, in bomo mogli z njimi sodelovati, ako se otresemo svoje vse prevelike ozkosrčnosti ...
bomo pripravjeni nastopiti ob vsaki priložnosti.
Father Kuzms-
GLAS
Kdo je torej zgornje vrstice napisal? Napisala jih je neka Barbara Ward, ki skuša razložiti, kaj je in kaj pomeni £a Angleškem organizacija, ki se imenuje "Meč Duha" (Sword of the Spirit). Ustanovil jo je katoliški kardinal Arthur Hinsley z namenom, da bi delovala za uveljavi jen je krščanskih načel pri zeleni mizi prihodnje mirovne konference ...
IZ SEVEROZAHODA Enumclavr, Wash.
Tukaj ponavadi ni hude zime, letos je pa bila precej muhasta celi januar. Parkrat je padlo snega po par inčev, da so imeli otroci veselje ž njim Zdaj je toplo po dnevi, noči so pa še mrzle.
Pred par tedni sem dobila knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti," ki jo je spisal Rev. K. Zakrajšek. Stane samo dva dolarja in pol. Ta knjiga je vredna, da bi jo vsak Slovenec naročil. Zelo veliko pove, kaj so Nemci že pred to vojno počeli po Jugoslaviji, kako je že pred vojno Jugoslavija lezla Hitlerju v gobec, da i o je potem lažje pogoltnil v svoj želodec. Veliko je pisanega v knjigi tudi, kako so bili ljudje zbegani celi mesec marec 1941, kaj se bo skuhalo, ali bo vojna ali ne, in res so šli v morje bridkosti.
Rev. Zakrajšek pa, mislim, kar nič ne gre spat, temveč piše noč in dan; neprestano se trudi samo za dobrobit slovenskega naroda. Slovenci, podpirajmo ga! Ne mečimo mu polena pod noge! Prosimo Boga, da bi vsi ti možje, ki so zbrani, da bi pomagali dobiti Jugoslavijo nazaj, v resnici mogli opraviti svoje delo. Seveda jih bomo morali tudi z denarjem podpirati, drugače ne bo nič.
Johanna Logar.
-o-
ni podtajnik, Bflr. Welles, se je še celo izrazil, da bodo Slovenci v starem kraju po končani sedanji vojni bolj upoštevani, kakor po prvi svetovni vojni. Ravno tako je državni podtajnik obljubil, da bo izdal izjavo, ki bo razmere in razpoloženje med ameriškimi SlovencL izboljšala, kar se tiče propagande grofa Sforze in Ottona Habsburškega.
Podpisani smatramo, da oni, ki so Mr. Louisa Adamiča obdolžili, da je rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z ameriško vlado in da ne bomo kupovali vojnih bondov, so bili o zadevi napačno informirani. Mr. Louis Adamič kot častni predsednik SANS-a zasluži , pohvalo za delo in žrtvovanje, ki ga doprinaša za Slovenski a neriški narodni svet v Ame nki.
Za delegacijo:
Marie Pr island, Janko N. Rogelj, Rev. Kazimir Zakrajšek, Joseph Zalar, Vincent Cainkar.
, Chicago, 111., dne 27. februarja 1943.	' | ; Ju
KAKO
NAJLEPŠA ZABAVA Joliet, 111.
Preapustne veselice, katere so bile v prejšnih letih v navadi, bodo letos bolj redke. Po nekaterih krajih ne bodo imeli ničesar. Pri nas v Jolietu, bomo pa imeli izvrstno zabavo na predpustno nedeljo, dne 7. marca, popoldne in zvečer. In to bo take vrste zabava, po kateri ne bo drugi dan glava bolela, niti vest pekla; ampak srce se bo smejalo od veselja in zadovoljnosti, da smo obiskali to prireditev. Na programu bo: Dvanajsti letni koncert naše šolske godbe. Vsak koncert naše godbe je bil izvrsten, poln užitka; toda letošnji bo pa nekaj izrednega. S tem koncertom bo združena šaloigra: "The B o o m v i 1 1 e Band Concert", katero bodo vprizorili starejši člani naše godbe. Ta igra je tako šaljiva, da boste gotovo za nekaj časa pozabili svoje vsakdanje skrbi in se do srca nasmejali. Zraven igre bo še petja in godbe. V resnici bogat in zanimiv program. Naš dirigent, Mr. Harlan M. DaValt, ima v oskrbi godbene komade; Father
- tTT
Kuzma pa uči in nadzoruje ša-loigro.
Koncert 7. marca bo v proslavo 12 letnice odkar se je u-stanovila naša godba. Ustanovil jo je blagopokojni č. g. John Plevnik, s pomočjo svo jega nadarjenega kaplana č. g. M. J. Hiti-ja. V teku teh let se je veliko naših otrok poslu-žilo te prilike, da so se vežbali v glasbi. Veliko jih je že, ki so zaradi svoje godbene izobrazbe dobili boljše mesto V vojaški službi. Vse kar človek dobrega zna, mu enkrat prav pride.
Pridite vsi na to krasno prireditev. Prvič, da pošteno razveselite sami sebi, drugič, da date priznanje in navdušenje našim mladim godbenikom, ki se tako trudijo za dobro stvar. Čas igre je: v nedeljo dne 7. marca ob 2:30 popoldne in zvečer ob 8:00. Vstopnina za odrasle je 50 centov, za otroke 11. Kar se bo naredilo na tem koncertu, bo za popravo godbenih inštrumentov, ker novih ni zdaj mogoče dobiti radi vojne. Ko že imamo tako krasne nove uniforme za našo godbo, moramo preskrbeti še dostojne inštrupiente, tako, da
JAVNA IZJAVA
Chicago, III.
Vsled neupravičenih očitkov in trditev proti častnemu predsedniku SANS-a Louisu Adamiču zaradi našega skupnega obiska dne 15. januarja 1943 pri državnemu podtajni-ku Mr. Summnerju Wellea»u in načelniku OSS, Mr. Poole-u, izjavljamo podpisani člani in članica deputacije sledeče:
"Mx. Louis Adamič, ki je bil izvoljen na Slovenskem narodnem kongresu kot častni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega ,kongresa, in ki je preskrbel, da je delegacija dobila dostop do preje omenjenih državnikov, ni nikakor govoril v svojem imenu. Vsak izmed nas ima pisano poročilo, ki je bilo sestavljeno v hotelu Willard, predno smo šli obiskat Mr. Welles-a in Mr. Poole-a.
Mr. Adamič ni rekel, da Slo* venci ne bomo sodelovali z a-meriško vlado, aH da ne bomo kupovali vojnih bondov. Vse, kar se je govorilo, je bilo v zaslombo ameriških Slovencev. Poudarjalo se je lojalnost našega naroda do Amerike in do žrtev, ki jih v sedanji vojni doprinaša, da se tako po svojih močeh pomaga Ameriki do zmage.
Vse, kar je bilo govorjeno, je bilo storjeno v dobri veri z dobrim namenom v korist a-meriškim Slovencem in v pomoč slovenskemu narodu v starem kraju. Vse je bilo storjeno z najboljšim namenom narodu koristiti in tako sta tudi oba državnika poročila v e-nakem smislu sprejela. Držav-
JE BILO IN KAJ BO Chicago, III*
Dober poročevalec mora gledati nazaj in naprej, to se pravi, mora imeti oči spredaj in zadaj, ali pa se mora navaditi, da med tem, ko z enim očesom opazuje eno stvar, z drugim očesom gleda že drugo. Najprej bom povedal, kaj vidim za seboj.
Zadnjo nedeljo nam je skupina slovenskih igralk v režiji Mr. Jožeta Fajfarja in pod| opravah, pokroviteljstvom društva Marije Pomagaj KSKJ v dvorani pri Sv. Štefanu podala igro "Strast vodi v propast." Ker se sam ne razumem veliko na take stvari, sem mal^ povprašal naokrog, kdo je pravzaprav najstrožji dramski kritik v naši naselbini. Povedali so mi, da Mxs. Helena Kushar najbrž še največ ve, kako bi se moralo igrati. Zatorej sem kar naravnost vprašal njo, kaj si misli o tej igri in igralkah, Mrs. Kushar je prav lepo pohvalila igro samo in vse igralke, od prve do zadnje. Igrale so Mrs. Mary Blai, Mrs. Fran ces Gomilar, Mrs. Anna Zor-ko, Mrs. Lillian Kozek, Mrs. Anna Štefane, Mrs. Frances Žibert, Mrs. Mary Golenko in Miss Anna Jerina.
Pred igro je zbor A dri j a zapel ameriško državno himno celo vrsto okroglih sloven
Willardcani, pozor!
Willard, Wis. — Tem potom naznanjamo, da pride ta teden k nam Rev. Father Zakrajšek in bomo tudi pri nas ustanovili "Molitveno fronto". Več o tem bo oznanjeno v cerkvi prihodnjo nedeljo. — L. P.
Z bridkimi sabljami . . .
Chicago, III. — Zadnjo nedeljo sta bila povzdignjena na četrto stopnjo Kolumbovih Vitezov Rev. Edward Gabre-,nja in Mr. Charles Kahover, 23zl S. Wolcott Ave. Kolumbovi Vitezi četrte ^opnje nosijo ob posebno slovesnih prilikah črne frake, visoke cilindre, bele trdo poštirkane srajce in dolge svetle sablje, da niti ne omenimo finih rokavic in svetlih ozkih čevljev in ostalega. Razen omenjenih dveh so pri nas to posebno odlikovanje že prej dosegli sledeči rojaki: Mr. Matt Kremesec in sin Mr. Victor Kremesec, Mr. Frank Kosmach, Mr. Michael Trinko Jr.. Mr. Frank Grill Sr., brata Mr. Frank Jurjovec in Mr. Leo Jurjovec Sr., Mr. John Petrovič in Rev. Leonard Bogolin. Jih je že lepa četica in težko čakamo, kdaj jih bomo imeli priliko videti vse skupaj v njihovih bleščečih
Na dopustu
Chicago, 111. — Na 14 dnevni dopust je prišel iz mesta New Orleans, La., korporal Edward Retel. Kjegov brat St. Sgt. Louis Retel pa je nedavno dospel v Anglijo.
Na tridnevni dopust je prišel tudi^Jirnest Račič iz Army Signal Corps šole v Ashland, Wis.
in
skih pesmic, kasneje pa ,ie zbor Ženske zveze istotako zapel več lepih domačih. Mali fantek Daniel Grimšič ~ je bil ponovno poklican na oder, kjer je na harmoniko prav lepo zaigral več slovenskih in amerikanskih komadov. Kakor po navadi, je trojica Joseph Fajfar, Anton Krapenc in Joseph Gomilar s svojim šaljivim nastopom spravila vse v posebno židano voljo. Bila je lepo zaokrožena prireditev, za katero moramo častitati našemu vrlemu društvu Marija Pomagaj in njegovemu delavnemu članstvu in odboru, posebno predsednici Mrs. Leni Pich-man in tajnici Mrs. Pavlini Ko-bal. Vdeležba je bila prav le-'pa.
(Dalje na 3. strani)"
Lep napredek
, Cleveland, O. — Župnija Marija Vnebovzete v Collin-woodu je kupila iz župnijske blagajne za £2,000 vojnih bondov. To je prvi denar, ki ga ima župnija na razpolago, odkar je vodstvo poplačalo vse •farne dolgove. Naš župnik, preč. Msgr. Vitus Hribar, pravijo, da bodo še naprej po svoji najboljši moči pomagali ameriški vladi v njenem vojnem naporu.

Nenavadno letno poročilo
Chicago, 111. — Duhovniki pri Sv. Štefanu so zdaj izdali obširno farno poročilo za leto 1942, ki ni le navadno letno poročilo, temveč je obenem tudi krasna spominska knjižica. Krasi jo prelepa naslovna slika v barvah, znotraj pa posnetki fotografij naše šole, gra-duirancev, Rdečega Križa in skoraj vseh naših vojakov, mornarjev, marinov, itd. Iz naše fare jih je že do zdaj okrog 180 v vojaški službi. V prvi svetovni vojni jih je bilo vsega skupaj le 18.
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki
druži ameriške obale do obale.
Slovence od
TARZAN (656) DARENENO NAKITJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs

nesel.
Predno se oddalji, je Tarzan ugotovil, kako mora preskrbeti za svoje tovariše;___________________
"Ako je kaj kovine med vami," je rekel: "morda napravimo nekaj trn-« kov, da si nalovimo kaj rib,"____,
Toda ti rešenci so bili vsi iz po vojni prizadetih krajev. Celo obroči Za pasove so bili le iz nadomestkov, namesto iz železa.______________(
Tedaj je Tarzan zapazil, da ima D arena dolgo zlato verižico. -
Na predsioječi sliki je posnetek slovečega ianghajskega s-reiiiča. ki so ga naredili iS srebra in zlata in drugih dragocenih kbvin. Vrednost cenijo nad $518,000.00. Posnetek uporabljajo kot reklamno sredstvo sa združeni kitajski relif. .	_____ . w	^ .	_
Petek, 5. marca 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Družba
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
. Ustanovljena 29. novembra 1914.
'S^ISS^ Seder Joliet, Dl
Naie geslo: ''Vse sa vero, dom in narod; vsi za eaega, eden za vse.** GLAVNI ODBOR:
Predsednic: Oeorge Stonich. 257 Lime Street. Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kattazine Bayuk, 528 Lafayette Su Ottawa, DL Tajnik: Frank J. Wedle, 301 Lipie Street. Joliet. I1L Zapisnikar: John Memanirh, 650 N. Hickory SU Joliet. UL Blagajniki Joeeph Klepec, 903 Woodmf Rd, Joliet, IIL Duhovni TQjJja: Rev. ICathew Rt be, 223 — 57th St^ Pittsburgh, Pa. Vrh. ndravaik: Joeeph A. Zalar, 151 No. Chicago St, Joliet, UL
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavsch. 1748 W. 21et Sl, Chicago. IIL Joesph L. Drasler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St, JoHet, IB.
POROTNI ODBOR:
Joseph Paylakovich, 39 Winch ell St, Sharpsburg, Pa. IKary Koeadch, 2294 Blue Island Ave^ Chicago. IIL Jefcn Denia, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago, IIL Predsednik Atlstičnega odseka: Emery Sobar. 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: Slovenec', 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IH
KRALJIČIN BRAT
Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnih, poskodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne Vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. driav s ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Žavantfe se sa $25000, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Tfrwenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vila.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in »oikodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli
DSD. je 117.24% solventna, potrjujejo izvod end (actuaries). Uradni jezik je slovenski m angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeho sreaol
Za vsa morebitna pojasnila in navodfta se obrnite pismeno ali nst-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoUet, DL
ALI SE BO LUNA RES RAZBILA NEK0C?
Slika je bila te dni posneta v San Francisco, Calif. Na levi se nahaja David Bowes-Lyon, brat angleške kraljice Elizabete, ki se mudi na nekem vladnem obisku v Združenih državah.
DOMAČA FRONTA
Pred kratkim je prispela iz Londona vest, ki je močno odjeknila v vsej svetovni javnosti. Slavni angleški fizik James Jeans je imel v "Royal society" predavanje, ki ga je končal s sledečimi besedami: "Gospoda moja, luna se bo nekega dne razbila, razletela se bo na koščke!" To da je zaklju ček njegovih najnovejših študij, o katerem da ni nobenega dvoma več. Izhodišče temu o-suplemu razkritju je bila Jean-su posebnost našega sončnega sistema. V tem sistemu so bile že nekdaj različne kata strofe, ko se je razletelo neznansko veliko nebesno telo, njegovi deli pa se gibljejo po nebesnem prostoru po matematično izredno točnih zakonih. Bržkone so tudi deveteri planeti, ki se tako ponosno gibljejo okrog sonca, kakor da bi delali to iz lastne moči, le deli, ki so se odtrgali od velike matere sonca in so zato še vedno odvisni od sil, ki leže v središču sonca. K devetim velikim planetom, (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton, je spadal prvotno tudi deseti planet, ki je potoval med Marsom in Jupitrom, pa se je nekega dne razbil na tisoče koščkov, ki tvorijo danes roj majhnih planetov; astronomi jih imenujejo Ceres, Vesta, Pallas itd.
Tudi meseci, ki jih imajo mnogi planeti, niso nič drugega, kakor kosi zvezd, od katerih so se oddrobili in jim sedaj sledjo kot trabanti. Jupiter jih ima sedem ali osem, — ob raznih priložnostih se odkrivajo vedno novi — Saturn celo devet, njegov obroč, ki ima podobo nebesne meglice, pa sestoji zopet iz manjih nebesnih telesc; Mars je zadovoljen z dvema lunama. Zemlja pa ima samo eno, zato pa jo ima jo njeni prebivalci posebno radi in ravnajo z njo tako, ka-'kor ravnajo družine s svojimi edinčki. Toda ta naša luna, prijateljica ponočnjakov, pesnikov in mladih ljudi je le suženj Zemlje. Zemlja ji zapoveduje na podlagi dvojne moči. S privlačno močjo jo priklepa nase v velikem krogu, kakor z verigo, s centrifugalno
silo pa skrbi zato, da naša prijateljica luna ne pade na Zemljo. Jeans James naslanja svojo trditev, da se bo luna nekoč razbila, na misel, da ti dve sili delujeta na obe strani lune — na ono, ki je obrnjena k Zemlji in na nasprotno stra — različno. Prišel bo dan, tako ugotavlja angleški učenjak, ko luna ne bo mogla več vzdržati pritiska na njo delujočih nasprotnih sil. Takrat bo nastopil kritičen trenutek. Luna se bo razlomila najprej na dva velika kosa, nato pa bo z matematično natančnostjo raz padla na štiri, osem, šestnajst kosov itd. Verjetno se bo iz teh koščkov naredil okrog zemlje sličen obroč, kakor ga ima Saturn.
Poleg vsega tega pa nam ta angleški učenjak daje tudi tolažbo.
Kar bojazen, da bodo nasprotne sile povzročile razpad našega trabanta lune, še prav posebno povečuje dejstvo, da se luna našemu planetu zelo počasi, ampak vedno nekoliko približuje. Ne z naglico, temveč korak za korakom, ne f w
vzdržno. Danes je luna oddaljena od Zemlje 384.000 km. 'Angleški fizik in astronom meni, da bo nevarnost razdrobitve lune nastopila takrat, ko bo oddaljenost lune od zemlje znašala kakih 20.000 kn\. Prebivalci Zemlje bodo takrat videli luno tridesetkrat večjo kakor danes, svetloba te naše blede sosede pa se bo tisočkrat povečala! Vse to pa se ne bo zgodilo ne jutri, ne pojutrišnjem, ampak po računih Jamesa Jeansa šele nekako čez. 45 milijard let. Človeštvu še tako preostane zelo lepa vmesna doba, v kateri ne bo potrebno, da bi si lomilo glave vsled bližnje lunine katastrofa '4. --o-
IZGUBLJENA STAVA
Zdravnik: "Ali si niste mogli poprej noge umiti, preden ste prišli sem. Stavim, da tako u-mazane noge ni na svetu."
Bolnik: "Gospod doktor, če bi Vam pokazal drugo nogo, bi stavo izgubili."
CIVILNA EKOKOMIJA POSTAJA TESNA
Sestanek voditeljev Združenih Narodov v Casablanci in njihova zaobljuba, da zavezniki ne sprejmejo od osišča drugih pogojev razun brezpogojne kapitulacije, poudarja važnost vsakega napora na domači fronti, ako naj dosežemo tako popolno in nedvomljivo zmago. To pomenja, da civilno prebivalstvo mora v vsakem pogledu napenjati vse svoje sile, da bo vredno naporov in činov naših borilcev — s toni, da prihranjamo gumij in kovi ne. da smo varčni z onimi jedili in kurivi, ki jih je prema lo, da posvečamo vse svoje moči vsakemu delu, ki direktno prispeva k vojnemu programu in da mirnodušno ostajamo brez onih stvari — blaga in postrežbe —, ki se ne u-jemajo s pravo ekonomijo za časa vojne.
Tekom !. 1943 bo količina blaga in postrežb, ki bo na razpolago vsem ljudem v Združenih Državah, mnogo manjša, kot je bila 1. 1942, in ceni se, da bi se lahko še zmanjšala za dodatnih 23 odsto, predno pademo na ono površino, ki predstavlja minimalne potrebščine civilnega življenja. Ven-
darle še ob taki minimalni površini bi uživali mnogo višji standard živeža, udobnosti in postrežbe, kot obstoja v drugih deželah, ki so v vojni.
Stalno zmanjšanje blaga in postrežb za civilno prebivalstvo ob znatno višjih narodnih dohodkih, ki tekom letošnjega leta bržkone preseže 125 bilijonov dolarjev, povečuje pritisk na ceno za vsakovrstne stvari, kajti na eni strani imamo več denarja na razpolago, na drugi strani pa i-mamo manj stvari, za katere bi mogli trositi svoj denar. Povprečni konsument v tej deželi je lani vsled kontrole cen prihranil zadosti, da je pri-štednja za poedino družino znašala povprečno $140, in ako se cene držijo, bo znašala letos $400. Da ni omejitev c»n živeža, oblačila, najemnine in drugih potrebščin, naš kupo valni dolar bi bil vreden mnogo manj in vsi stroški vsled vojne bi bili zifatno večji.
TREBA CIVILNIH OERAMjBENIH DELAVCEV
Urad za civilno obrambo (Office of Civilian Defense) je začel novo kampanjo za prostovoljne delavce, da se
izvrši vojni program na domači fronti.
Novi prostovoljci se bodo re-krutirali, da služijo kot "Block Leaders", kakor tudi na takih poljih, Jcot so prihranjanje ma-terijalov, koitservacija, pod-hranjenje, poljedelstvo, prevažanje, oskrba otrok po dnevu, stanovanja, zdravje in bolnišnične postrežbe, in da nadomestijo one moške in ženske v obrambenihv službah proti zračnim napadom, ki so bili poklicani v vojsko ali so šli v vojno industrijo, kjer delajo pretežko, da bi se nadalje mogli vdeleževati obrambnega delovanja. REGISTRIRANJE OBROCEV Nameravate rabiti svoj av tomobil to zimo? Tedaj ne vozite se predaleč tja, kjer je težko popraviti, ali preobno-viti obroče. To je razlog, za kaj je vlada predpisala obvez no pregledovanje obročev (tire inspection). Uradni nadzorniki (OPA Tire Inspectors) so nastanjeni v garažah, ga-zolinskih postajah in delavnicah za obroče. Vozite se tja takoj in dajte pregledati svoje obroče. Za to utegne bili majhna pristojbina ... 25 centov, ako ni treba odstraniti nika-kega obroča ... ali 50 centov, ako je treba bolj natančne inšpekcije. Vsi imejitelji avta, ki imajo B in C knjižico za ra-cionirane gazolina, morajo dati pregledati svoje obroče pred dnem 28. februarja — vsi oni, ki imajo A karto, pa pred 31. marcem. To je vojna odredba.
RAZNOTEROSTI
DRAGOCEN POSNETEK KITAJSKEGA SVETIŠČA
r^ ••. 4 f

JOVANOVIČ ČESTITA
STALINU ____
London, Anglija. — Predsednik jugoslovanske vlade, g. Slobodan Jovanovič, je poslal g. Jožefu Stalinu čestitko o priliki proslave 25-letnice Rdeče Armade in izrazil prepričanje, da bodo sijajne zmage Rdeče Vojske nad skupnim sovražnikom pospešile prihod dneva osvoboditve vseh evropskih narodov in med njimi tudi trpeče in uporne Jugoslavije.
G. Josip Stalin se je zahvalil jugoslovanskemu -predsed niku vlade za to priznanje sovjetskim četam in njih uspehom proti skupnemu sovražniku.
-o-
DUH SE NI OGLASIL
Slavni čarovnik Harry Hou-dini je veroval v duhove in se je pred smrtjo dogovoril s svojo ženo, da ji bo skušal poslati kako poročilo iz sveta duhov. Umrl je leta 1926. Zdaj pa je umrla njegova žena. Pred smrtjo je povedala, da je deset let neprenehoma gorela lučka pred sliko njenega pokojnega soproga, in vsako leto na dan njegove smrti je skušala, da bi se sestala in pogovarjala ž njim, kakor sta se bila prej dogovorila, pa brez uspeha. Zdaj sta oba v kraljestvu duhov.
nji dan je spet prišla, da bi videla iste slike, in spet je o-medlela. Ravno tako se je zgodilo še dvakrat; Mrs. Wilson še vedno ni videla dotičnih slik do konca, toda ne odneha; pravi, da bo poskusila še petič.
——o
ŠKARJE ZA BRADO
Vojaki Strica Sama, ki so bili poslani v mrzle kraje, so dobili zdaj novo orodje, da ga priložijo svoji brivski opremi, namreč posebne škarje za brado (beard clipper). Fantje in možje po teh ledenih krajih pustijo brade rasti, ker se boljše počutijo v obraz, če je pokrit s kocinami, pa tudi ni tam prav nič pripravno, da bi se mogli pogosto briti. Vendar je tudi glede dolgosti brade ali kocin gotova meja. Ce so malo predolge, se napravi led na koncu, .kar pa ni posebno prijetno. Posebne škarje za brado bodo rešile ta problem.
IMEJTE VEDNO PRI SEBI NABORNE LISTKE
Sedaj se zahteva od vseh onih, ki so se registrirali za nabor (Selective Service regi strants), da nosijo s seboj ves čas svoje klasifikacijske karte (Form 57), kakor tudi svoja Registracijska spričevala (Form 2). Da bo vsakdo znal, v koliko se njega tiče ta odredba, pripravljena so bila sledeča vprašanja in odgovori :
1.	Koga se vse tiče?
Odgovor: Vseh moških onih
starostnih skupin, ki so se morali registrirati za morebitno vojaško dolžnost nekdaj do dobe pred šestimi meseci. Ne tiče se pa onih moških, ki so bili v starosti med 45 in 65 let, ko so se registrirali.
2.	Kaj je klasifikacijska karta?
O d g o v or: "Classification Card (Form 57) je popoten dokaz, da je bil dotičnik v stiki s svojim lokalnim board-,om in da mu je ta "board" izdal listek, ki pokazuje, kako je bil klasificiran, kar se tiče njegove vporabljivosti za vojaško službo.
3.	Od samega začetka obveznega nabora se je zahtevalo od vsakega registranta da nosi s seboj svoj registracijski certifikat (Form 2) ; ali ne pomenja nova odredba, da mora sedaj imeti pri sebi dve karti?
Odgovor: Da. On mora imeti pri sebi svoj registracijski certifikat (F«orm 2) in svojo klasifikacijsko karto (Form 57), oba dokumenta vedno v svojem žepu začenši od 1. februarja.
4.	Kaka je kazen, ako kdo ne nosi s seboj teh obeh kart? • Odgovor: Vsakdo, ki se pregreši proti nabornemu zakonu (Selective Service Act) ali kaki regulaciji istega, je podvržen kazni od največ $10,000 globe, pet let zapora ali obeh.
o
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES t Chicagi. —
NI MOGLA PRENESTI
Ko je slišala, da kažejo novice iz otoka Guadalcanala in da je na teh filmih posnet tudi njen 17 letni sin Melvin, je šla Mrs. S. L. Wilson v gledališče v Kansas City, da bi te slike videla. Ko so jih začeli kazati, je bila Mrs. Wilson tako prevzeta, da je omedlela. Nasled-
NAČELNIK McNUTT PROTI OBVEZNEMU DELU
Washington, D. C. — Paul McNutt, načelnik uprave, ki skrbi za novačenje ljudi za razne službe in dela izjavlja, da še ni potreba uvedbe obveznega dela, da bi se novačilo ljudi za delo. Prostovoljnost v tej azdevi je boljša od ob-vežnosti, pravi McNutt.
-o-
POTREBA VOJNIH POSOJIL
Washington, D. C. — Mor-genthau, zakladniški tajnik objavlja, da si bo morala vlada najti nadaljnih 13 bilijonov posojil za vojne namene. Kampanjo v ta namen bodo otvorili 12. aprila letos.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zdaj pa moram povedati, kaj vidim pred seboj.
Pametnega nič! Pa kdo naj pričakuje resno prireditev za pustno nedeljo? Človeku res ni treba iskati žalosti in joka, ker to samo od sebe le orera-do in prevečkrat pride, pač pa je upravičen, da si včasih poišče malo veselja in razvedrila, ki ga je te dni vedno manj ra svetu. Pri Svetem Štefanu bomo zaključili predpustno sezono z maškaradnim plesom, ki ga bo priredila tukajšnja podružnica Ženske zveze v nedeljo 7. marca zvečer v korist cerkvene blagajne. Ta prireditev bo za mlajše in starejše. Komur ni za plesanje, si pa lahko najde primerno družbo pri mizi. kjer lahko opazuje maškare, zraven pa
spije vrček ali dva rumenega mleka, ali kar bodo že imeli. Ker imajo celo reč ženske v rokah, se ni treba nobenemu bati, da bo postrežba zaspana ali pomankljiva. Za odrasle je vstopnina 50c, za otroke pa 25c. Omerzov orkester bo i-gral okrogle komade. Najlepše, kakor tudi najbolj pomembne in najbolj zabavne maškare bodo dobile posebne nagrade. Pridite! Nobenemu ne bo škodilo, če se malo razveseli, pa magari tudi malo zasuče in malo zavriska. Saj to ni vsak dan. Mlajši si že najdejo svoje veselje in jih ni treba k temu priganjati, starejši pa v resnici potrebujejo posebnega priganjača. ■ Pozabite na vse svoje križe in bodite veseli vsaj en večer! Vabimo tudi rojake in rojakinje iz okolice Chicage, ki niso vedno med nami.
Predpustni poročevalec.
VICTORY
BTJY
UNITED is TATE S
WAR
AND
STAMPS
Petek, 5. marca 1943
SESTANEK SE JE VRŠIL NA ITALIJANSKO-NEMŠKI
MEJI
(Nadaljevanje 1. strani)
nijem in njegovo družbo v na vseh raznih frontah in ga Rim, kjer so se pogajanja in tako imeli pod strogim stalnim posveto\anja nadaljevala. Vsi nadzorstvom. V resnici pa ita-zaključki niso znani. Prišlo pa lijansko vojaštvo ne bo služilo je v svet toliko, da so Nemci na nevarni ruski fronti za drug uspeli s svojo novo zahtevo, namen, kakor za "topovsko da Italija pošlje nadaljne di- hrano". Ker je Mussolini pač vizije na rusko fronto, nakar v Hitlerjevih kleščah In odvi-so Italijani pristali. Ta nem- sen od njegove milosti in reška zahteva po nadaljnem pri-; milosti, pač ne more drugega, spevku vojaštva od. strani lta- kakor prikimati vsemu, kar lije je zelo značilna. Kaže j Hitler predloži in zahtev^, namreč, da Nemčiji že hudo: Druga poročila tudi omenja-primankuje ljudi, aH pa je, da jo, da fronta v Tuniziji silno Nemci ne morejo italijanske- skrbi Nemce in Italijane. Pri-mu vojaštvu več zaupati gle- čakujeio zavezniške ofenzive de zvestobe na domačih itali- in se na isto pripravljajo. Vod-janskih tleh, in ga bodo tako stvo vseh priprav pa je popol-porazdelili med svoje edinice noma v nazijskih rokah.
I Stijn Streuvels
in ali morda bodo Slovani protestirali?? Bojim se, da bi bili tiho ko miši in še vzhičeni bi bili pri — angleščini. Poznam mentaliteto teh Slovanov pri tuji robi, in angleščina je tuja, tuja skozinskoz.
Recimo pa, da bi se uravnava prihodnje Evrope malo drugače zasukala: Rusija bi prišla do besede, in prišlo da bi do nekega združenja slovanskih plemen z Rusijo. Treba bi bilo jezika za občevanje, in edinole ruščina bi mogla postati občevalni jezik. Ruščina bi se morala vpeljati kot učil-ni in obvezni predmet v šole. Sakramiš, .ali bi ne bilo ogorčenih protestov pri Poljakih in Cehih in Hrvatih in Slovencih in . . . povsod, ker to je že od sile, da bi se zdaj morali malo učiti — ruščine. In ruščina Slovanu nikakor ni ravno tuj jezik, v kratkem jo lahko zasilno vsak obvlada. 'Ampak protestov bi bilo, ker pač ni dosti soli v glavah plemenskih Slovanov.
Mala ribica, ko se v Cleve-landu zanimajo za ruščino, pa je dobra ribica, ako bi prišlo do kaj takega še med drugimi Slovani.
M*I& ribica. Pravijo pa:' male ribice, dobre ribice. Zupan mesta Cleveland je Slovenec Frank Lavše. Njegova žena ni Slovenka,. Nič na tem. Lavšetova soproga, vidim notico, se je oprijela učenja — ruščine, in menda se je ruščine oprijel sam g. Lavše. To je na sebi zasebna zadeva, kakor je moja zasebna zadeva, da hodim na oddih gor v višine med jelene in orle. Nekaj pa le utegne biti na tem zanimanjem za ruščino. Mala ribica, pa je dobra ribica. Ako so Slovani močno in hudo za svoje plemenske jezike, Poljaki za poljščino. Čehi za češčino, Hrvati za hrvaščino itd., to ravno ni slabo, ampak hudo slabo je, ker navadno pri tem prav strastno odklanjajo vse, kar ni ravno v zvezi z njih plemensko slovanščino. Cirilica .. . brrrrr . . . otdelek . . . škandal . . .srbski pečati pri poštah v Sloveniji . . . nezaslišano, pod Srbi smo ... in tako vsepovsod med Slovani, ampak soproga Lavšetova in g. Lavše sam sta izjema. Ali ne vidite male ribice, ki je dobra ribica ?
Vidim še drug načrt za prihodnjo Evropo. Znani grof R. N. Coudenhove-Kalergi ima tak načrt, in na tem načrtu delajo menda ekonomisti na univerzi v Niew Yorku, je to-raj pravcati amerikanski načrt. Vrlo zanimiv pojav, morda o tem še kaj zapišem.
Ta načrt predvideva tudi — jezik za novo Evropo, v kateri pa Rusije ni. Well, mogoče je, da se Rusija sama ne bo brigala za zapadno Evropo. Občevalni jezik naj bi posta-la-angleščina, ki naj bi se vpe-I ljala kot učni predmet v vse j kontinentalne šole, tudi med Slovani, to se razume. Ali bi
prišel v petih dneh domov?" je vprašal gospodar porogljivo. "Zdaj moram pač ostati doma. — Jakob, osnaži konje!" je zakli-cal. "Jan se potepa. Pa bodi prevfden z novim, je vseh muh poln. — Bogve, če to one ne bo morda ves teden pilo," je mrmral sam vase in se razbesnel. Jezil se je, da je nasproti temu hlapcu čisto brez moči, in da mora delo na polju v tako lepem vremenu stati.
"Če so ljudje tako dolgo pri hišit mislijo, da lahko rastejo gospodarju čez glavo. A jaz si bom tega tiča še privoščil! — Ali ima še kaj denarja?" je vprašal.
"Kdo bi to vedel? A bo že tako, saj hrani vse poletje.
"Potem bo pač dolgo z doma," je skušal gospodar prepričati ženo o svojem mnenju. "In poglej vreme! Pa pusti delo takole na pol storjeno. — Najel si bom kar novega hlapca."
"Da, kar pripelji katerega še slabšega k hiši!"
In zdaj se je razlila povodenj besedi nadenj. Ker je bila trdo prepričana, da ne bo nikdar moči dobiti boljšega hlapca, je naštevala vse mogoče napake, ki jih imajo hlapci.
"Pomisli vendar, gospodar, hlapec, ki smo ga redili od mladih nog in ki ti že dvajset let zvesto služi! In zaradi teh nekaj dni, ko takole izpreže! Kak drug bi vsako nedeljo tekel v vas in v ponedeljek opravil samo pol dela ali sploh nič!"
Gospodar ni mogel več vzdržati in je go-drnjaje odšel v hišo. Potem je prišel spet ven, končnp le sam napregel konje in odšel na njivo, da ne bi več poslušal žene. Vfes dan je bila v hiši slaba volja. Delavci in služinčad so šepetali med sabo nalahno, kakor da ne smejo motiti bolnika. Dekle so vpraševaje pogledovale gospodinjo, ki je svoje delo opravljala s stisnjenimi ustnicami. Vse posle je bilo treba na novo u-rediti, ker ni bilo nekaj v pravem tiru. In nihče si ni upal glasno peti. Vsakdo, ki je iz kateregakoli razloga prišel do dvoriščnih vrat, je radovedno pogledal po glavni poti, da bi videl, ne bi li kje opazil Jana. Gospodinja je naskrivaj poslala v vas hlapca, da bi po gostilnah pogledal za Ja-nom. Vrnil se je popoldne brez Jana. Pri "Sinjem labodu" in pri "Jelenu" in pri "Poštnem golobu" je Jan bil, pa odšel, ne da bi kdo vedel, kje se je spet ustavil. Tako je šlo tri dolge dni. Nihče ni več govoril o hlapcu. Preden je zvečer šla gospodinja spat, je opazila, da je v hlevu luč. Po prstih je stopila tja in čula, kako Jan polglasno govori s konji.
Veliko breme se ji je odvalilo od srca.
"Jan je doma," je brž povedala gospodarju. "Hvala Bogu!"
Drugi dan je hlapec prišel ob navadni uri v kuhinjo, da bi pil kavo. Ne da bi koga pogledal, se je zavlekel v kot, kjer je naglo jedel. Ne da bi črhnil, je poslušal osor-na povelja gospodarjeva in se umaknil k svojemu delu, vesel, da more tako iz hiše.
Opoldne ni nihče zinil o Janovi vrnitvi. Navadno življenje in dobra volja sta se kar na mah vrnila. Jan se je oščajal, dokler niso vsi odšli, in je ostal z gospodinjo sam. V zadregi je vrtal in vrtal z roko' po žepu in si ni prav upal z besedo na dan.
(Dalje prih.)
"No, Jan, kaj na .stare dni dobivaš še pisma?" je vprašal nekdo.
"Od kake stare ljubezni iz mladih dni?" se je šalil drugi. Laura je radovedno pogledala od svojega šivanja in vprašala poredno^.
"Naj ga preberem, Jan?"
Vsi so se zasmejali, a Jan ni trenil z očesom. Še se je s komolcem opiral na prekrižano koleno, žulil pipo in strmel v konec čevljev.
Toda pogovor se je sprožil.
"Če se Jan poroči, ni kar nič prezgodaj," je menila gospodinja, "nikdaj pa ne bi bila mislila, da si bosta pisala."
Ker ni nihče vedel niti besede o kakem Janovem razmerju, so morali pač na slepo srečo ugibati. Sumili so tri, štiri dekle iz sosednih domačij, toda ena je bila premlada in o drugi je bilo znano, da sta prijatelja s Petrom ali Gustavom.
V kuhinjo so prihajale dekle in hčere in novica se je med drezanjem s komolci brž razširila z vsemi podrobnostmi. Pri večerji je bilo še nekaj zbadanja in posmehovanja, a pismo je ostalo v Janovem hlačnem žepu. Potem je Jan vstal izza mize, vzel kotel s toplim lanom in voščil vsem lahko noč. V naglici je opravil konje, ne da bi kaj golsnil, še enkrat potipal pismo v žepu in neodločno obstal. V temi je nato brskal po svojem kovčegu, oblekel nedeljsko obleko, nataknil na glavo klobuk iz zajčje kože in se potipal, če ima mošnjiček v žepfu. Ko je zapahnil hlevna vrata, je oprezno in tiho šel vzdolž skednja, zaklical psu "boš šel", odprl mrežna vrata in jih nalahno zaprl za seboj.
Drugi dan je gospodarja navsezgodaj prebudilo glasno cepetanje konj. Stopil je v hlev, da bi videl, kaj se je spet naplelo, in je s svetilko posvetil v prazne jasli in na slamnjačo v Janovi postelji. Preiskal je kovčeg in ko je zapazil, da ni Janovega klobuka in čevljev, se je sam ponižal, da je dal konjem ovsa. "Jan se potepa," je za-godrnjal.
"Si mu dala denar?" je vprašal gospodinjo.	#
"V nedeljo me je prosil za deset frankov."
"No seveda, zdaj pa imamo, fant je šel v gostilno. Kaj takega mora priti zmeraj, kadar tičimo v najhujšem delu."
Gospodinja ni dejala nič, a mislila je na novega konja in na storijo s-pismom. Jan# je poznala bolje kakor lastne otroke; vedela je, da ga najneznatnejši vzrok spravi iz ravnotežja in da ni imel zoper to drugega zdravila, nego da je pil.
"Veš kaj, temu bomo pa napravili konec," je sklenil gospodar čez nekaj časa.
"Že pet, šest mesecev sem se dobro drži in ostaja zmeraj doma," je oponesla gospodinja* "Mislila sem že, da se je docela odvadil piti. Saj lahko pošlješ Jakoba s konji na delo."
"Seveda, s to hudo mrho! Fant se ponesreči, preden pride do njive."
"Zakaj pa kupuješ tako slabo blago? Prepričana sem, da bi Jan ne bil nič mislil na pijačo, če bi ga ne bil vgriznil v roko. Saj vendar z oranjem lahko kak dan prenehamo. Ali pa, kaj bi ne mogla Laura namesto tebe na trg?"
"Ali bo ta tvoj čednostni patron neki
DOGODBICE
nagovoril: "Ali hočete biti tako, prijazni in peljati mojo suknjo do mesta?" "Prav rad", je odvrnil voznik, "samo povejte mi, kje naj vam jo pustim v mestu?" Lincoln je i-mel že pripravljen odgovor: "Saj res, najboljše bo, da se peljem tudi jaz z njo.
V svojih mladih letil je poznejši ameriški prezident ameriških Zedinjenih držav Abraham Lincoln hodil mnogo peš, da ni trošil preveč denarja. Nekoč je srečal voznika in ga
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
ANGLEŠKO-SLOV
V Nemčiji je podtalen ra->
dia, katerega ne morejo izslediti vsi nazijski lovski psi. Je ves za Nemčijo ta radio, ni za aliirance, biča pa nazije, ker bodo Nemčijo spravili do propada. Zadnjič je vzel ta radio na piko nazije radi laškega poslanika Dina Alfierja, katerega imenuje "Schwinehund". Kapitan Joahim von Oertzen se je povrnil nenadoma iz Afrike v JJerlin, pa je zasačil tega čednega poslanika pri svoji ženi. Vojska, vojska, vse pač nori. Škandal. Ampak me-rodajni naziji nočejo nastopiti zoper tega Alfierja, ker bi se lahko vsa sedanja Italija sku-jala, in to je drugi škandal. Tako tisti radio.
Ne vem, koliko je resnice na tem, če je pa tako, bi bilo iz tega razvidno, kakšni značaji delajo za civilizacijo zoper ruske bandite. To bi bil le majčken dogodek, ampak vrlo načilen dogodek, ako je resničen. Tu je le en laški Schweinehund, če ne prej bo vsaj na sodnji dan postalo o-čitno, da je vse polno takih Schweinehundov tudi tam in prav tam, kjer se zdaj zgražajo nad laškimi in jih zmir-jajo z izrazi, kakršni se tudi njim prikladajo. Civilizacijo so vzeli v roke — Schweine-hundi.
BERILA
kateri se sedaj prodaja po znižani ceni, samo_________________
AMERIKANSKI SLOVENEC
Chicago, Illinois
MINUTO
se porajajo razne novice po vseh delih sveta, po naših slovenskih naselbinah, itd. Vi gotovo hočete važne novice izvedeti. Kako?
DAM
v lepem in slabem vremenu, pom ladi, poleti, v jeseni in pozimi, prinaša vam vesti in novosti iz vseh delov sveta, pouk in informacije ter zabavne povesti in romane in drugo zanimivo berilo dnevnik
EDINI RAZLOČEK
Konjederka: "No, kaj je rekel mestni doktor k tvoji bolezni?"
Kmet: "On tudi ni mogel nič najti; samo z glavo je majal !"
Konjederka (zmagoslavno) : "Vidiš, prav kakor jaz . . . samo da je moje majanje z glavo dosti cenejše.
1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL
STRANKA Gospa A. "Pri kateri stranki pa je vaš mož, gospa?"
Gospa B. "Ta stranka sem jaz r
Naročnina stane $6.00 letno; pol letno $3.00. do in inozemstvo $7.00 letno; polletno $3.50.
Za Chicago, Kana
PRODAJALEC POHIŠTVA
Dva pesnika se srečata v kavarni.
"No, kako Ti gre, prijatelj, ali si že dobil kje kako službo?" vpraša prvi.
"Ne," odgovori drugi, "ampak zdaj se bavim s prodajo pohištva."
"In si že kaj prodal?"
"Že, svoje pohištvo." .
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
NAROČITE. SI TA ZANIMIVI SLOVENSKI