r, EjGE _ Največja slovenski dnevnik Iv Združenih državah _ Velja za vse leto ... $6.00 a Za pol leta.....$3.00 1 Za New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List .slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea S—3878 NO. 295. — ŠTEV. 295. Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New T or k, N. under Act of Congress of March 3, 1878 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, DE OEMBER 17, 1931. — ČETRTEK, 17. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX STIMSON IN MILLS ZAGOVARJATA MORATORIJ REPUBLIKANCI IN DEMOKRATI OBSOJAJO SEN. MCFADDENA, KER JE NAPADEL HOOVERJA Mills pravi, da bi zadela svet strasna gospodarska katastrofa, če bi predsednik Hoover ne proglasil moratorija. — Državni tajnik je prečital pred zborničnim odborom Hindenburgovo pismo, v katerem je prosil stari nemški predsednik za takojšnjo pomoč. — Neodobrenje moratorija bi imelo usodeplne posledice. WASHINGTON, D. C., 16. decembra. — Boj za odobrenje in proti odobrenju moratorija, ki ga je proglasil predsednik Hoover letošnje poletje ter s tem za eno leto razbremenil države plačevanja vojnih obveznosti, se je danes nadaljeval v obeh zbornicah kongresa. Glasovanje glede moratorija se bo vršilo najbrž Šele v soboto. Državni tajnik Stimson je izjavil pred zborničnim odborom za pota in sredstva, da je bil moratorij svoječasno absolutno potreben, da se zaustavi širjenje mednarodne finančne krize. Državni podtajnik Mills je pa rekel pred senatnim finačnim odsekom: — — Pa naj je bil predsednikov korak pravilen ali napačen, potreben je bil aa preprečenje straho-1 vite katastrofe. Na vprašanje, kaj bi sc zgodilo, če bi kongres ne hotel odobriti moratorija, je odvrnil Mills: — Ce bi ne odobrili moratorija, bi ugled naše dežele trpel neizmerno škodo. Mi ne moremo poslati naših ladij v evropska pristanišča in ž njihovo pomočjo | iztirjati dolgove. Mi se opiramo le na moralni prin-' cip. Ce pa taki moralni principi ne veljajo, damo | s tem našim evropskim dolžnikom dovolj povoda, da prenehajo s plačevanjem. Republikanski senator McFadden i z Philadel-phi je, katerega napadajo tako republikanci kot de-' mokratje zaradi njegove izjave, da je predsednik Hoover prodal ameriške interese nemški državi, je danes pojasnil pred zborničnim odsekom vzroke, zakaj ne sme kongres odobriti moratorija. Danes se obrača njegov napad v prvi vrsti proti mednarodnim bankirjem, ki so preplavili male a-meriške banke z evropskimi posojili, vsled česar je dosti bank bankrotiralo. Pc\ njegovem mnenju je moratorij nerazdružlji-vo zvezan s splošno revizijo medzavezniških dolgov ter je prerokoval, da bo v slučaju odobritve moratorija sklicana tekom prihodnjega četrtletja mednarodna finančna konferenca, ki bo predlagala popolno črtanje vseh vojnih dolgov. Ko je včeraj očital republikanec Beedy iz Maine McFaddenu, da laže, mu je skoro vsa zbornica ploskala. Demokratski senator McKellar je rekel, naj se moratorij odobri le pod pogojem, da sredi prihodnjega leta ne bo podaljšan. Državni tajnik Stimson je zagotovil zborničnemu odboru, da si je predhednik Hoover preskrbel vse informacije glede evropskega položaja, predno je proglasil moratorij. Predložil je tudi pismo, ki ga je pisal nemški predsednik Hindenburg, v katerem je pojasnil predsedniku Hoover ju obupen položaj Nemčije ter poudarjal, da jo zamore rešiti le takojšnja pomoč pred popolnim polomom. Vroči REPUBLIKANSKA KONVENCIJA V CHICAGO Velika dvorana s hladilno napravo. — Druge dvorane so zelo vroče, Prostora za 2 1,0 0 0 ljudi. V andžuriji WASHINGTON, D. ('., 16. dec. Prvič bodo prihodnje loto delegati republikanske stranke obvarovani mučne vročine, ko bodo zborovali v Chicagu. Bivši delegati se spomin jao ve-, likanske vročine pri narodnih konvencijah prejšnjih let. Vsled tega je bila velika dvorana ehi-caškega Stadimiia. ki ima avtomatično hladilno napravo, zelo velika privlačna sila. zlasti .se, ker ima 21,000 sedežev. Stadij zavzema cel blok. Predsednik ehiraškega mestnega odbora Edward X. Hurley, je rekel: — Zelo smo ponosni na našo konveneijsko dvorano, ki je bila zgrajena leta iz cementa in železa, in ki ima 21,000 sedežsv, poleg tega pa je še prostora za na-daljnih 4000 oseb. In zaponmiti si je treba, da v največji vročini lahko obdržimo v dvorani 70 stopinj toplote. Mnogo dvoran ima naprave za ventilacijo, toda zelo malo dvoran ima hladilno napravo kut učiš Stadij. Naprava je zvezana s tovarno za led in se more toplota primerno regulirati. Hurley je ponudil dvarano za konvencijo tudi zastopnikom demokratične stranke. ALEKSANDER JE ODPOTOVAL V FRANCIJO Jugoslovanski kralj se bo posvetoval z zdravniki. Kraljica je ž njim. — Hoče tudi posojilo z a Jugoslavijo. BEOGRAD, Jugoslavija. 16. decembra. — Kralj Aleksander je incognito odpotoval v Pariz v ( namenu, da se posvetuje z zdravniki in da raogoce dobi posojilo za Jugoslavijo. Kraljica .Marija, ki je hči romunske kralj ice-vdove Marije, je šla ž njim. .Xa potovanju. ki bo trajalo nekaj tednov, rabita ime grof in grofica Ava-la. Ker je kralj Aleksander vzel s seboj tudi dvornega ministra B. Jeftiča, se domneva, da bo ostal tudi kraljev finančni minister, potem ko bodo zdravniki kralja preiskali. Kralj Aleksander je končal tri letno diktatorstvo Jugoslavije 3 septembra in jo zopet izročil ustavni vladi. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte gal MRS. L0NGW0RTH bo GOVERNERKA Filipinski list zahteva Mrs. Longworth za go-vemerko. — Ce že mora biti Roosevelt, naj bo Alice. MALXLLA, Filipinski otoki, l(i. decembra. — Zakaj ne-»Alice? — vpraša tednik "The Philippines Free Press" in priporoča ameriški vladi, da bi imenovala Mrs. Alice Longworth, vdovo po predsedniku poslanske zbornice Nicho lasu Longworth ter hčer bivšega predsednika Jtoosevelta. za generalnega governerja Filipinov, ako se dosedanji go ver. Dwight F. Davis z dopusta ne vrne več na svoje mesto. — Pogosta poročila, da bo Theoodore Iloosevelt iz Porto Ri-eo poslan v Manilo. — piše orne-, njeni list. — povsem kažejo, tla bodo filipinski uradniki v nevarnosti, da* bodo morali poslušati oni brezskrbni smeli, ki kaže vse zobe. kar je značilno pri Roosevelt ih. — Ako že mora priti v Manilo kak Roosevelt, zakaj ne bi bila poslana slavna "princesa" Alice.' Zelo je očarala ljudi, ko je prišla sem še kot mlada deklica. Mogoče bo dosegla to tudi še sedaj. Njene vladarske zmožnosti se morajo primerjati z možnostmi njenih bratov in zdi se. da je politično usposobljenost podedovala po svojem očetu, predsedniku Roosveltu. Xa vsak način, če moramo imeti kakega Roosevelta. dajte nam Alice. SAMOMOR MLADEGA DEKLETA Deklica, stara 14 let, se je usmrtila.—Policist je razbil okno. — Mati je j bila na delu. j Justina 1'herek, stara 14 let v ' New Yorku. je ljubila vodo, katero je gledala vsak dan skozi okno stanovanja, je odprla vse pli-nove cevi pri peči, legla na blazino na tleh in počakala smrt. Xa mizo je še skrbno položila uro, nekaj nakita in dva penija. Na mizo je napisala "Z Bogom" na kos papirja pa: "Valovi na morju so polni ljubezni". Oskrbnik stanovanjske hiše je zadišal plin in je takoj poklical policista, Oba sta splezala po lire escape, razbila šipo okna in stopila v stanovanje. Sredi kuhinje je na blazini ležala mala, lepa Justina. Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati, kajti deklica je bila že mrtva. Xjena mati dela v neki restavraciji kot kuharica. Nikdo njenih sosedov pa ni vedel, kje. Zato so se postavili njeni prijatelji in po-j, znanci po vseh uličnih vogalih, da bi jo med potom pripravili na žalostno novico. Pa je nikdo ni srečal. Ob desetih zvečer pride z dela in začudeno gleda, zakaj je toliko ljudi pred hišo in po hodnikih. Ko izve žalostno vest. se zgrudi, ko pa se nekoliko pomiri, pravi. da si nikakor ne more misliti, zakaj bi se bila njena hčerka u-smrtila. Mrs. 1'herek pravi, da je bila njena hčerka vedno zelo vesela in da je bila ponosno na njo. ker je bila v soli zelo pridna. PHILADELPHIA BANKER0TNA Mestni uradniki in uslužbenci ne dobijo plače. Mestna blagajna prizna. — Bankirji ne posodijo denarja. PHILADELPHIA, Pa., 16. decembra. — Šestindvajset tisoč mestnih uradnikov in drugih u-službencev ni dobila plače, ker v mestni blagajni ni dovolj denarja. Mesto je skušalo dobiti posojilo v znesku tri in pol milijona dolarjev od bankirjev Philadel-phije, toda so posojilo odklonili. Mestna uprava je obljubila, da bo izdala za plačilo posebne čeke, ki bodo znuašali $1,625,000. Te čeke bo lahko plačal, kor bo hotel. bodisi kaka banka, trgovec ali pa zasebnik. Kot pravi župan Harry A. Mackev, so bankirji stavili zahtevo za posojilo, da mesto iztirja vse prispevke za mestne davke in vodo in da mora biti posojilo vrnjeno do konca decembra. —Bankirjem nismo mogli dati tega zagotovila, — je rekel župan, — kajti letošnji tozadevni davki in prispevki so nižji od lanskega leta. Župan pa je tudi obljubil, tla bo plačal mestne čeke za uslužbence svojega urada iz svojega Žepa, kar znaša okoli dva tisoč dolarjev. Mestni blagajnik Will B. Had-lev pravi, da zapadli mestni davki in drugi prispevki do konca decembra znašajo $22,400.000. JAPONCI SO PREGNALI DESET TISOČ KITAJCEV MUKDEN. Mandžurija, I 6. decembra. — Dvesto izborno opremljenih japonskih vojakov je danes po vročem boju pregnalo deset tisoč kitajskih banditov iz okolice Machiatsai, vzhodno od Tieh-linga. Banditi so bili dobro zabarikadirani, toda modernemu japonskemu orožju se niso mogli u-stavljati. Štiriintrideset Kitajcev je padlo. — Japonske izgube niso znane. « % Za armado japonskega genera-' in ADVERTISE GLAS NARODA" DELO RUSKIH BREZB0ŽNIK0V Ruski brezbožniki skušajo dobiti štiri miljone pristašev. — Brezbožno društvo napravilo nov načrt. MOSKVA, Rushija, 16. dec. — Medtem ko se krščanstvo pripravlja na svoj največji praznik, Božič. skuša društvo ruskih brez-božnikov ravno v tem času dobiti novih pristašev. Do zdaj je v komunistični državi vpisanih šest milijonoc brezbožnikov, sedaj pa so pričeli kampanjo, da jih tekom praznikov pridobijo saj še štiri milijone. Tajnik društva. Aleksander T. Lukacevsky. pravi, rta društvo pri sedanji kampanji ne bo nastopalo tako javno kot doslej, toda pri vsrne tem še uspešnejše. Li-kačevsky pravi, da bo mesto do-sedaj javne propagande mnogo bolj uspešna znanstvena vzgoja. — Napredek v pismenosti in stalno dviganje kulturnega napredka v naši deželi nam je omogočilo, da širimo Marksove nauke. Delo je lažje, pa tem boj u-činkovito. Brezbožno društvo si je za praznike postavilo naslednji načrt: Kratki kurzi protiverskih predavanj v vseh-mestih za protiver-sko delo. da odvračajo ljudi od verskih obredov tekom praznikov. zlasti v industrijskih krajih. S tem bo več stotisoč kmetov, ki so prišli za zimo v mesta poučenih o novih idejah. Posebno dobri govorniki brez« la Hanja se zbira poseben armad- ' ni zbor. kojega namen je utrditi japonsko kontrolo nad gospodarskimi interesi v južnem delu Mandžurije. V provincah Fenktien in Ki-rin so japonski svetovalci v važnih gospodarskih - in političnih — pozicijah. Že pred okupacijo je zavzemala Japonska potom južne man-džurske železnice prednostno stališče, k si ga je še razširila z zavzetjem kitajskih železnic. Japonci bodo kmalu dobili v južnem delu Mažndurije monopol nad električno silo. Zaeikrat že kontrolirajo velike banke in bogate rudnike. TOKIO, Japonsko. 16. dec. — Dasi ima ministrski predsednik Inukaj v poslanski zbornici le manjšino, vse kaže, da se mu bo posrečilo organizirati vlado, ne da bi ga nasprotna večina strmoglavila. Cena japonskemu denarju se bo znatno znižala, vsled česar u-pajo, da bodo prihajala iz inozemstva večja naročila za japonsko blago. POGREŠANA PEVKA SE JE VRNILA ZAPRTE BANKE BODO PLAČALE CHICAGO, III., 16. decembra. Vložniki štirinajstih zaprtih bank v Cook okraju bodo imeli sv. Miklavža. ker je državni nadzornik bank Oscar Nelson podpisal odredbo. da naj banke izročijo pet milijonov dolarjev, da se ta znesek še pred Božičem izplača vlagateljem. NOVI NADŠKOF V OUEBECKU V A T1K AN8KO M ESTO, 16. dee>embra. - Šk of Jean Marie Rodrigue Villeneuve iz Gravel-bourg, Saskatchewan, jc bil imenovan za nadškofa v Quebecu. Skoro gotovo ga bo pri prihodnjem konzistoriju papež Pij XI. imenoval za kardinala kot naslednika umrlega kanadskega kardinala Rouleau. Santa Biondo, operna pevka je izginila. —Hotela se je usmrtiti. —Je zopet doma. Santa Bionda, sopranistinja pri Metropolitan Opera Co. je spre. jela v svojem stanovanju v hotelu Plaza v New Yorku časnikarske poročevalce in jim je nekoliko pojasnila, zakaj je prešnji t*1-den nenadoma izginila in je pi>-stila nekaj pisem, iz katerih je. bilo razvidno, da si hoče vzeti življenje. Pravi, da je bila tedaj zaradi denarnih razmer vsa zmedena in je bila popolnoma odločena, da se usmrti, pozneje pa se je premislila in mesto da bi skočila v vodo, kot je nameravala, je šla v Boston, da pride v dotiko z možem, kateremu je zaupala $75,000, da jih investira. Po enem dnevu bivanja v Bostonu se je vrnila in ostala nekaj dni v bLižini New Yorka in se je zelo čudila, kako bo listi pisali o njej. V ponde-ljek pa je po telefonu poklicala svojega odvetnika Alfreda Burroughs. Miss Biondo je rekla, da hoče popraviti vest v nekem listu, da je napisala v enem pismu : "Živela sem življenje laži". Rekla je, da tega ni zapisala, pač pa: "Življenje je laž". Zdaj pa je mnenja, da je življenje zelo lepo in da hoče nadaljevati svojo operno ka-rijero. božne družbe bodo vernim ljudem s posebno vnemo dokazovali njih bab je verstvo. Posebno se bo društvo pobrigalo, da pridobi kar največ žensk, ker ženske so najboljše agitato-rice. V najbolj oddaljene vasi bo društvo poslalo dvajset svojih govornikov, ki bodo potovali od vasi do vasi. Tekom božičnih praznikov bodo razdelili velikansko število spi sov, plakatov, knjig in tudi časopisi bodo skušal dokazovati narodu nesmisel vere. Po radiju bodo nekateri govorniki širili svoje ideje v Času, ko bodo verniki molili v cerkvah. BREZPOSELNOST _V NEWARKU NEWARK, X. J., 1«. decembra. — Xadz^rnik za revežp mesta Newark, Owen Malady, je naznanil, ko je pregledal 24.218 prijav brezposelnih, da je nezapo« selnost v posameznih poklicih sle* deča: 6 natakarjev, eden šolski ravnatelj, trije zdravniki, šest ljudskih ' učiteljev, trije vrtnarji, štirinajst razvažalcev ledu in dvajset krošnjarjev. Za vse te bo težko dobiti delo, medtem ko je lažje dobiti delo za ljudi, ki nimajo posebnega poklica. i VELIK POŽAR V SIAMU ] BANKOK, Siam, 15. decembra« Največji požar, kar ga ljudje pomnijo, je upepelil 500 hiš, med njimi Kanaonsko banko v ki ta ji skem desln mesta. Dva tisoč ljudi je brez strehe^ 0 111RABODI NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 17, 1931 THR LARGEST SLOVENE DAILY in U. 9. A. Owned and PobHahsd by ■LUVEN1C PUBLISHING COMFANI (A Corporation) L. BOMdft, Trem*. ST. of Ittb of Um corporation and addresses of above officers: Bnwth of Manhattan, New Fork City. S. I. -QLA8 NABODA" (▼•lea ef the Pea»le) Issued Every Daj Except Bnndaya mad Holidays Marian Pf elf er (poroče va lee "Ju t ra'\>: ROJSTNI DAN NARODNEGA KRALJA ALEKSANDRA! celo leto »eU» Uit In Kanado______$6.00 Mm. pol leta-----$3.00 ta četrt leta_____________Ji .50 Ameriko .Za New York ta celo leto $7.00 Za pol leta .....................—~.-.$3.50 Za lnosemstvo xa celo leto---.$7 00 Za pol leta__________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on agreement. -Ola* Naroda • iahaja vsaJfl dan fanrawnH nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na] se bla-fOToU pošiljati po Money Order. Pri spremembi traja naročnikov, mdmo. da m nam tudi prejlnje blvaliKe naznani, da hitreje najde* ' mo naslovnika. "OLAI NARODA". tlf W. ISth Street. Nem York. N Telephone: CHelsea 3—3878 SOVRAŽNIK TUJCEV Program tega koncerta, mislim, tla bo še posebej objavljen. Poleg okusne večerje je društvo preskrbelo tudi za žejne dobro kapljico, ki bo tudi poceni. Tudi lotos bo Santa Claus delil čila |>olovico vsote, katero vam sedaj pošiljam. Kot čitarn. Peter ni bil št* nikdar iz newyorske- države na po-čitnicah. Kaj če bi prišel enkrat sam za izprememboTukaj bo našim malim članom(cam) svoja | imel res počitnice, ker mu ne bo darila, tako da bo za vse lepo preskrbljeno. za stare, za mlade in za otroke. Ker se vrši naša slavnost na sobotni večer, uljudno vabimo vse naše znance in prijatelje v Pitts-burglm in okolici, da se nam pridružijo. da bomo v večjem krogu imeli vsaj malo veselja in dobre volje. Naj omenim, da nam bo tudi Peter Zgaga dobro došel, ker kranjskih klobas ter orehovih potic in dobre kaplje bo v izobi-Ijn. . Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Združenih držav in želim vesele praznike ter veselo novo leto 1032, da bi bilo bolj srečna kot pa to. ki ga se-daj končujemo. CJlas 'Naroda želim veliko naročnikov. Louis Kompare, Sr. Politično prerojena jugoslo- • nega življenja, ki s<> ovirali drža-vanska država praznuje danes"vo napredka. Ivo je preživljala rojstni dan svojega vladarja. S jugoslovanska • država najkritič hvaležnostjo se ga danes spomi-uja jugoslovanski narod. Kralj Aleksander, zvest ideji Mobode in odličen borec svojega velikega očeta je odličen suveren, moder državnik in pravi narodni kralj svojega dragega j neprijateljem jugoslovanske dr-naroda. Po dolgih političnih bor- J zave. da je jugoslovanska država bali začrtal je svojem narodu no-J nedeljiva celota. S tem je krenila va pota notranje politike — pulta popolne notranje konsolidaci-J ,ie in narodne sloge. 1 Zgodovinski akt (I. januarja leta. ki je ustvaril jugoslo- Dclavski tajnik William X. Doak je načelnik priseljeniškega urada in kot tak si je najbrž zadal nalogo, skrbeti zato, da bo'J>rišl6 čimiuaijj inuzenn ev v našo deželo, ki bi se tukaj naselili ter z nami vred delili žalost in veselje. V vseh deželah hodita kulturni napredek in svobodna , misel roko v roki, in tudi sel jen je iz dežele v deželo je nekak izraz svobode. Kjerkoli so se v prejšnjih letih v Evropi zavzeli za svobodno priseljevanje, so vedno navajali Združene države za vzgled. Tudi tukaj je še pred leti veljalo pravilo, da se sme sleherni priseliti ter da je prepoved priselitve le v izjemnih slučajih upravičena. Ti izjemni slučaji so pa postajali sčasoma vedno pogostejši, in baš sedaj imamo v tem pogledu ostro priseljeniško postavo, doeim sedanja uporaba postave priselje-Ijevanje še bolj otežkoea. Prej so tvorili izjemo tisti doseljeiiei, ki so bili zavrnjeni, zdaj je pa izjema tisti, ki je pripušeen. To je jasno razvidno iz letnega poročila delavskega tajnika in iz statistik, ki so v poročilu vsebovane. Ako se na temelju zgodovine Združenih držav presoja, kaj je ameriško in kaj ni ameriško, je to ozkosreno stališče povsem neameriško. Doslej je splošno veljalo mnenje, da v Ameriki vladajo postave, ne pa osebe, doeim smatra delavski tajnik Doak za neameriško, ee se kdo pri sodišču pritoži proti odlokom priseljeniških uradnikov. Pritožuje se. ker Se ljudje revolucijonarnega misije nja, ki so prišli som, ne dajo tako zlepa izgnati ter -da so se pojavile tukaj ''neameriške družbe ameriških državljanov", ki se zavzemajo za take ljudi ter skušajo potom' J^da. rad berem dopise iz vseh i .. i j -v Združenih držav, pa nikjer ni sodisca dognati, ee je povelje za deportaeijo upravieeno nobene pohvalp ^ ^ J.n za služka. Dežela, ki jo imenujemo najbogatejša dežela na svetu, je sedaj postala, bi rekel, skoro čez noč dežela lačnih revnih delavcev, ki bi radi delali za vsakdanji kruh. pa jih na milijone danes strada in ne kaže nič na bolje, kajti če kaka družba dobi kako m a To naročilo, ne rabijo delavcev. To na rede danes v 20 stoletju vsi* stroji. Znanost napreduje. aLi pri tem naj se vprašamo, za nejše ure. je znal,kralj Aleksander vedno upoštevajoč želje svo jega naroda, odbili vsak poizkus razdiralne politike. Pri zadnjih volitvah je nasto-jal narod in dal razumeti vsem jugoslovanska ideja na nova pola politike, kralj Aleksander pa si je postavi med narodom najlepši spomenik. Kralju Aleksandru, ki je imel vanski državi boljših časov iti vedno pred očmi samo napredek vzbudil pozornost celokupnega svoje države in katerega zasluge sveta, je eden njegovih najbolj- so neveiiljive. žele Jugoslovani šili činov. S tem so bili odstra- da ga ohrani IJog zdravega in či-njeni vsi nezdravi pojavi politic-j lega. Dopisu Pittsburgh, Pa. Ko 24-letni naročnik lilas Na- Chicago, 111. Društvo "Zvezda", št. 170 J. S. K. Jednote je imelo zadnji teden prvi smrtni slučaj. Smrt je pretrgala niti življenja eni izmed naših mladih članic, Mary Uežek. ki je bila stara samo 17 let Pod legla je na srčni hibi. Dalj časa je bila članica Mladinskega oddelka. Ko je pa dopolnila 10 let, je bila sprejeta v aktivni oddelek. Zapušča mater, očima, dve sestri in enega brata. Vsem izražam v imenu društva globoko so-žalje! Pogreb pokojne sosestre se je vršil v četrtek, 10. decembra. Vodil ga j«* slovenski pogrebnik. naš sobrat Louis J. Zefrau, član društva "Mini Stars". Xo, 211. J. S. K. J. Sobrat Zefran je še mlad fant, vendar razume svoj posel, vsled tega ima zadnji čas v oskrbi skoro vse slovenske pogrebe. Kako priljubljena je bila naša pokojna sosestra. je pokazal veličasten pogreb in pa mnogoštevilni krasni venci. Tu naj omenim. da je več kot tri četrtine vseh vencev izdelal slovenski cvetličar, naš sobrat John Gottlieb, član društva "Zvon", št. 70, J. S. Iv. J. — Brat Gottlieb ima cvetličarno še le sedem mesecev, vendar je že pokazal, da je v temu delu pravi mojster, takorekoč "A 'Real Florist". Ivonečno naj še omenim, da je društvo "Zvezda" kot v zodnji pozdrav sosestri darovalo venec, k zadnjemu počitku jo je pa spremilo šest pogrebnic in več treba pisati o ženskih krilih. Po kopnem nosi ženski spol večinoma hlače, v kopališčih (tukaj so tri precej velika kopališča) je pa seveda drugače. Tam, kjer je bilo najbolj potrebn-o. skoro nlač ni, Peter je večkrat tožil, da postane shuša okolu meseca junija. On je zelo čuden človek. Čeprav je do ust v vodi. nima nič za piti. Kar sem naj pride, tukaj se namreč ljudje j>ečajo z vino- in sadjerejo, pa tudi kokošjerejcev je precej. Kar Matijo Pogorelea ali pa Trebovea vprašaj, kje je Valley of the Moon. Ona dva. dobre vesta in naj kar s teboj prideta. Omenim naj tudi zabavo, ki jo je priredila Mrs. Dajčinan iz San Franeisca svojemu možu na njihovem tukajšnjem domu. S sodelovanjem Mrs. Škof in Mrs. Rauh ter dveh pečlarjev mu je priredila resničen surprise party za njegov rojstni dan. Zabave, jedi in pijače je bilo v izobilju, do-čim sta dva godca skrbela za srbeče noge. Matt Dajčman. želimo. da bi učakal še dosti rojstnih dni. Tudi smrtna kosa nam ne prizanaša. Pred par tedni je umrl družini Dekleva sedem in pol let-ui sinček. V San Francisco je umrl Louis Tomae. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Ko to končujem, je prišel br-zojav iz Diainondville, \Vvo.. da je tam preminula Ana Šabec. žena znanega rojaka Pavla Šabec. Pokojnikom blag spomin, prizadetem pa sožalje. Vsem znancem in prijateljem voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto! K. 1'dovč..privj Pensar. ali ne. On hoče tukaj tisto uveljaviti, ker je bilo uveljavljeno in nad čemur se je Amerika vedno zgražala, namreč, da so bili nesomišljeniki 44administrativnim potom" obsojeni in deportirani. Doslej je veljalo pravilo, da se političnega z ločine a ne sme deportiraii, ee nima na vesti umora. Sčasoma so bili podvrženi deportaeiji tudi taki ljudje radikalnih nazorov, ki bi utegnili izvršiti kak zločin, dočim sedaj de-portirajo skoro vsakega, ki ga obnačijo Doakovi ljudje z« liberalca. ŽENSKA RADOVEDNOST K papežu Gregorju IX. je prišla - ko se prepričam o tem, vam dovo-nekoč dcputacija redovnic rimske-, lim spevedovati vernike. ga samostana in ga prosila, naj in zopet zapro. Radovedne sestre, kje sp kadj aIi v kaki siromafali so ji seveda pritrdile in tako Je hi&i ali w tovarn Po pravici po. bila useda zapečatena. i vem. da i,- bih. to mesto nekdaj višek, ko so skrinjico odprle. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko so zletele iz skrinjice tri ptički in odletele skozi odprto Okno. Se tistega dne je pcslal papež svojega tajnika pogledat, ali so redovnice premagale lzkušnjavo. Vse skesane so priznale, da bi niti redovnice ne mogle spovedovati in hodi v Pittsburgh, ker s tem bi še povečal armado brezposelnih. Zgodovina nas uči. tla je Bog ka/.-l lioval naše prve stariše še v raju, ko sta imela vsega v izobilju, sedaj pa kaznuje .vse uboge narode po svetu radi gotovih eleiuen-_______tov. ki hočejo drug drugemu ško- koga: Za bogatina, ne pa za re- ' . . J T, i-i^K •»- i * • i i ii 1 dovatj. m na .stroske ubogega tr- veza. Doba 2,» let je dolga, odkar j . ^ c sem v tej deželi, ali nisem še vi- pma zlvotl- del toliko gorja kot pa danes. Zi-| Xa društvenem polju še nekaj ma j«- pred durmi, ubogi družin- j životarimo, bolj pa nazadujemo ski oče ima kopico otrok, dela pa •kot napredujemo. To je tisto, ker nima. S čim naj jih preživi i Kje! ni dela- ni denarja, da bi člani obleko, gorkoto. i ret,nu plaeevali svoje asesmeute. ! Vidim in berem o slučajih, koliko je naših ljudi, ki so bili dolgo vrsto let dobri člani(ee), danes so izgubili tisto, česar so se najbolj nadali za slučaj v bolezni in smrti. In ako pojde še tako naprej. sčasoma propademo vsi skupaj. V Monteflore Hospital se nahaja predsednik društva sv. Štefana. št. 26*.T. S. K. -T. Mr. Josip Sneller. ki s»i j«* pri delu ponesrečil. Želimo mu skorajšnjega o-krevanja. da pride zopet v našo sredino, ker je jako agileu za društvo in .Tednoto. Ker sem ravno pri društvih in Jed not ah. naj omenim, da bo letos naše društvo sv. Štefana, št. 36 J. 8. K. J. praznovalo svojo 30-letnieo in sicer na Štefana dan zvečer v Slovenskem Domu na 57. «*e>ti. Društvo b<» napravilo lep banket s plesom. Kadi slabih delavskih razmer bo vse proti jako ma li vstopnini. 50c za osebo. V to je vračunan tudi dober prigrizek. Mary Kovačie. predsednica dr. Zvezda, št v. 170. Radovednost redovnic je dosegla1 polno saj in dimu. ali danes jt- le- po čisto kot na deželi. Velike tovarne. ki so rabile več stotin delavcev. največ počivajo. Velike industrije so preselili v druge kraje, veliko so jih tudi porušili. (> nekatere š«* delajo, delajo samo pa 2 do -i dni na teden. Izjema je le kako malo podjetje j za kako popravilo, in še teh je več pMCle 'pajMfta, na'Jim oprosti, I kot preveč. Res. da si mestni o da so se potegovale za to.___^ I čet-je belijo glave glede armade E1 Verano, Cal. Ker mi je poteka naročnina za Glas (Naroda, vam pošljem sest dolarjev za celoletno naročnino, petdeset centov pa za Slovensko-Aincrikanski Koledar. Glas Xaro da je res zelo zanimiv slovenski list. posebno me pa zanima Peter Zgaga. Prav rada bi mu privoš NAJVEČJA LAKOTNA KATASTROFA V ZGODOVINI Sir Johna Hopea Simpso^na. ki je bil imenovan za komisarja pomožne akcije, za gladujoče po poplavah na Kitajskem, čaka težka naloga. Živila, ki jih je učinila zadnja po voden j, so bila tako o-bilna. da bi bila zadostovala za enoletno prehrano ls milijonov ljudi. Zdaj so vode sicer upadle, zato pa je solnce storilo svoje. V poplavljenem ozemlju se je zemlja posušila v kepe. ki so trde kakor kamen. Grude so tako trde, da jih je nemogoče razbiti in prekopati opustošene kraj«'. Kitajska vlada je dala Simp-sonu na razpolago letalo, da obišče ponesrečene kraje. Na Rumeni reki čaka na sto tisoče ton ameriške pšenice, toda velikanske so ovire, ki jih velja premagati, preden se more pšenica razdeliti med gladujoče prebivalstvo. Samo v Sangliaju je nad tiO.OOO beguncev. Sir Simpson pravi, da bo največja stiska pritisnila šele v januarju, ko bo lakota dosegla vrhunec. Takrat bo treba skrbeti za 10 milijoinov gladnih in šolo tedaj s« bo poka zalo. ali takšna pomožna akcija kaj zaleže. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE _____ t. "GLAS NARODA" ne čiu urno 'Vifo članstvo, pač pa ni Slovenci v nil okolici. j——j—-jn——________— _ _ | t . t CENE ZA OGLASE SO ZHERNE Poslanica Bogu. Če bi mi kdo rekel, naj povem zgodbo, ki se konča z viškom ei-nizma. nesramnosti iu žaljenja, bi mu toU* povedal : V našem kraju je živel uiožak. kateremu so rekli Žebck; kako se je pisal, pa ne veni. Tako originalnega človeka nisem srečal nikdar pozneje v življenju. Govoril je malo. toda kadar rekel katero, je bila taka. da ni bila za nikamor. Če si ga ogovoril, ti je dal tak odgovor, da sprva nisi vedel, pri čeiu si. Sele čez par ur. včasi tudi šele po preteku par dni se ti je posve tilo v glavi, da ti je povedal tako gorostasnost, da bi te noben sodnik ne obsodil, če bi šel in Zebka pretepel. Neizmerna zloba, pomešana hudomušnostjo in nesramnostjo je bila v vseh njegovih besedah. Jaz sem ga poznal že kot starega možaka, toda rekli so, tla je bil v mladi hletih čeden fant in da je zapeljeval dekleta kar od kraja. Ž njim se je spečala tudi lepa hčerka revnega rudarja, in odkar nit? je povedala, da bo mati, ni več spregovoril ž njo in je ni pogledal. Življenje pod zemljo je nekatere tamošnje ljudi precej otopelo ter marsikaj lepega zasenčilo v njihovih dušah. Kar je jama pustila, je pa pozneje geruš pobral. Ubogo dekle je moralo dosti prestati. Ne za stran svojega moralnega padca, pač po zaradi gospodarskih razmer. — Se sami sebe ne moremo preživljati. — sta godrnjala oče in mati — kam bomo s pan k rt oni Hodila je, toda očeta Zebka ni bilo ne pri rojstvu, ne pri krstu. Otročička so krstili na ime sv. Jožefa, najbrž v nad i. da bi mu mogočni svetnik preskrbel kakega dobrega reduika. Mati je bila lepa. tode slabotna. ker je od svojega petega do dvajsetega leta sedela sključena pri "povštru" in keklala. dočim so očetu hudi elementi kot so žveplo, živo srebro in 'geruž. črpali moč. Ni čuda. če je bil otroeiček slaboten in se ga je liog po treh mesecih usniilii ter pozval nedolžno dušico k se^ji. V našem kraju imajo čudno navado, kadar leži na mrtvaškem odru otrok. Vsa soseska se zbere, in šal ni konca ne kraja. Moški bijejo "rilitarja". ženske se smejejo, in zadnji soldi gredo za beraško korajžo — za geruž. Tako je bilo tudi tisto noč. Vise je bilo veselo in razigrano. le mlada mati je sedelo nema v kotil. Rdeče oči je imela, iokati pa ni mogla več. kajti v mesecih nosečnosti in otrokove bolezni .jo že vse solze izjokala. Kot običjjno je zazvonil onej^a jutra veliki zvon v zvoniku sv. Barbare ter budil iz spanja tiste, ki so morali na dopoldanski šiht. Zvonilo je ob treh. ■Nekaj moških je vstalo in se težavo odpravilo, pa so se v veži naglo obrnili, kajti vstopil je bil Žebek, vrnivši se z nočuega šihta. Vse je onemelo od presenečenja. nihče ni nobene zinil, pa tudi Žebek je molčal. Vsi so debelo zijali manj. le v očeh uboge mlade matere se je za iskrilo veselje, češ, saj še ni tako brez srca. In Žebek je pok ropi I. pokleknil in molil. Že vsaj delal se je ko da moli. Nato je vstal, stopil k mrličku in ga pokrižal. Dolgo, dolgo mu je gledal v ze-lenkasto-voščen obrazek. Prizor je bil tako pretresljiv, da so začele nekatere Ženske ih-teti. Zatem se je sklonil k njemu in rekel polti lin. vendar tako naglas. da so ga vsi v sobi i*azločno slišali: — Pepček. le povej Bogcu v nebesih, da ata ne bo nikoli mame vzel. Obrnil se je ter je naglih ko-1 rakov odšel. _____ __!_ _ _ " O L A S NARODA HEW YORK. THUEflPAY, DECEMBER 17, 1931 THE LARGEST BLOYKNB DAILY b V. I. i LEG AR Iz zbirke "med padarji in zdravniki' Vseh osem let ljudske š-le so me: in duha vladajočih razredov. Pa, so ti, meni pa ne gre, — sem se opra-pisali v zlato knjigo. Lepa so bila j izbrali poleg dveii drugih tudi me-! vičeval. ta leta. ko sem srkal kakor suha I ne in dot>ovedali očetu, da je škoda gcba vase učene nauke. Pa so žal hitra, prehitro minila. Malo- je bilo zemlje in tenek je Ml kos kruha pri domači bajti, zato sem se pričel o-zirati za kruhom. Slikal sem da iiiejo pri "barabi" < tako smo imenovali skupino delavcev pri regulaciji Savinje) "vaserpinča", da bi jim nosil pitno vedo v b rente Iz vseh delov doline so se natelpli .na dele kmečki fantje, ki so se skregali z očeti, gruntarji, ki so pognali po grlu svoja posestva in razni brezdomni desetniki. Živeli so večinoma od kruha in bara bovškega refo-ška, zmesi rdečih pokalic in špirita. Samotarski Ciril tam nekje izped Kamnika je kuhal krompir, v katerega je vtaknil za zabelo lojevo svečo. Redko so si kuhali žgance. Ker nisc imeli svinjske za-be!e so Jih začinjaii z "bikovim mlekom", kakor so po svoje krstili žgankovk:, ki so jo pred mešanjem cdcedili z žgance v. V to pisano družbo svobodnih ljudi me je vlek- rinega naročila o hrani in sem še vprašal: — Prosim, gospod -doktor, kaj pa smem jesti. Z usmevom na zabuhlem licu me je pogledal: — Kar ti bodo dali; velike izbire pa tako nimaš. Tri dni sem jemal grenka zdravila in sem moral celo trikrat na dan po sili jesti, da se mogel jemati zdravila pred jedjo, kakor je bilo ukazano. Bolezen pa je »šla vedno na hujše. V vsem telesu se je 1 leno pretakal .svinec, ki se ga je šesti dan toliko nabralo, da me je* prisilil, da sem ostal v posteji. — Kar lezi! Ko se spočiješ in zame, oziroma za mojo glavo, da bi j prespiš, boš pa povedal, kako se ti je godilo med tujimi ljudmi, — me je pogladila po glavi. Hitro je pregrnila posteljo s svežimi prtiči. Nepopisen je vonj v Sa vin j i opranih in na soncu posušenih prtičev. Zato se mi ni prav nič čudno zdelo, ko je zgrabil v zagrebški študentski kasarni tovariš Tine moj prtič, ki sem ga pravkar prinesel od doma, si ga nesel pod cstala na vaškem zelniku. Starši so se bali, da bi njihov poslednji p:tomec ne propadel v mla-kužah mestnega življenja, zato so me dali v zavod kraj mesta. Kdo bi jim zameril, če so mi štorih prav slabo uslugo. Pač niso p-znali dogodkov, ki so se vršili za lepimi stenami vsakega internata, ki so bili vsi neke visoke šole 2a pskvar- jenje mladine. V mejem zavodu so1 nos in vzdlhnil: — Pol doline je v gojili najbolj žlahtno cvetko —'njem! hinavšžinc. Čim bolj pokvarjen je bil gojenec, tem lepše je sklenil k molitvi reke in lepše je zavil oči proti nebu. Gospodje vzgojitelji so pa hrdili med nami božajoč svoje ovčice z nebeško blaženim usmevom na debelušnih licih. Gospod jim bo odpustil saj niso vedeli, da 112 poznajo svojih gojencev. Da nisem sam utonil v tem tihem močvirju, se imam zahvaliti edino le-garju. Bilo je zadnji teden šolskega leta, ko je vsak dan kdo obelel v zavedu in legel. Zdravnika niso za Io. Pa me Je pomeril Rek Grenka, kij ~r s. bodi kUcaU ker SQ imeU no_ je bil pri barabi 7a vivčka od pet do glave: — Kaj i £S boš štulilc revse med nas. Še prazna brenta bi te metala. Sicer I pa imamo že drugega "vaserpin-ča". Kr;mpir pojdi okopavat! Slino hudo mi je bilo pri srcu, ko rem čul iz njegovih ust takšno u-ničuječo sodbo. Vendar sem se ravnal po Rokovem nasvetu in sem hodil vs? leto na dnino k, bogatemu vaščanu, ki mi je plačeval od zore do mraka po 15 kraljcarjev dnine in hrano. Za male južino < malico; smo doJtwli poleg zagvozdej kjer je plela: Eoržnega kruha še vedno po dva! —Tak si vendar prišel. Upa-k:zarca izabele. Dolg je dan s son-J den si in g:tovo tudi lačen. Kave kega človeka, ki so ga klicali za g'-tspoda apotekarja in je nadomeščal zdravnika in kibiciral vzgojiteljem pri večernem taroku. — Edin njegov instrument je bil termometer in edino zdravilo aspi-rin. Ko sem se odpravil na počitnice — g:jcnci ljudske šole še niso imeli počitnic — je bledlo v skupm spalnici že dvajset tovarišev v stalni vročici. Vse leto nisem bil doma, zato je mati takoj vrtala z vrtne grede. čni pripeki. Na roke in noge lega j ti bom skuhala. trudnost. Delo priganja samo. Ker j Največja polastica je bila pri kmetu ni mogoče naročiti lepega1 nas kava. Kaj mi je hotelo druge vremena, kadar ga potrebuje zem-! ga dati, za veselo svidenje zlato Ua. Ji pomaga kmet z mamilom materino srce! Dišati bi morala alkohola, da pozabijo zbiti udje na ' skodelica kave z belim klobukcm utrujenost. Tak je zatecji kmetske' smetane, ki sem ga tako pogrešal grude. Morda je res škodljiv kakor' dolgo leto. Pa mi ni dišala. — učijr suhači. toda nelzprosnejii je Dvakrat, trikrat sem pomočil žlico kakor zdravje in sama smrt. ! v sk:delico, potem pa sem jo odri- ' nil. Ko je šlo to prvo moje službeno leto na jesen, so na mah zagrenili ljudje moje življenje na drug tir. Domača svetna In duhovska gosposka sta se oTiraii, koga bi poslali v latinske šole, da bi osvežil kri I — Kaj ni dobra? Svežo sem sku-i hala. čeprav je bilo še dovolj od zjutraj, — je zaskrbela mati. — Ves Km »bit in neizrečeno truden. Vem, da mora kava diša- V t epi omotici sem presanjaril noč. Zjutraj so bili udje pa se težji kakor zvečer. Klaverno sem se vlačil dva dni okrog in polegal po sencah, ko mi je mati, čije pazno oko je s skrbjo pogledovalo za menoj, položila roka na ramo: — Bolan si. Anzek! K zdravniku stopi in mu povej, kako je s teboj. V časi se od Kraja kaj zamudi, česar ni mog: če nikoli več popraviti! — in mi je potisnila v roko srebrno krono. Kdo ve, kje jo je prištcdila... Poveznil sem si klebuk na glavo in se vlekel na cesto. — Pa, kaj bi smel jesti, vprašaj! — je še skrbela za menoj. Mnogo je imela mati bolezni v hiši in je vedela to česar še danes ne ve marsikateri zdravnik, da je namreč di-jeta važen, če ne glaven činitelj pri zdravljenju. Mal in plah sem potrkal na zdravnikova vrata. Odznotraj se je •cdzvai osoren glas: — Noter! — Se bolj plah sem odprl vrata in obstal ponižno poleg njih. Zdravnik je sedel za mizo in si je polnil cigarete. Napol je privzdignil oči cd dela: — Kaj bos pa ti povedal? Potožil sem mu kako sem ves za nič; da me boli glava in da so reke in noge kaker iz svinca. Ko sem dokončal povest svoje bolezni, je vstal in segel ne da bi se me le dotaknil, malomarno na palico po malo stekleničico v katero mi je nalii črne tekočine: — Trikrat na dan boš jemal p; 15 kapljic na vodi pred Jedjo. Stopil sem proti mizi in vzel zdravile: — Koliko sem pa dolžan? — Kakor po navadi — eno krono, — in je spustil materino krono v žep, da je z žvenketom padla med tovarišice. Pred vrati sem se spomnil mate- — Ali vidite mama, kako lepe rože cvetijo na moji roki? — sem rekel materi, ko mi je prinesla juho. — Saj ni rož nikjer.... — se je! prestrašila mati. — Kako, da jih ni? Saj jih vendar vidim! — sem se razhudil. — Saj so res, le moje stare oči niso videle. — me je mirila mati. kakor mi je pozneje pripovedovala. — Blede! — jo je udarila misel. .. Poklicali so sosednjega zdravnika, starega prijatelja bolnikov. — Tifus ima fant! — je odločil po daljši preiskavi. — če bi kaj trdega zavžil, bo pa njem. Le čaja mu dajte za žejo. Ko sem ležal šestnajst dni v de-liriju med življenjem in smrtjo, je prišlo naposled tudi na občino pisanje od mestnega magistrata, kaj je z menoj. Časniki so pa poročali/ da je umrlo v internatu pet gojencev za legarjem. Tisti dan, ko sem zjutraj zapustil zavod, ga je zdravniška komisija kontumacirala. Padarju sem ušel, a tudi zdravniku se ni posrečilo ugonobiti mojega življenja. Odpustil sem mu 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Cena 50c njegov greh. Srebrne materine krone mi je pa še danes žal, ki jo jc vzel zdravnik po nepridnem za 20 gramov tinkture amare.... Janko Kač. KAJ SE GODI V T1ENTS1NU? kitajskih drživjanov. italijansko poveljstvo. to sili strogo- IZ CESA JE NASE TELO? "J: FT 216 West 18th Street (Nadaijevan/et) ' SPISI ZA MLAbfNO "Glas Naroda" # New York, N. Y. Bil je zelo važen korak naprej v spoznanju življenja, ko je znanost ugotovila, da je vse živo sestavljeno iz taistih snevi, ki tvorijo tudi mrtvo naravo, iz njenih 92 kemičnih prvin. Živa substanca daje med temi posebno prednost nekaterim posameznim in sem spada zlasti ogljik. Od te prvine poznamo že danes kakšnih 200,000 spejin, ki so pa le majhen del vseh množnih ogljikovih spejin. Od vseh drugih prvin so odkrili doslej komaj kakšnih 25,000 spojin njah že iz bodečih žic. V zadnjem ča^u se it- posebno utrdila japonska j Bivš0 nemške koncesijo s t razi j o koncesija. A ne le vciaki. cbcroženi j družno kitajska p:licija in 15. ame- so tudi vsi japonski državljani, sp:-j nški polk. Tramvajski promet sa sobni za vojaško službo. Meje pro- tukaj že pred časom ustavili, teleti kitajskemu delu mesta so za- fGn deluje nepravilno in zdaj gro- pazi na to, kaj delajo Kitajci. V nobsno koncesijo pa ni mo-S.je priti brez posebnega dovoljenja. Ko zatone scnce. umrejo vse zve-e z vnanjim s%'etom. mrežene z bodečimi žicami, z ba- Ostala. "suha" substanca našega! rikadami, vrečami peska in drugim telesa, ki je telo vsebuje kakšnih 25rc. sestoii pretežno iz beljakovin, dalje iz ogijik:vih hidratov (sladkorja. skreba itd.), maščob in raznih soli. Oljikove hidrate dovajamo telesu zlasti z rastlinsko hrano in ; jih tele pretvarja v druge snovi, kakor _ . .... . , ___.. t deloma uh pa nakopicuje Poleg cgl]ika. brez katerega bi J maščobe kot nekakšno živilsko re- bilo življenje v nam znanih oblikah nemogoče, se odlikujejo zlasti še kisik, dušik in vodik. Kisik je neobhodno potreben za proces sežiganja. V naiem telesu se vrši neko trajno, tako zvano "temno sežiganje" brez plamenov in ognja, ki ga spoznamo jasno po nastajanju telesne toplote. Kisik dobavlja tčrej vso toploto in energijo, ki ju potrebuje organizem za vzdrževanje življenjskih prcesov. (OAN». snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega o'roka ...........................30 PESMI in POEZIJE Akropotis in Piramide ......................80 broširano .......................................80 Azazef, trdo vez.................................L— Balade In romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob. trda vez ..............40 Kraguljtki (Vtva> .........*....................65 trdo vezauo ...................................80 Moje obzorje. (Gaugti ....................1.25 Nards (GrudenV. brps......................30 Primorske pesmi, (Grudeu), vez.....J&Š SI nt ne (Albreht;, bro*......................30 Poborske poti (Glaser), broS............36 Oton Zu|«anf-ič: Sto ugank..........................................50 Vijaliea. Pesni i za mladost .............60 Zvoniki. Zbirka iiesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog. pravljice, trda vez Slovenska narodna lirika ....... ...........60 ............50 6. iv. Milu 4. dejanja ...........60 niu, MHje Iger: P*d zemljo. Sv. PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (PaTčlO. Slovenska korafnira: 10 zvezkov. V«ik zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................$.56 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE'PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album hIov. narodnih pesmi tPfeinrree) ..................................JO ftest narodnih pesmi (Prelovec) JMIj MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamiči : t. zvezek .......................................75 11. zvezek .................................7.5 Pomladanski odmevi. II, zv........45 Ameriška slovrttslta lira(Holmar> 1— Orlovske himne (Vodopivec> _______1.2J 10 moških in mešanih zborov — (Adamič t ....................................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glaslvena Matiea ...........40 Narodna nagrobnim (PavČiC-> ........^5 Gorski odmevi (Laharnar 2. zv......45 DVOGLASNO: Naw liimni.............................................50 DuSik je bistvena sestavina naše hrane in tako zvanih beljakovin iz katerih sestoji pretežno meso našega telesa. zervo". Med solmi sestavlja telo zlasti kuhinjska, pa tudi etero raznih glasov .........45 •Vaz bi rad rndečih rož, moKld zbor z bariton so lom in priredbo ca d v uspe v..................................„....29 V pepeinicni noči (Sattner). kau-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matica .............75 Dre pesmi (Prelovec), za moSki ahdr in bariton solo................20 Kupleti (finim). Ireni Mihec. — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj 1.— Kupleta Kuza Muca (Parma) ........4« PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Ptoanar!«*. uredil Hubad ....3-54 2. Koroške slovenske narodne 1 pesmi (RrjknršHč) 1. 2, in X «r. skupaj ..................................L— Nesreča ne počiva! Tudi »mri ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA STORILI ZA 8V0J0 OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste že tovarovani ta *lučaj bolezni, nezgode ali smrti f Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniška podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva Se lahko vstanovijo v Združenih državah s 8. Slani. Pristopnina prosta.— Ben*« najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton.Zbašnik, Ely, Minn. Vsakovrstne u POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA yy 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone.: CHELSEA 3378 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 17, 1931 THl LARGEST SLOVEN! DAILY la U. I. & Pomladni Sen 36 SOMAN IZ ŽIVLJENJA. flfBTOfBfiJBfefBfBfi j Za Glas Naroda priredil I. H« raraiaiaiaiaia^^ (Nadaljevanje.) — Gotovo; samo prej nisem hotel vpričo Stranskega s teboj o tem govoriti. .Mesnik je poznan Don Juan in brezvesten zalezo-valee žeirsk. kateremu ni niti zakon svet. Kavno tam, kjer misli jutri napraviti svojo zabavo, uganja največje nesramnosti. Sicer pa stanuje tam njegova ljubica, ki je pobegnila od svojega moža uradnika. — O. tako! To je pa res zanimivo. In to mi poveš šele danes? 0\'e oziraje se na njeno pripombo, nadaljuje: — Zato boi razumela, da spoštujem svojo ženo preveč, da bi Ž njo obiskal zabavo, kjer je žena v nevarnosti, da bi srečala ljubico gospodarja. — ln še nekaj: Nikdo ne ve, odkod prihaja gro-fovo bogatstvo. Tiho se eelo govori, da njegovi dohodki ne prihajajo iz poštenih virov — kratko, da živi od igranja. S človekom, ki ,'•«■ na takem glasu, ne morem občevati in nemogoče je za pošteno in ugledno ženo. da bi sprejemala poklone igralca in razuzdanca. — Toko, Uabrijela, zdaj veš in ne boš več mislila, da ti samo iz svoje hudomušnosti ne dovolhn tega veselja. Wolf je govoril mirno in celo prijazno, da bi ženo prepričal. Nato pa hoče oditi v svojo sobi*. — Za sedaj, lahko noč, Gabrijela. Kmalu pridem. -— Stoj mož. — pravi Gabrijela. — ali je pa to tudi vse res! — Ali dvomiš nad mojimi besedami? — vpraša Wolf. To vem iz zanesljivega vira. Major je celo včeraj naročil častnikom, da se naj kolikor mogoče ogibljejo Mešnika. Prav gotovo vsega še ne ve, kajti Mešuik je lisjak, ki ne pusti, da bi mu kdo gledal v njegove karte, — \e razumem te. Wolf. Kako moreš tako čoveka soditi! Ali ti kuj škodi, ako mi da čast, da sem pri njem povabljena? — Da! — Tedaj vendar-le ljubosumnost! Od k i mu je«! Tedaj ni lju-hoAUMnost .* Dobro vem. kako daleč smem iti; zaradi tega si ne delaj sivili (as. Mešiiik je priljuden in zabaven mož, pri katerem človeku ni dolg čas, — pripomni nekoliko zategnjeno. — Potem bi bilo mogoče boljše, da bi ga poročila. — (V bi danes prišlo to vprašanje do mene, bi natančno vedela. koga bi izbrala. Toda zakaj se razgrevati! Mojega dobrega mišljenja o grofu Meaniku mi s svojim sumničenjem ne moreš podreti. Vsi skupaj imate v življenju nekaj za seboj. Xa primer: kaj se je pred časom govorilo o Stranskem! Ali mogoče ne veš, da je dvoril mali koristki — ji je najel lepo stnovanje — — Stranski je bil nekdaj divjak, ta je res — toda vedno je hi kavalir. Kaj nepoštenega pa ni nikdar zagrešil. — In ti. prijatelj. — nadaljuje Gabrijela z nasmehom. — ali si popolnoma pozabil na ni dogn ga pogleda, tako da se Wolf ugrizne v ustnice. Gabrijela pa govori dalje: — Ne bodi tako neumen, prijatelj! Ne denarja ! Ali mora biti ljubezen vedno kupljena! Poglej sebe, moj dragi, in misli boljše o samem sebi. Mogoče te ženske tudi brez denarja poželijo. Vem, da jih je mnogo, ki poželjivo gledajo za teboj, katere si očaral s svojimi otožnimi očmi. llaronica Sedlakova te na primer obožuje. Četudi nisi več oni lepi Wolf kot nekdaj! Tudi modistinja ni imela slabega okusa! — Gabrijela, prepoveujem ti. da na tako surov način govoriš z menoj! Wolf se je moral premagovati, da se je obvladal. — Moj dragec, nikar ne bodi smešen! Gabrijela drži svoj robec na ustih, kakor bi hotela zadušiti »meh. Njena bujna postava je še vedno udobno ležala v naslonjaču. — Smešno je. d« se razburjaš zaradi takih brezpomembnih »tvori. — Kje pa vendar sedaj lopa Marija? ltrez dvoma si gotovo izvedel, kje se sedaj nahaja. Povej mi. — Nobene besede več! Tvojega nizkotnega obnašanja ne razumem več. • — Nizkotnega obnašanja! In zakaj, moj dragi? Ker te vprašam o tvoji nekdanji ljubici, ki je znala delati tako lepe klobuke! Povej rajši — brez skrbi. Saj ne moreš tajiti — nikar se ne trudi - celo mesto ve o tvojih romantičnih sestfSnkih na pokopališču z onim bitjem. He*, čudno pamet mora imeti človek, da si izbere tak prostor z« sestanek » svojo ljubico. — Dobro. Gabrijela. — pravi Wolf razgret od jeze in stopi korak bližje k njej in jo ostro pogleda. — Gabrijela pa se brezskrbno smeje in ziblje v naslanjaču ter opazuje dragocene prstane na svojih rokah. — Dobro, ker že vs»e tako natančno veš, ti hočem povedati resnici. Da. poznal sem Marijo Winterjevo in sem jo tudi ljubil nad vse. Toda ni bila moja ljubica v smislu, kakor domnevaš ti. Za kaj takega je bila "prečista in prenedolžna. — Ali misliš, da ti vrjamem. da si čutil do tega bitja samo pla-tonično ljubezen! Nikar ne misli, da sem tako neumna. — odvrne Gabrijela j«znn. Jezilo jo je. da je priznal ljubezen do druge.__ Poznam svet in vem, kakšni ste moški, ln tudi ti nisi nikaka, izjema. — Misli o meni še tako slabo, Gabrijela, vse to bo padlo na tebe. — odgovori mirno. — zaradi tega še tega angleško čistega hitja ne moreš razžaliti. kajti stoji visoko nad teboj, tako da _ Ni magel dalje. — Kot pošast skoči Gabrijela pokonci in se je tresla jezna in togotna. stoječ s prekrižanimi rokami na prsih met! vrati ter ga zaničljivo in jezno gleda. — C), upaš se celo v eni sapi mene omenjati ž njo, mene primerjati ž njo, — je sikala Gabrijela, — mene celo v njenem objemu zaničevati; o. kako te saovražim — — Brzdaj se. Gabrijela. — pravi mirno Wolf in jo trdo primt ra roko. — brzdaj se. kajti motiš se, v svojejn mišljenju. Ničesar »e vetu o Mariji Win ter je vi. Nato* moja beseda! Za mene je mr-Iv«! — P« vendar jo še ljubiš — - — Nikar je nisem mogla pozabiti, ti pa nisi nikdar mogla * , V««*'«" srcu izbrisati spomina na njo Mogoče j« bila moja krivda — vaeeno, — akont)j?ne 7. rameni, — zaradi te-a se ne bova prepirala. — Zakaj pa dekleta nisi poročil, ako ti je bila tako pri srcu? — vpraša Gabrijela pikro. — Oprosti mi odgovor na to vprašanje! — Dobro, potem bom pa jaz odgovorila! Vem vse! Kar ni imela denarja, zato si jo rajši pustil in vzel, da bi si napravil mehko posteljo, hčer bogatega bankirju Ulriha — ali ni tako! Njegov denar ti pe bil dobrodošel, medtem ko — — Nobene besede več, Gabrijela ! — pravi tako odločno in preteče. da je nehote utihnila. — Zdaj grem in ti pustim, da premisliš svoje obnašanje in besede — na ta način si žena ne more pridobiti ljubezni in. spoštovanja svojega moža! — Lahko noč! _ Prikloni se ji in odide. — To. to si upa meni zapovedovati — on. ki sem ga rešila sramote. — sika vsa divja, — o, to si bom zapomnila. In ona modistinja, ki stoji tako visoko nad menoj — V jezi raztrga dragocen robec, ki ga je do tedaj držala v svoji roki. — Kako ponosno se ob-naša — o, sovražim ga. (Dalje prihodnjič.) ROPARJI IN KOMUNISTI NA KITAJSKEM tali s svojimi nasilji. Misijonarji j strašne pogoje za ujetnike, da iz-* različnih pokrajin pišejo, da silijo Čim večjo odkupnino. — V zadnjem času se mnogo -o-1 njimi niti en daiv kajti roparji vori o povodnji, ki je nedavno in komunisti si ne delajo težke zadela Kitajsko. Pri tem pa ne vesti, če ne drže dane besede, smemo pozabiti roparjev in ko- Menda sam hudobni duh poma-munistov; ti namreč niso nič pre- ga banditom, ko si izmišljujejo stali ~ -----* -- **-' "* - morajo njih ovi kristjani mnogo trpeti od roparjev, zlasti še. ker jih celo redno vojaštvo ne brani pred njimi. Skoro nevrjetno se zdi. ]>a je vendar resnično, da vojaštvo in roparji mnogokje • stopijo v zvezo. Ljudstvo v tem slučaju ne more računati na pomoč prvih proti drugim, ampak se mora bati obojih. Pa tudi kadar se vojaki in roparji ne pobratijo med seboj, niso domačini nič na boljšem. Roparji in vojaki se bi-jejo med seboj, kar ne prinaša posebnih koristi prebivalstvu. Tako so se nekoč na otoku reke Ifenan udarili vojaki in roparji. Vojaki so se prenaglili in zato so bili premagani. l."> je bilo ubitih. 25 težko ranjenih. Roparji niso imeli nikakih iz0 dolarjev. da bi jo pustili pri miru; toda vkljttb temu niso varni preft CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane aamo $2. Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Orogm.no vsoto so roparji zalite vali od nekega misijona v provinci Hupeh. Z veliko težavo so misijonarji spravili skupaj določeno vsoto. Roparji so vzeli odkupnino. nato pa cinično dodali, tla s s tem odkupili ujetnike le v toliko. da jim ne bo treba umreti grozne smrti. Za rešitev ujetnikov pa so zahtevali še 30.000 do- Kadar i ibi kdo kupno pogodbo, pooblastila, zapriseženo izjavo ali katerikoli drugo listino Je naproien. da se obrne na mene. Imam dolgoletne tozadevne izkušnje in prakso, vsak se tahko s zaupanjem obrne na mene, osebno ali pismeno: Alois Skulj Slovenski Notar 72-23 6", t h PLACE. Tel. Evsrjreen 2—5540 CLENDALE. I__I., N. V. (Cretanje Parnikov — Shipping News — STARI ZAKLADI NA KRŠKEM POLJU 19 decembra: St, L,«juis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vulcania. "'rat 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 28. decembri: Aijuitania, Cherbourg 28. decembra: Kurwpa, Onerbotir^. Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg la rje v. V !Šian-Šui<-Ki, prov>inci Tien-jreč' da so ob vseh cestah Tsin. no zahtevali tatovi nevrjet- rimska gr°bi*ca in v njih KRŠKO, v decembru. Enolično, skoraj zapuščeno je Krško polje. Velika ravnina s prodnato podlago je na mestu- kjer se najznatneje razširi najmanj naseljena. Našim zgodovinarjem je dobro znana vas Drnovo, bivši rimski "Noviodunum", ki leži sredi tega polja. Dcčim se drugi kraji odlikujejo po slikovitosti, je okolica Drnovega zanimiva zaradi premnogih izkopanin, ki so jih ljudje detoili. V zemeljskih plasteh skriva ta okolica bogate zaklade najrazličnejšega denarja, posod, igel itd., kar so že pred leti posamezniki našli. Mnogo vedo stari ljudje povedati o dragocenih najdbah v prejšnjih časih, veliko pa se ve povedati tudi sedaj, saj še vedno nalete na ra?en denar in drugo. Med prebivalstvom je ohranjenih dosti govoric- ki sc nanašajo na te zaklade, gotovo ne brez vzroka! So še ljudje, ki vedo točno za mesta, i kjer je to in ono. Zanimivo je nam- našli razne no vsoto za vsakega ujetnika poJ dragocenosti, kakor zlate uhane, sebej. niso pa dovolili, da bi od-! koralde- l6le in denar v Posodah. kupili samo nekatere. V Tien-1 Zadnje je tem verjetneJe- ker dje vedo, kje imajo kaj najti. Pre- 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot z? potovanje na ogrwnnih oam'kih: .PARIS 15. jan.; 14. maja (10 P.M.) (12.05 A.M..1 ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (12.05A.M.) NajkraJAa pot po *el*zutcl. Vsakdo J< •r ponebnl kalmi! z vs»ml modernim idobncatml. — Pijana ,n slavna fran onka kuhinja izredno nizke cene. vprašajte katf-reKakol pooblaftfenega agenta FRENCH UNE 1» STATE STREET MEW YORK, N. Y. Tsinu so v sredi mesta, ob belem dnevu roparji ugrabili bogatega trgovca. Ta se je vprav vračal domov. Nenadoma se ustavi pred njegovim vozom avtomobil, v katerem so bili roparji. Ti so trgovca zgrabili in odvedli ter sporočili na trgovčev dom. da zahtevajo najmanj 120,000 dolar je v odkupnine. Domači so bili pripravljeni dati omenjeno vsoto. Roparji so zbrali dva izmed sobe, ki naj bi šla po denar. Toda ta dva sta se dogovorila in izginil« z dolarji. Drugi roparji pa so trgovca iz maščevanja usmrtili. NAZADOVANJE PORODOV NA DUNAJU V dunajskem mestnem senatu in finančnemu odboru so razpravljali o nazadovanju porodov. Zdravnik dr. Taudler je razkril na podlagi statističnih podatkov porazno dejstvo, da je imel Dunaj pred dobrimi tridesetimi leti še 51.000 porodov, dočim je sedaj število novorojencev padlo pod 17.000. Medtem ko ni na strani. od katere bi bilo mogoče pričakovati izboljšauja v pogledu naraščanja prebivastva. nobene vojle. da se število porodov dvigne. velja na drugi strani ugotoviti. da se ljudje vedno bolj starajo. Dr. Tandler je nadalje ugotovil. j. in hr.i -na je taka Kot v najboljših hotelih. I:i *:imo iHjtni.slite na kratko. i-eneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški z.i prilja.ro in brezplačni viz»*j-ODLOČITE S K za Potovanje VXAPRP2J! VULCANIA — 22. DEC. SATURNIA — 9. JAN.: 19. FEB. Katerikoli agent vam bo reserviral kabino COS ULIC II LINE 17 Battery Place New York KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 1 8th St. New York I Miil!iiJiuitiii!!!i£ilU!f iMifTtli 1.4UttUti:)*li!UUfUimHi@lM9H8mCitliilHUteBBlIB^UlUilCSt^UHMHBflHNKUdHtfSMMIHBBHk SSflttHffiffitdUS^SllNttriilHIl^SnSlSEHUM t Mali Oglasi imajo velik uspeh SAMOMOR OČETA PRED HČERKINO HIŠO 0 SV. JURIJ Ob Ščavnici, 5. dec. i V noči od 2. na 3. t. m. je izvršil samomor 671etni Andrej Ba-ran na ta način, da se je obesil pred hišo svoje hčerke pri Sv. Juriju cb Ščavnici. Pokojnik je imel svojo domačijo nekje v okolici Ča-kovca in je zaradi družinskih razmer živei ločeno od svoje žene. V zadnjem času je bival pri Sv. Juriju cb Ščavnici pri svoji hčerki. Bil je vedno zelo potrt in je večkrat pripovedoval, da bo izvršil samomor, česar pa m nihče vzel za resno, tudi tedaj ne, ko je mož v neki trgovini kupoval vrv in izjavil, da se bo obesil. Pokojnik je šel prostovoljno v smrt zaradi družinskih razmer. Naročite te n* "Glas Naroda" — mJvcčJJ slovenski dnevnik v Zdrn-ienlh drianh. Ta GLOBUS \ kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posiedica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN i V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 intev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMA.JO PLAČANO NAROČNINO ZA j "GLAS NARODA", OZ! KOM A SE NAROCE, OA DORE ZA — "GLAS NARODA" 216 West 18 Street_New York, N. Y.