Poštnina plačana v tj* V Slo/eniKi Prvi strokovni lisi za hmeljarstvo Glasilo Hmeljarske zadruge, z o. j. * List izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 2. — Telefon št. 196 hmeljar Leto XI. Celje, 18. oktobra 1940 Štev. 21 Če bo šel Pol oktobra je že minulo, pa smo še malo, prav malo našega letošnjega pridelka spravili v denar. Zato pa je razumljivo, da danes že vsakemu hmeljarju kar visi na ustnicah le eno vprašanje, namreč če bo šel, sploh šel v denar naš hmelj tudi letos. In le kdor bliže pozna naše hmeljarske razmere, more zapopasti vso ležino tega vprašanja. Pri žitu, krompirju, živini, vinu, sadju itd. se tako vprašanje pač nikdar ne pojavi; vse to gre gotovo v denar vedno, vprašanje je le, po kaki ceni. Pri hmelju pa je to drugače. Sicer je tudi tu važno in še kako važno vprašanje cene, toda pojavi se lahko tudi vprašanje, če bo hmelj sploh šel v denar, kakor je to primer letos. In neglede na to, da druge kmetijske pridelke prav gotovo po eni ali drugi ceni vedno lahko prodaš, jih končno lahko koristno porabiš tudi doma, če jih že nisi prodal. Toda hmelj pa ti je doma brez vsake koristi, niti za gnoj ni dosti prida in če ga ne spraviš v denar, moraš računati gladko s stoodstotno izgubo. In če pri tem upoštevamo še okolnost, da hmeljarji večinoma ne pridelajo doma niti potrebnega živeža ter ga kupujejo z izkupičkom iz hmelja, potem šele lahko zapopademo vso težino vprašanja, ki se je pojavilo letos, namreč, če bo hmelj sploh šel v denar. Večino našega hmelja moramo izvoziti, in to še preko morja. Celokupni pridelek hmelja v naši državi, torej v Sloveniji in Vojvodini skupaj, znaša letos najmanj 35.000 stotov. Naša domača pivovarska industrija ne more porabiti niti 1500 stotov, v sosednje države na evropskem kontinentu v sedanjih razmerah pa nismo in tudi ne bomo mogli izvoziti dosti več kakor morda kakih 3500 stotov. Ostalih 30.000 stotov pa mora preko morja, mora, pravimo*, ali pa bo ostalo neprodano. Kupcev imamo za naš hmelj tam preko dovolj. Vse države ameriškega kontinenta namreč že leta in leta rade kupujejo naš hmelj, četudi nam cene, ki jih plačajo, niso vedno prav všeč. Toda letos za nas ni kardinalno vprašanje, po čem bomo prodali, temveč če bomo prodali sploh. In vendar je tudi letos nekajkrat izgledalo, da bo prišlo do izvoza in tiste živahne kupčije, ki jo imamo hmeljarji najraje. Pred obiranjem je izgledalo, da ne bo dosti večjih težav kakor lani in da bo še kar šlo; Pozneje pa so se začele pojavljati najraznovrstnejše ovire. Pa smo jih odstranjevali počasi in s težavo eno za drugo, toda kaj, ko so se pojavile vedno zopet nove, ob katerih so se razbili in spodleteli že mnogi poskusi. Toda upanje še vedno ni izgubljeno. Mnogo se je že delalo in se še dela na tem, da se tudi letos izvozi in vnovči naš hmelj, in še vedno smemo upati, da končno vsa ta prizadevanja le ne bodo zaman. Seveda pa se izgledi tozadevno izpreminjajo in so enkrat boljši, pa zopet slabši. Kako torej trenutno ¡zgleda? Ali bo morda končno vendarle šel? Zanesljivega odgovora na to vprašanje pač danes nikdo pod tem božjim soncem ne- ve in vedeti ne more. Ni namreč samo v naši moči in v območju naših merodajnih čini— teljev odstraniti vse ovire, ki so na poti. Sicer pa bi bilo preobširno in tudi bolj škodljivo kakor pa koristno, podrobneje razpravljati o vseh zaprekah, ki se stavijo letos na pot izvozu in vnovčenju našega hmelja, ter s kakimi težavami jih je treba odstranjevati. Eno pa le lahko ugotovimo. Prav zadnje dni so se namreč izgledi zopet precej izboljšali in če kaki novi vojni zapleiljaji ne bodo preprečili, je mnogo verjetnosti, da bo v nekaj tednih že mogoče pričeti z izvozom in vnovčeva-njem našega hmelja. Samo Bog daj, da bi nam »če«, ta preklicani »če« zopet ne pokvaril vseh računov. Upamo pa, da jih nam ne bo, da nam bo sreča enkrat le vsaj malo naklonjena in da bomo končno tudi letos le bolje božičevali kakor pa zaenkrat izgleda. Pravilnik za izvrševanje uredbe o hmelju Člen 21. I1) Na podlagi pregleda je treba vpričo članov komisije za kontrolo in oznamkovanje .hmelja na posameznih tovorkih napisati: a) »Kraljevina Jugoslavija«; bi ustrezno oznako z morebitno podoznako [člen 13.) oziroma oznako »Hmelj«; c) leto proizvodnje; č). morebitne pripombe glede žveplanja; d) naziv hmeljske komisije; e) številko kontrolnega potrdila. p) Obliko napisov predpiše pristojna banovinska komisija, in sicer v državnem, na izvoznikovo željo pa tudi v tujem jeziku. P) Privatne oznake trgovcev (znamka, firma, zaporedna številka lovorka itd.) ne smejo biti na tisti strani tovorka, na kateri so uradne oznake. Člen 22. P) V členu 17. določena kontrolna potrdila morajo biti enotnega tipa za vso državo, a različne barve za posamezne oznake hmelja po členih 13. in 19. Te vzorce predpiše pristojni ban po navodilih ministrstva za kmetijstvo. P) Barvo določijo pristojne banovinske hmeljske komisije. P) Kontrolno potrdilo obsega télé oznake m podatke: 1. »Kraljevina Jugoslavija«; 2. ustrezno oznako z morebitno podoznako ali oznako »Hmelj«; 3. zaporedno številko potrdila; ^ 4. število tovorkov, kosmato težo; 5. leto proizvodnje; 6. morebitne pripombe o žveplanju in egali-ziranju; 7. dan izdanega potrdila; 8. «pečat banovinske hmeljske komisije; 9. podpis dveh kontrolnih organov. P) Kontrolna potrdila po določenem obrazcu so vezana z juksfami v posebno knjižico. Duplikati se ne izdajajo. Po kupčevi želji se izdajo ta potrdila lahko tudi v tujem jeziku. P) Leto proizvodnje se. ne označa pri oznam-kovanju hmelja različnih letnikov. Člen 23. C1) Stroške za oznamkovanje hmelja in izdajanje potrdil trpi kupec. (2) Višino stroškov po številu in teži tovorkov določi pristojni ban na predlog banovinske hmeljske komisije. Člen 24. (’) Vsi prekrški tega pravilnika se kaznujejo po členu 11. uredbe o hmelju. c2) Kazni izrekajo policijska oblastva, kjer jih ni pa obča upravna oblastva prve stopnje. Člen 25. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Istega dne dobi obvezno moč ludi uredba o hmelju z dne 27. marca 1940. V Beogradu dne K), avgusta 1940; št. 65.477/V. Minister za kmetijstvo dr. čubrilovič, s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, s. r. rt Številka rt o> Ih -s s ë rt > O ? -? 4» rt rt S Leto 5 2 > e d KRALJEVINA JUGOSLAVIJA Število tovorkov Kontrolno potrdilo banovinske hmeljske ko- Teža v kg Pripombe misije banovine, izdano na podlagi členov 19. in 24. pravilnika za izvrševanje uredbe o hmelju z dne 27. marca 1940., „Službene novine“ z dne 29. marca 1940., številka 73/XXlV/188, za . tovorkov hmelja letnika Oznaka (z event. podoznako in event. zaščit- Datum nim znakom) hmelja: cd C Štev. (z besedami) > S o Kosmata teža kg ' (z ° S besedami) cd ^ V dne 194 4* Za banovinsko hmeljsko komisijo banovine s 42 M P Zlorabe se kaznujejo po .členu 11. uredbe o hmelju .S ’> O G cd CQ in členu 26. pravilnika o izvrševanju uredbe o hmelju, „Službene novine" z dne 29. marca 1940. štev. 73/XXlV/188. (Na zadnji strani kontrolnega potrdila:) Črtež Jugoslavije. Oznaka hmelja z morebitno podoznako in morebitnim zaščitnim znakom. Banovinska hmeljska komisija ...................banovine Kontrolna plomba v naravni velikosti Obrazec začasnega potrdila: Banovinska hmeljska komisija banovine Zap. štev. Začasno potrdilo po pravilniku za izvrševanje uredbe o hmelju z dne 27.3. 1940. (»Službene novine« z dne 29.3. 1940, št. 73/XXlV 188) za tovorkov hmelja letnika po izvoru iz občine Ime pridelovalčevo Število tovorkov Kosmata teža V dne 194 Predelovalec: Poverjenik: To začasno potrdilo služi samo v kontrolne namene banovinske hmeljske komisije banovine. Zlorabe se kaznujejo po členu 11. uredbe o hmelju in členu 24. pravilnika o izvrševanju uredbe o hmelju z dne 27. marca 1940. * (Konec.) Razno Hmelja smo izvozili iz naše države v prvem letošnjem polletju 1560 stotov v vrednosti 9,094.000 din proti 4800 _stotov v vrednosti 4,990,000 din v isti dobi preteklega leta. Izvoz je bil letos manjši, ker smo večino lanskega pridelka izvozili že do konca lanskega leta, dočim smo mnogo predlanskega pridelka izvozili šele v prvi polovici lanskega leta. Vkljub manjši množini pa je bila vrednost letos izvoženega lanskega hmelja večja, ker so bile cene znatno višje. Na Norveškem je v letu 1938 obratovalo 26 pivo-varen s 409 nameščenci in 1592 delavci ter v 3,680.000 delovnih urah navarilo skupno 507.617 hi piva, od tega tudi 17.769 hi brezalkoholnega; hmelja so porabili 1030 stotov, kar je razmeroma malo, ker ga pride le 20 dkg povprečno na 1 hi. Večino piva so popili doma, namreč 505,605 hi, in le 2012 hi tudi izvozili v sosednje države. Produkcija piva v Romuniji se nekoliko dviga in je v letu 1937/38 znašala 596.100 hi proti 507.900 hi v letu 1936/37 in 512.100 hi v letu 1935/36. Pa tudi konsum piva se dviga in je v letu 1937/38 znašal povprečno na osebo 2,65 1, dočim v letu 1936/37 le 2,44 1. V letu 1936 je obratovalo 42 pivovaren s 1787 nameščenci. V Nikaragui, mali republiki v Srednji Ameriki, pijejo sicer mnogo alkoholnih pijač, vendar največ le žganje iz sladkornega trsa, katerega popijejo letno 22.000 hi. Vina pijejo tu prav malo, pač pa nekaj več tudi piva, namreč kakih 7600 hi letno; edina pivovarna, ki obstoji v tej državi, navari letno kakih 7200 hi piva, ostalo pa se uvaža. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Položaj v hmeljski kupčiji je v glavnem nespremenjen. Slej ko prej se kupuje le nekaj malega za domačo pivovarsko industrijo in izvoz v sosednje evropske države, dočim do prekomorskega izvoza še vedno ni prišlo. Cene so ostale nespremenjene in se slej ko prej plačuje 35—40 din za kg. Prodanih je doslej iz prve roke nekaj nad 2000 stotov letošnjega pridelka. Vojvodina: V hmeljski kupčiji prevladuje slej ko prej skoraj popolno zatišje in se le sem ter tja proda nekaj stotov v domače pivovarne po nespremenjenih cenah 33 do 38 din za kg. Do živahnejše kupčije bo vsekakor prišlo šele potem, ko se in če se odpre prekomorski izvoz. Nemčija: Pri mirni, vendar čvrsti tendenci se z nakupovanjem letošnjega pridelka iz prve roke nadaljuje in je boljše blago, ki je bilo letos bolj redko, že precej razprodano. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se iz prve roke plačuje 3,20 RM do 3,60 RM ter izjemoma tudi do 4 RM, to je po našem zvišanem klirinškem tečaju 57—64 ter 71 din za kg. Na tržišču pri kupčiji iz druge roke se plačujejo sorazmerno višje cene. Kupuje se predvsem za domačo pivovarsko industrijo, dočim za izvoz prave kupčije še ni. Češkomoravska; Ker je boljše blago, ki je bilo letos kaj pičlo, v glavnem že razprodano, se kupuje sedaj tudi dobro srednje in srednje, vendar je kupčija postala precej bolj mirna. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in letošnji Žatec notira slej ko prej 28—36 K, to je po našem klirinškem tečaju 42—54 din za kg, vendar so najvišje cene le nominalne, dočim gredo dejanski zaključki le do 32 K, to je 48 din za kg. Kupujejo največ tvrdke in pivovarne iz stare Nemčije, dočim domača pivovarska industrija še čaka in tudi do izvoza še ni prišlo. V okolišu Roudnice je prav tako prišlo v kupčiji do precejšnjega zastoja, ker je boljše blago že razprodano; zadnji čas je bilo le nekaj zaključkov po 24—30 K, to je 36—45 din za kg. Belgija: Ker se je pridelalo letos precej pičlo, je pridelek iz prve roke že precej razprodan. Zaradi povpraševanja iz zasedene Francije so se cene učvrstile in se plačuje sedaj po 23 bfrs do 31 bfrs, to je kakih 35 do 45 din za kg. Seveda veljajo te cene le za boljše in najboljše blago, dočim za slabše blago za enkrat sploh ni zanimanja in povpraševanja. Splošno: Iz ostalih okolišev raznih držav ni nobenih zanesljivih novejših poročil. Za dobro voljo Hišni zvonec. Gospod Muha odpre vrata, ko je nekdo močno potrkal. Zunaj stoji možak z zabojem orodja. »Kaj želite?« »Hišni zvonec sem prišel popravit.« »Saj ni pokvarjen. Kdo vas je pa naročil?« »Vaš krojač. Desetkrat je že prišel z računom, pa mu ni nihče odprl.« Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2 Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. D e n a r j u , ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. Hranilnica Dravske banovine Celje — Ljubljana — Maribor Pupilarno uaren zauob. Obrestouanje najugodnejše. Za vloge jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice HMELJARSKA ZADRUGA z o. j, Skladišče Žalec nudi svojim članom po najugodnejših cenah priznano prvovrstne Holderjeve škropilnice vseh vrst, traktorje za oranje in okopavanje, razna sredstva za zatiranie bolezni in škodljivcev itd.