Vse najboljše, Evropska unijal
9, maja 1950 je Robert Schuman v Parizu s 5chu-Tnanovo deklaracijo predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med evropskimi narodi. Leto kasneje so po Scliumanovi zaslugi podpisali pogodbo o ustanovitvi institucije, ki bi skrbela za skupno upravljanje industrije premoga in jekla. Zaradi tega je 9. maj postal eden od simbolnih datumov Evropske unije, in sicer dan Evrope, to je dan, na katerega praznujemo mir In enotnost v Evropi.
■ TBBrijrt ■ ! *■	iifg			;
				
Evropski parlament v Strasbourgu (foto Veronica Piredda)
Od Schurmanove deklaracije do danes se je veliko stvari spremenilo; od šest ih začetnih ustanovnih držav Imamo danes 2i3 držav članic, nastale so nove Institucije in organi kot Evropski parlament,
■ Svet Evropske unije, Evropska komisija, Sodišče evropske unije itd., dobili srno skupno valuto -evro, enotni trg, Schengcnski sporazum.
Narodni svet koroških Slovencev je organiziral projekt Slomejci, po zaslugi katerega smo dijaki iz slovenskih sol s Tržaškega, Goriškega in Koroške obiskali srce EU. Skupno nas je bilo SO. V Strasbourgu smo obiskali Evropski parlament, kjer smo si ogledali plenarno dvorano in imeli srečanje z nekaterimi
slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, to so Tanja Fajon, Alojz Peterle, Romana Tomc in drugi. Z njimi smo lahko spregovorili o vprašanju migracij, o brexitu In o vlogi mladih v Evropi. Parlamentu je sle dil obisk Sveta Evrope. Iz Strasbourga smo se peljali do Luksemburga, kjer smo Imeli srečanje s slovenskimi prevajalci, ki so nam orisali prevajalsko delo v evropskih Institucijah. Isti dan smo nato odpotovali v Bruselj, kjer smo v Parlamenta«umu Interaktivno spoznali zgodovino EU in njeno sedanje delovanje. Imeli smo možnost, da smo si ogledali znamenitosti, kot sta Grand Plače In Atornium, ter sl privoščili sladko malico z belgijskimi vafll.
Zelo sem srečna., da sem se udeležila tega projekta, ker mi je bil všeč ne samo ogled mest, pač pa predvsem to, da sem boije spoznala Evropsko unijo In njen pomen. Mladi se morda sploh ne zavedamo vloge, ki jo ima EU tako za našo sedanjost kot predvsem za bodočnost. Zdi se nam samo po sebi umevno, da zahajamo v Slovenijo, nc da bi čakali vrste na meji. AH pa da lahko z isto valuto plačamo in da nam ni treba trositi časa, da bi denar zamenja li. Zdi se nam povsem naravno, da imamo Evropejci in Evropejke določene pravice, dostojanstvo in Svobodo, ki so neodtujljive, in ne pomislimo na to, da jih kdo drug kje drugje na svetu morda nima. Mladi Evropejci in Evropejke se moramo zavedati te pomembnosti in moramo se povezati, da bi lahko Evropa še bolj rasla in da bi se evropska moč v svetu krepila. Na tak način bi lahko dohitela svetovne velesile, kot sta Amerika in Kitajska, da bi bi! lahko tudi glas Evropejcev in Evropejk v svetu upoštevan. Kot nam pove evropsko geslo, je Evropa združena v raznolikosti In zato smo tem bolj močni, kolikor smo med seboj povezani. Močna In enotna Evropa pa naj bo tudi miroljubna in solidarna Evropa!
Veronica Piredda
V Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti so pred kratkim zaživele tri ponovitve nove predstave gledališke skupine MOSP-a, R. U, R. - Rossum Universal Robots,
Rossum Universal Robots ¡e drama enega najpomembnejših čeških pisateljev 20. stoletja, Karla Čapka, in velja za klasično delo znanstvenofantastične literature, saj se je v njem prvič pojavila beseda robot, ki smo jo danes tako vajeni slišati. Čapkovo delo je primerljivo s kasnejšimi Orwell ovimi in Huxleyjevimi distopijami.
Še pred vstopom v dvorano je bilo očitno, da bo predstava nekaj posebnega: pri vhodu sta vsakega gledalca namreč sprejeli robotki, ki sta mu zaželeli dobrodošlico vtovarni R. U. R. Gledalec je imel tako skozi celotno uprizoritev občutek, daje del dogajanja. Postali smo obiskovalci razvpite tovarne, ki izdeluje robote.
Harry Domin (Nejc Kravos) sprejme v svojo tovarno obiskovalko Heleno Glory (Martina Bearzi), Predstavi ji svoje sodelavce: dr, Fabryja (Aleks Solinas), doktorici Gali (Ksenija Vremec) In Hallmeier (Marta Kravos), konzulko Bussman (Jasmina Gruden) in stavbenika Alkvista (Danilo Devetak). Vsi skušajo Heleni dopovedati, da jim bo s pomočjo robotov uspelo ustvariti raj na Zemlji, kraj, kjer nikomur ne bo več treba delati, saj bodo namesto njih vse delo opravljali roboti, ki so popolnoma enaki ljudem - le čustev nimajo. Helena pa se zavzame za robote (ki jih v predstavi upodabljajo Ksenija Kosmač, Pietro Osualdini, Ines Lakovič In Mateja Gorenj: hoče jih osvoboditi, jim podeliti plačo in boljše delovne pogoje. Zato jo Domin in ostali uspavajo.
Ko se Helena čez deset let prebudi iz kome, se znajde v svetu, ki niti od daleč ni podoben raju: robati, kijih je zdaj veliko preveč, so se uprli in skušajo pokončati ljudi. Doktorica Galije v teku let namreč začela eksperimentirati z roboti In je nekaterim Izmed njih poskusila dodati čustva: ena od teh »eksperimentov« je robotka 2 imenom Helena (Vida Peta ros), ki bi lahko predstavljala edino upanje za človeštvo ... Več od tega pa ne bom izdala, da ne bi komu pokvarila presenečenja.
Mladi igralci, med katerimi je tudi nekaj novih Članov brez izkušenj na odrskih deskah, so si z režiserjem Luko Cimpričem (ki je prav tako novinec v Mospovi ekipi) na čelu zadali res težko nalogo: drama je dolga, obravnava zahtevne teme in torej zahteva tudi dobro pripravljene igralce. Glede na odziv publike, kije pri vsaki predstavi zapolnila prav vsa mesta v dvorani, pa so bili temu izzivu kos.
Cimpričeva uprizoritev je zelo vezana na prostor: ker na Ulici Donizetti ni klasičnega odra, seje režiser skupaj z igralci odločil, da bo izkoristil vsak element v prostoru, in tako je ustvaril zanimivo in sodobno predstavo, ki pa jo bo treba za gostovanje v drugih dvoranah nekoliko prilagoditi.
Vsem, ki si predstave še niste ogledali, jo vsekakor toplo priporočam. Ob ogledu boste težko verjeli, da je bila drama napisana že teta 1920.
Roboti
preplavili
Peterlinovo
dvorano
Igralci in režiser o predstavi
"Roboti" in njihovo sporočilo za današnjo, s tehnologijo zasvojeno družbo
Zakaj ta nenavadna ^bira teksta? (n kaj gledalcem obeta ta nenavadna predstava? To bodo razkrili nekateri izmed igralcev, ki v letošnji sezoni sestavljajo gledališko skupino IVI OS p, in njen novi režiser Luka Cimprič.
O	Kako in zakaj ste izbrali to delo?
□ Ksenja Kosmač: Skupinsko smo se odločili, da bi se poizkusili v drugačnem besedilu, pred tem smo igrali večinoma samo komedije. Potem pa je Luka prišel na dir s predlogom, ki nam je bil všeč in Smo se odločili da uprizorimo FUJ.R.
O Kakšne izzive vam je postavilo delo iz gledališke-ga in vsebinskega vidika?
d Jasmina Gruden: Letos smo prvič postavili na odrske deske znanstveno fantastiko. Igraje pomembna, bila je napisana leta 1920 in seje v njej prvič pojavila beseda »robot«.. Vsebina je prav tako pomembna: kot v vsakem dobrem znanstvenofantastičnem delu sta v ospredju človek in družba pred izzivi tehnologije. Tekst In vsebina sta od nas zahtevala večjo pozornost In koncentracijo. Potrudili smo se, da bi bila postavitev učinkovita, zato smo jo opremili z videoposnetki in s primemo glasbo terz drugimi zvočnimi efekti. NI bilo enostavno vse to sinhronizirati, Letos nam je priskočilo na pomoč več sodelavcev, ki so poskrbeli za glasbo, video, sceno, letake itd. Igra zahteva precej igralcev, zato skoraj vsi igramo tako ljudi kot robote.
O Je sporočilo dela še aktualno? Ste se mladi v tem prepoznali?
O Ksenja Vremec:
Menim, da je z razvojem znanosti sporočilo dela bolj aktualno danes kot takrat, ko je bilo napisano, kot se večkrat dogaja z deli znanstvene fantastike. Na začetku prejšnje-
ga stoletja je bila robotika šele v povojih, danes pa je center vsakdanjega življenja. Kljub temu da je od začetka prejšnjega stoletja tehnologija napredovala in seje marsikaj spremenilo, se mi mladi prepoznamo v sporočilu tega dela, saj se sooča s tematikami, ki so dandanes zelo aktualne.
O Kako bi opisal svoj lik?
□ Nejc Kravos: Mojemu liku je ime Domin in je šef tovarne. Je idealist, ki hoče spremeniti svetin s svojo karizmo prepričuje vse, daje to, kar dela, v prid prihodnosti človeštva. Do konca je prepričan v svoje in zagovarja svoje ravnanje. Predstava se dogaja na nekem otoku, kjer se nahaja tovarna za robote. Nekega dne pride na obisk hčerka nekoga predsednika in med njo in ravnatelji pride do določenih sporov. Nato se zgodba nadaljuje 10 let kasneje, ko pride do revolucije robotov in tl hočejo osvojiti svet ter uničiti človeštvo.
O Pa še vprašanje režiserju, ki je letos prevzet vodenje skupine (v prejšnjih letih sta skupino vodili Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin, nazadnje Jasmina Gruden). Luka Cimprič, kako je bilo ustvarjati z mladimi amaterji?
O Luka Cimprič: Enkratno. Prekratko, ampak sladko. Nostalgično. Tudi sam se bil amater In vese! sem bil, da sem lahko bil del njih In gledal njihovo prvinsko željo po ustvarjanju in druženju, kakršno sem tudi sam imel kot mule,Ta Izkušnja z njimi je bil zame velik privilegij. Hvala njim.
Ker gledališka drama spada v znanstvenofantastični žanr in ker nimamo veliko prilik za ogled takih del, vas pri MOSP-u toplo vabimo, da si tudi sami ogledate igro in se prepričate, kaj vsega so zmožni naši mladi amaterski igralci, Skupino sestavlja 12 višješolcev In univerzitetnih študentov. Pri pripravi igre pa so sodelovali še Petra Debeliš, Henrik Gruden, Damjan Košuta, Neža Kravos In Veronica Plredda,
Veronika Bordon
Baron sedi na ueji -
ali zgodba o lem, kako mislili s soojo glauo
V nedeljo,, 22, aprila 2018, so mladi člani gledališke- skupine M+ zopet zasedli oder Sedejevega doma v števerjanu. Uprizorili so predstavo z naslovom Baron sedi na veji po motivih romana Itala Ca Ivina Baron na drevesu (II barone rampante),v priredbi in režiji igralke Patrizle Ju-rinčič Finžgar. Skupina (Vlade lu je pod okriljem dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana In jo sestavljajo izključno mladi igralci.
Zgodba se odvija v vasi Ombrosa okoli leta 1767, kjer živi plemiška družina Piovascodi Rondo, katero sestavljajo: Cosimo (Tadej Lukman), Biagio (Emil Sabadini), glavni pripovedovalec zgodbe, In Battista (Nika
Devetak) ter njihovi starši Arminlo Plovasco di Rondo (Miha Kovic) in Corra dina (liarla Bergnach), Zgodba se začne, ko se Cosimo spre s starši in se odloči, da bo splezal na drevo in odtlej živel tam.Tako se začnejo tudi njegove Izkušnje, ko spozna nove ljudi, med katerimi celo skupino mladih tatov (Nika Deve-
tak, Valentina Terpin in Alessandro Pasi), In ko se prvič zaljubi, in sicer v Violo d'Ondarlva (Chiara Bergnach), Nekaj'let potem, ko se je Viola odselila, spozna tudi Uršulo (-Bullsta-na Burzič) in se vanjo zaljubi, ase nazadnje z njo razide. Nekega dne se Vola vrne v vas in med njima ponovno vzplamti ljubezen, vendar le za kratek čas. Cosimo se stara, čuti, da je čas, da odide. Ko pride njegov dan, spleza na visok oreh, se obesi na zračni balon, kije letel tam mimo, in izgine v nebu ... Nihče ga ni več videl.
Z vajami je skupina začela že novembra prejšnjega leta. Najprej so bile na vrsti govorne vaje, ki jih je vodil Jan Leopoli, nato so z novim letom prišle na vrsto še vaje
Pogovor z igralci skupine M+
Uporna, čustvena šn dinamična zgodba, ki nagovarja mlade
Mladinska gledališka skupina M+je relativno mlada skupina, ne samo po starosti njenih igralcev, pač pa tudi ker je nastala šele pred dvema sezonama. Nekateri Igralci so torej pristopili že leta 2016, ko so začeli pripravljati prvo produkcijo, Draculo (s to predstavo so želi velike uspehe, saj so med drugim odnesli prvo nagrado v kategoriji mladinskih skupin na Festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah), drugi so se vključili minulo jesen, spet tretji pa so že prej sodelovali v društveni skupini odraslih. Zanimalo nas je, kako so nastajanje nove produkcije spremljali sami člani skupine, Nekaterim izmed njih smo torej postavili nekaj vprašanj (podobno kot v drugem članku, posvečenem gledališki skupini Mospa in njeni produkciji R.U.R).
■ Kako in zakaj $p izbrali to delo?
Miha Kovic: Režiserka je poleti prebrala knjigo Baron na veji Itala Ca Ivina, ter nam kasneje predlagala tekst po motivih slednjega. Igralci smo z veseljem sprejeli predlog in tako smo pričeli s pripravo uprizoritve.
Kakšne izzive vam je postavilo delo iz gledališkega in vsebinskega vidika?
• Maria Bergniach: Vsaka nova produkcija predstavlja nov Izziv. Venda rje ekipa vedno pripravljena na nove Izkušnje in se vsakega dela loti z veliko vnemo. Igralci so z govornimi vajami začeli spoznavati tekst. Sledile so vaje na odru, na katerih so s pomočjo Patrizle začeli odkrivati In piliti svoje like in njihove osebnosti. »To je zgodba, ki mlade člane M I postavlja v vlogo staršev in obenem v vlogo otrok. Raziskuje nujnost po odkrivanju lastne poti
na odru in vaje za interpretacijo likov.Tudi letos so M+ovd pripravili izvrstno scenografijo.
V prvem prizoru je bilo na odru le nekaj stolov, miza in gugalnica, ki so predstavljali jedilno sobo, v naslednjih prizorih pa je miza pridobila simbolični pomen drevesa oz. dreves, po katerih se je premikal Cosimo, stofi so se pa s pomočjo škripcev ¡n ¿¡c dvignili v zrak, tako da so lebdeli drug ob drugem v različnih pozicijah in ustvarili iluzijo vej. Ideja za tako preprosto, a vendar zelo učinkovito scenografijo, je sad umetniške voditeljice in scenografke Jasmin Kovic ter režiserke Patrizie Jurinčič Finžgar, Zahvala in pohvala gre seveda celotni skupini M+, torej k koreografinj Moniki Zajšek, mojstroma za luč in ton Danielu Peteaniju in Ferdinandu Frandolicu in kostumografinji Carlotti Nanut, ki je z izredno spretnostjo ustvarila in pripravila kostume. Italo Calvino je hotel v tej zgodbi izpostaviti vprašanje družbene morale, ki se večkrat zoperstavlja osebnim vrednotam posameznika, Morala, ki nam jo vsiljuje družba,, ni nujno edina prava, ki mora voditi človeško življenje; predvsem zato, ker se družba spreminja. Le
kdor goji lastna načela, se lahko postavi nad družbo in deluje za splošno dobro ljudi.
Avtorje postavil zgodbo v leta., ki so bila v Franciji odraz velikih družbe nih in kulturnih sprememb, v Čas od razsvetljenstva do francoske revolucije. Na podoben način je tudi Cosimo uprizoril upor zoper starokopitno in zatiral no družino, ki mu je odvzela vsakršno svobodo. Moramo pa poudariti, da ta roman noče biti le simbol upora, pač pa hoče izpostaviti tudi potreba po dialogu,
Patrizia Jurinčič Finžgarje mojstrsko priredila predstavo in jo prilagodila svojim igralcem tako natančno, da so med predstavo vsi lahko zaživeli v vlogah: v gledalcih so uspeli vzbuditi čustva in vprašanja, ki so se odtisnila v duši. V zraku je bilo občutiti pozitivno energijo, ki sojo oddajali igralci, kljub težkim temam, ki sojih izpostavljali med nastopom.
Ko se je ugasnila luč, so vsi obtičali v popolni tišini in na koncu nagradili nastopajoče z bučnimi aplavzi.
Tadej Pahor
in podpira mladostniško trmo, hkrati pa ugotavlja njeno smisel nost in nesmiselnost. Je himna otroštvu in himna starševstvu: je želja, da bi se znali polobli vedno znova zbližati in prisluhniti druga drugi.« (cit.)
Predstava je velik izziv tudi iz tehničnega vidika, vendar imajo naši mladi tehniki nepopisno željo po odkrivanju novih poti in znanj. Za mlade tehnike je bil zato prirejen izobraževalni tečaj usposabljanja gledaliških tehnikov, na katerem so tečajniki osvojili teoretsko in praktično znanje o gledališki luči in tonu. Osvojeno znanje pa so uporabili pri snovanju tehnične plati predstave.
Je sporočila dela še aktualno? So se mladi v njem prepoznali?
* Chiara Bergniach: Menim, da so se mladi v njem prepoznali, tako gledalci kot igralci, Sporočilo dela je še aktualno, saj upore, manjše ali večje, doživljamo vsak dan. Sami smo glavni junaki našega življenja in je odlo čitev o naši prihodnosti in naši nadaljnji poti samo naša.
Kako bi opisala svoj lik?
Nika Devetak: Pravzaprav imam 3 vloge, Battisto, Cosimovo sestro, razbojnika in angleškega poročnika.
V vseh treh vlogah se prepoznam in se zato z njimi rada '¡gram'. S tem, da se prepoznam v vseh treh likih, lahko opišem, kako doživljam vse tri. Sestro Battisto
doživljam kot dekle, ki nima v svoji družini nobene pomembne vloge. Nihče je ne upošteva in je ne poskuša razumeti, zato se ona upre tako, da kuha različne jedi doživljam jo torej kot posebno uporniško deklico, Razbojnika doživljam kot natančnega in pazljivega človeka, ki ne sprejme hitro novih ljudi v svoje življenje. Angleškega poročnika pa doživljam kot samozavestnega gospoda z majhnim potrpljenjem.
*	Lahko opišeš igro s tremi besedami?
•	Valentina Terpin: uporna, čustvena in dinamična.
Veronika Bordon in Nika Devetak
Ca terma Čufar
Če je cena surove nafte nižja, se emisije ogljikovega dioksida višajo, To trdita španska znanstvenika, ki sta raziskalo razmerje med gospodarsko rastjo, točneje med nihanjem porabniške cene nafte in onesnaževanjem zraka, V raziskavi sta obravnavala ceno surove nafte v Španiji v obdobju med letoma 1874 in 2011. Leta 1970 so prve okoljevarstvene skupine opozorile, da je onesnaženost zraka posledica naše proizvodnje In potrošnje, torej gospodarske rasti. Trditev, da večja ekonomska aktivnost škoduje okolju, temelji na statičnih predpostavkah o tehnologiji, okusih in naložbah v razvoj trajnostnih virov energije. Tako so raziskovalci ugotovili, da se z naraščanjem osebnega dohodka manjša stopnja onesneževanja,To razmerje opisuje okoljska Kuznetsova krivulja.
»Raven onesnaženja v začetnih fazah gospodarskega razvoja neke države narašča, nato pa se začne zmanjševati, saj ko so osnovne potrebe zagotovljene, se začne večati skrb za varstvo okolja«, pojasnjuje Manuel Cantavella, raziskovalec na univerzi Jaume L Španija je šele leta 1980 pristopila v globalno kampanjo za varstvo okolja. V teh letih je »odstotek emisij C02 začel padati premosorazmer-no z večanjem osebnega dohodka v Španiji«, poudarja strokovnjak za ekonomijo.
Da bi razumeli spremembe v stopnji one snaževanja v Španiji, sta Cantavella in Jacint Balaguer izračunala, kako bi izgleda-la za njuno državo krivulja, ki povezuje vrednost emisij
ogljikovega dioksida in onesnaževalce. Za empirično primerjavo odnosa med emisijami C02 in gospodarskim
razvojem sta znanstvenika upoštevala vrednost cene nafte med letoma 1874 in 2011.
»Z na no je, da višje cene nafte privedejo do zmanjšanja porabe energije,* poudarjata avtorja, ki sta tudi dodala, da Je nafta drugo najbolj onesnažujoče gorivo tik za premogom, Prav zaradi tega in glede tudi na dejstvo, daje Španija že dalj časa država, ki je zelo odvisna od nafte, niso strokovnjaki pri analizi u poštevali samo krivulje, ki
povezuje gospodarsko rast in količino emisij C02, ampak tudi 'krivuljo o porabi onesnažujočih energetskih virov glede na ceno nafte. Na ta način sta empirično dokazala zgoraj navedeno tezo, da se emisije ogljikovega dioksida višajo, če je cena nafte nižja .Znan st ve n i ka svetujeta uvedbo novih oblik obdavčevanja energije, zato da bi zmanjšali njeno uporabo.
Mogoče niste vedeti, da ...
Nižje cene nafte privedejo do višjih emisij C02
(Članek je nastal v okviru delavnice o znanstvenih člankih, ki jo je v Š. L 2015/16 v okviru MOSP-ovega projekta Ko zaživi pisana beseda vodila Helena Pertot)
mnmnM, m	1 : m ■:!	
gfyj	Veronika Bordon # veselje «zamisljenvsvojesanje J®	Denise Frandolič «veselje «družba #prijatelji #sprehod «narava
••
Veronica Piredda	Jernej Močnik	Karol Kovic
ííinstagrast «rast «veselje	«novozivljenje «veselje	« s port+« p rija tel j 1=# vesel je
«poletje y plaza «prijatelji	«rast «Instagrast	

'S*	~
Matej Terčon
«p rebuja njen a rave «krasonkras «violica «pomladjetu «toplo
Matilda Volk
«kmeckozlvljenje
«najboljsiprijatelji
liaría Vitturelli
«spomladanskldnevi Hmiramarskigrad «friends h Ipgoals «happyday
Niko Trento
PRISLUŠKUJEM TIŠINI V SEBI
Ne utripa, ne vetra šumenje ne slišim človeka življenje, grob tihi, kamnit, srce moje, led zdavnaj razbil je na dvoje.
Prisluškujem tišini v sebi
V grobu počiva ljubezen, prinesla je mene v bolezen, srce je zaman hrepenelo, vse moje moči je zajelo,
Prisluškujem tišini v sebi...
Zdaj grob že prekriva zelenje, v srcu novo življenje, a listje jeseni izgine, grob vidi se, sreča vsa mine.
Prisluškujem tišini v sebi...
Jacopo Vincenzin
ZEMELJSKE ALI ČLOVEŠKE ENIGME
Ko smrt zatisne oči,
življenje ne konča se,
Minatti, Epitaf
Mi se rodimo, živimo.	Kaj vemo mi?	Življenje je življenje,
umremo.	Nič,	smrt je smrt,
	in kaj še?	in mi smo samo ljudje.
Od kod prihajamo,		ki živijo, umrejo.
zakaj živimo,	Mogoče je lepo tudi umreti,	na tem planetu.
kam gremo?	ne samo živeti, kajne 1	na katerem smo doma.
Taje najlepše v življenju,		
da odgovorov ne vemo.	Življenje ni življenje.	Kaj smo mi
	če nimaš nič kaj delati.	v tej veličastni
	a življenje bo lepo.	in črni neskončnosti?
Mi umremo.	če imaš koga ljubiti.	Saj smo samo pesek,
duševno ali fizično		ki lebdi na nekem planetu,
ali moralno.	Tudi smrt ni slaba,	kot nežen prah,
	Če pomisliš, da si živel celostno.	ki lebdi nad svežo belo rožo.
Pesmi so bile priporočene za objavo na literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba 2017
rast - mladinska prilaga mladike - ul. donizotti 3,34133 trst - ra5t.urednistvo@gmflil.com ■ tisk grafika soča d.o.o. - nova gorica