Šolstvo pred resnimi problemi Ni naključje, da je bilo prav vpra­ šanje šolstva v žalski občini osred­ nja točka razprave obeh zborov. Problemi, ki so že poprej našli in ki vedno znova in vse bolj nahajajo, da tako rečemo, domovinsko pravi­ co obravnave tako v političnih foru­ mih kakor družbenih organizacijah, pač morajo po svoji teži pritegniti slehernega mislečega človeka. Raz­ mere, kakor se kažejo iz poročila sveta za šolstvo in prosveto, so namreč zelo resne in kritične. Analize so pokazale, da v vsej ob­ čini ni šole, ki bi v vseh pogledih ustrezala osnovnim pogojem biva­ nja. V Galiciji propada šolsko po­ slopje skupaj z okenskimi okvirji; v Letušu razpadajo okna — že pred dvema letoma kupljene angleške školjke pa čakajo na sredstva, da bi jih namestili; v Taboru je šola vlaž­ na, tla pa so trhla; v Braslovčah je v dobrem stanju samo ena peč, za 255 otrok pa samo ena vodovodna pipa; v Preboldu so si morali iz Šempetra sposoditi klopi; v Lokah propada streha, ni šolskega dvori­ šča; na Ponikvi se podira vogal šo­ le; v Žalcu so nemogoča tla v učil­ nicah in zelo slabe peči. Če dodamo k vsemu temu še pereče stanovanj-" sko vprašanje, vzgojni in socialni moment, je podoba popolna. Spričo okoliščine, da postaja šol­ stvo enakopravni člen v verigi vseh tistih družbenih faktorjev, ki tvori­ jo njeno organsko celoto, je tedaj samo po sebi umevno, da terjajo vse take in podobne anomalije nujno čimprejšnjo rešitev. Konkretno reši­ tev — brez deklaracij. V tem smislu je potekala tudi razprava. Njeno težišče je bilo potemtakem v iskanju izhoda — kako in predvsem s kakš­ nimi sredstvi zadostiti materialnim potrebam šol, da bi hkrati s tem za­ gotovili njihov vsestranski razvoj v smislu toliko aktualne reforme. Iz­ hod pa je — v perspektivi. Jasno je namreč, da občinski proračun tega vprašanja ni mogel v takem obsegu reševati niti doslej in da ga bo še toliko teže reševal poslej, ko prena­ ša decentralizacija vse šole v nje­ govo kompetenco. Kar zadeva kra­ jevni samoprispevek, ki so ga pone­ kod sprejeli z razumevanjem, je v njem rešitev samo delna — kako bi na primer z njim lahko zgradili li- bojsko šolo, ki bo po predračunu stala preko štirideset milijonov di­ narjev! Vsekakor ustreznejša in morda celo stvarnejša je rešitev, po kateri naj bi neposredni proizvajalci uvideli potrebo po finansiranju šol — bodisi da bi sprejeli patronate nad njimi bodisi da bi prispevali sredstva v skupni sklad. Zgleden primer za to nam nudi tovarna no­ gavic na Polzeli, ki je krasno ure­ dila tehnično delavnico polzelske šo­ le. Prav gotovo pa bodo lahko pri re­ ševanju materialnih vprašanj šol­ stva odigrali poglavitno vlogo orga­ ni družbenega samoupravljanja — šolski odbori, ki se bodo morali ak­ tivneje in intenzivneje ukvarjati s problematiko svojega področja. V kolikor bodo našli pomoč še v sindi­ kalnih forumih, zadružnih, delavskih svetih in drugod, rezultati verjetno ne bodo izostali in bodo posamezne šole dobile vsaj kulturne sanitarne naprave. IzobražeraDje ? žalski občini na dobri poti v žalsJci oibčlni so letos teme­ ljito posikrböli, da bo izobraže­ vanje Y zimskem času čim bolj uspešno. Iz lanskoletnih pomanj­ kljivosti, ki so pri izobraževanju izbile na dan, so se dokaj na­ učili. Predvsem so prilagodili iz­ obraževanje potrebam in možno­ stim ier pri tem zajeli širšd krog ljudi. Program izoibraževanja bodo izvajali preko večerne politične šole, v podjetjih bodo za politič­ no, ideološko ter ekonomsko iz­ obraževanje skrbele sindikalne podružnice, na terenu pa orga­ nizacije Sociailiistične zveze ob zalaganju in pomooi organizacij zveze komunistov. Pri vsem tem izobraževanju pa bo kajpak po­ magala delavska univerza. Lani je bila politična šola le v Žalcu. To se pa ni preveč ob­ neslo, saj so morali slušatelji dnevno prihajati iz oddaljenih krajev, zaradi česar je pešal obisk. Letos pa so to pomanjklji­ vost odpravili na ta način, da bo­ do večerne politične šole razen т Žalcu še v Preboldu, na Polzeli in Libojah. V te štiri oddelke bo­ do raje pošiljali predavatelje in bo zato obisk vsekakor večji. Za politično šolo so že sestavi­ li temeljit program, ki vsebuje predvsem praktične aktualne te­ me in so ga prilagodili intelek­ tualnemu nivoju iK>samez.nih skupin slušateljev. S šolo so za­ čeli že 14. oktobra ter predvide­ vajo, ida bodo program preda­ vanj zaikljuoili do konca marca v prihodnjem letu. Politično šolo, odnosno oddelke obiskuje okoli 130 slušateljev, glede predava­ teljev pa so se letos v žalski ,oibčini osamosvojili. Le za važ­ nejša predavanja bodo po po­ trebi klicali predavatelje iz Celja. Taka predavanja pa bodo priredili za vse slušatelje v Žalcu. Množičnejšo obliko izobraže­ vanja pa bodo prenesli iz orga­ nizacij Zveze komunistov na So­ cialistično zvezo, kjer bodo vključeni tudi člani ostalih mno­ žičnih organizacij, v podjeitjih pa na sindikalne podružnice. Tu­ di za ta študij so pripravili pro­ grame. V tovarnah bodo obrav­ navali predvsem problematiko iz tovarn, vsekakor pa so progra­ mi sestavljeni tako, da bodo v večjih organizacijah obravnavali težje, v manjših pa lažje teme, ki bodo odgovarjale prilikam in intelektualnemu nivoju članstva. V Podgradu bodo organizirali seminar za mlade komuniste, na katerem se bodo novosprejeti člani Zveze komunistov seznanili s statutom in programom ZKJ ,ter sploh z osnovnimi načeli eko­ nomike in družbenega razvoja pri nas. V okvir splošnega iz­ obraževanja bodo vključili tudi predavanja poljudno znanstvene vsebine. V žalski občini menijo, da bi ne smelo biti razlike med ide­ ološko političnim in družbeno »konomskim izobraževanjem, saj je naš proizvajalec hkrati uprav- Ijalec ter mu je pri njegovem delu, če hoče biti uspešno, oboje znanje enako koristno. Prav ta­ ko menijo, da bo potrebno po­ svetiti večjo pozornost tudi ideo­ loško političnemu in družbene­ mu izobraževanju kadrov, ki de­ lajo v občinskih forumih. Zato nameravajo večkrat te ljudi skli­ cati na posvetovanje, kjer se bodo pomenili o vseh aktualnih problemih občine. Večjo pomoč bodo pri izobraževanju nudili tudi mladinskim organizacijam, saj same ne bodo zmogle obsež­ nega dela na področju izobraže­ vanja, -ma- Motiv iz nočnega Celja (Foto: P. Cetina) 9 nove oblilie duštvenega življenja Občinska zveza Svobod in pro­ svetnih društev Šmarje pri Jel­ šah je v nedeljo kot prva v okra­ ju izvedla občinsko konferenco. Predsednik Marjan UNGAR je prikazal prizadevanja, ki jih sko­ raj ÎX) vseh 20 društvih, kolikor jih je v občini, vlagajo v nove oblike društvenega sodelovanja. Res je, da se posebno podeželska društva izživljajo predvsem v dramskem amaterizmu, saj je v občini tudi 20 dramskih skupin s 512 člani,, kar je sorazmerno veliko, ker je vseh registriranih članov prosvetnih društev komaj 1372. Danes pa je čas tudi na vasi dozorel za širšo društveno življe­ nje v obliki klubov, kjer bi ljudje imeli pogoje, da se izobražujejo in po svojih interesih izpopolnju­ jejo ter udejstvujejo. Na Šmar- skem, kot je pokazala konferen­ ca, skušajo uveljaviti zelo pri­ memo smer z združenjem vseh organizacij v klubskih prostorih. Tako bi tudi na vasi, kjer ni do­ volj prostorov, prišli z edino dvo­ rano do skupnega prostora. Po­ nekod si že prizadevajo, da bi do­ bili TV-sprejemnik, ki je vseka­ kor privlačen za ljudi in že s se­ danjim programiom deloma omo­ goča, da se klubsko življenje vsaj prične. V Kostrivnici ga že imajo, prav tako ga bodo predvidoma tudi dobili še v Sodni vasi in v Šentvidu. Na Smarskem imajo delavsko univerzo in ponekod so menili, da društvo odslej nima več skrbi za neposredno izobraževanje; vendar so prav na konferenci poudarili, da je vsekakor izobraževanje še vedno prvenstvena dolžnost pro­ svetnih društev: delavska imi ver­ za naj pri tem pomaga s preda­ vatelji, društvena naloga pa je, da privabi ljudi. Organizacijsko poročilo je po­ dal sekretar Rudi Lešnik, ki je |)odčrtal predvsem pomen knjiž­ nic pri izobraževanju ljudi. Na Smarskem so se zedinili, za osre­ dnjo knjižnico, ki bo poživila za­ mrle vaške knjižnice s tem, da bodo občasno menjavali kontin­ gente knjig in tako nudili bral­ cem tudi novejše knjige. Na tej konferenci je govoril tudi pred­ stavnik okrajnega sveta Svobod tovariš prof. JAKHEL, ki je še posebej poudaril vedno večje družbene naloge, ki jih imajo prosvetna društva. Sekretar ob- činsikega komiteja ZKS ing. MA­ RING je govoru o sodelovanju političnih organizacij in o pove­ zavi dela sploh, kar je predpogoj za uspeh. Delo konference je bilo-^ uspešno in lahko rečemo, da lepo napredujejo šmarska prosvetna društva. Letos so ustanovili še tri nova društva, in sicer v Mestinju, i Senjtviidu pri Gnobelnem in naj Vinskem vrhu. Rudi Lešnik | Program izobraževanja v SLOV. KONJICAH Ideološka komisija pri občin skem komiteju v Slov Konjicaj dokončno izdelala program ide« loškega izobraževanja v letošnj zimski sezoni. Za člane ZKS ц ostalih političnih organizacij bod( posebna politična predavanja \ sedmih večjih krajih in štirii večjih podjetjih na področju ob čine. Za mlade člane komunist« pa bodo v treh podjetjih in štiril krajih pripravili krajše seminarje kjer jih bodo seznanili z osnov nimi nalogami in cilji ZKS. Ti se minarji bodo namenjeni tudi zj člane vodstev organizacij LMS Razen tega pa bo nekaj predavan še posebej za prosvetne delavce Zgledno sodelovanje Da bi izboljšala sistem strokov nega izobraževanja, mu dala nek« širšo poglobljeno vsebino, hkrati p, ga tudi postavila v tehtnejši okvii je celjska delavska univerza priteg nila k sodelovanju nekatera dru štva, kakor društvo knjigovodij strojepiscev in stenografov idr. Bistvo tega sodelovanja je v tem da posamezna društva nudijo de­ lavski univerzi predavatelje stro kovnjake, delavska univerza pa skr­ bi za organizacijsko in tehnično iz­ vajanje strokovnega izobraževanja. Čeprav gre na videz morda za čisto razumljivo in potrebno sodelovanje, je vendarle vredno pripomniti, da je celjska delavska univerza, če že ne prva, vsaj med prvimi, ki se je zanj zavzela in ki ga že uresničuje v praksi. Seveda gre zasluga za to \ enaki meri razumevanju društev, k so tudi sama kljub potrebam po iz obraževanju lastnih kadrov uvide! pozitivno stran vzajemnega meds bojnega sodelovanja, saj bo posi vrzel v strokovnem izobraževanji ki je bila očita zlasti v dvotirni iz obraževalni politiki (društva zase delavska univerza zase), odpadla ii jo bo zamenjala enojna in enotna pot. V tem smislu bo nova oblika vsekakor bližja smotru, ki ga delav­ ska univerza kot izobraževalna ustanova zasleduje — ta smoter j( namreč v aktivizaciji vseh tistih sil ki lahko prispevajo k izobrazbi šega delovnega človeka. Trenutno najvidnejši izraz oboje­ stranskega sodelovanja je 13 teča­ jev, ki jih je priredila delavska uni­ verza z društvom knjigovodij in ki jih obiskuje okrog 300 slušateljev Na koncu bo delavska univerza v sporazumu s komisijo za vzgojo ka­ drov pri društvu knjigovodij izved­ la anketo, ki naj bi pokazala pred- izobrazbo kandidatov v pogledu ra­ čunskega znanja, pravopisja in družbeno politično razgledanost; ra­ zen tega pa bo ta anketa hkrati slu­ žila tudi izboljšanju učnega progra­ ma. Podoben sporazum je delavska univerza dosegla tudi z društvom stenografov in strojepiscev. Prire­ dila je 4 strojepisne tečaje ter 2 ste- nografska tečaja, ki jih obiskuji 10 tečajnikov. V teku so nadalje razgovori še društvom inženirjev in tehnikov. P vsem tem je treba še pripomniti, d je delavska univerza našla tud ustrezne oblike reševanja vseh vpra šanj, ki se nanašajo tako na orga nizacijsko kakor vsebinsko plat stro kovnega izobraževanja odraslih, pr čemer izdaja skupaj s komisijami zi vzgojo kadrov posebne okrožnice; pi prav tako, da so zlasti posameznik pokazali za določene tečaje velik in teres, medtem ko s strani podjeti še vedno ni povsod dovolj razume vanja. Šmapshi učitelji pred olicljo Pretekli petek je obiskal Šmarje zvezni ljudski poslanec SER­ GEJ KRAIGHER. Pomenku učiteljev-komunistov so prisostvovali še predsednik okrajnega odbora SZDL Celje FRANC LUBEJ, podpred­ sednik OLO Celje MIRAN CVENK in predsednik ObLO J02K0 LOJEN z ostalimi vidnejšimi predstavniki v občini. Ob tej priliki so se pomenili o kadrovskem vprašanju, nagrajeva­ nju prosvetnih delavcev, ideološkem in strokovnem izpopolnjevanju in družbeni vlogi učitelja. Letos manj­ ka v občini 24 učiteljev. Občina sku­ ša reševati to s štipendiranjem, saj samo na učiteljiščih štipendira 46 dijakov. Samo štipendiranje pa ni­ kakor ni izhod, ker ugotavljajo, da štipendisti cdbrenkajo minimalno ob­ veznost, potem pa odhajajo drugam, bliže središča ali pa se — posebno ' dekleta — poročajo in tako zaradi čisto človeških pogojev občina spet zgublja učne moči. Pač pa bi bilo potrebno urediti življenjske pogoje tudi na odmaknjenih šolah, kjer za­ radi vsakoletnega menjavanja uči- teljstva učno delo najbolj trpi. Sindikati bodo morali resno raz­ mišljati o novih načinih nagrajeva­ nja, kjer bi naj upoštevali učiteljevo prizadevnost in učinek pri delu. Sekretar občinskega komiteja ZKS ing. Andrej Marine je poudaril ve­ lik pomen učitelja v prizadevanju za šolsko reformo in družbeno življe­ nje. Opažajo pa tudi, da vsi učitelji ne spremljajo dovolj podrobno poli­ tičnih in družbenih dogodkov in več­ krat niso seznanjeni z odločilnimi faktorji, ki narekujejo določene go­ spodarske ukrepe. Razumljivo pa je, da mladi učitelji, ki delajo v odroč­ nih krajih, kjer morajo poučevati celodnevno in to v kombiniranih od- lastnemu izpopolnjevanju, vendar bi pa prav sindikat prosvetnih delav­ cev bil dolžan, da skrbi tudi za to. V kratkem nameravajo izvesti dvo­ dnevni seminar, kjer bi posredovali učiteljem nekaj osnov iz marksizma in socializma, o socialistični morali, o vlogi učiteljskega kolektiva v družbenem upravljanju in o praksi psihologije v šoli. Večkrat bi morali imeti strokovne posvete in tudi dru­ žabna snidenja. Okrajni prosvetni svetovalec tov. Franc Zupane je na pomenku pove- delkih, težko posvečajo več časa dal, da kljub mnogim oviram šol­ stvo na Smarskem vendar dosega lepe uspehe, saj so presenetljiv na­ predek dosegli v tehnični vzgoji, pri delu v šolskih zadrugah in pionirski organizaciji. . Šolstvo na Siiiar'^kem je dejansko v težavah, ki jim občinski ljudski odbor z lastnimi sredstvi nikakor ne bo kos. Popolnoma onemogočeno je normalno delo v Lesičnem, osnovna šola »Borisa Kidriča« v Rog, Sla­ tini razpada; toda za novogradnjo občina nima sredstev. Prav tako bo čimprej potrebno organizirati osred­ njo osnov-no .^o'o nekie v Obsotelju, O vsem tem so >e pomenili učitelji z ljudskim poslancem in prav bi bi­ lo,* da bi takih pomenkov bilo še več. Andrej Beg: Pismo Draga, zima je prišla, mraz je, hukam si v prste; plamen v peči godrnja, ko ti pišem tele vrste: Veš, bolj rad te imam kot prej; dosti šem o tebi mislil — pa sem sklenil: vse dotlej, da se vrnem, ne verjamem, da prišel bo čas, ko spet te lahko na prsi vzamem — In sem sklenil — za vselej hočem, slavček, te imeti, mislim te za ženo vzeti, če ne pride še kaj vmes. Si vesela? Si mi zdrava? Cu j, če kdaj te pot zanese k reki, kjer sva rada stala ob večerih in strmela v ljubko skodrane valove pa držala se za roke, če te pot zanese, mala, med cvetice, letos nove, ki jih nisva še nabrala •— spusti listič na valove, kot sva nekdaj jih metala — naj ga voda v dalj odnese — morda prišel bo do Save in po njej še dalj v daljave, ki jih videla še nisi — v daljni Srem, kjer fant tvoj zdaj piše ti in nate misli. Vzel z valov bo listič beli, ki mu ga boš napisala; v misli srečni in veseli duša mu bo zaigrala, pa čeprav bo list ves moker, kot bi ves dan nanj jokala. usodne krizanteme (DRAGO ROBIDA) Začelo se je tri leta pred vojno. Bila je lepa jesenska nedelja. Ga­ silci so priredili trgatev grozdja. Godci so rezali polke, brhka de­ kleta so nosila mošt, na plesišču je poskakovalo staro in mlado. Plesala sta tudi Mihec in Len­ ka. Lenka hči premožnega kmeta, Mihec čistokrvni proletarec. Gle­ dala sta se, iz oči je gorelo kopr- nenje, v srcih je tlela ljubezen. Lenka, kako čudovita si! je dahnil Mihec. Tudi tebi se ni treba pritože­ vati, ga je zavrnila Lenka. Nato so ji zaigrale črne oči in hudo­ mušno je rekla: No, če sem res tako lepa, pa mi povej, katera izmed deklet ti razburja srce. Mihec je zadrgetal, kri mu je zaplala po žilah in sam ni vedel kdaj je prižel Lenko tako tesno, da ji je dahnil na usta: Lepa si kot krizantema! Lenka, zate se vnema moje srce! Lenka je zaše- petala: Mihec, tudi jaz imam ra­ da krizanteme. Pri naslednjem plesu je Lenka zataknila v gumbnico široko raz ^ prti cvet krizanteme. To je videl Žgančkov Mirč, ki se je prav tako vnemal za Lenko. Zbral je svoje pajdaše in še tisti večer na­ padel Mihca. Kakor je bil Mi­ hec korenjak, se toliki sili ni mo­ gel upreti. Pošteno so ga obde­ lali, do nezavesti. Ko se je pre­ budil, je ležal poleg ceste in me­ sec je sijal na Mihcev okrvavljen obraz. Zdaj je opazil, da je krva­ va tudi krizantema. O, ta lepi cvet, ki mu ga je pripela Lenka! Gotovo mu prinaša nesrečo. Lenka je zares ljubila Mihca. Mirča ni marala. Vedela je, da jo ljubi zaradi grunta. Kaj grunt in kaj srce! Mihec ne mara grun­ ta, rad bi njeno srce. Pa saj ga ima! Le da sta oče in mati tako nasprotna: Kaj boš s takim pri- tepencem? Kaj pa ima? Berač od glave do peta! Mirč pa iz tako premožne in ugledne hiše. Mir­ ča boš vzela in konec! Pa ga rzemita iñdva! Kar ože­ nita se z njim. Jaz se ne bom nikoli. Nikoli in amen! je zaihtela Lenka nekajkrat na dan. Mihec se je ojunačil. Stopi pred očeta: Oče, dajte mi Lenko. Rad jo imam in srečna bi bila vse dni najinega življenja. Stari pa v zrak! Tak capin, da bi jemal njegovo Len­ ko? Kaj takega se ne bo zgodilo! In ker ni imel drugega pri rokah, je zagrabil za šop krizantem, jih v divji jezi zruval in jih zagnal Mihcu v obraz: Kakor tu stojim^ naše Lenke ti ne boš imel. Po- beri se z dvorišča! In to za veko­ maj! Nič več ni Mihec prestopil tega praga. Z Lenko sta se sestajala po večerih gori za vasjo. Ljube­ zen se je razplamtela v strastno ljubezen. Minili sta dve leti in Mihec je moral k vojakom. Dekleta so fan- tom pripenjala šopke, Lenke pa od nikoder. Bolna je bila in ni mogla iz postelje. Ko pa je JVIihec ves potrt pogledal skozi okno va­ gona, je nenadoma sredi pisane­ ga vrveža zagledal Lenko. Prite­ kla je k njemu in mu, potrta od bolezni in slovesa stisnila v roko dve krizantemi z vejico rožma­ rina: Mihec, tvoja bom do groba! O, ti moja krizantema! je vzklik­ nil Mihec in si od prevelike sre­ če obrisal prikrito solzo. To je bilo jeseni leta štiridese­ tega. Spomladi prihodnjega leta pa je nenadoma prišla grenka novica: VOJNA! Kje je Mihec? Kje si Lenka? Ali se bosta še kdaj videla? Naključje, tLsoda, veliko pričakovanje, tiho upanje... Prišla je jesen, pred Lenkinim domom so se krizanteme spet razcvetele. Ze je Lenka izbrala najlepši cvet, a zaman. Tokrat Mihca ni bilo. Bil je v ujetništvu in tam dan za dnem koval načrt, kako bi pobegnil. Ni mu uspelo vse do pozne jeseni dvainštiride- setega leta. Takrat, bil je mrzel večer in Lenka je pravkar pre­ krivala grm krizantem, je iznena­ da zaslišala glas: Dober večer, Lenka! Lenka je razprostrla roki: O, moj Mihec, ti moja krizan­ tema! Naključje je hotelo, da je Mih­ ca opazil domačin, ki je služil Nemcem. Se tisto noč je navalila policija: Kje skrivaš bandita? Govori! Izdajalec jo je sunil h grmu krizantem: Tu, na tem me­ stu si mu pripenjala krizantemo in mu obljubljala zvestobo! Nato jo je udaril v obraz in Lenkina kri je kapljala na belorumene krizanteme. Leto dni pozneje, ko je Len- kin oče že umrl m se je mati spoprijaznila z Mihcem, je nek noči potrkalo na okno. Kdo je je vprašala Lenka. Mihec! je za šepetal partizan z našitkom ko mandirja čete. Lenka je res odprla, objela j^ Mihca, ga poljubila .in prosiU Mihec, beži, zasledujejo te! Lenka, moja krizantema! ji j' Mihec gledal v oči in toliko, da j' napravil korak ali dva, zaslišaV se je nemška govorica in nato Halt! V noč je hlastnil rafal г> za grm krizantem je omahnil* telo partizana. Mihec! je kriknila Lenka * objemala krvavečega fanta. On pa je zahropel zadnje sede. Lenka ... ti moja ... križan tema... Njega so zavlekli v kot poko раШса, Lenka pa je morala ^ koncentracijsko taborišče. Vrnü' se je bolna in otožna. Spet je zd' sadila krizanteme in z njimi * leta v leto, za Dan mrtvih okrof grob ljubljenega Mihca.