TELEFON: 4C87 CORTLANDT. ~ ■ — Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 101. — ŠTEV. 101. NEW YORK. TUESDAY, APRIL 30, 1918. — TOREK, 30. APRILA 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Slovenci so porušili ljubljansko kazino SLOVENCI SO PO ŠTIRIH LETIH VOJNE OD LOČNO NASTOPILI PROTI SVOJEMU NAJHUJ ŠEMU SOVRAŽNIKU. — DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI. — LJUDJE SO HODILI PO LJUB LJANSKIH ULICAH, PELI SO PROTINEMŠKE PESMI TER SE NAVDUŠEVALI ZA ZAVEZNI KE. — DEMONSTRACIJE SO BILE TAKO RESNE, DA JE MORALO STOPITI VOJAŠTVO V AKCIJO. — SLOVENCI SO UNIČILI NEMŠKO GNEZDO NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI TER POBIJALI ŠI PE IN IZLOŽBENA OKNA NEMŠKIH TRGOVIN IN KAVARN True translation filed with the post liiast.-r at Ww York. X. Y. on April 1918, as required by the Act of October «. 1»17. Amsterdam, aprila. — V Ljubljani su izbruhnili- resne protinemške demonstracije. Te demonstracije su posledica krize v avstrijskem kabinetu, kateremu načeljuji' von Sevdler. Nemški listi poročajo- da so skupine Slovencev skoraj popolnoma razdejale "Casino" ter razbile sipe nemških trgovin in kavarn. Slednjič je stolno vojaštvo v akcijo, toda demonstranti so še naprej hodili po ulicah. Seboj so nosili slovenske zastave, peli protinem-škc pesmi in nazdravljali zaveznikom. (Exchange Telegraph v Londonu je dobil v soboto neko poročilo iz Haaga, da je začel papežev nuncij na Dunaju na prošnjo avstrijske vlade preiskavo jroti ljubljanskemu knezoškofu. Knezoškofa dolže, da je prevzel vodstvo jugoslovanskega gibanja. Cilje in zahteve tega gibanja smatrajo za — veleizdajalske. Velik del Jugoslovanov-tvorijo Srbi, ki zahtevajo ločitev od Avstrije.) -ooo—- Razbuijenost v Avstriji -ooo- VSLED OBJAVE CESARJEVEGA PISMA NA SVA KA SIKSTA JE RAZBURJENA CELA AVSTRIJA. — UPORNOST ČEHOV IN JUGOSLOVANOV. — ZLA STI NARAŠČA ODLOČNOST MED JUGOSLOVANI — KAROL NI VOJAK. — TAKOJ SPOČETKA SE JE OPAZILO NASPROTSTVO MED KAROLOM IN VILJEMOM. Amerikanci - nemški sužnji ooo- NEMŠKI ČASTNIKI UPAJO, DA BODO VJELI DO 200 TISOČ AMERIKANCEV. — NEMŠKA VLADA HOČE ZAPOSLITI AMERIKANCE V TOVARNAH. — TEKOM VOJNE JE IZGUBILA NEMČIJA OKOLI TRI MILJONE NA MRTVIH. -ooo- AMERIKA GRADI Z MRZLIČNO NAGLICO LADJE. — NA SLIKI VIDITE ZOPET ENO NA-— 4 & POLZGRAJENO, KI JO SPUŠČAJO V MORJE. Vojni pregled -ooo True translation filed with the Dost muster ;il New ^ <_»rk. N. Y. on April ."fO, Waster at New York, X. V. on April 27. 6, 11)17. * Washington, D. C., .°>0. aprila. — Kompetentm opazovalci zatrjujejo. w York. X V ou April 1918, aa required by the Act of October 6. 1917. Washington, ]). eracij na sedanji fronti, odvisnega od števila mož, in da skuša sovražnik izvesti odločitev, s katero se bo končalo vojno, ugotavlja vojni department v svojem tedenskem pregledu, da je naša absolutna dolžnost, dobaviti nadomestne oddelke za armade v Franciji. V neposredni bodočnosti bo -treba velikih številk poleg že pozvanih k zastavam, ali izbranih za službo, da se napolni žnjimi nastale vrzeli. Dočim priznavajo, da so serije kriz dosedaj v veliki men uspešno izpadle za sovražnika vztraja pregled pri tem. da jc enotnost poveljstva med zavezniškimi silami obsodila na izjalov-Ijenje vse namene sovražnika, kako paralizirati n-eodvisno moč angleškega poveljstva. Enotnost v poveljstvu je raztegnila operacije na širše polje splošnih spopad ov. pri katerih bodo zavezniške sile izmenoma uporab- ljali. Tako zamorejo. mesto, ila l>i sovražnik zamogel poraziti angleško armado ter obrniti zatem vso svojo silo proti Francozom, zavezniki sedaj staviti sovražnim naskokom nasproti svojo celo združeno moč. Naše lastne sile so se vdeležilc bitk ter se sedaj nahajajo v akciji v ozemlju vzhodno oil A mi en sa. Pregled ugotavlja ponižno, da so se te čete tekom različnih spopadov, ki so divjali v Um ozemlju, dobro obf,-sle. V bitki pri Seicheprey. ki se j* Viljem zahteva ujetnike Nemški cesar zahteva, da Rusija izpusti vojne ujetnike. — Nemci grozijo z zav***' iem Petrograaa. Naraščajoče iiasprotstvo med Čehi in Jugoslovani tt-r vedno obstoječe pomanjkanja hrane je igralo veliko vio-un in je izpoilkopalo zaupanje v dunajsko vlado. S potekom rasa je jugoslovanska propaganda postala glasnejša, kakor se glasi v poročilih, ki so prišla po diplomat ičniii potih. Takoj spočetka .ji- bilo med mladim avstrijsko-ogr-skim vladarjem in Berlinom neko nasprotje. Cesar Karol ni posebno bojevit mož; ravno nasprotno: v mnogih oživili je pacifist. Ko je privatno izrazil svoje mnenje o Alzaeiji in Lotarinški, je po mnenju mnogih cesar Karol povedal popolno resnico, dasi skorogotovo ni niti mislil, da bo — prišlo v javnost, vsaj ne tekom vojne. Ta zmešnjava v Avstro-Ogrski je naravno povzročila veliko ne vol jo v Berlinu in mnogi tukajšnji uradniki menijo, da j>i bodo Vsenemci na vse kriplje prizadevali odstraniti cesarja Karola in bodo šli preko opozicije v dvojni monarhiji, kakor so takoj spočetka počenjali v Nemčiji. Kodanj, aprila. — Vesti z Dunaja zatrjujejo, da upa avstrijska vlada s tem, da je odgodila sklicanje državnega zbora do 7. maja. da bo dobila časa za pogajanja s strankami, ki so ji nasprotne. Dvomljivo pa je, ako bo uspešna, kajti računati mora na germanofilske poslance in Jugoslovane, ki ne marajo podpirati vlade. Mnogi pristaši Nemčije, ki so zagovarjali mir potom kompromisa, zdaj več ne verujejo v možnost take pogodbe. To yaziranje se objavlja v "N. W. Tagblatt*' v članku, ki nosi naslov tkQd miru potom kompromisa do premišljenega miru". vršila 21. aprila zjutraj, se opisuje na kratko: fj^fl'^^^HR Sledeč težkemu uvodnemu za-stornemu obstreljevanju je sovražnik navalil na naše čete na fronti približno treh kilometrov to je nekaj več kot dve milji. Naši ljudje so bili pognani iz vasi, a v noči so Nemci izpraznili zavzete postojanke, vsled česar smo zamo-gli zopet zasesti prvotne frontne črte. ' V poročilu se glasi nadalje: Izid dosedanjih operacij na za- padu je odvisen od možke siie. Nemci .se v glavnem zanašajo nt* puške, strojne puške, množine čet ter strogo izdelane metode tran-sportacije in dobave muiiicije -s fronto pod katerimikoli pogoji kar pomenja. da so razvili gibčnost ofenzivne akcije, kateri se je mo-jroee postaviti po robu le potom protiodredbe enake sile in gibčno sti. — Bitka take velikosti kot divjo sedaj na zapadli, ne more biti od ločena potom enega posameznega spopada. Mogočni napadi, vprizorjeni na angleške črte. so imeli namen paralizirati neodvisno moč angleškega poveljstva. V tem ni bil sovražnik uspešen Enotnost poveljstva med zavezniki je razširila operacije na širš«. polje splošnih spopadov. Ta izpre memba v bojnem položaju je materialno izpreisenila moment odločitve v icii ofenzivi. Mesto, da jc sovražnik v stanu poraziti angleško armado ter obrniti zatem vse Ta Mrtnek je pisan z veliko rezervo. Še vedno zahteva potrebo. da se izpremeni stališče, katero je državni zbor za v aprila 1917. Clauek se končuje: — Vsak bodoči mir bo odškodoval centralne države, kolikor je sploli mogoče, za žrtve, ki so jih imele v vojni. Mir se mora skleniti s previdnostjo in premišljeno-stjo, ki je potrebna proti nasprotnikom, ki želijo še vedno ostati nasprotniki miru. Neko poročilo iz Draždan pravi, da bo prine Friderik Saksonski razglašen za litvinskega vojvodo, ako se bo latsi&ska priklonila Saški. - - - - - -- -i SS ■ •.. ■....Jfc-u' Velja za vse leto ... $3.30 Za pol leta......$2.00 GLAS The largest Slovenian daily "S in the United States. bsarii^^S Issued every day except Sunday« and Legal Holidays. SO,OOO Reader«* List slovenskih delavcev v Ameriki. (Nadaljevanje na 2. strani.) True translation filed with the post master at New York. N. Y. on April 150, 1918, as required by the Act of October 6. 1917. London, Anglija, 29. aprila. —• Dogodki v Rusiji vodijo v krizo največje važnosti. Položaj prejšnjega cesarstva je skrajno temen, toda vse kaže. da dogodki največje važnosti ne morejo biti več daleč. Poroča na protirevolucija se ne potrjuje, toda povsodi previa duje tajni nemir. Najboljši dokaz o resnosti položaja prihaja iz Nemčije, ki je sta vila zahteve glede izmenjave ujetnikov in je zagrozila, da zasede Petrograd, ako se tej zahtevi ne ugodi. Nemčija zahteva, da se takoj izpuste vsi nemški vojni ujetniki, ki so pri dobrem zdravju, da morajo nevtralni zdravniki oskrbovati bolne ujetnike, Nemčija pa da bo izpustila samo ruske ujetnike. ki so bolni ali pa nesposobni. Govori sc. da b«> berlinska vlada poslala boljševiški vladi delegacijo 115 oseb, ki bo stavila nemške zahteve. Kakor piše kodanjski "Aften bladetje najnovejša ruska vlada v Petrogradu preklicala brest-litovsko pogodbo z Nemčijo. Zahteva novo pogodbo, po kateri mora Estonija ostati pri Rusiji. General grof pl. Mirbach je kot novi nemški poslanik za Rusijo v soboto predložil boljševiški vladi v Moskvi svoje poverilne listine. Obenem pa je tudi nemška vlada odločno zavrnila resko ob-dolžitev, du je Nemčija prelomila brest-litovsko pogodbo s tem, da nemške čete neprestano prodirajo na Krim. Nemčija je odločno zahtevala da se razorože ujetniki v Omsku da ruske čete kontrolirajo tabori-, šče, da se združijo nemški in avstrijski ujetniku da Rusija jamči svoboden povratek ujetnikov i? Sibirije iu da ruska vlada ukre-[ne vse, da se prepreči ruski kongres v Moskvi. Nemčija je tndi zahtevala, da se zapro vsi ujetniiski odbori in da se mora takoj o tem l>oročati. Nemčija se separatno pogaja z vladami na Kavkazu it. Krimu, ne Ida bi prosila sovjetovo vlado za 'odobretge. _ . . .... V Moskvi zboruje ko'ngres nem-1 ških. in avstrijskih vojnih ujetni-| kov. — Izjavili so, da bodo razširjali sovjetovo vlado. True translation filed witt tlie post master at New Yorir. X. Y.«»» April .'JO. 1918, as required by the Act of October I 6, 1917. Moskva, Rusija. 29. aprila. — Zadnje dni zboruje kongres vojnih ujetnikov, ki predstavlja vse narodnosti centralnih držav. Na zborovanju je več sto ujetnikov, ki so vsi internaeijonalisti. katerih idlj je "priprava za socijalno revolucijo v zapadni Evropi in vstanovhev sovjetove republike." Bolj&eviška vlada ni odgovorila na nemško zahtevo, ki je bila poslana po brezžičnem brzojavu zunanjemu ministru Čičerinu glede položaja vojnih ujetnikov. Nemška nota pravi, da so prišle informacije, da tvorijo vojni ujetniki v Sibiriji rrevolucijonaine odbor« ii* da odvzemajo častnikom šarže, da so odbori ujetnikov v Omsku sklenili, da se polaste transsibirske železnice. da se ne bi mo^li nemški ujetniki vrniti v Nemčijo in da bo sprejel iste odredbe tudi kongres vojnih ujetnikov v Moskvi. _— - , • "QUAS NARODA" PMttiMtl IhraM aad pobllaM hr tta SSOXVHZ fl PtTBLIBHINQ flOMPAIT gTLAjne BAXBM> FWdMMKj^Bpf^ LOTJU aniuilt. PtMttT. vim «f buiimi t*« mmnnm »flaTiir «c um imun M Oortiaaflt ati Ml. at Maahattm Naw Tork OUj. N. X> 8* fcsl« tata tWJa UM M inTjl Wk aalo M m BMte Ne« Toi* fS.00 ta flMt Za pol leta aa Meto New Tort- «.00 ■a pel leta LM Za fetrt leta aa awato New Ted 1» ■a tetrt lete — —— —— 3LfQ Za laoaematro ea ealo leto«...— 1.00 "GLAS NARODA" t^ijn mk kmmB nedelj In prtmlkw._ "0L A0 NilOD A" _ {"ttim of the People") 9MM Itkj Sty except Bonfltyi and HelMayv _Babacrlptlon yearly »3.S0. ueur it] ee blagovoli poAlJatl po — Money Order. M wMbM kraje aaroBnfkor prodmo, da m nam tudi prajl^l PialBii _ ai—anf. da hltreje najdwno naatomllm. H8LAg |A|0Dr W certlaadt BU HtjgfWy Telaloa.: 28Tt 6ort!aadt- Kompromis True translation filed with the post master at New York. N. Y. oil April 'M, 1918, as required by the Act oL October 6, 1917. Beseda kompromis je tujka in pomeni po nase sp* razum, strnitev idej ter ima še več drugili podobnih pomenov. Ako lioeeta dva človeka doseči kak cilj, kateri je obema absolutno potreben, napneta vse svoje moči in svoje sile ter se z vso vnemo ]x>svetita delu. da bi ga dosegla čimprej in s čim manjšimi žrtvami. To je seveda le v slučaju, da si želita doseči nekaj, od česar bi imela oba enak dobiček in enake koristi, ter bi ne bil niti prvi niti drugi popolnoma ni<" na škodi, če bi ga dosegla zaeno v istem času. Želja je ista, samo poti. po kateri bi bilo treba iti, da bi bila želja izpolnjena, so različne. Toda pri nas, in menda tudi povsod drugod je tako, da ima vsak človek svoje nazore. Ljudje se potem razdele v skupine, katerili vsaka si sestavi nekak program, katerega smatrajo za najboljšega in najbolj pripravnega. Cilj je isti, želja je ista. samo — sredstva za izpolnitev želje in dosego * Položaj na zap, bojišču po padcu Kemmela. OSTgNp^ Q3JeCJG£S J . ,, JtoJnut A*GXZL*T I Gram, -Ž^ŠŽSt V"™*4LDJJCj»tsoe: ) . Cdurtrat $r A r { > ^f^J i Li5> 5«& f Marquise XJ^^W« Itfr ^ ' i fBOULOGNE -i Seujft* / i f MT. KEMMEL ^^ J? M \ \ ( 1 1 captured ^ ^—' f &LIL7F \ .Tournair^ j H gY GERMANS (t^ ^^ /Jrcoej BetJiune " Sassee § T^^Mbntreutf Vk tfoeujc- > •Carirm V^---v. mVrrny TDOUai _/ (Li* x s i^^^VV L—J tfCAM&AA/ yf0^ ^^ f&oullens i ^ Y ^^^ \ V \ -LeCateau ^ _j ALB£*Tj^ ^ Co J? j GROUND GuražlL^- - REGAINED fc—X^jgy fitters~ ^ J -------- BY FRENCH ,, | Wt QuentlTlA< /tcAteCy^^ *c?idulnes f\ p? / / # ^ V*fotbemont ^ i x jTLaFerc j«3 LaSbismy Jchabnv \Zaon \3caztvais f 3CAL*'or . CleKrnont- SoiSSMS^ \ To je cilj in mora biti cilj vsakega razumnega našega človeka. Poročila, ki prihajajo iz domovine, so za nas migljaj, katero pot moramo iti. Ljudje doma so spoznali, da je edina rešitev slovenskega naroda možna, potom združenja z ostalimi Jugoslovani v eno politično telo. Proč od Avstrije in Nemčije! — je bojni klic, in ni-kakili kompromisov ne iščejo več z avstrijsko vlado. Ljudje izjavljajo sedaj odkrito, kar so prej le v srcu želeli, kajti dobro vedo, da je prišel odločilni trenutek. Dosti smo ugibali tukaj v Ameriki in dosti razpravljali o načinu te združitve. Do tega pa je prišlo predvsem raditega, ker nismo vedeli, kakšno je dejansko razpoloženje med našimi ljudmi v starem kraju, ki so izključno merodajni faktor v tej zadevi. — Sedaj pa vemo, kaj hočejo, in naša naloga je stopiti pod skupen prapor, se organizirati v eno organizacijo ter podpirati v vsakem oziru akcijo naših bratov v domovini. Dopisi Farrell, Pa. | V decembru se je sprožila misel,' da bi se sezidal Dom. Prvi so bili j za to idejo člani bivšega društva J sv. Barbare št. S2. zdaj društva ' Vodnik št. 102 in so takoj vse društveno premoženje obrnili v korist doma. Tudi članstvo društva Slovenec SNPJ. se je priglasilo v velikani številu. Rojaki, stopajte v naše kolo in kupite debiice. ki so po $25. Ako morete, kupite jih več. kajti s tem denar ni proč vržen. Prvič daste denar na dobre in zanesljive obresti. drugič pomagate s tem svojim otrokom, da se ne bodo odtujili svojemu narodu- Slovenska mati. kaj ne. kako željno pričakuješ dne, ko boš dobila zopet glas od svoje ljube matere onkraj globokega oceana. Skrbi te, kako tam še žive. kako se jim godi. V strahu si in trepetu, pa tudi upanje še imaš. Skrbiš za mater. Mnogo bolj pa kot za mater moraš skrbeti za svoje otroke, za katere si delala, živela in trpela. Koliko otrok umira danes v tujini : kako plaka marsikatera mati. ker »e je njen otrok odtujil njen in njenemu narodu. Učite v mladosti otroke ljubzni do naroda in jezika. Tu v Ameriki vidimo na lastne oči, kako so se potujčili in se še vedno potujčujejo otroci slovenskih starišev. Zato. očetje, kupite delnice za Slovenski Dom, ki bo gotovo stal že v nekaj letih. Dosedanja agitacija se je doforo obnesla; v dveh mesecih smo dobili že 55 delničarjev. Upamo, da bomo v prihodnjih mesecih pridobili še kakili 50 delničarjev in bomo lahko kupih zemljišče. Rojaki, nikar ne odlašajte in kupite delnice, ki se plačujejo po $2 na mesec- Ako že mislite, da vam samim Doni ne bo nikake koristi, morate pri vsem tem delati zanj že zaradi tega. da vaši otroci kadar doraste-jo. ne bodo hodili na veselice po tujih dvoranah, temveč se bodo z vami veselili na domačih tleh in v domačem jeziku. Potem se ne bodo sramovali slovenskega jezika, temveč ga bodo ljubili in spoštovali; najljubša jim bo slo-!venska govorica. Ako pa otroci slovenskih starišev ne marajo govoriti slovenskega jezika, je to največji greh starišev. Zato pa poživljam sedaj, ko je naša mladina še nepokvarjna. vse rojake, da podpirate naše gibanje in sveto stvar. Kjer je Dom, tam je njapredek. kajti v Domu bo čitalnica, dramatični klub, pevsko društvo itd. i Kakor je vsaki družini potreb-|iio stanovanje, tako je potreben nam Slovencem skupni Dom. ker I vsi smo velika družina. Vrjamem, da je delo težavno in marsikateri nima premoženja, posebno v tem času. ko vlada vsepovsod taka draginja. Vendar pa. ako se nekoliko potrudimo, sem uverjen. da bomo delo dovršili. Pridite tedaj, in postanite član Slovnskega delavskega Doma. Frank Kramar. Beach, North Dakota- Posebnega nimam nič kaj poročati iz naše dežele kot to. da je bil petnajstega aprila ves dan dež. Veseli smo ga bili„ kajti imeli ga že nismo skoraj deset mesecev. Bali smo se, da bomo zopet sejali in orali in nič želi. pa je k sreči prišlo drugače. Zadnji dve letini sta bila silno slabi. Zelo se moramo mučiti za svoj vsadanji kruli, če hočemo živeti. Kmalo bomo sejali spomdlano žito. Zimskega žita imamo veliko, pa je slabo kazalo, kar ni bilo dežja. Upamo, da bo zdaj nekoliko boljše. North Dakota je najboljša dežela za žito, ako je dežja dovoolj. Lansko leto je bila taka suša, da nekateri niti za seme niso dobili. Pa tudi krme in slame je bilo bolj malo. Draginja je zelo velika, tako da bi moral človek skoraj tele prodati, če bi hotel kupiti par čevljev. Mesar plača prašiča po 17 centov funt, če pa kupiš pri mesarju funt prašičevega mesa. ti ga pa zasoli od 30 do 40 centov funt- Pozdrav vsem farmarjem in far-maricam! Farmariea. Vojni pregled (Nadaljevanje s 1. strani.') svojo eneržijo proti Francozom, zamorejo sedaj zavezniki postaviti nasproti vso svojo združeno silo vsem sovražnim napadom. Neprestano je treba imeti v mislili, da ^uša sovražnik izvesti odločitev, ki bo končala vojno. To odločitev pa je mogoče doseči le potom uničenja zavezniških sil na polju, predno sveže čete zamorejo v zadostnem številu zavzeti pozicije ter izpremeniti nemške uspehe v poraz. Vsled tega je naša velika dolžnost dobaviti nadomestne oddelke za armade v Franciji. Mi moramo poslati na polje sveže ljudi metodično in popolnoma izvežbaue Poleg onih, kateri so že poklicani i>od zastavami, in ki se vežba-jo sedaj v naših taboriščih ali ki so že izbrani za službo, bo treba še veliko števil v neposredni bodočnosti, da se izpolni žnjimi vrzeli. V Flandriji je položaj manj za dovoljiv. Po zavlečenju, tekom katerega so nadomestili Nemci svoje razbite oddelke ter spravili na Hali domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa- Prepotrebna knjiga za vsakega kdor si želi ohraniti ali pridobiti zdravje; obsega 64 strani in stane 25 centov. Naroča se pri: Math. Fesdir, P. O. Box lili, New Yark. N. T. Jugoslovanska Katol. uednota Ustacovljeaa leta 1898 — tnkorporiraoa leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Cunem&ugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorair Ohio. n Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO Balida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittaborgn, ra. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, EL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Waah LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi«h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mian MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. Ill ZDRUŽEVALNI ODBOR: * RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station SFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tndi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od atrani Slano v se ne bode osiralo. Drnltveno glasilo: "GLAS NARODA", mesto dobave z municijo, se jej vprizorilo nadaljni naskok, kate-.< rega cilj je gora Kemmel. j V ozemlju od Ypres-Commine* prekopa pa do Dranoutre so se zopet razvili veliki boji, vsled katerili je sovražnik zamogel zavzeti Dranoutre, se polastiti vrhunca gore Kemmel ter dospeti do reke Locre. Boji se nadaljujejo v tem ozemlju z brezprimerno trdovrat-Jnostjo, in napredovanje sovražnika ni dosedaj še definitivno vstavljeno. Izguba gore Kernel pomeni resno (»groženje angleškega položaja j v Flandriji. i Ob vseh drugili sektorjih fronte je opaziti sorazmerno le malo aktivnost. Mesto Rheims je bilo zopet izpostavljeno zelo ostremu obstreljevanju. Severozapadno od Toula se veča pritisk sovražnika. Ob jutranji 'zori dne 21. aprila je na fronti! približno treh kilometrov v bližini) Seicheprev navalil sovražnik na naše črte. Naši ljudje so bili pognani iz vasi, katero je sovražnik nekaj časa držal. Tekom noči pa so izpraznili Nemci zavzete pozicije, in mi smo zujvet zavzeli svoje prvotne črte. Ob reki Meuse so naše čete odbile nadaljni naskok. Zavezniški zrakoplovi so bili prav posebno delavni ter so izvršili večje število napadov na skladišča in druge važne točke v Pi-kardiji in Flandriji. Na laškem pozorišču se ni izvršila nobena važna izprememba v položaju. Bolj važne, novice so ta teden dospele iz vzhodnega vojnega po-zorišča. Angleške in francoske čete so se izkrcale v Murmansku ob Severnem morju ter so pomagale boljševikom in ruskim rdečim gardam pri zavarovanju obali ter Kola železnice pred napadi belih gard. ZASTONJ trpečim za naduho Noro domače zdravilo, ki je vsak lahko rabi brez neprihk ali izgube časa. Mi imtme nov način za zdraviti naduho in hočemo, da poskusite na nai račun. Nič zato ako jo imate že d o Iff o aii pa ako ite jo iele dobili, če je kot aenena mrzljca ali naduha, vi morate piaati po prosto Doakuinjo naSega načina. Ne oziraje m kje živite, luj j« vai posel in starost, ako trpite aa navduhi. naš način nm bo takoj pomagal. Mi Selimo to poslati takim obupnim, katerim vdihanje. opium priprave "patentirano kadenje' td. ni nič pomagalo. Mi hočemo pokazati vsakemu na naše stroške, da je ta novi način določen odstraniti takoj za vselej težko dihanje, brešča nje'in vse enake nadloge. Ta prosta ponudba se rabi le en sam dan. Piš ite š« danes in pričnite s tem načinom takoj. Ne pošljite denarja. Najbolj« je. če pošljete spodnj kupon. Storite to danes. PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO.. Room 3354 F Niagara and Hudson Sts.' Buffalo. N. Y. Pošljite prosto roskušnjo va&ega načina: V južni Finski finsko-neniške .čete še vedno napredujejo. Vibor«r je edino mesto, ki so .se nahaja v rokah rdečih gard. V južni Rusiji -sovražnik zavzel Perokop ter prodrl nadalje južno v Krim. Pri tem je zavzel Simferopol. S item je dobil kontrolo železnice, ki veže Seb as topol /. ostalo Ku-sijo. Na Balkanu je opažati precejšnjo živahnost. DELO! DELO!! DELO!!! Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., se potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Gozd je lep in še ni bil sekan. vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plača od Idaftre $2.25. Imamo tudi vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika: Jolrn Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK *38 Fun Atc„ Pittsburgh. Pa Dr. Koler f« naj-■tarejtl alovcnaU SfttKTOlk. tpeelja-11st v PltUbargha, kl la* f k-letne prakso t Mravlja-ajn mk Miatk Wial lutnyllnj* krvi adravl ■ gla-»ovltlni IH. kl ga J* Uu»l «r. pref-■ril«*, če taut* KOKljs ali asakmr-tt« po UImu, v grl«, lspadaaj« tea, bolntta* ▼ k o« te lv pridite lm lmustu Tam boa kri. Na iakaita. kav ta be-ItHS aa nalaaa. Vaa aoUn kolesni aflrayUa pd ekraj-Metodi. Kakor hitro opaatta, Aa v~ae preneknje ndravle, aa Cakalta, tamvs* pridite ta ]aa na ga koa ■opat povrnil. Mjrdroaala all ro*a* kilo antraTta r 8« ara* la al ear hraa operr.elje. Bolcaal mshurja, kl poraroetjo ka-laClna ▼ krila la hrbtu m rtaalh ta«l pri paManfa Toda. ozdravim a po to- Tfflt|0> Rarmatixam, trganja, baladi na. a-takltna, arbadlae, ikrofla In aru pa kalna balaznl, ki aaataaafo vala« aa-Slsta krrl omdravlm t kratkoa Basa tn si potrebno lalatl. Uradna ara: Taakdaa oC I. ara afa-traj do t. rvadar; t patklk o« I. aja-traj do |. popoldne; ob podaliah a« 9-ajatraj 4o t. popoldma. • poŠto aa delam. — PnCU Saabaa. — Na poaaMta Ime ta Številke I Sdrarim aaaa aaoiko oaaba._ i -Previdne gospodinje imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richterjevega PAIN-EXPELLER ZacoiljiT-o šrrdstvo r» vtrpnje pri r»Tm«tlfnln bolečinah, prehladu, za v stavljenju ltd. JcdiBo pravi s varstreno znamko oidi-s 30«. aC5č. v lekarnah in naravnost od . P. AD. RICHTCR * CO. 74 80 Washington Street. New York. N V. GLAS NARODA. 30. APR. 1918. —— ■ g— Reformacija in socialni boji slov. kmetov n. Velika zemljiška gospuda je skušala. spraviti kolikor največ mogoče zemlje nase. Prvi, ki so se morali ponižno stisniti, so bili — mali plemenitniki, ki so kmalu: morali iskati prikladnih služb pri večjih posestnikih in na dvorih ter v vojaškem stanu. Akumulacija kapitala je napredovala nevzdržena, kakor pozneje v manufakturi in dandanes v kapitalističnem veleobratu. — Za malimi plemenitniki so prišli na vrsto — kmetje. Zaraditega se je pripetilo, da je bilo tudi na deželi vedno več revščine, da so imeli kmetski domvi preveč ljudi, ki jili niso mogli rediti. Nastal je kmetski proletariat. — Ta je bil indirektni pospeševatelj dolgoletnih vojen, ki jih ima srednji vek. Ne le malo, propadlo plemstvo, — temveč tudi kmetski sinovi so odslej služili v vojnih četah. Ti vojaki so služili vsakomur in kdor jih je boljše in toč-► ne je plačeval, jih je dobil. Vojna in klanje, ropanje in moritev, je postalo družabna potreba, ki jo je rodila nezasitno akumulacija zemlje v rokah velike plemenite gospode. Ti kmetski sinovi so se, ko so si po vojnah in napadih naplenili nekoliko premoženja, zopet vračali domov in začeli zopet kmetovati. S seboj so prinesli iz tujine vajo v rabi orožja in vojnega, razuzdanega dulia. V vojnah, kjer s služili proti plači kot pešci, ki so prihajali tako zopet do militaristične veljave, so se navadili ugodnejše in boljše ter svobodnejše živeti, nego pa so živeli doma kot — brezpravni podložniki. Seveda so se kmetske vojne in kmetski upori začeli pojavljati šele potem, ko se je kmetovo stanje zopet izdatno poslabšalo. Dva činitelja v tedanji strukturi družbe sta mogočno vplivala na to: — Trgovski kapital in absolutni vladar. Trgovski kapital se je ojačil vsled pomnožene pro-dukcije blaga in trgovine. Ta kapital pa je, čim bolj se je pomnoževal, ustvarjal tudi močno, ugledno in bleste-čo državno oblast združeno v roki domačega kneza in vladarja. V ta namen je bilo treba pokoriti oblastno in mogočno plemstvo. Kapital ni mogel in ne more upoštevati ničesar drugega, nego — samega sebe. On je potreboval te močne in ugledne državne oblasti, da je varovala notranji, domači trg, in da je mogel z njeno pomočjo, s pomočjo državnega aparata, se uveljaviti na svetovnem trgu. Na svetovnem trgu je potreboval kapital te moči, da ga je branila pred tujo konkurenco. TVt smer je v svoji upravi zahtevala predvsem dvoje: birokracijo in plačano vojsko. Oba ta dva činitelja sta jako pospeševala absolutno vladarstvo, absolutnega deželnega kneza. Močni in absolutni knez je mogel krotiti ošabno plemstvo, ki je začelo veibio pogosteje iskati lahkih in častnih dvornih služeb. Naravno in jasno pa je, da je boj med podložnim kmetom in fevdnim gospodom, le podpiral trgovski kapital v njegovem stremljenju, ker je oba slabil in ju napravljal vedno manj nevarna. Jako dobro se to izpozna ravno pri uporu slovenskih kmetov, ki so poklicali na pomoč cesarja Maksa in ki je pri tej priliki dal mnogo povodov za pritožbe proti cesarskim uradnikom. flgfl H, H^^^^H I (Plemstvo se je močno pritoževalo nad '"Unireitcr-ji'\ ki jih je cesar poslal med kmete, da poizvedo njihove pritožbe. Ti cesarjevi odposlanci so baje ščuvali kmete, naj se pritožijo proti svojim gospodarjem. In če se kmetje niso hoteli pritožiti, so jim celo grozili, da so spravili iz njih, kar so hoteli). V tej dobi se je položaj odvisnih kmetov silno poslabševal. Se vedno so se vsa državna in deželna bremena nalagala veleposestnikom in le v manjši meri mestom vsled neurejenega davčnega sistema. Veliki posestnik pa je zvalil redno vsa bremena na kmetska ramena. Toda če so v prejšnjih časih — posebno v štirinajstem stoletju — mesta pomagala kmetom, je sedaj to nehalo. Prvič se je pomnožil trgovski kapital, vsled česar je oslabelo kmetom prijazno malo meščanstvo in drugič so se naselili v mestih in si tam zidali hiše in palače veliki plemenitniki. Prej kolikqjrtoliko svobodna mesta so postala odvisna od milosti —.vladarja. ČJirn odvisejše je postalo Tnalo meščanstvo, živeče v starih kmet škili tradicijah, tem bolj je ginila v mestih — večjih namreč — stara demokratična smer — na škodo kmetskemu ljudstvu. Naravna ponmožitev prebivalstva, opuščanje spremstev — ki j«* bilo za časa naturalnega gospodarstva v vsaki plemiški hiši jako mnogobrojno. — ponmožitev državnih in deželnih davkov, oderuške obresti in naposled okol-nost, da so se mesta zaprla kmetom — vse to je silno množilo vrste kmetskega in najnižjega proletariata. Nastala je splošna revščina. Toda v teh težkih časih so imeli kmetje svoje zaveznike. Deloma so bili to maloineščani, deloma pa rudarji kot predstavite! j i industrialnega proletariata. (Pri uporu slovenskih kmetov 1. 1514. je bil upornim gorenjskim kmetom poleg kmeta Klandra voditelj tudi neki krojač iz Radovljice, in na Dolenjskem je pomagal upornim kmetom celo plemenitaž Franc Glanlio-fer iz Dragom!ju. Ta je dal kmetom na razpolago mal top, s katerim so pozneje oblegali grad Andreja Lamberga pri Novem mestu.) Industrialni proletariat je že tedaj sklenil nekako zvezo z nezadovoljnim kmetstvom. Za slovenske kmetske kupore ta zveza sicer ni imela večjega praktičnega pomena Položaj na zap. bojišču pred padcem Kemmela. OgTpJP®Q3RUC.ES flur I, v 'tf^ K^T^-^SF^Lrrr^y i aRpUb%lX f (({\jrfa i~ \l Uaitbourdir»V (>) l >$1ontreiul>i . Mruro > ocarim "/^S \ ;jil J Arrascyjf^^ x^^Va lencienncs^ ^ J oBapaume^ C LCLtixirmrs \ AlbertMT { u ratr2jJ I FtGHTMG K } M% L I WITH ^^^ _M _ V' Fmtrmies 1 r/fEJvCH J riJ\ J^o^r^^pFeroone) e ai^^'c Quentin A^ewi^o!^6* M. f Venins0 V ? f\ \tfut>eniont ^CIZ" KEY J Monuihier^^r^y* ■M PRESENT LINE * „ r^%LJnFert | Ssi^No^i^ aon ■•■line before dr«mel& „ J * RibecoLLri -TTraxy leVdSJ^Aru VBeauvais rfZ v t '? 2t o co^dr^---^^^^^ SCALE IN M.LE5 jfUrpion/ Soissore?^ Zelo koristncistvari, — med njimi boste našli več takih, ki jih nujno potrebujete. V zalogi Imam. poskrbujem ter razpošiljam Sirom Združenih držav zelo koristna naravna sredstva in pripomočke, kakor: sladno ječmenovo kavo, arnika, brinjevo olje, encijan, grško •eno, hvoSč, lipov cvet, lapuh, tavženrože, vinska ruta, ter druge enake stvari ki so obširno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspeSno po celem sveto. Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, šatraj, muškatov cvet, paprika (prašek), lorbarjeva peresca, žajbelj, žefran L t. d. P ostreči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme za ■alato, peteršilj, fižol, peso, korenje, zeleno, i. t. d. Pišite po ceiik. MATH PEZDIR P. O. Box 1611 New York, N. Y. ter odidejo na deželo, kjer bi nabavijo vrečo ali dve moke. To niokf»'(" vzamejo nato s seboj v vozove V1'-vega razreda, ne da bi plačali voz-1 nt- cene. Ti ljudje se čutijo boga-j tim. — Tak človek ne proda nikdar svoje moke za denar. Izmenja jo za uruge potrebščine, ki jih je težko dobiti, — za čevlje, za zimsko suknjo in s tem vprizori celo serijo izmenjav, potom katerih dobi veliko več kot bi mogel dobiti s pomočjo denarja. S tem se je prišlo na prvotni temelj vrednosti, ki je bil produkt zemlje. * — Večkrat se morajo -tudi ljudje izobraženih razredov poslužiti takih metod. Oblečejo se v voja ško uniformo, odidejo na deželo se polaste žaklja moke ter prinesejo slednjo domov k svojim družinam. — Kmetje so bogati v okrajih ki proizvajajo pšenico, ctocim na drugih mestih naravnost stradajo.' |Ko so se Nemci bližali guberniji j Smolensk, je bilo bežeče prebivalstvo dobesedno iztrebljeno od lakote. Veliko tisoeev žensk in <>-trok je umrlo na posledicah stradanju. — Ali so boljševiki še vedno mogočni? — je bilo moje zadnje vprašanje. — O ne, njih sila se manjša od dne do dne, — mi je odvrnil rojak. — Nadaljna stranka je sedaj v Rusiji, ki močno rivalizira z njimi, — stranka anarhistoy. Bodočnost pripada njim. Boljševike imenujejo anarhisti buržuazi j o ter postopajo z njimi kot so bolj še viki postopali z rojalisti. j Vse te povesti me spominjajo na prizore iz moje najbolj zorne mladosti, ko sem se igral s svojimi brati in sestrami. Delali smo hiše, galerije, predore in podobe ljudi iz peska ter včasih tudi zasadili drevesa ter napravili umetno ribnike. Ko pa je bilo vse izvršeno, je bilo nase največje veselje prijeti debelo palico ter uničiti vse naše zgradbe z i enim mahijajem. • ' —.Tiiz sem to zgradil in jaz imam tudi pravico uničiti to, — je na-žira nje otroka. To mu daje največje zadovoljstvo, j Ali ni ruski narod v istem šta-o taki otroci? ! Veliko psihologije otroške je o-naziti v obnašanju ruskih boljševi-«ov v sejanjem času. Oni so ne j brigajo za stvari, katere uničujejo. Oni so jih sami zjrradili ter mi-slijo. da jih bodo mogli zopet in zopet zgraditi, če jih bodo potrebovali. j Temu instinktu je treba s<- dostaviti dejstvo, da ti ljudje niso ljili nikdar deležni dobrot civilizacije. Oni so le prispevali k razvoju evilizacije potom svojejra dela. a vse dobrote njih naporov so i prešle v roke buržuazije. Po njih mnenju je buržnazija razred, ki jih je izrabljal in vsled tega je treba buržuazi j o iztrebiti. Oni pravijo: — Vsako privatno last. ninstvo vode k izrabljanju. Vsle 1 tega ga je 'treba tudi odpraviti. Jaz prav lahko razumem reakcij« pri teh ljudeh, ki ne morejo videti in spoznati, da je princip privatne lastnine glavni nagib k razvoju. .Sta pa še nadaljni dve važni stvari, kateri so ti otroci popolnoma izgubili iz vidika. Prva stvar je, da Rusija ni izolirana in tudi ne more biti izolirana od ostalega sveta in da mora. če hoče obstajati kot narod, tekmovati s svojimi sosedi v industriji in trgovini. C-se noče še nadalje vdeleževati tekme. bo zasužnjena o>l drugili de-, žel in nato bo moral celi narod delati v korist izvojevalcu ali vpad-liiku. •Te pa še nadaljna stvar, ki je videti meni bistvena: — kraljestvo Boga. za katerim stremi ta narod, ne more biti nikdar doseženo potom nasilja, Socijalize'm ali komunizem kot ideal je mogoče u- Potrtost v Nemčij'. iz enostavnega vzroka, ker je primanjkovalo razvitega industrialnega proletariata. Drugače je bilo seve v Nemri-ji, kjer je strastni sovražnik Lutra, Muenzer, organizoval s pomor j o industrialnega proletariata kmetsko vojno, ali na Češkem, kjer se je v liusitskem zmagovalnem ognju u-trdil Tabor. Revoluciji tedanjega časa je stal nfi čelu — prav posebno pri nas — kmet. Ta revolucija naj bi strla fvedni jarem, uničila s tem temelj, na katerem je bila organizova-ua ccla kulturno tedaj znana družba. V socialnem in politiškem smislu so bili ustanki slovenskih kmetov veliko dalekosežnejsega pomena kakor pa verska reformacija, za katero se je iz cgoističnili nagibov ogreval tudi gospodujoči razred, — proti kateremu je bilo naperjeno kmetsko gibanje — fevdni gospodje. Dve mogočni gibanji tiste dobe sta pretresali temelje tedanje družbe — verska reformacija in kmetske vojne. Obe ste temeljili v bistvu na istih vzrokih. Tendence so si bile nasprotne in nezdružljive. Od cerkvene reformacije ni pričakovalo ljudstvo ničesar. Saj zanj ni pomenila ta reformacija drugega, nego ojačenje njegovih gospodarjev. Zato kmet ni veroval v dnu svoje duše v njo. Turjaški grofje na primer so bili jako naklonjeni tu-teranstvu (pravim luteranstvu, ne pa protestantizmu sploh), in so bili obenem naj brezobzirne j si izkoriščevalci svojih podložnih kmetov. — Veliko plemstvo se je oprijemalo luteranstva in reformacije v nadi, da z njeno pomočjo obogati še bolj, namreč s cerkvenim premoženjem. Zgodilo se je to v Nemčiji, kjer je Luter izjavil, naj pripade cerkveno premoženje posvetnim knezom. Luter je srdit proklel uporne kmete in njihove misli. Zaradi tega so bili kmetje v svojih bojih in ciljih povsem neodvisni od verskocerkvene reformacije, navezani le nase in svoje najožje prijatelje. Jarma pa so se mogli otresti le z boroženo silo. Zaradi tega so socialni boji slovenskih kmetov v zgodovini našega naroda velik kres, ki je svetil daleč v bodočnosti temino. True translation filed witu the post master at New York. N. Y. mi April 1018 as required by the Act of Octobcr 6, 1017. London, Anglija, 2S. aprila. — Iicutcrjeva brzojavka iz Amsterdama st- jrlaM: ' V Nemčiji prevladuje izvaii-redna nervoznost- in potrtost, ker m> izgube na za pad ni fronti tako velike. To objavlja z značilno odkritosrčnost jo stotnik p!. Salz-man v 'Vossiseiie ZeitnngV" "Naše izgube", pravi Sal z man bile velikanske Ofenziva na zapaJni fronti je prišla na mrtvo točko. Sovražnik je mnogo močnejši kot pa jt1 mislilo vrhovno poveljstvo. Ofenzive ne moremo nadaljevati, ker nimamo konj. Pokrajina pred V pre som je veliko jezero, katerega ne moremo prebre-sti. Vsa dežela med našo'fronto pri Aminesu in Parizom je podmi-niratia in bo razstreljena. Narod je pričel izgubljati živec. V državnem zboru je rekel vojni minister: "Ni treba še posebej povdarjati, da so v takem boju velikanske izgube. Naše izgube na onem delu fronte so bile zelo velike. V mnogih polkih sta padli dve tretin! kompanijskib poveljnikov. Kojaki naročajte M na ~G1m N&r* da", največji slovenski dnevnik v- Zdr»-frnih drf.»v»fc Iz Rusije PIŠE <;ROF 1Ll.l A TOLSTOJ. Izšla je knjižica: DVE ŠALOIGRI. Knjižica vsebuje dve igri: "ČARLIJEVA ŽENITE V" In -TRIJE ŽENINT ter stane samo 25c. On!, ki nameravajo prirejati Igre, noj jo hitro uaroče, ker izšla Je v omenjenem žtevilu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene. NaroČilom priložite denar Ln pošljite na : Slovenic Publishing Company 82 Cortland! St„ New York, N. Y True translation filed with the post master :it New York. N. Y. on April '.iO, 1918, as required by the Act of October 6, 1»17. V RUSIJI JE VELIKO DENARJA. A TA NIMA NOBENE VREDNOSTI — HRANA JE EDINO VARNO IZMENJALNO SREDSTVO. INDUSTRIJA POČIVA RADI PREVELIKIH ZAHTEV DELAVCEV TER POMANJKANJA SUROVIN. — BOLJŠEVIKI SO BOLJ TIRANSKI KOT JE BILA AVTOKRACIJA. — ANARHISTI SO PRIČELI IZPODRIVATI BOLJŠEVIKE. P"esla te ali'one vrste. Nekateri njih kažejo veliko prebrisanost. Vem o slučaju, ko se je en voz pšenice prodalo več kot petkrat različnim ljudem v različnih mestih. Vsaki ipot po vročitvi kupne jsvote ,se je vprizorilo razposestvo-vanje dotičnega voza ter ga varno prevedlo na drugo mesto in nato na tretje in tako naprej. Včasih zapuste ti delavci mesto stanoviti le potom samo-dovršenja vsakega posameznika, ki stopa v 'sestav komune. T>iktatorstvo boljševikov Ln metode. katere uporabljajo, da si o-liianijo moč v rokah, delajo dosežen jc ideala človeškega bratstva š" beli oddaljenim kot .je bilo pod a vlek racijo ear je v. POZOR ROJAKI! — Najaspešnej« mazilo za ženske lase, kakor tudi ta možke brke m brado. Od tega mazila zrastejo v 6tlh te-dnlb krasni gosti ln dolgi lasje -m u..... 1 kakor tudi mo 8klm krasni brki ln brada ln ne bodo |OdpadaU ln osiveli. Rermatlzem, kostl-bol ali trganje v rok ali, nogah ln ▼ križu, v osmih Ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, kraste ln grinte, potne noge, kurja očesa, ozeb-i line v par dnevih popolnoma odstranim, i Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. Pišite tako] | po cenik, ki ga takoj poBljem zastonj. I Krasni žepni KOLEDAB za let« leto 1918, pošljite 4 cente za poštnino. JAKOB WAHC1C, <7*2 Bonna Ave, Cleveland. Ohla. Pri spahnenju in zdrobljeoju v drgnit o takoj s Dr. ItlcHter-jevem PAIN-EXPELLER \ rabi ie 5C let pr! slovenskih <1n:£in»h in prit-jabljea kot domač« sredstvo. Jed i no pravi rs varstveno znamko sidra. 3oc. a G5c. ▼ lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER ft CO. _ 14-80 Washington Street, New York. N. V. ZA KRUHOM POVEST. Poljski spisal H. Sienkiewicz. (Nadaljevanje.) mi dali le košček te zemlje blizu mesta /. onim-lc travnikom, bližje bi bilo na trg. Pride semenj, krave poženeš. svinje poženeš in proda*. Ljudi je tu videti kakor maka. V Poljaki sem bil km« t. a tukaj bom gospod . . " Medtem se je razgrnil pred njim ponosni ptirk v vsej svoji dolgosti. Lovro, opatelvši te sku-pine ter vrste dreves in -grmič ja, je rekel vnovič: * Nizko se poklonim spoštovanemu gospodu vladnemu komisarju J5i ga poprosim, ua bi mi za kaka dva ogona tega vrta daroval, ali vsaj /a enega. Zemljišče je zemljišče! Jllapea l>i poslal vsako jutro z drva mi v mesto. II vala Najvišjemu, kajti sedaj vidim, tla me Nemec le ni prekanil. Tudi v Marici se je bodoče go-spejstvo nasmejalo, tako, da tega sama ni vedela, čemu ji je prišla v gla\o pesmica, kakoršne so gospodične v Lipnici mladeničem na veselicah popevale: kateii vsi so kričali eden huje od drugega, štrkali ter vrcLi se m pa -tja po vsej palubi. Lovro in Marica sta stala tukaj kakor v omotici, v resnici ne ve-doč. kaj početi. Kašuba je svetoval staremu, naj bi zamenil denar ter obečal, da ga pri tem ne bo pustil prevarati. Lovro je torej to storil. Za to. kar je imel, je dobil sedemin-štirideset srebrnih dolarjev. Pred-no pa s«1 je vse to skončalo. ipri-J mikal se je pamik vedno bližje in J bližnje k mestu, da se irfso vide-j vala samo poslopja, nego tudi! ljudje, stoječi na obrežju; konč-j no pa je plul mirno raznih večjih in manjših ladij, da se je napo-' sled ustavil v tesnem prostoru v j pristanišč u. j Vožnja je bila končana. Ljudje so se začeli si pat i iz par-j nika kakor čebele iz panja. l'o oz-kom mostu, položenem od broda i; s breg. si- je vlekla vsa ta raznobarvna vivta: vi a jp reje iz prvega razreda, potem drugega in naj-j zadnjič ti. ki so bili pod krovom.j obloženi z rtfciv) prtljago in robo. Ivo sta se Lovro in Marica, stiskana in porivana od gnječe. približala k odprtemu parobrodne-mu robu. sešla sta so tam s Kašu-bcm. Ta je krepko stisnil Lovretu roko in dejal: B ruder (brat), želim Glitek (srečo)! Tudi tebi. dekle! Bog va-una pomagaj!'* "liog poplačaj!" odgovoiila-sta urno oba. Za daljšo ločitev ni bilo več časa. Množica ju je porinila na 1110-stek iu čez kratko sta se nahajala v prostranem carinskem uradu. Carina r. oblečen \ sivkasto suknjo s srebrno zvezdo, je pregledal njune eidje in zaklieal "All right'"' ter pokazal na izhodišče. Lov to in Marica st-a šla ven in j se znašla na ulici. "Oče. kaj bodeva sedaj tukaj ! počela?' vprašala j«1 Marica. "Morava počakati. Nemec je rekel, da dojde vladni komisar, ki bo vprašal po mama.'' Postavita se torej k zidu. čaka-i je na komisarja. Medtem j a je tudi že obkolil trušč. njima liezna- Prvi odsev jutranje zarje se je že razgrnil nad newyovskim pri-stai iščeiit. nad vodo, brodovjem j in carinarnico. V tej sivi svetlobi je bilo opaziti dvoje oseb, spavajočili pri zidu z bledima, zasanjelima obrazoma, pokritih s snegom, neprein "učnih, kakor da sta mrtvi. Toda v knjigi njiju usode so se obrnili šele prvi listi - kar se je ž njima dalje dogodilo, povemo v naslednjem. (Dalje prihodnjič.) Upor nemških ujetnikov. True translation filed with the post master at New York. N. Y.ou April 'tO, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 28 aprila. — Vsled nemškega ultimatum a Nizozemski so se uprli Nemci, ki so bili internirani v taborišču v Vapanveld. 1000 Nemcev j>-premagalo straže in s0 potem bežali na vse strani. Takoj se je sporočilo na vse kraje ob meji in policija na ko-njih j«* preiskala mejo. Mnogo Nemcem se je posrečilo pobegniti skozi Alinolo v Nemčijo, toda policija je večino polovilu. KUPUJTE! KUPUJTE! Bonde vlade Zdr. držav za TRETJE POSOJILO SVOBODE obresti 41U IIIII teči začno 9. maja 1918 in se izplačajo 15. septembra in 15. marca vsako leto. Bondi se izdajajo za svoto $50.00, $100.00, $500.00, $1000.00 in za več ter so zreli dne 15. septembra leta 1928. Za vse podrobnosti vprašajte svojega bankirja, gospodarja, pastorja, duhovnika, predsednika vašega kluba, ali organizacije ali lokalni ODBOR ZA POSOJILO SVOBODE. BH VAŠA DOLŽNOST JE, DA KUPITE! Držati svoj denar v varnostnih depozitnih škatljah ni patriotično in ni dobičkanosno. Skrivati svoj denar je nevarno, nepatriotično in ni dobičkanosno. Investirati svoj denar v TRETJE POSOJILO SVOBODE je DOBIČKANOSNO, VARNO IN PATRIOTIČNO! To bo pripomoglo k zmagi! To bo dovedlo MIR! CM tecrli rasa se je vedno, ka-' darkoli sta so Lovro in Marica' prikazala na krovni. njiiu-.i nasmiha val. ako je videl Marico. Tudi ona dva sta imela i z tega veliko radost, kajti sedaj sta imela na tej nemški l^dji vsaj eno prija-, teljsko dušo. V ostalem tudi vožnja ni imela več dolgo trajati. Ko sta sit (»pila drugega dne na krov, • prevzelo ju je novo začudenje. Z:t~, pazila sla, kako se nekaj na mor-; ju viiga. in ko se je brod k temu ptvdnnctu približal, sta spup.nalaJ da je to bil v olik rdeč sod. s ka-J teiim so se valovi igrala; dalje Vam m< je gugal že duigi. tretji in četi'i. Ozračje z vodo je biio nekoliko, četudi ne preveč, megleno. a (tri tem vendar .srebrno in. jitv.no: vodna plan je bila gladka.] niti šumela ni. in čim dalje je oko( gledalo, tem vrč je opazilo takilij sodov. Tudi cela tropa belih ptičev s črnimi krili je že letala 7~x brtdoiu z velikim piškotom in vri-' h.'ciii. Na krovni je vladalo nenavadno gibanje. Mornarji so se ob-, lačili v nove suknje, «ui so pomi-vali kr«»v. cedili medene s»one pri ograjah in oknih, na veliki jambor >.<■ obesili zastavo in na zadnjem koncu broda še drugo večjo. Med potniki, je nastala živahnost iu radost; kar je bilo živega, je hitelo na krov: nekateri so do-nesli tjakaj tudi svoje kovčege in jih počeli z rumeni povezovati. Marica, videč vse to. je rekla: "Tedaj že res le pridemo na suho." Lepši duh je -topi1 vi-njo in njenega očeta A naenkrat se je tam na zahodu prikazal otok Sandy Ilook, pa zopet drugi z velikimi Kuvbami v sredi in tam v daljavi je bilo nekaj skloj>eeno, kakor zgoščena megla, kot nekak mrak. ali nekak dim, v povesma pu zem-j lji raztegnjen, nejasen, daljen.j bie/.obrazen. Komaj sc je pokazal/ He nastal zopet velik šum: vsi soj pokai ovali s prstom nanj in sam brod je kakor od radosti presunljivo zažvižgal. "Kaj je to?" je vprašal Lovro. '' Xew York \ je odgovoril po-j h g stoječi jnomar Kktšuba. V tem se je začel oni dam raz1 .... vlačiti m gmiti. a namesto njega so se prikazovali, čim bližje jej parobrod po srebrni vodi pripiha-val. obrisi poslopij, streh, dimni-1 kov ; koničasti stolpi so že štrleli k blankitu. poleg njih zopet visoki dimniki tovaren. nad dimniki [stebri dimov, ki so se ravno vabili navzgor v široko prostran ost. I )oli pred mestom je bil videti I cel gozd jamborov, a na njih vrhovih .na tisoče prižaistih zastavic, 1 s- katerimi je morska sapa seuiin-tja mahljala. kakor s cvetlicam: j na loki. Prod se je neprestano ! približeval in ko je dospel blizu, 'razgrnilo se je nad vodo krasno me'-io. Takrat je l il tudi Lovro napolnjen z največjo radostjo iu začudenjem; snel je čapko z gJ::i-i ve odprl usta ter gledal in sleda 1. l\i je lekel k deklini: 'Marica!*' •" O, za r.oga !'' "Vidiš?'* i "Vidim.'' "In čudiš se."* ' Čudim.*' J Lovro se /e ni samo čudil, nego /e kar hrepenel. Opazivši zelene bregove na obeh straneh mesta iu temne vrste sadon osni kov. jo mrmral: "Da, da! Hvalimo 1'og;.! Da bi Kakošen si gospod Kakošen si gospod Vsa tvoja obleka Je kučma s sukajo spod. . . Ali je imela mari že v mislih, da 7aj>oje kaj podobnega tudi ubogemu Jakobu, kadar za njo dojde in bo ona že bogata gospa? Medtem je priplavala k pa miku mala ladjica. Četvero ali petero ljudi je vstopilo na palubo (krov) in začelo se je besedovanje ter nagovarjanje. Kmalu potem je priplula zopet druga ladjica ij? ta je dospela sem že od brega ter piivaževala agente iz gosti hiic in hotelov, kažipote, ljudi, ki so zamenjavali denar, agente železnic, nega velikega mesta. Nicesa teniUj enakega še nista bila videla. Uli-j ce so bile ravne' in široke ter po injiii tolika množica ljudi, kakor: juia velikem sejmišču; a v sredi] njih kočije, omnibusi in tovorni; vozovi. Okrog njiju se je gl as Ha neprestano čudna, neznana govorica. razlegal se krik delavcev in mešet-arjev. "\'sak čas so hiteli mi-Jmo ljudje pov&eiu črni in kadarkoli sta jih Lovro iu Marica zagledala. sta se prekrižala od groze. Vse mesto se je jima dozdevalo zelo čudno, tako glasno, gro-meče, polno žvižganja železniških strojev, ropot a n ja vozov iu vpitja* ljudi. Vsakdo je tekal tako hitro,j kakor bi koga podil ali bežal pred' kom.. In p? i tem to ljudsko nirav-i 1 j išče • Ti prečudni obrazi, tu črni,; tam ž alt i, ondi rudasti. A ra\iio» tam, li^jer sta stala, okolo pristki-j niŠča. je vladalo najživcjše gil>.o priropotali kaki -vozovi: samokolnice so škripale po nu^t-kili. v kratkem : šum in trušč je bil kakor na velikem tržišču. In tako je polagoma minula ura in aninuli dve. a ona. stoječa pri steni, »ta čakala na komisarja. Prečuden prizor je predstavljal na amerikaiiskem obrežju v New Vorku ta naš poljski kmet s svojimi dolgimi, osivelimi lasmi, ro-gato kučmo in njegova hčerka iz Lipnice s svojo granartno suknjico z bisernimi jagodami okoli vratu. Ljudje so hodili mimo aiju, ne da bi obrnili nanju pozornost. Tam se ne čudijo nobenemu obrazu in< nobeni opravi. Zopet je minula ura iu nebo se je povleklo z oblaki, počelo je deževati in potem naletavati sneg. Od vode sem je jel pihati hladen, rezek veter. . . A ona sta stala in čakala na komisarja. Njiju kmetska narava je bila močno potrpežljiva, a vendar jhna| je počelo biti tesno pri srcu. Na brodu je bilo njima samotno sredi tujih ljudi, na sredi vodne puiščave grotzno in strašno. Prosila sta v m ol it vi Boga, naj il»i ju pre-r-peljal kakor, zablodele ovce čez to morsko puščavo. Mislila sta, da k ako ril it ro na suho stopita, bo konce vseh nadlog. Ali sedaj, ko sta že tja dospela, stala tu sredi velikega mesta, začutila sta naglo >rredi tega ljudskega »trušča, da jima je še strašuejše, nego je bilo, ya ladji. Komisar ni prišel. Kaj početi, ako sploh ne pride iu ako ju je jiXemec le prekafnil | <>d ^roze st^i 7*ploh ni. . . Neriee, ki je bil agent društva, katero je izvabljalo ljudi j na morje, je vlekel odstotke za I vsako osebo — dalje se ni zanje 'brigal. I . , Lovro je čutil, da tse t rese j o noge pod njjin, it!" "Bog, o. Log'" šepetala je tiho Marica. Lovreta je prevzela žalost. "I boga siroia! Naj bi j>e Hog usmilil v s:'j jia.j teboj!" Ali f«ia ga ni več sliša!a. Oprla je glavo ob zid in slJopila oči. Prevzel jo j<- buren, težak, vročinski sen in v snu ^c ji je prikazala kakor slika v okviru: Lipniea in ž njo poni j ca Jakoba konjarja : Kakošna si go&pa <.>j. kakošna. kakošn& si .' tvoja obleka »Je vene: razdtti. Linčanje v Collinsville, Illinois T roe translation filed with the pofltmastvr at New York, N. 1 Collinsville, HI. — Vas, ki je liueala Roberta Prager-, ja. se je prebudila v mrzlotui zori obračuna. Mirne sile postave, ignorirane in )X)zabjene skozi temno in tragično noč su brez presledka zopet na delu. t \ eJika porota pravi, da se je izvršil umor na griču za vasjo. Dvanajst vašcanov je bilo stavljenih pod obdolžboj fefedi tega zločina. Štiri policiste pa se je stavilo pod obdol-Wmo. da so zanemarjali svojo dolžnost. Poseben agent je bil poslan iz Wasliiiigtona, da sode-, litje s krajevnimi oblastmi pri vzdržan ju bodočega miru. Collinsville je zopet prišel k pameti. Linčanje je bila slučajna afera, navidez celo brez obi-! čajnega izgovora nekrotolirane jeze. Linčarji sploh niso nameravali linčati dotičnega človeka. Ideja se je pojavila šele pozneje, ko je stala ljudska množica v duplini na gri-! ču izven vasi. 1 Slučajno se je tudi dobilo vrv, položilo pentljo na vrat Pragerja in nekateri iz množice so nato zavlekli nesrečne--ža f t vejo drevesa. Ljudje so nato brezskrbno čakali, da je bila žrtev mrtva. nakar so se razpršili ter odšli domov. Danes je bilo na ulicah zelo mirno. Možje treznih obrazov so se zbirali v gručah pred saloni ter šepetaje razpravljali o zadevi. Vsak trenutek se pričakuje še nadaljnih obtožb, in vaščani se vprašujejo, koga bodo sedaj pozvali, da odgovarja za delo na griču. Bolj intenziven kot strah pred posledicami pa je čut sramote, ki se polašča kraja. I Sedaj že splošno obsojajo linčanje Pragerja. V noči zalo i gre je bila množica, zbrana pred saloni, glasna v svojih patriot ionih izjavah. Vas pa je od onega časa naprej izpremenila svoje naziranje glede predmeta lojalnosti. — Ljudje, ki so to storili, so se sami izkazali kot odkriti sovražniki vsake poštene vlade. — je rekel eden va-fcčanov in njegovo mnenje so z bridkostjo sprejeli. Da izčistijo atmosfero v vasi ter preprečijo nadalj-na nasilstva od strani rudarjev v Marysville, so organizirali v Collinsville državni obrambni svet. Načelnik tega sveta je C. H. Dorris, šolski nadzornik. — Vsaki krat, kadar je zaznamovati v Združenih državah kak sličen izbruh, — je rekel on, — pride ta vest na krilih brezžičnega brzojava v Nemčijo, in kajzer skuša nato prepričati svoj narod, da je pričela demokracija razpadati. Vsak državljan, ki ne upošteva postav, postane s tem sovražnik svoje lastne vlade ter prijatelj — Prusije... Mr. Dorris ima dva sinova v ameriški armadi. Na tozadevnem zborovanju je govorilo več drugih odličnih meščanov in vsi so živahno obžalovali zločin, s katerim je tolpa pijanih in neodgovornih ljudi oblatila Collinsville. Čudno je, da člani moba še danes ne morejo povedati, zakaj so obesili Pragerja. Nekdo je nekemu povedal, da mož ni lojalen. Bil je registriran v Collinsville kot tu-, jec-sovražnik, kajti prišel je prvotno iz Nemčije, vendar * pa se ni moglo najti nobenega dokaza, da je storil kako odkrito sovražno dejanje proti Združenim državam ali da se je kdaj na tak način izrazil. Bil je brez prijateljev, in njegovo prejšnje življenje ni bilo znano. Ko je prosil za vstop v rudarsko unijo ter šel na delo v Done rov v Marysville, je rekel, da je bil uqA\oč zaposlen v westfalskih premogovnikih. Unija zahteva dokaz izšolanja predno sprejme nove člane in on je vedel za to. Pozneje se je izvedelo, da je lagal, ko je to izjavil. Izučen je bil za peka, ne pa za rudarja. Trditev Pragerja, da je delal v Nemčiji obenem z nesrečno navado stavljanja vprašanj glede rovov, je bila vsa njegova krivda, — a zanj potreba*, kajti on ni vedel, ničesar o rudarstvu. Odkar se je pričela vojna, se je završilo več skrivnostnih eksplozij v premogovnikih Illinoisa, in med možmi so krožila poročila o nemških zarotah. Vetlno jc strah pred smrtjo, ki preži globoko pod zemljo in premogarji slutijo tajne agente, ki nosijo s seboj eksplozivne snovi. Več iiiozcmcev z nekoliko nemškim naglasom so namazali s smolo ter povalili po perju, nakar so jih pognali iz občine. V teli dnevih pričakovane sabotaže tujca že vnaprej obsodijo. Počasen ogenj si je boril svojo pot skozi globlje sklade v Done rovu, kjer je bil Prager zaposlen deset let ali več. Požar je nastal vsled tega. ker je kapala voda na *ilovieu, prepojeno z žveplom in požar se je širil od dne do dne. Težki zidovi od konkreta so ločili goreči rov od onega, v katerem se je delalo, a delavci so bili v stalnem * strahu, ,da bi ogenj nekega dne ne prodrl ter jih zajel. Prager se je zanimal za ogenj, ki je gorel za zidovi. Poroča se, da je vprašal, kaj se bo zgodilo, če prodre požar skozi. To so izvedeli po celem rovu, in naenkrat se je porodilo domnevanje, da bo morda nekega dne odgovoril na svoje vprašanje s poskusom. Prestrašeni premogarji so sklenili iznebiti se tega človeka ter ga izgnati iz mesta. Niso mu pa stregli po življenju. * * * 1 Na več.er liiieanja so bile zbrane skupine premogar-jev kot ponavadi v štiridesetih salonih Collinsvilla. Razpravljali so o špijonih in krožili so iztisi "Collinsville Herald", kateri list je ravnokar objavil članek o nemških špijonih, naslovljen: ''Malo smole bo morda koristilo". Nek premogar iz Marysville je imenoval ime Pragerja v zvezi s predlogom o smoli. — Vjemimo ga, — so vs-kliknili nekateri, in napol pijana družba se je podala na delo. Soglasno z izjavo Joe Riegela, priznanega kolovodje, ni kazala množica pozneje nikakega vznemirjenja radi de-jiinja, ki ga je izvršila. — NeUmni smo bili, — je rekel tx?r mencal pri tem kot šolar, katerega zasačijo pri lum- CariJk __-___.__________- on April :»>, 191«. as required by tb» Act of October ft, 1817. Riegel je bil prej premogar, a je postal pozneje vaški čevljar. Nekoč je služil kot vojak v armadi Združenih držav, ^ a so ga dpustili radi nezmožnosti. On je star 28 let. poročen ter oče triletne deklice. Njegova povest o linčanju, povedana pred koronerjern. je čuden rekord. — To bo precej dolga povest, — je rekel, ko je sedel na stol za priče, položil svojo kučmo na tla ter si pogla-dil lase. — Povedal pa bom prav tako kot se je zgodilo. Stal sem v salonu Shiler-ja krog desete ure oni večer, — je pričel, — ko je dobil bartender povelje, naj zapre. Iz-pil sem svojo čašo piva ter odšel ven z drugimi vred. — Ko sem prišel ven, je nekdo rekel, da so ujeli, nem škega špijona in da so ga odvedli v City Hall. Na »vogalu se je posvetovala množica, da odide proti občinski hiši ter vzame tega človeka v svoje roke. Nekako v istem času je nekdo prinesel zastavo in cela množica se je vdrla za njo. Pred občinsko hišo je govoril z ljudmi župan, ki jim je povedal, da.ne more dobiti moža. Nekako v istem času pa je prišel nekdo iz ozadja poslopja ter rekel, da so špijona odvedli. Župan je zatem povabil množico, naj odide žnjim v klet. kjer pa niso našli nikogar. Množica je zahtevala zatem, da se preišče celo poslopje. Jaz sam sem šel v pritličje z nekim Beaverjem, ki ga nazivajo "Popeye" in številnimi drugimi. Ozirali smo se vsenaokrog a nismo videli nikogar. Pogledal sem tudi v dve celici, ker sem mislil, da je morda skrit tam, ter odšel zatem navzgor iz pritličja, ker mu nisem hotel vr-jeti, kajti kanalska cev, v kateri se je skrival Prager, se ni zdela dovolj velika za odraslega človeka. Beaver pa mi je odgovoril, da ga je res našel, in jaz sem šel zatem na mesto, kjer smo ga našli sključenega v cevi. Bil je majhen in droban, kajti drugače bi se ne mogel tako skriti. Beaver in jaz sva ga izvlekla ven ter po stopnicah navzgor. Ko smo prišli iz hiše, smo šli žnjim po glavni ulici. Jaz sem ga držal za levo roko, nekdo drugi pa za desno. Pred nami je šel Beaver v spremstvu nekaterih drugih ter nosil zastavo. Ko smo prišli naprej, ga je nekdo iz množice udaril in pobil na tla. Ko smo šli naprej nekako štiri ali pet blokov do točke, ki se imenuje St. Louis Road, smo srečali cestno karo. Obrnili smo Pragerja proti luči, da ga ji' mogel vsakdo videti v obraz ter rekli, da je nemški špi-jon. — Pozneje smo srečali drugo karo ter storiti isto. Ves ta čas je moral Prager poljubljati zastavo in peti "Star Spangled Banner" in druge domoljubi^* popevke. Ko smo prišli do konca tlaka, je moral sestilra tla ter sezuti čevlje. Ne spominjam se, kdo mu je to ukazal. Ko smo dospeli na vrh griča, se je množica vstavila ter vprašala, če hočemo iti še naprej. Ker so se pa že enkrat vstavili, se nam ni zdelo vredno iti še naprej. Jaz sem ga držal za eno roko, nekdo drugi pa za drugo in smo ga povcdli k avtomobilu, ki se je vstavil naravnost za množico, ter ga vprašali, če želi komu kaj pisati. Nisem vedel takrat in tudi sedaj ne vem, kako smo prišli na to idejo, kajti jaz sam nisem mislil, da ga hočemo obesiti. Dote da j je vsakdo govoril le o smoli in perju. Nek drugi človek je zatem zapisal ime in naslov njegovih starišev v Nemčiji ter številko in ulico v Dražda-nili. — Ko smo stali tam, smo deloma prevedli na angleški, kar je pisal in sicer raditega, da bi nas morda ne prekanil. Jaz znam namreč malo nemški citati. Ob tem Času je nekdo prinesel vrv in nekdo je splezal na drevo ter vrgel vrv preko veje. Jaz se spominjam le toliko, da sem videl nekoga na veji a ne morem povedati, kdo je bil. — ^ ' Po vedel sem ga pod dotieno vejo in tedaj je najbr-že spoznal, da mora umreti. Prosil je, če sme moliti. Pustili smo mu poklekniti, in on je pričel moliti v nekem tujem jeziku. V onem času mu nisem posvečal dosti pozornosti. Tedaj pa je nekdo položil pentljo vrvi krog njegovega vratu, in potegnili smo ga navzgor. Predno smo ga dvignili, nas je prosil, če sme še enkrat poljubiti zastavo. Da, jaz sem položil svojo roko na vrv. Mislim, da nas je bilo deset do petnajst drugih, povečini mladih lju-dij, ki smo držali vrv. Njegove roke niso bile zvezane, ko smo ga potegnili navzgor, in posrečilo se mu je prijeti za vrv. Ničesar ni rekel, le nek čuden glas je prihajal iz njegovega grla... Zatem smo ga spustili zopet doli. Zatem mi je več ljudi iz množice reklo, naj ga vprašam. če ima kakega sokrivca. Nisem vedel, kaj so nameravali, a vprašal sem ga, hi rekel mi je, da tri. Nato je hotela množica izvedeti, kdo da so, a on je zmajal z glavo. Kazalo je, da noče še nadalje govoriti. — Če noče povedati, pa ga potegnimo gori! — je vpila množica. — Potegnili smo ga zopet gori ter ga pustili viseti nekaj časa. Takrat ni nihče izpregovoril besede. — Vrv sama pa je bila privezana na nek telefonski drog. Potem ko je nekaj časa visel, so se ljudje pričeli nekoliko odstranjevati. Nekdo je stopil bližje ter ga potegnil za stopala. Zatem pa je množica pri telefonskem drogu, kjer je bila pritrjena vrv, postala nervozna ter sklenila končati celo stvar. Potegnili so ga navzgor tako visoko kot je šlo ter ga zopet spustili doli, in to trikrat. Enkrat za rdečo, drugič za belo in tretjič za modro barvo ameriške zastave, kot je nekdo rekel. Zatem sem šel proti domu. Prišel sem v mesto, in ko sem šel mimo urada lista **Herald", sem videl urednika sedeti tam in citati. Tedaj sem se spomnil pisma, ki sem ga imel v žepu. Nisem vedel, ga spraviti v Neinčijorter- KAKOR TONKA, ALI KREPČOiO. , Kakor zdravniki zatrjufto, bi | morala vsebovati vsaka torika take stvari, ki bi ves (iai telesni 1 sestav utrjevale in bi bolniku v < obče pomagale. Vsled tega pri* poročamo vsem bolnim in slabot- ' nim osebam, da naj rabijo < Severa's Balsam ot Lite I (Severov Življenski balsam). Ta * balzam je osobito priporočljiv pri < zdravljenju navadne in pogoste ■ zapeki (zabasanosti) ne prebave in 1 bolestih na jetrih. Poskusite to | toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; pdseb&o naj bi jemale to ' toniko stare -in slabotne osebe, i Natančna navodila so označena &a vsakem zavitku. Cena 8§c. 1 Dobi s« v vaeh lekv-oab, j W. F SEVERA CO. CEDAR RAPiDS, IOWA Bližan je Rusije k zaveznikom. True translation filed with the *»nat master at New York. X. Y. uu April ,".U. 1918 as required by the Act of OcuN ; 6, 1917". London, Anglija, 26. aprila. — Poroča se, da je boljševiški vojni in mornariški minister Leon Tro-eki šel v Murmansk v severni Finski, Ja poskusi z ruskimi silami vstaviti nemško prodiranje proti severu. Poroča se, da se odnosa j i med zavezniki in Rusi v Petro-gradu in Moskvi boljšajo. Avstrijci v Belgiji. True translation filed with t*1* T---'* waster at New York, N". Y. on April ."Mi, 1918, as required by the Act or October & 1917. Washington D. C-, 26. aprila. — Kakor pravijo poročila iz Pariza v Rim in j', osla na v Wash in gton po diplomami enem potu. kaže prevažanje a v st ro-ogrskih čet z italijanske fronte v Flandrijo, da sr morale biti nemške izgube zelo velike. ker je nemški generalni štal) prisiljen, prositi avstrijsko armadi, pomoči. Avstrijske čete so se ^ J dolgih vlakih vozile skozi Belgijo, in so bile razpostavljene pri Liege, Antwerpena in Cihenta ter čakajo povelja, da gredo na fronto Pariz, Francija, 2H. aprila. — Prisotnost bolgarskih čet na za-padni fronti se potrujeje. Ni znano. kako močne so te čete in kake vrste, toda med častniki sv nahaja sin bolgarskega poslanika na Dunaju Toševa. sani smatral za najboljše, če ga dam temu človeku. Zatem sem šel domov. Bilo je krog druge ure zjutraj. Spal nisem dobro, je bila zelo nemirna noč. Naslednjega jutra sem razmišljal o celi stvari bolj podrobno ter prišel do prepričanja, kako bedasto je bilo vse. Nikomur nisem govoril o tem, a ko sem izvedel, da bo treba vse spraviti na dan, sem sklenil povedati vsem, kar sem vedel. * * * Poroča se, da je bilo dvignjenih nad petdeset obtožb pred veliko poroto, ki se še vedno posvetuje. Sedem čudežev Opisal Charles D. Robinson. V Ikiši Mr. Tomaža Barrow v velikem svetovdieiu mestu New Yor-j ku .je bila domača zabava, pri ka-i teri je bila zbrana Tes svetovna j družba. Rili so Amerikauci, Francozi, Angleži, nekaj Italjaiiov, en Šved, eu Rus, en Mehikanec, on j žiti ter žene in moški več- drugih' narodov. Velika dvorana je 'bila polna in marljivo se je plesalo. V i bližnji sobi se je pogovarjalo več gospodov, ko se jim pridruži sta-j rejša hčerka gostitelja Miss Ethel: Harrow. Pogovor je bil zelo zanimiv in pogovarjali olj zaposlenem kraju, sveta za iz-lelovanje tiskanih glasov na rc-eordih. To je del Columbia na->rav za izdelovanje rekordov v ujih jezikih. Delavnica, ako bi ;c iz nje vzeli v .-.i izvočni predme-i, izgleda kot dolga plesna dvo-■ana. Pevci, umetniki vsake vrste, fodbe in orkestri se postavljajo pred rogove, ki spremljajo glasove na sprejemne me„te. Potem ko so bili naši gostje predstavljeni ravnatelju, se jim je odkazal videti in slišati, kako se izdelujejo rekonli. liuvno je bil končan orkestralni rekord Slovenski čardaš 5158. Godbeni izvedenci so bili razpo-itavljeni okoli ro$;a v akustični v rsti. Imeli so pričeti pesem **Ko pridem jaz k tebi ponoči" (E 5846) s sopranom in akordionom ter opremi j e vanj e m jrosli (K 3846). Orkestralne note so bHe razdeljene med godbenike. Običajni ve-žbalnd glasovi so polnili zrak. ko je k ape liri k dvignil svojo palico in liai znamenje iz delavnice, jo prenehal vsak strm; ni bilo šepetanja, ne šumenja. Vladala je popolna tišina; na drugo znamenje je 'pričela godba, kateri se je pridni žila tudi pevka. 'Čudovito je pela z izrazom in občutkom ter poslušalci so jo spremljali z velikim zanimanjem nad biiljantnim sp remi j e va n,i e m. To je bil velik in navduši ; jč koncert, kakor da bi igrali \ cd miiogobrojnim občinstvom, \ da publike ni bilo, da bi poslušala. Kapelnik je bil pristen z vsem «reean. Naglo je dvignil palico in vstavil orkester. Ravnatelj jc pozneje razložil, da vsako odstranje-nj*1 od najvišjega standarda in vsaka senca napačnega razumevanja zalit ova, da se vse še enkrat prične, kajti sprejemajo se samo največje popolnosti. Igrali so še enkrat v zadovoljstvo kapelnika in glavni operator je izjavil, da je vse dobro. Naši prijatelji so bili zadovoljni z vsem, kar so popoldne videli in ko so odhajali, so bili prepričani, da je Columbia rekord eden sedmerih čudežev modernega časa. Hoteli so kupiti rekord -, katere «o slišali, toda ravnatelj jim je povedal, da so rekordi na prodaj pri vseh prodajalcih. WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES , GOVERNMENT Rojalci! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, l?hko vojno-varčevalno znamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $1.15. ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli UBKDNISTVO "GLAS NARODA". SLOV, DELAVSKA ^Ustanovljen* dn« 16. avgosta; .1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporirara 22. aprila 1909 v dri«vi Pran. Sedež: Johnstown, Pa* GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Cleveland, Obte. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, Wert Newton« Pa. Glavni tajnik r BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC. 634 Main St, Johnstown, Pa. Z Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemancb, Pa. Blagajnik t JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pool blagajnik: ANTON HOČEVAR, R F. D. 2. Box 27. Brldfepurt Ohla NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PET ERNE L, Box P3, WlUock, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ PO V ŠE, 1 Grab St, Numrey Hill, N. 8. Pitta-bsrgh, Pa. t nadsornik: IVAN OROfiELJ, 886 B. 137tb St, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. I>. 3, Box 146, Fort Smith, Ark. «. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, UL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. TOSIP V. GRAHEK, 843 E Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni nrad: 6"4 Main St, Johnstown, Pa URADNO GLASILO: "OLAS NARODA". 82 Cortland t Street, New Tork City. Cenjens droStva, oziroma njih uradniki, so uljndno proSeni, poBIJatl vse dopise naravnost na giavnego tajnika In nikogar dragega. Denar naj se poilje edino potom Postnih, Exp resnih, ali BnnCnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: biaš Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conemangh, Pa.. In tako naslovljene pofilljajo t mesečnim poročilom na naslov gL tajnika. V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo nredu glavnega cajntka, da se v prihodnje popravi. Plesalka iz Šemahe FRANCOSKI SPISAL G. GOBINEAU. Za "Glas Naroda" J. T. t (Nadaljevanje). — Saj 11 nI i jai: in- mislim tako hudo. — No. torej. — Cc je tvoj oce umrl take smrti, ni s tem rečeno, «»br«>. - - Toda ti nisi divjak. — To ni ničesar slabega. — Saj vendar ni nikjer zapisano, da bi moral biti sin v vseh ozirih podoben očetu. — Ali ti lahko povem, za kakšnega človeka te smatram? — Le povej, le govoi i. — Najrajše bi se ti smejal. — Kajti kadar tako govoriš, si v resnici smešen. Častnik je zardel, kajti re> bi ^a bilo sram, če bi bil v resnici smešen. — Naenkrat je pa Zifinahnil z roko rekoč: — Dragi prijatelj, L'nim Djelian bo kmalo prišla sem. — Lahko si misli j, da je n«* bom poslal nazaj. — Ali me boš izdal'' — Zakaj bi te izdajal? — Hvala ti, prijatelj. — Naj bo smešilo ali naj ne bo smešno — vino je /daj nastavljeno, iu zdaj se pravi piti. — Vino ali žjranje, meni je vseeno. Sc 1 jo k mi/i iu začel točiti iz precejšnje steklenice v kozarec žganje. Moreno je vedel, da s tem človekom ni mogoče ničesar opraviti. Vedel je o mu je. da za njim v vseh ozirih precej zaostaja. 1'bogi Azanov ni bil niti Ru> niti divjak niti civiliziran človek, pač pa nekako v sredi med vsem tem. — Ker nikakor ni zamogel zbrati misli, je pil. Opoldne je 1'mni Djehan brez vnukih posebnih težav odšla u >vojega stanovanja. To ji je bilo toliko lažje, ker so ostale plesalke še vse spale. Oblečena v široko obleko in /. gostim pajčolanom, je ni mogel nihče spoznati, l'o stranskih ulicah je dospela v hotel. Azanov služabnik ji je odprl. — Šla je molče mimo njega, pa tudi on ji ni rekel nobene besede, kajti ni se šele vprvič zgodilo, da je častnika obiskala kaka ženska. Plesalka jc stopila v sobo ravno tedaj, ko je zapiral Moreno tvoj kovčeg. kajti tekom ene ure je že nameraval odpotovati. Bil je precej zmeden, toda L iniu Djehan ga je takoj nagovorili: : — Gospod — je rekla — prišla sem obiskat poročnika Azanova. On vam je gotovo že povedal, da sem njegova sestrična. In ker jc precej odkritosrčen, vam najbrže tudi ni zatajil, da sem njegova nevesta. — Ker ga ni v sobi, je najbrže odšel po kakem opravku. — Dovolite mi, da ga tukaj počakam. — Gospodična — je odvrnil Moreno hladno, pa ji jc vseeno ponudil stol — prav imate, gospod Azanov je zelo odkritosrčen iu je rekel, da vrjame, da ste vi njegova sestrična. — Kar se pa tiče zaroke in vseh njenih posledic, bi pa va?> prosil, da izpreuieuite svoje načrte. — Zakaj pa ? — Zato, ker boste Azanova uničili in ne boste imeli od tega nobenega dobička. Umm Djehan ga jc grdo pogledala. — Kdo pravi, da hočem kovati iz te stvari kak dobiček? — Ali vam je morda Azanov rekel, da morate tako govoriti z menoj? Moreno je vedel, da mora pametno odgovoriti na to kočljivo vprašanje. Kar pa ni mogel odgovoriti naravnost, se je moral po-služiti ovinka. — Vidite, gospodična, vi lih-te taka ženska kot so druge ženske. — Le malo časa mora govorili z vami človek, pa vas spozna prav V dno duše. — Povejte mi, ali ljubite Azanova ? — Ne, popolnoma nič ga ne ljubim. Jz njenih oči je zasijalo zaničevanje. — Kaj pa hočete napraviti iz njega? — Kaj bi napravila iz njega? — Človeku hočem napraviti. --On je baba, strahopetnež in pijanec. — On vse vrjarne, kar mu člo-yek pove in žnjim vsakdo lahko štori, karkoli hoče. i ' ■ ' • ■ T • • CTMEMBER THE PAVS SUMMIT—SSS5& nfflftflf— — Torej ga ne ljubite? — Kako bi ga mogla ljubiti? — In kaj potem? — On je sin mojega strica, on je edini sorodnik, ki mi je še o-stal na zemlji. — Jaz nočem, da bi še naprej izrabljal samega sebe. K sebi naj me vzame, 'da bom postala njegova žena. — S kom naj se poročim, čc ne zritfm? — Spravila ga bom na pravo pot, služila mu bom in ga ščitila. — ln če pade v boju s svojimi sovražnilr ga bom znala maščevati. Moreno se je čudil. — V gorah pri Barceloni je imel sorodnike, toda noben Katalonec in nobena Katalonka se ni mogla primerjati glede junaštva s lo žensko. Če bi hotel dobiti pravi primer za to (žensko, bi moral poseči dalje v zgodovino. — TcOa da bi toliko sti-! kal po preteklosti, mu je primanjkovala časa. — Prosim vas. gospodična, nikar se ne razburjajte. — Azanov 'ni zaslužil, da tako govorite o njem. — On je poštenjak in vi ga ne bobte spravili z njegove dosedanje poti. — — Kdo mi bo branil? — -laz. — Vi? — Seveda'. — Kdo ste pa pravzaprav .' _ ,}{iZ sem Juan Moro«.«?. biv:"l poročnik pri ^egovijskih I- ve.h, sedaj poročnik pri imerti-dragoncih. velik oboževiitelj žeiuk •n obenem silno trmoglav. Komaj je izprcgovoril le beside, je vi.M zabliskati se ,'-!; pred jsvojimi prsi bodalo. - r«"<,S:ko časa je Š. imel. se je l»il 5t> zasadil v meso. Svoji nasprotnici je zavil ritko, to,! i bodala ni hotela sou.-titi. Njen pogled je l>Il pogVd tigra. nje jo jc pri'-cl k steni, je začel govoriti v pretrgani h stavkih : _ No, gospodična, kaj pa pomeni ta otročarija? —- t e bi ne bil to. kar sem. bi ravno isto napravil z vami. kot ste vi nameravali meni storiti — No, kaj bi storili, kaj bi storili? — ga jc vprašala I'm Dj* lian jezno. Moreno s*, je začel smejati. — Izpustil jc njeno roko. ne da bi ji odvzel orožje ter odvrnil: — Poljubil bi vas. gospodična. — To se ponavadi zgodi mlademu dekletu, če poskuša dražiti mladeniča. Po teh besedah je potegnil iz žepa robec ter ga pritisnil na prsi. Kri mu je močno tekla ter mu je okrvavila vso srajco. — 1'darcc je bil dobro izveden, toda bodalo je k sreči presekalo samo kožo. O bi jc ne bil zgrabil pravočasno za roko. bi že ležal sedaj na tleli in bi se ne ganil več. Tudi Umm Djehan se je za»mejala ter rekla z zmagoslavnim glasom: — Veliko ni manjkalo. — Toda pazite, vdrugič bon? boljše pogodila. — Hvala lepa. -- Drugič bom tudi jaz boljše pazil. — Sicer pa sedaj lahko izprevidite. kako strahovito ste pokvarili svoj načrt. Tedaj se jc na pragu pojavil Azanov. — Stopi sem. Azanov — jc rekel Moreno — in poglej, kaj mi je napravila gospodična. Azanov je stal nepremično na pragu. — Njegov obraz je bil rdeč in zabuhel, oči so mu stopile iz jamic. Prišel je bil ravnokar od policijskega šefa, ki je imel v kleti polne sode žganja. f'itateljem je gotovo ze jasno, da Azanov ni mogel ostati poleg žganja popolnoma trezen. (Dalje prihodnjič.) Paradna obleka nemške armade. True translation filed with the posi master at New York, N. Y. on April tyiS, as required l>y i he Act <•[ October 6, 1917. Washington, D. C., 2G. aprila. Danes se jc izvedelo iz zanesljivega vira, da je armada nemškega prestolonaslednika dobila v pričet-ku nemške ofenzive proti Angležem novo modro uniformo in vsak vojak je bil oblečen v novo obleko, nadajajoč se. da bo v njej vkoraka! v Pariz. Ta informacija se je objavila, da se ovržejo trditve da je nemški generalni štab dosegel svoj cilj. ŽENITNA PONUDBA. Dober Slovenec, star 32 let se želim seznaniti s pošteno Slovenko v starosti od 20 do -JO let. je lah ko tudi- udova z enim otrokom. Jaz imam stalno delo. precej vrednosti v zemlji in tudi nekaj prihranjenega. Katero veseli, naj mi piše na spodaj imenovani naslov, če mogoče naj priloži sliko. — S. Z., co G i as Naroda. 82 Cort-jlaudt St., New York. N. V. I J*__ Rojaki naročajte se na "Glas Nar> dV*. največji slovenski dnevnik v Zdr* ienib državah. Kadar Je kako društvo namenjeno kopiti bandero, zastavo, regalja, god bene inštrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske^ prstane itcL ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Upraianje vas stane le 3c. pa ai bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pofiljaao brezplačna PUOte panj. CSi»rtmitBte^AN PAJK * Cooun&ugh, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem ža lotttuo vest. da nam je dne 16. apri la 191S po kratki 8-dnevni bolezni v Gospodu zaspal naš priljub ljeni soprog in oče MAX HANŽIČ, v najlepši dobi 30. leti. Pogreb se je vršil dne 18. aprila 1918 iz hiše žalosti v katoliško cerkev v Kem-merer in od tam na katoliško pokopališče. Ranjki je spadal k dr. M. Z. Bolnikov, št. 94 K. S. K. J., kateri člani so mu stali na straaii ob času njegove bolezni in mu tu-i di priredili l«kp pogreb. Srčna hvala omenjenemu društvu iu vsem znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v brit-kih urah in nas tolažili. Bog vam stotero povrni! Ti pa nepozabni soprog iu oče mirno spavaj v črni zemlji! Zalo joči ostali: Neža Hanžič, soproga. Max Hanžič, sin. Štefanija Hanžič, hči in štirje nedorasli otroci prvega očeta. Max Robnik, bratrauc. Sublet, Wyo. 21. aprila 1918. 1 x LEPA PRILIKA se nudi rojaku, ki hoče odpreti gi-ocerijo. Jaz imam na prodaj dve groeerijski tehtnici Toledo"'* iu Ji ni -"Register" ter fini voz za nizko ceno. Vprašajte pri: Ignacij Kraucar, lt>2'J E. 86. St.. Cleveland, Ohio. (29-4—1-5) R»ad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA CEGLAR Lz Obrave št. na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Dadich, Davis, Va. (27-30—1) Iščem, svojega prijatelja MARTINA POVŠE. Pred dvema m«sQ-cemša sva bila skupaj cenik in katalog in vam odgovorimo v slovenskem jeziku na. vsa vprašanja. Toraj ven iz dima na zdrav zrak. Pišite takoj ali pa pridite v naš urad da vidite pridelke sami. R. T. HURDLE LAND COMPANY, 3349 East 55th Street, _Cleveland. Ofaie. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je tukaj v Leadville, Colo., uuirl moj brat JOHN VIDIC dne 11. aprila v najlepši starosti 28 let. Vzrok smrti jc pljučnica.1 Pokopali smo ga 15. aprila na katoliškem pokopališču v Longmon-tu, Colo. Pokojni je bil doma iz Police pri Višnji Gori, Kjer zapušča mater iu eno sestro, tukaj nekje pa svojega očeta. On je bil zvesti član društva Hrabri Slovani šrt,. 17 ZSZ. v Frcderieku, Colo. Tom potom sc iskreno zahvaljujem vsem leadvillskem rojakom in rojakinjam, kateri so da rovali krasne vence in ga stregli ob njegovi smrtni postelji. Prc--srana hvala tudi družini Mišmaš za ves njih trud. Lepa hvala tudi vsem, ki so ga obiskali ter spremili na zadnji poti. Dragi, nepozabni brat,, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zeiulja! Žalujoči ostali: Marv Škerbina, sestra. Frank Škerbina, svak. Frank, Mary, Anna in John, nečaki. Erie, Colo., 18. aprila 1918. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je moja žena oz. mati TEREZIJA PETEK, rojena iSlakar previdena s svetilni zakramenti po kratki bolezni v Gospodu zaspala, dne 23. aprila 1918 v starosti 29 let. Tu zapušča mene in dva otroka od katerih jt najstarejši dva in pol leta in mlajši 6 tednov star. Pokojna je bila dobra in skrbna mati, ki jo ne bo mogoče nadomestiti. Pokopali smo jo dne 25. aprila na katoliškem pokopališču. Rojena je bila v Št. Vidu pri Ljubljani. V Ameriki je še njen bratranec nekje v Cleveland. O. Hvala vsem za krasne vence, ki ste jih položili na krsto: tebi neporabljena soproga bodi lahka zemlja ameriška. V mini počivaj! Žalujoči ostali: Frank Petek, soprog, Ana iu Frank, otroka. Luzerne, Pa.. 786 Charles St. 3x NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem po širni Ameriki, žalostno vest, da je nemila smrt pobrala iz naše srede našega pri ljubi je uc ga mladeniča JOHNA TURŠIŠ. Bolehal je sedem dni. Ranjki je bil rojen p-red leti v vasi Brezovica pri Borovnici na Notranjskem. Pokopali smo ga po katoliškem obredu. Tukaj zapušča enega strica in nekaj drugih sorodnikov in v starem kraju pa očeta če je še med živimi. Iskrena hvala društvu Bonairski Slovenci za krasen venec, ter dru štvu sv. Alojzija ter Conemangh-skim fantom, družini Sivec in Vin ko Saider. Tebi pokojni pa kličemo, spava; sladko v čmi zemlji! Frank Turšič, Bonair, Pa. lx RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS v bamh, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto; CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev. Slovenk Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. VABILO NA SEJO, katero sklicujejo ŠTIRI SLOV. PODP. DRUŠTVA v Greensburgu, Pa., na soboto dne 4. maja 1918 v dvorani gospe Marije Miheue na Havdeiiville. Začetek seje ob 727. uri zvečer. Tem potom vljudno vabimo vso Slovence iz okolice Crcensburga, brez ozira samo 11a člane, pripadajoče temu ali onemu podp. društvu, da se kolikor mogoče v obil-ucm številu vdeležijo naše vtsle-pomembne seje, 11a kateri se bo razpravljalo glede graditve Slov. Narodnega Doma v Greensburgu. j Torej vabljeni ste vsi Slovenci in ■bratje Hrvati, pripadajoči kateremukoli slov. društvu naše okolico ali pa ne. da se vdeleiiie te pomembne seje. Na svidenje dne 1. niaja zvečer kliče vsem , Odbor. l%ad bi izvedel /.a' mojega prijatelja MAKTIXA OCKO. Doiu* A iz Spodnjega Brezovega, fava Sevnica na Sp. Štajerskem. O11 že biva nad IU let tukaj v Združenih državah. Ako sani bere. naj se mi oglasi, ali pa če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznanili. -- .John Salamon. B«»x 2, Monitor. Wash. " (27-30— VABILO na VELIKO VESELICO, katero priredi dr. SV. ALOJZIJA št. 36 JSKJ. v Conemaugh. Pa.. v soboto dne 4. maja 1918. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 35^. Teiu potom vljudno vabimo vsa sosednja društva iz okolice, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da nas blagovolijo posetiti v polnem številu na omenjeni dan. Za dobro postrežbo in prijetno •zabavo bo obilo preskrbljeno. K obilni vdeležbi vabi odbor. (27-30—4) Kad bi izvedel za svojega brnita NICK PENKO, doma iz vasi Par je pri Št. Peti-u. Pred petimi leti se je nahajal nekje v Westmoreland County, Pa. Ako kdo izmed rojakov.ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti, ako pa sam bere te vrstice, naj se pa sam ziglasi. — Louis Peinko, 1842 E. 40. St., Cleveland, Ohio. D0GARJE SE POTREBUJE. Dovolj dobrega lesa. Trajno delo, plača zelo dobra. Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (8-4—7-5) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v PitUbQr^/^ Pa. in okolici naznanajmo, da bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen »prejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so nasi rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan, tipati je, da mu bodo rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno ža, kez ima pokvarjeno levo roko. Dr.LORENZ. j Jaz sem cdiul slovenski govo- I reči š]>ecialibt moških boiczui v j Pittsburgh, Pa. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ur« sveder. V pet-kih od 9 .dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 (Jop. do 2. popol. ' DR. IX) REN Z, Specialist moških bolezni. 641 Peon Ave. II, n&dst. na ulico, Pittsburgh, Pa. ^