Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 1 Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Suša, pozeba in poplave uničujejo pridelek v Zgornji Savinjski dolini ..................... 4 Posledice nedavnega deževja: Na cesti proti Solčavi še vedno polovična zapora ............................... 5 Obisk vladne ekipe: Vlada se je seznanila z izzivi in priložnostmi savinjskega območja ............ 6 Gospodarska zbornica Slovenije: Boštjan Gorjup novi predsednik zbornice ..... 7 Praznik cvetja v Splitu: Brigita Klinar osvojila prvo mesto .................. 12 Linhartove nagrade: Med najboljšimi gornjegrajski gledališčniki in Barbara Vajdl ......................... 12 Nenavadna ribiška trofeja: Želenega krapa na trnku zamenjal jeseter .................................................. 18 Kronika: Kar tri prometne nesreče v tednu dni ............................................ 23 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 20, 19. maj 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (BK) (PGD Nazarje) Pozeba, poplave in obisk vlade 21. in 22. aprila smo imeli v Sloveniji, za spo- mladanski čas, dve zelo hladni jutri s temperatura- mi tudi pod -3 stopinjami Celzija, kar je povzročilo pozebo na velikem delu poljščin, sadnega drevja in vinogradov. Podobnemu pojavu smo bili priča že lani, pogled v zgodovino pa daje odgovor, da so se tovrstni pojavi dogajali že prej. Tako so, na primer, 1 1. maja 1953 v Mariboru izmerili -5 stopinj Celzi- ja, 8. maja 1957 v Novem Mestu -4,7 stopinje Celzi- ja, v zadnjem obdobju pa je bilo po nižinah izjemno hladno spomladi leta 1988 in 1997. Meteorologi ugotavljajo, da se je zaradi podneb- nih sprememb v zadnjih 60 letih povprečna tem- peratura zraka v Sloveniji dvignila za okoli dve sto- pnji Celzija, prodori hladnega zraka pa so nekoli- ko milejši kot nekoč. Spomladanski razvoj rastlin je zgodnejši, zato se pozebe v povprečju dogajajo ne- koliko prej – namesto maja že aprila. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije prizadetost kmetijskih kultur po zadnji poze- bi ni enaka povsod, odvisna je od lege in z njo po- vezanimi mikroklimatskimi pogoji v kritičnih dneh. Skupno je prizadetih skoraj 41 tisoč hektarov nasa- dov in posevkov, od tega je največja in gospodar- sko najpomembnejša škoda nastala na dobrih 18 tisoč hektarih kmetijskih površin, zlasti na sadov- njakih in vinogradih. Znatna škoda je nastala tudi v čebelarstvu, saj so čebele zaradi nestanovitnega in hladnega vremena porabile vse zaloge hrane in bi brez hranjenja umrle. Ker pa nobena nesreča ne pride sama (prego- vor pravi, da, ko ima hudič mlade, nima samo ene- ga), je nekatere predele Slovenije kmalu za pozebo prizadela še vodna ujma. Tudi v naši dolini je krep- ko pokazala zobe in po treh tednih so ponekod po- sledice še močno vidne. O tem poročamo v tokra- tni temi tedna, sicer pa pomemben del te številke Savinjskih novic posvečamo nedavnemu obisku vlade v statistični Savinjski regiji. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je končno našel čas in obiskal podjetje KLS Ljubno (to je namreč obljubil že na lanskoletnem obrtnem sejmu v Celju), nakar se je pridružil predsedniku vlade dr. Miru Cerarju na obisku v podjetju BSH Hi- šni aparati v Nazarjah, kjer sta prisostvovala pod- pisu pogodb o širitvi njihovih logističnih kapacitet. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je obiska- la nazarski zdravstveni dom in sodelovanje zgor- njesavinjskih lokalnih skupnosti pri izgradnji prizid- ka zdravstvene postaje v Nazarjah izpostavila kot primer dobre prakse. Aplavz za župane in županjo! Dobra novica je, da vlada povečuje sredstva za obnovo obstoječe in izgradnjo nove prometne in- frastrukture, kajti brez slednje si nadaljnji razvoj težko predstavljamo. Že res, da digitalizacija od- pravlja potrebo po marsikaterem fizičnem opravku in da podeželje na račun tega zmanjšuje enega od svojih hendikepov, toda na koncu koncev smo še vedno ljudje s konstantno potrebo po medsebojnih stikih, tako zasebnih kot poslovnih. Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 4 Naša anketa Tema tedna ZIMSKE IN SPOMLADANSKE VREMENSKE NEPRILIKE SKRB POVZROČAJO PREDVSEM KMETOM Suša, pozeba in poplave uničujejo pridelek v Zgornji Savinjski dolini Kaj je naredila povodenj? Nedavno močno deževje je povzročilo, da so narasli vodotoki in re- ke na našem območju. Dreta je na nekaterih mestih izstopila iz svo- jega korita, poplavljali so hudourniki. Pri tem je nastala škoda tako na infrastrukturi kot na kmetijskih zemljiščih. Kako škodo ocenjuje- jo kmetje? Janez Presečnik, Lenart pri Gornjem Gradu V primerjavi z drugimi kmeti sam nisem utrpel veliko škode. Mi pa je poplavilo skoraj tretjino ze- mljišč v Dolu. Za poplavo je kriv hudournik, v kate- rem je bila velika količina gramoza in vejevja. Če bi bil ta pravilno vzdrževan, do tega ne bi prišlo oziro- ma ne bi s tako močjo uničeval. Sicer pa imam ta- ko jaz kot kmetje, ki imajo travnike in njive na ome- njenem območju, onesnažene travnike, krma za živino je izgubila na kva- liteti. Svetovalka mi je priporočila, da z njo ne krmim živine. Zdi pa se mi, da, če bi pristojne službe redno »čistile« gramoz, bi imeli kmetje bistve- no manj škode. Vanč Blatnik, Žlabor Nekaj metrov nad domačijo je deroča Dreta utrgala del zemljišča in naredila veliko zajedo ob bregu. Ker so skoraj vsa moja kmetijska zemljiš- ča ob Dreti, je škoda zelo velika. Reka mi je na- mreč uničila travnik, posevke. Na njih je napla- vljenega veliko gramoza in mulja. Če ne bi imel nekaj krme na zalogi, bi živina trpela lakoto. Vsa trava je namreč tako onesnažena, da je ne smemo dati živini. Odplavi- lo mi je tudi posejano koruzo. Sedaj moram ponovno kupiti gnojilo, se- mena in postopek ponoviti – preorati, pognojiti in posejati. Škoda zna- ša nekaj tisoč evrov, a ne verjamem, da jo bom dobil povrnjeno. Do se- daj sem namreč imel kar štiri poplave v osmih letih in do sedaj nisem dobil od države nič. Ferdinand Weiss, Spodnje Kraše Od leta 1989 do danes sem kar velikokrat »pla- val«. Tudi hišo mi je kar nekajkrat poplavilo. Do- movanje sem si sedaj uredil tako, da je varno. Se- veda je k večji varnosti pripomogel tudi most čez reko, ki je bil pred leti obnovljen. Ker imam izku- šnje s poplavami, imam zelo malo obdelovalnih površin ob vodi. Tako mi je Dreta poplavila dober hektar travnikov. Nanj je nanesla mulj in dračje. V preteklosti Dreta ni to- liko poplavljala kot zadnja leta. Vzrok vidim v tem, da lastniki gozdov te slabo čistijo. Ob večjem deževju pa potem hudourniki iz njih v Dreto na- nesejo različno dračje, pogosto tudi večje hlode. Tako ta postane nevar- na. V preteklosti so to reševali z zajezitvami in mlini, danes pa tega ni več. Fanika Stropnik, Ljubija Poplavilo mi je žita in povrtnine. Te, ki so bile v zemlji, upam, da bomo lahko uživali, solato in po- dobno zelenjavo pa žal ne bo mogoče. Trenutno tudi ne morem reči, kaj bo s krompirjem, saj ne vem, koliko ga je odplavilo. Sicer pa je bilo pred tremi leti podobno. Tudi tedaj smo imeli škodo na kmetijskih površinah. Pri nas je velik problem tu- di zajetje vode, to letos k sreči ni bilo poplavljeno, medtem ko je poplava pred tremi leti naredilo veliko škode. Menim, da bi bilo bolje, če bi poglo- bili Savinjo. To so že naredili pri Gaju, pri nas še ne. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Za Slovenijo so vremensko pestri zimski in spomladanski me- seci. In medtem, ko pozebi, suši ali obilnim padavinam del pre- bivalstva ne posveča velike pozornosti, je to drugače na po- deželju. Visok odstotek Zgornjesavinjčanov se ukvarja s kme- tijstvom, sadjarstvom ali vsaj vrtnarjenjem. Vsi ti se dobro za- vedajo, da so zimski suhi meseci, spomladanska pozeba in aprilsko poplavljanje na njihovih posevkih in sadju pustili nedo- brodošle posledice. ZIMSKO POMANJKANJE PADAVIN VPLIVALO NA ŽITA IN TRAVINJE Vse se je začelo v zimskih me- secih, ki so bili mrzli in suhi. To je vplivalo na rast oziroma propa- danje posevkov ozimnih žit. Kot je pri svojem delu opazila Štefka Goltnik, predstavnica mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske- ga zavoda (KGZ) Celje, so bili ne- kateri posevki ozimnih žit tako skromni, da so se kmetje odloča- li za preoravanje ter ponovno se- tev. »Posevki ozimnih žit na pro- dnatih tleh so redki, ponekod tu- di precej okuženi z žitnimi bolez- nimi, torej rjami, ožigi. Ker so bi- li tudi zgodnji spomladanski me- seci suhi, so žita zastala v rasti. Te ekstremne vremenske razme- re bodo verjetno vplivale tudi na končni pridelek.« Pomanjkanje padavin je posle- dice pustilo tudi na travnikih. Kot je povedala Goltnikova, je bil prvi od- kos zelo slab, saj trave niso imele dovolj vlage za začetno rast. Zaradi tega je po njenih besedah potrebno čimprejšnje ukrepanje, »travna ruša je redka in nizka, rastline že prehaja- jo v cvet. Zato svetujemo čimprejšnjo košnjo, nato takojšnje gnojenje, da trave začno ponovno rasti. Sicer pa je napovedi o pridelku na travnikih še preuranjeno dajati, saj sta pred nami še poletje in jesen. Velja pa, da je na travinju zelo težko nadoknaditi izgube pri prvem odkosu.« POZEBA ZDESETKALA PRIDELEK SADJA V drugi polovici aprila so tudi na- šo dolino zajele nizke jutranje tem- perature, ki so se spustile pod le- dišče. Po ocenah Kmetijsko goz- darske zbornice Slovenije je obseg škode v državi vsaj tako velik, kot je bil lani, ko je pozeba povzročila za 43 milijonov evrov škode. Tempera- ture so se od kraja od kraja razliko- vale in tudi pri nas niso bile vse lege enako prizadete. Po opažanjih kmetijskih sveto- valcev na mozirski izpostavi KGZ ponekod v višjih legah naše doline sploh ni bilo pozebe. A nizke tempe- rature pod ničlo so trajale več dni in kjer so bile temperature več stopinj pod lediščem, je pridelek uničen. »Pozeba je zopet zdesetkala pri- delek sadja. Občutljivejše vrste, kot so breskve, marelice, zgodnji orehi in češnje, so pozeble, poznejše sor- te jablan, hrušk, pa tudi orehov še Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 5 Tema tedna, Aktualno niso cvetele, tako da bo vsaj malo pridelka.« Ocena Goltnikove torej ni povsem porazna, a kot pravi, kljub temu ocenjujejo, da gre kar za oko- li 75 odstotkov izpada pridelka v sa- dovnjakih in obhišnih vrtovih. PREZGODNJA SETEV POMENI VEČJE TVEGANJE Pozeba je prizadela tudi vrtič- karje, predvsem tiste, ki so s setvi- jo mogoče malce prehitevali. To- pli dnevi konec marca in v začetku aprila so jih namreč privabili na vr- tove k setvi. A kot opozarja Goltniko- va, naglica ni vedno dobra. »Neka- teri so že sadili tudi plodovke, kljub temu da velja pravilo, da pred lede- nimi možmi le-teh ne sadimo. Do takrat so namreč nočne tempera- ture še prenizke in zablokirajo rast plodovk.« Kot je povedala, se posledično rastline borijo za življenje, so v stre- su, zato jih potem hitreje napadejo bolezni. »Ostala zelenjava, torej so- late, peteršilj, korenček, grah …, ni- so tako občutljive na nizke tempe- rature. Problem so lahko le kaleče rastlinice. Te pa pozebejo, če niso ustrezno zaščitene.« PROTI POZEBI JE LE MALO UČINKOVITIH UKREPOV Sploh glede zaščite dreves in sad- ja pred pozebo je bilo letos veliko go- vora. Kmetijski delavci po Sloveni- ji so se na tokratno pozebo pripra- vili bolje kot v preteklih letih. Tudi v naši dolini so po podatkih Goltniko- ve imetniki sadnih dreves poskušali ukrepati po svojih močeh. »Tako so si pri nižjih drevesih po- magali s prekrivanjem in s tem ne- kaj pridelka rešili. Visokodebelnih dreves pa ni možno zaščititi in je pridelek seveda bolj prizadet. Nek- daj so sadna drevesa pred pozebo reševali s kurjenjem med drevesi. To je dober ukrep, a izvedba je zah- tevna.« POPLAVE ONESNAŽILE KMETIJSKA ZEMLJIŠČA OB DRETI V času prvomajskih praznikov je državo zajelo obilno deževje, po- Štefka Goltnik, koordinator II za območje Izpostave Mozirje KGZ Celje: »Ob vnovičnih poplavah želim opozoriti na neurejene oziroma načete brežine reke Drete. Še od prejšnjih poplav je brežina reke Dre- te načeta in vsaka večja voda na teh mestih odnaša rodovitno zem- ljo. Skupaj z lastniki nenehno opo- zarjamo na nujnost ureditve brežin, da ne bi izgubljali rodovitne zem- lje, a za to ni nikdar denarja. Posle- dice so ob vsaki poplavi hujše. Tu- di redno odvažanje peska z rečne- ga dna bi omililo posledice ob viso- kih vodah.« sledično so številne reke poplavlja- le. Največ preglavic so poplave na našem območju povzročile lastni- kom kmetijskih zemljišč ob Dreti s pritoki. Ta je že pred Gornjim Gra- dom prestopila bregove in pod vo- do so bile površine vse do izliva v Savinjo. Voda je na travnikih odlagala dračje in mulj, je povedala Goltni- kova, in veliko dela in truda je bi- lo vloženega v čiščenje površin, da bo obdelava tekom leta sploh možna. »Ponekod je bila trava ta- ko onesnažena, da je bila neupo- rabna za krmo in so jo kmetje kar pokosili in zvozili na odpad oziro- ma kompost. Trava, onesnažena z muljem, niti slučajno ni primerna za siliranje. V poštev pride le su- šenje, saj se z obračanjem del ne- snage strese z rastlin. Težava je tu- di v tem, da voda s sabo nosi naj- različnejšo nesnago, ki lahko kr- mo okuži.« KMETJE BILI PRISILJENI KUPOVATI RODOVITNO PRST Podatki mozirske izpostave KGZ Celje kažejo, da so jo najslabše od- nesle njivske površine. »Njive so bi- le v veliki večini že posejane s koru- zo in krompirjem. Kjer je tok vode drl preko njiv, je povsem odneslo orno zemljo, z njo pa tudi posejano koruzo in celo krompir, ki je že po- ganjal iz zemlje. Kmetje so bili pri- siljeni kupovati rodovitno prst in jo navoziti na njive ter ponovno seja- ti.« Cena te zemlje nikakor ni nizka, opozarja Goltnikova, giblje se med 10 in 15 evri za kubični meter. Goltnikova pravi, da bi si trenu- tno želeli lepega, toplega vremena, ki bi kmetom omogočil odkos. »Ta- ko bi vsaj deloma nadomestili iz- gubo prvega pridelka na travinju. Poljščine in zelenjava pa bi prav ta- ko potrebovale tople žarke za bujno začetno rast.« Tatiana Golob (Foto: ŠS) POSLEDICE NEDAVNEGA DEŽEVJA ŠE NISO ODPRAVLJENE Na cesti proti Solčavi še vedno polovična zapora Močno deževje, ki je našo doli- no zajelo v jutranjih urah 28. apri- la, je povzročilo nemalo nevšečnos- ti. Nekatere posledice so takšne, da jih do sedaj še ni bilo mogoče sani- rati ali odstraniti. Med drugim to ve- lja za udor na regionalni cesti med Lučami in Solčavo, o čemer je tekla beseda tudi ob obisku vladne dele- gacije in predstavnikov Direkcije RS za infrastrukturo na Občini Luče. ŠE NEVARNOST UDORA Na kraju, kjer se je na cesto usul plaz velikih skal in kamenja, je sedaj polovična zapora. Pristoj- ni se še odločajo, ali tukaj posta- viti oporni zid, ki bi preprečeval nadaljnje plazenje na cesto, ali pa se lotiti odstranjevanja nevar- nega in razmajanega kamenja in zemljine. Sicer je cesta na tem območju ravna in zato pregledna, ovira pa označena s prometno si- gnalizacijo. OGROŽENA HIŠA ŠE NI VSELJENA V občini Solčava, kjer je hudour- nik sprožil plaz in ogrozil stanovanj- ski objekt, bi naj bila sanacija okoli- ce in struge hudournika, ki jo izva- ja podjetje Nivo, končana ta teden. V tem času bodo zaključena še manjša dela pri čiščenju, ki jih je bi- lo potrebno opraviti ročno in pri ka- terih je na pomoč priskočila občina. Potrebno je bilo odstraniti mulj, ki je zalil spodnje prostore hiše. Še ved- no pa v hiši ni priklopljena voda ni- ti elektrika. V hiši trenutno ni stano- valcev, kot jih ni bilo v času, ko se je sprožil plaz. Marija Lebar Poplave so onesnažile številna kmetijska zemljišča ob Dreti. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 6 Politika, Gospodarstvo, Iz občin OBČINSKI SVET LUČE V kraju poslej trije polni oddelki vrtca V šolskem letu 2015/16 je bila dejavnost vrt- ca Luče razširjena na dodatnega pol oddelka in so imeli tako zdaj dva in pol oddelka. Ker število otrok presega normative in ker so jih spomladi vpisali še več, so zaprosili občinski svet za odo- britev dodatnega, torej polnega tretjega oddel- ka. Člani občinskega sveta so se strinjali in spre- jeli ustrezen sklep. POTREBA PO POLNEM TRETJEM ODDELKU Kot je zapisala Andreja Urh, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča, v okviru katere delu- je vrtec, se je pokazala potreba po polnem tret- jem oddelku. V starostni skupini od enega do dveh let imajo sedaj dvanajst otrok, v drugem starostnem obdobju od tri do štiri leta 21 malčk- ov in v polovičnem oddelku dvanajst predšol- skih otrok. »S tem imamo v vseh oddelkih že pre- sežen normativ za dva otroka, kar še dovoljuje fleksibilni normativ. V spomladanskih mesecih so starši za vpis prijavili še tri otroke.« TUDI DODATNA ZAPOSLITEV POMOČNICE VZGOJITELJICE Kot je še dodala ravnateljica, se bi s polnim tretjim oddelkom mesečni znesek za program vrtca zvišal za okoli 1.300 evrov. Za organizaci- jo dela v treh polnih oddelkih bi bila potrebna do- datna zaposlitev pomočnice vzgojiteljice. Sve- tniki so brez posebne razprave sprejeli sklep, da se odobri dodatna zaposlitev in da se vrtec raz- širi na tri popolne oddelke. Marija Lebar OBISK VLADNE EKIPE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Vlada se je seznanila z izzivi in priložnostmi savinjskega območja V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina je pogovor tekel o dejavnostih, razvoju in usmeritvah zadruge ter o načrtih ministrstva v sedanjem programskem obdobju. Člani vlade in predstavniki vladnih služb so se v okviru obiska Savinjske regije v torek, 9., in v sredo, 10. maja, mudili tudi v naši dolini. Obiska- li so nekatere zavode, si ogledali infrastruktur- ne projekte ter se seznanili z dosežki tukajšnje- ga gospodarstva in zadružništva. Na konferen- ci v Velenju so spregovorili o krožnem gospo- darstvu. OBISK USPEŠNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je obiskal družbo KLS Ljubno, v družbi BSH Hi- šni aparati Nazarje je bil na obisku tudi premi- er dr. Miro Cerar. Ob tej priložnosti so tam podpi- sali pogodbo med investitorji in podjetjem BSH Hišni aparati o gradnji novih poslovno skladišč- nih prostorov. Zaključni dogodek obiska, ki je potekal v Slo- venskih Konjicah, je bil namenjen gospodar- stvenikom in županom vseh 31 občin regije. Ob tem je predsednik Cerar povedal, da so se v dvodnevnem obisku pobližje seznanili z izzivi in priložnostmi tukajšnjega območja in bo vla- da tako lahko z ustreznimi ukrepi podprla nje- gov razvoj. Med temi je tudi čimprejšnja izgra- dnja 3. razvojne osi. GRADBENO DOVOLJENJE ZA OBVOZNICO V LETU 2018 Obisk je veljal tudi nekaterim občinam oziro- ma infrastrukturnim projektom v Zgornji Savinj- ski dolini. Tako je bil v občini Luče ogled pote- ka trase bodoče obvoznice Luče in ogled rekon- strukcije ceste Luče-Logarska dolina. Dogodka so se udeležili Darja Kocjan, direktorica Direkto- rata za kopenski promet, in predstavniki Direkci- je RS za investicije. Ob tem je bilo povedano, da opravila v zve- zi z izgradnjo lučke obvoznice potekajo v skla- du z državnim načrtom razvojnih programov. Prihodnje leto bi naj investitor pridobil gradbeno dovoljenje in izbral izvajalca del. Rečeno je bilo še, da se kažejo možnosti za sofinanciranje pro- jekta obvoznice s poplavno varnostjo iz evrop- skih sredstev. CIVILNA INICIATIVA PROTI GRADNJI Ob odhodu iz sejne sobe Občine Luče je vla- dno delegacijo, ki se je odpravljala na ogled re- konstrukcije ceste Luče-Logarska dolina, poča- kalo nekaj predstavnikov civilne iniciative s tran- sparenti, ki so izražali nasprotovanje gradnji ozi- roma sedanji trasi obvoznice. V krajšem, ne- napovedanem pogovoru z vladnimi predstav- niki so izrazili nestrinjanje s traso obvoznice, ki bo po njihovem z visokim nasipom ter potekom po kmetijskih zemljiščih ločila kraj od Savinje in degradirala tamkajšnje območje. OBISK JE VELJAL TUDI ZADRUGI V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šošta- nju je bila v sredo na obisku mag. Tanja Strniša, državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z delegacijo. Pogovor je tekel o dejavnostih, razvoju in usmeritvah tu- kajšnje zadruge, kot tudi o načrtih ministrstva v sedanjem programskem obdobju. Prav tako so se dotaknili problema pomanjka- nja kmetijskih zemljišč na širšem območju Sa- vinjsko-šaleške regije in o špekulacijah ob naku- pu le-teh. Na pogovoru so bili prisotni zaposleni Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Z direktorjem Ivom Drevom so se dogodka udeležili še predse- dnik zadruge Ivan Anželak, predsednik nadzor- nega odbora Bogdan Kuhar in nekateri kmetje – člani zadruge. Marija Lebar Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 7 Zdravstvo, Gospodarstvo GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Boštjan Gorjup novi predsednik zbornice Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, bo dvoletni mandat predsednika Gospodarske zbornice Slovenije pričel opravljati 24. maja. (Fotodokumentacija BSH) V sredo, 10. maja, so potekale redne volitve za predsednika Gospodarske zbornice Slove- nije (GZS). Med dvema kandidatoma, ki sta se potegovala za to mesto, so s prepričljivo veči- no glasov izvolili Boštjana Gorjupa, direktorja družbe BSH Hišni aparati Nazarje. Novi predse- dnik bo dvoletni mandat pričel 24. maja. Na tem mestu je zamenjal Marjana Mačkoška, ki se je potegoval za svoj drugi mandat. Funkcija pred- sednika gospodarske zbornice ni profesionalna. ZBORNICA NAJ BO UČINKOVITA Kot je zapisano na spletni strani GZS, je Gor- jupova vizija, da se vzpostavi bolj učinkovito zbornico, ki bo znala svoje želje bolj učinkovi- to zastopati in doseči rezultate v komunikaciji z vlado in sindikati. Novi predsednik je kot enega od pomembnejših temeljev izpostavil konstruk- tiven dialog. Pojasnil je, da se zbornica večkrat znajde na nasprotni strani vlade ali različnih sin- dikatov, zato bo po njegovem do dobrega rezul- tata za zbornico vodil lahko le konstruktiven po- govor. NOVI PREDSEDNIK JE IZKUŠEN IN USPEŠEN GOSPODARSTVENIK Boštjan Gorjup se je v Nazarje vrnil pred letom dni, potem ko je bil nekaj časa v tujini. Sicer je že 17 let v koncernu BSH, večino časa na vodstve- nih položajih podjetja, tako doma kot v tujini. To- varna BSH v Nazarjah je v Sloveniji med deseti- mi največjimi slovenskimi izvoznimi industrijskimi družbami ter v sektorju malih gospodinjskih apa- ratov največja tovrstna tovarna v Evropi. V obdob- ju 201 1-2016 je bil predsednik nadzornega sveta družbe Paloma d. d. Za svoje delo je prejel nagra- do Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke ter priznanje mladi manager. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Na obisku ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc (desno) je prisluhnila problemom, s katerimi se srečuje vodstvo Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje na čelu z direktorico Darjo Es (druga z desne). (Foto: Primož Vajdl) V okviru vladnega obiska v Savinjski regiji je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc 9. ma- ja obiskala Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Vodstvo doma na čelu z direktorico Darjo Es je ministrici predstavilo delovanje tega javnega zavoda. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki Zdravstvenega doma Velenje in žu- pan občine Nazarje Matej Pečovnik. TEŽAVE ZARADI ODDALJENOSTI OD NAJBLIŽJIH BOLNIŠNIC V pogovoru so se dotaknili razpršenosti tere- na, ki ga pokriva zdravstveni dom, in slabe do- stopnosti do najbližjih bolnišnic, saj je do njih od najbolj oddaljenih krajev v dolini tudi več kot ura vožnje. Zavod namreč pokriva območje vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, kjer živi več kot 16 tisoč ljudi. Ko ne gre drugače, za reševanje ponesrečenih in obolelih večkrat pokličejo nujno medicinsko helikoptersko pomoč. Z ministrico so govorili še o sodelovanju z ve- lenjskim zdravstvenim domom na področju nuj- ne medicinske pomoči in o zagotavljanju le-te prebivalcem Zgornje Savinjske doline. MINISTRICA ZADOVOLJNA S POTEKOM PROJEKTA GRADNJE PRIZIDKA ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ Ministrica je bila vesela sporočila direktorice Darje Es, da je le-ta uspela povezati županjo in župane zgornjesavinjskih občin in dosegla, da so pristopili k projektu izgradnje prizidka k zdra- vstvenemu domu za nujno medicinsko pomoč. »To je zelo dober znak in politična volja, da, ko gre za zdravje in ogrožena življenja ljudi, niso pomembni lokalni interesi, lokalne meje in lokal- na politika,« je dejala Milojka Kolar Celarc. PREDSTAVILI DELOVANJE ZAVODA Po besedah direktorice Darje Es so ministri- ci uspešno predstavili napredek na področju or- ganizacije zavoda, tako kadrovsko kot tudi pro- storsko, dogovor občin v dolini in videnja razvo- ja nujne medicinske pomoči na tem območju. »V ta namen smo v goste povabili tudi sosede iz Zdravstvenega doma Velenje, s katerimi smo do sedaj in upam, da tudi v bodoče odlično sode- lovali. Seveda pa imamo svoje specifike in svo- je videnje, za katera upam, da jih bomo v bodoč- nosti uskladili v dobro naših prebivalcev,« je za- ključila Esova. Primož Vajdl Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 8 Gospodarstvo SUBVENCIJSKA KAMPANJA 2017 Skoraj tisoč vlog za neposredna plačila Prejšnji ponedeljek, 8. maja, se je iztekel redni rok za oddajo vlog za neposredna plačila kmeti- jam. V času od marca do izteka roka so na mo- zirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje izpolnili kar 947 tovrstnih vlog, to je podob- no število kot lani. VNOS JE POTEKAL DOBRO Delo so opravile tri kmetijske svetovalke. Šte- fka Goltnik je ob tem povedala: »Vnos vlog je potekal dobro, a delovno zelo intenzivno, saj so bili v tem obdobju odprti tudi občinski razpi- si za investicije v kmetijstvu pa tudi delo z raz- ličnimi društvi, v katera so včlanjene kmetice in kmetje. Veliko je bilo tudi svetovanj v zvezi s prenosi kmetijskih zemljišč na druge kmete ter ostalih svetovanj v zvezi s kmetovanjem. V pri- hodnjih dneh nas čaka še vnos številk vse živi- ne, ki se preko poletja prepase na planinskih pašnikih.« PODPORA KMETIJAM V GORSKIH OBMOČJIH Še pred začetkom intenzivnega dela na sub- vencijski kampanji so mozirske kmetijske sveto- valke pomagale kmetom pri pripravi vlog na raz- pis za sofinanciranje investicij na kmetijah v gor- skih območjih, ki je bil objavljen jeseni. Goltniko- va: »Pripravile smo kar 20 vlog, od tega največ za kmetijsko mehanizacijo. Nekaj vlog je bilo tudi za gradnjo gnojnih jam in vzdrževanje kmetijskih objektov. Interes za sredstva je bil precej večji, a marsikdo za kandidiranje ni dosegal zadostnega števila točk po kriterijih, ki jih je razpis vseboval.« Interes za ta razpis je bil po celi državi velik, tako da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano zagotovilo še dodatna sredstva in podaljšalo rok vlaganja. Kljub temu obstaja dvom, da bodo vse vloge odobrene. Sredstva se namreč razdeljujejo kmetijam z višjim številom točk do porabe razpisane kvote. Marija Lebar OBISK GOSPODARSKEGA MINISTRA V KLS LJUBNO Počivalšek si je ogledal proizvodnjo in prisluhnil vodstvu podjetja V okviru obiska vlade v Savinjski regiji je go- spodarski minister Zdravko Počivalšek s sode- lavkama obiskal ljubensko podjetje KLS. Poleg tega, da si je z vodstvom podjetja ogledal proi- zvodnjo, je prisluhnil predstavitvi podjetja in pre- dlogom, ki so jih pripravili. POSLOVNA POLITIKA KLS Ministra so v podjetju, kjer so specializirani za izdelavo obročev za vztrajnike motorjev v av- tomobilski industriji, sprejeli glavni direktor Mir- ko Strašek in izvršna direktorja Barbara Strašek Mirnik in Samo Mirnik. Po predstavitvi podjetja, na kateri so predstavili poslovno kulturo in po- litiko podjetja, je sledila informacija o poslova- nju KLS. Do lani so izdelali 100 milijonov kosov in se v zadnjih letih ponašajo s samo eno reklamacijo na dva milijona dobavljenih kosov. S tem doka- zujejo visoko kvaliteto izdelkov. Prav tako je po- memben del njihovega poslovanja hitro reagira- nje na spremembe naročil in izdobav kupcem ter neprestani napredek. MILIJONSKE INVESTICIJE V zadnjih letih so veliko investirali, vse z lastni- mi sredstvi. So najbolj robotizirano podjetje v šir- ši regiji, saj imajo 150 robotov in proizvajajo več kot 260 različnih izdelkov, je povedala Strašek Mirnikova. Neprestano povečujejo skupno pro- duktivnost in svojo konkurenčnost na svetov- nem trgu. V preteklem letu so investirali v grad- njo logističnega centra. Da so postali prvi v sve- tu v svoji panogi, so veliko vlagali v razvoj, tu pa se soočajo s težavo pri uveljavljanju davčnih olajšav iz naslova vlaganj v razvoj, ki niso dovolj točno definirane. PREDLOGI MINISTRU Samo Mirnik je zato ministru Počivalšku po- dal nekaj predlogov, ki so bili s strani ministra dobro sprejeti. Le-ta je omenil, da bo predstav- nica ministrstva stopila v kontakt s KLS in bo- do predloge tudi podrobno obravnavali. V KLS- -u menijo, da je treba poenostaviti postopke za pridobivanje soglasij pri gradnji objektov, na- tančneje definirati davčne olajšave iz naslova vlaganj v razvoj, zmanjšati obdavčitev dela ter poskrbeti za večjo fleksibilnost trga dela. Bese- da je stekla tudi o podpori slovenskim podjetjem na trgu Kitajske. OGLED PROIZVODNJE Minister Počivalšek je z zanimanjem sprem- ljal predstavitev proizvodnje in ob zaključku po- vedal, da je podjetje KLS lahko zgled drugim. Glede predlogov jim je ponudil vso podporo pri spremembah. Beseda je stekla tudi o razpisih za subven- cije. Razpisana finančna sredstva po mnenju Straška ne gredo vedno v prave roke, kar je potrdil tudi Počivalšek in dodal, da so nekate- ra podjetja zelo »inovativna«, ko je treba črpati sredstva z razpisov, saj zaradi nedorečene za- konodaje in slabe sodniške prakse subvencije pogosto prejmejo tista, ki v resnici niso upravi- čena do njih. Štefka Sem Gospodarski minister Zdravko Počivalšek (tretji z desne) z vodstvom podjetja KLS in ljubenskim županom Franjem Naraločnikom (levo) (foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 9 Gospodarstvo TEDEN GOZDOV Aktivnosti namenjene pomenu znanja v gozdarstvu V okviru tedna gozdov, ki bo potekal od 22. do 28. maja, se bo v Sloveniji odvijalo veliko dogodkov in aktivnosti, tudi na nazarski obmo- čni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Osre- dnja prireditev s predstavitvijo najskrbnejšega lastnika gozdov, najprizadevnejšega gozdar- ja, predstavitvijo drevesa leta in odprtjem raz- stave V gozdu sem gost bo v Nazarjah, v pe- tek, 26. maja. Prireditve bodo potekale tudi teden pred tem in teden kasneje. Nazarski gozdarji bodo med dogodke in aktivnosti vključili vodenje po goz- dnih učnih poteh, gozdno pedagogiko, delav- nico in voden pohod na temo Gozd in voda sta povezana, predstavitev izmere stanja gozdov na stalnih vzorčnih ploskvah in dan odprtih vrat Muzeja Vrbovec. Letošnji slogan tedna gozdov je Znanje za gozd, podnaslov pa 70 let načrtnega razvojne- ga in raziskovalnega dela v sodobnem sloven- skem gozdarstvu. Slogan je povezan s 70-letni- co Gozdarskega inštituta Slovenije in 70-letnico Biotehniške fakultete. Štefka Sem OBISK VLADE V BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Zaradi povečane prodaje bodo povečali logistične zmogljivosti Ob podpisu pogodbe za izgradnjo novih logističnih centrov so bili navzoči tudi visoki gostje slovenske vlade. (Foto: Jože Miklavc) Mednarodna Skupina BSH je pred tednom dni ob obisku predsednika vlade dr. Mira Cerarja in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška z vladno delegacijo povlekla naslednjo veliko po- tezo v nadaljnjem razvoju tovarne v Nazarjah. Na bližnjih parcelah sedanjega kompleksa bos- ta uspešna avtoprevoznika za BSH Hišne apa- rate zgradila nova logistična centra. Pogodbo o nameri in gradnji so slovesno podpisali direk- tor BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup in direktor tovarne Matija Petrin ter Marko Skok za podjetje Pfeifer in Jožef Melavc za Transporti Jo- žef Melavc. OGLED TOVARNE BREZ PREDSTAVNIKOV MEDIJEV Predsednik Cerar in minister Počivalšek sta si s sodelavci ogledala del proizvodnje v na- zarski tovarni, brez navzočnosti predstavnikov medijev pa so bili opravljeni tudi razgovori med vodstvom družbe ter politiki in gospodarstveniki. Med gostitelji so bili tudi glavni vodstveni sode- lavci BSH na čelu z generalnim direktorjem Wol- framom Pabst von Ohaimom. Zadovoljni z vide- nim ter predstavitvijo strategije razvoja podjetja so se gostje preselili v predstavitveni paviljon, kjer so opravili tri pomembna dejanja še pred novinarji. ZA JAVNOST TUDI INFORMACIJE O TRETJI RAZVOJNI OSI IN GRADNJI Direktor Gorjup je predsedniku vlade in mi- nistru za gospodarstvo poleg načrtov podjetja predstavil tudi nujnost, da država čim prej zgra- di tretjo razvojno os oziroma avtocesto od Šen- truperta do Slovenj Gradca. Izrazil je zahtevo, da predsednik te vlade izda pisno zagotovilo, da bo ta res zgrajena do leta 2023. Cerar je povedal, da se zaveda nujnosti te ce- stne povezave in da mu še na misel ne pride, da bi zastavljene aktivnosti upočasnjeval ali celo zaustavil. »Zagotavljam vam, da si tudi sam že- lim, da se ta cesta čim prej zgradi, in priganjam vladno ekipo, ki dela pri tem projektu na čim več- jo ažurnost ter učinkovitost vseh postopkov. Že prihodnje leto se bodo začela dela na odseku Savinjska dolina do Velenja,« je še dejal. ZGRADILI BODO NOVE LOGISTIČNE ZMOGLJIVOSTI V nadaljevanju srečanja so direktorji in žu- pan občine Nazarje Matej Pečovnik na priprav- ljeni grafični upodobitvi predstavili nov gradbeni podvig in sodelovanje z uspešnima podjetjema za transport in logistiko Melavc in Pfeifer. Ob pri- sotnosti sodelavk in sodelavcev sta Boštjan Gor- jup in Matija Petrin podpisala pogodbi z Markom Skokom in Jožefom Melavcem. Družbi Pfeifer in Transporti Jožef Melavc bos- ta zgradili vsaka svoj logistični center. Skupna vrednost naložbe je kar 3,5 milijona evrov. Gor- jup pa se je zavezal, da bo BSH najemnik teh prostorov vsaj za prihodnjih pet let. Pogodbi sta bili podpisani v navzočnosti vladnih gostov, so- delavcev in poslovnih partnerjev. ŽE 1.500 DELAVCEV, ZAPOSLILI BODO ŠE NOVE V BSH so lani ustvarili nekaj manj kot 300 milijonov evrov prihodkov. To so uspeli z nekaj manj kot 1.340 zaposlenih, zdaj se je število po- večalo že za 160, še 100 delavcev pa bodo za- poslili do konca leta. »Letos je naša rast dvome- stna. Naša dobavitelja bosta do konca leta v Na- zarjah zgradila logistična centra, eden bo obse- gal 2.500, drugi pa 3.000 m2. Smo pa tudi v po- stopku pridobivanja dovoljenj za tretjega, ki bo velik 4.500 m2 in ga želimo začeti uporabljati v drugi polovici prihodnjega leta. Vse to nam bo omogočilo, da lahko v naši zdajšnji tovarni širi- mo proizvodnjo,« je še pojasnil Boštjan Gorjup. Jože Miklavc ZA NIŽJO OBDAVČITEV PLAČ Direktor Boštjan Gorjup je predsedniku vlade predstavil predlog za znižanje obdav- čitev na plače tako, da do višine 70 odstot- kov povprečne plače ne bi bilo treba plačati dohodnine, bi se pa naj od bruto zneska v ce- loti obračunali vsi prispevki. Predlagal je tu- di dvig limita tako imenovane trinajste pla- če s sedanjih 70 na 200 odstotkov povpreč- ne plače. Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 10 Gospodartstvo, Iz občin Predstavniki vlade so se seznanili s projekti na področju cestne infrastrukture in obljubili vso podporo pri njihovi izvedbi. (Foto: Benjamin Kanjir) OBČINA NAZARJE Direkcija RS za infrastrukturo na ogledu novega krožišča Direktorica Direktorata za kopenski promet Darja Kocjan (prva z desne v prvi vrsti) in ostali predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo so si v spremstvu župana Mateja Pečovnika in direktorja občinske uprave Sama Begiča z zanimanjem ogledali novo krožišče v Nazarjah. (Foto: Primož Vajdl) V okviru prvega dneva vladnih obiskov v Sa- vinjski regiji so nazarsko občino obiskali tu- di predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) in direktorica Direktorata za kopenski promet mag. Darja Kocjan. Župan Matej Pe- čovnik jih je popeljal na ogled gradnje nove- ga krožišča. PREDSTAVITEV PROJEKTA IN POTEKA GRADNJE Župan je delegaciji predstavil celoten projekt. Povedal je, da je splošen vtis nad novim krožiš- čem zelo dober in da so krajani navdušeni nad spremembo. Dodal je, da je bil projekt zasno- van na podlagi protipoplavne varnosti, saj so poplavno zelo ogrožena občina. Z novim kroži- ščem so izboljšali prometno varnost in poskrbe- li za lepši izgled kraja. V nadaljevanju je beseda stekla še o planih, ki jih občina planira letos in v prihodnjih letih. Že- lja je, da poskrbijo še za nekatere ceste, križišča, mostove in pločnike tudi v ostalih krajih. VODEN OGLED NOVEGA KROŽIŠČA Po krajšem sestanku sta župan Pečovnik in direktor občinske uprave Samo Begič zbrane popeljala na voden ogled cestnega odseka med gradom Vrbovec in Bohačevim toplarjem z no- vim krožiščem kot osrednjim delom. Predstavni- ki DRSI so tako izvedeli vse o poteku gradnje in bili nad videnim zelo zadovoljni. Primož Vajdl VLADNI OBISK V MOZIRJU Obljubljene realizacije projektov Direktorica Direktorata za kopenski promet Darja Kocjan si je s predstavniki Direkcije RS za ceste v okviru vladnega obiska v Savinjski regi- ji 9. maja ogledala tudi cesto Mozirje-Gorenje in gradnjo novega krožišča v Mozirju. Župan Ivan Suhoveršnik je s pogovori zelo zadovoljen, saj je dobil zagotovila za izvedbo nekaterih projektov. PREDVIDENO ŠE KROŽIŠČE V LJUBIJI Gostje so se najprej ustavili v Ljubiji, na križ- išču za Šoštanj. Tamkajšnje križišče je neugle- dno in nevarno. Občina že kar nekaj časa prip- ravlja projektno dokumentacijo, saj je na tem mestu predvidena gradnja sodobnega krožišča. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo izdano jeseni, zato je po načrtih objava razpisa za izbiro izva- jalca predvidena za to zimo. Kocjanova je deja- la, da bi lahko sama izvedba padla v leto 2018, kar bi bilo po županovih besedah zelo dobro. V PLANU TUDI ADAPTACIJA ŠMIHELSKE CESTE Delegacija se je nato prestavila v Mozirje. Ob prvem tukajšnjem rondoju pri upravnem centru so prisotni izrazili zadovoljstvo, saj objekt odlič- no služi svojemu namenu. Kocjanova je prišla v Mozirje dobro seznanjena tudi s potekom grad- nje krožišča pri avtobusni postaji in namerava- ni gradnji turistično informacijskega centra na mestu sedanje transformatorske postaje. Z no- vim krožiščem se bo namreč tam sprostil pros- tor ob cesti na za center idealni lokaciji. Spregovorili so tudi o adaptaciji Šmihelske ces- te od upravnega centra do Krahelnovega. Tudi za to investicijo na občini pospešeno pripravljajo projekte, razpis za izbiro izvajalca naj bi bil objav- ljen konec letošnjega leta. Tudi glede tega je bila dana obljuba, da bo realizacija v letu 2018. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 Organizacije, Gospodarstvo 11 PROJEKT ERASMUS+ MOSTOVI Zaključek medgeneracijskih srečanj Marta Zagožen (levo) je za dogodek pripravila kulinarične dobrote, značilne za naše kraje. Člani skupine Mostovi so se skozi izvedbo projekta marsikaj naučili in so s sodelovanjem mladih zelo zadovoljni. (Foto: Slavica Tesovnik) Slovenska skupina projekta Erasmus+ Mosto- vi se je na zaključni okrogli mizi ob programu medgeneracijskih srečanj dotaknila kulinarike. Zbrali so se v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savi- nji in osvežili potek delovanja v projektu, ki je po- tekal v štirih državah. NEMČIJA, ČEŠKA, AVSTRIJA IN SLOVENIJA Z MOSTOVI Poročilo o projektu bo napisano v slovenskem in v nemškem jeziku je v orisu dogajanja pove- dal vodja projektne skupine dr. Anton Jezernik. Projekt se je izkazal kot koristen, steklo je dobro sodelovanje med mladimi in starejšimi, naredili so mostove, tiste pogovorne, mladi pa tudi kon- strukcije iz papirja. Ob začetku so člani projekta stopili v stik s še- stimi uspešnimi podjetji v naši dolini: KLS Ljub- no, Rihter, Šport center Prodnik, Podkrižnik ter avtoprevoznika Žlebnik in Pfeifer. S predstavniki teh podjetij so naredili intervjuje. V projektu so, z izjemo OŠ Rečica ob Savi- nji, sodelovale vse osnovne šole v Zgornji Sa- vinjski dolini, je povedal član skupine Anton Ri- felj. Pomembno je bilo navezati stik z mladimi in jim predstaviti primere dobrih praks. To sta med drugimi naredila tudi evropski poslanec Ivo Vajgl in poslanka državnega zbora Marija Antonija Kovačič. KULINARIKA PEČAT OB ZAKLJUČKU Projekt je pridobila Zveza društev upoko- jencev Slovenije, ki je s povezavo podpred- sednice Vere Pečnik in ob delovni skupini iz Zgornje Savinjske doline poskrbela pred- vsem za administrativno delo. Ob tem gre po- vedati, da so nova znanja in izkušnje sodelo- vanja pridobili vsi člani skupine Mostovi. Te- mu mnenju Darje Dobovičnik so se s komen- tarji pridružili sodelujoči. Danica Vezočnik, ki je spregovorila o delu, je poleg Dobovičnikove pristopila v pomoč pri postrežbi zgornjesavinjskih kulinaričnih dobrot, ki jih je pripravila Marta Zagožen. Čeprav jim tok- rat ni uspelo pridobiti mladih, je zaključek po nji- hovem uspel. Slavica Tesovnik JANI ŠTIGLIC IZ RADMIRJA RAZSTAVLJAL NA ČARU LESA Lesena igra Luci za vse starosti in za sprostitev Igra s čepki Luci se igra na deski iz bukovine posebne oblike, na kateri so luknjice in čepki, ki jih je treba prestavljati po določenem sistemu. Jani Štiglic (desno) je z izdelavo igre navdušil tudi pobudnika in vodjo razstave prof. dr. Franca Pohlevna. Pretekli teden je bila v Cankarjevem domu na ogled postavljena razstava Čar lesa. Svoj izdelek je razstavljal tudi Jani Štiglic iz Radmirja. Lesena igra Luci ni osvojila le obiskovalcev, temveč tudi pobudnika in vodjo razstave prof. dr. Franca Poh- levna z Biotehniške fakultete. Le-ta je menil, da igra na človeka vpliva zelo anti stresno. IZDELANA IZ NARAVNEGA MATERIALA Igra s čepki Luci se igra na deski iz bukovine posebne oblike, na kateri so luknjice in čepki, ki jih je treba prestavljati po določenem sistemu. Po besedah Štiglica se ob igri človek sprosti in misli odplavajo stran od vsakdanjih skrbi. Igra, ki jo je poimenoval Luci, je sicer svetovno znana, a je pri nas še ni zasledil, zato je bila nje- gova ideja, da jo izdela iz naravnega materiala. Za izdelavo je izbral bukov les, bukovina pa je bi- la posekana v okviru sanacije žleda. RAZSTAVLJAL DRUGIČ Štiglic je na omenjeni razstavi sodeloval že drugič, prvič pred sedmimi leti. Takrat se je predstavil z leseno oblogo stene. Zelo rad de- la z lesom, še raje načrtuje nove izdelke. Med temi so v zadnjem obdobju lesene igrače, pro- tiutež plastiki, ki onesnažuje okolje po prene- hanju uporabe. Pri lesu ni tako. Igrače imajo domač pridih in se lahko reciklirajo. »Gozd je neprecenljivo bogastvo, ki pa ga ne znamo iz- koristiti,« je dejal Štiglic, ki že načrtuje nove le- sene igrače. Njegov izdelek je bil med izbranimi ne le za razstavo Čar lesa, temveč bo med izbranimi raz- stavljen tudi v Volčjem potoku. Štefka Sem, fotodokumentacija Janija Štiglica Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 12 Organizacije, Kultura, Oglasi MEDNARODNO TEKMOVANJE CVIJETNA UMJETNOST V SPLITU Brigita Klinar osvojila prvo mesto Brigita Klinar (levo) je z aranžmajem Piknik pod mavrico navdušila komisijo. (Fotodokumentacija KB) Na nedavnem 42. Prazniku cvetja v Splitu je potekalo mednarodno tekmovanje floristov pod naslovom Cvijetna umjetnost – Sunčani cvit. Udeležilo se ga je sedem mednarodnih floristov iz Italije in Hrvaške ter Slovenije. Slovenske bar- ve je zastopala Brigita Klinar, študentka višje strokovne šole, smer hortikultura, na celjski šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti. S pomoč- nico Nino Kolar, dijakinjo tretjega letnika, in men- torico Anjo Sotošek se je Zgornjesavinjčanka s svojimi cvetličnimi aranžmaji uvrstila na prvo mesto in tako ponovila uspeh izpred treh let. »Vsak tekmovalec je izdelal štiri izdelke. Po- ročni šopek in namizno dekoracijo z naslovom Piknik pod mavrico smo tekmovalci kreirali po svoji izbiri, s svojimi materiali in brez omejitev, razen časovne. V okviru teme presenečenja smo ustvarjali kreacije z istim materialom, in si- cer izdelek z naslovom Cvjetna umjetnost. V uri in pol je bilo potrebno izdelati fantazijsko deko- racijo. Pri tem smo lahko uporabljali samo orod- ja in materiale, ki jih je priskrbel organizator. Kre- iranje je bilo zelo glasno, saj smo uporabljali kla- diva, žeblje, les in seveda cvetje. Druga tema presenečenja je bil nasad z nas- lovom Mediteranski kamenjar, kjer smo z medi- teranskim rastlinjem zasadili zabojnike za sme- ti, ki bodo dekorativno krasili galerijo v Splitu. Kreiranje in ustvarjanje nam je popestrilo tudi vreme, saj je močno deževalo,« je dogajanje v Splitu opisala Klinarjeva. Slovenci pa nismo imeli predstavnika samo med tekmovalci, temveč tudi med sodniki. Stro- kovne ocene je namreč podeljeval Simon Ogri- zek, mednarodni florist in sodnik. Marija Šukalo LINHARTOVE NAGRADE Med najboljšimi gornjegrajski gledališčniki in Barbara Vajdl Nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo letos prejme Barbara Vajdl (levo) za vlogo kmetice v komediji Čaj za dve v izvedbi gledališke skupine Lepa Njiva. (Foto: Marija Šukalo) Tako kot v predstavi bodo gornjegrajski igralci praznovali velik uspeh njihove predstave. (Foto: David Vodončnik Marovt) Med najboljše tri gledališke pred- stave celjske regije se je po oceni selektorke uvrstila gledališka sku- pina Kulturnega društva Gornji Grad s predstavo Kadar miši ni do- ma. Nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo pa letos prejme Bar- bara Vajdl za vlogo kmetice v ko- mediji Čaj za dve v izvedbi gledali- ške skupine Lepa Njiva. Gornjegrajska zasedba v sesta- vu: Dejan Ugovšek, Tomaž Čretnik, Dejan Ikovic, Bojan Štrukelj, Andrej Tesovnik, Tatjana Bezovšek, Petra Marovt in Vesna Mlačnik bo v druž- bi režiserke Anice Stakne in drama- turginje Romane Tesovnik v torek, 30. maja, nastopila na regijskem Linhartovem srečanju v mali dvora- ni velenjskega doma kulture. Pode- litev Linhartovih nagrad za najbolj- še posameznike pa bo v domu kul- ture v Radečah 1. junija. ŠS Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 13 Piše: Aleksander Videčnik Zgodovina in narodopisje Heraldika (4) Nadaljujemo s povzetkom študi- je Valta F. Jurečiča Grboslovje - he- raldika. UMESTITEV SLOVENSKE HERALDIKE Po svoji obliki in vsebini se celot- na evropska srednjeveška heraldi- ka deli na ibersko, francosko, an- gleško-škotsko, skandinavsko, ita- lijansko, italijansko-beneško, sre- dnjeevropsko in vzhodnoslovan- sko. Slovenska heraldika spada v srednjeevropsko, ki jo sestavljajo heraldike naših zgodovinskih de- žel, srednjeveških trgov in mest ter heraldika posvetnega plemstva, cerkvenih ustanov, redov, bratov- ščin, cerkvenih dostojanstvenikov in (na primer cehovskih) združenj. Ker je heraldika za naš današnji kulturni prostor nastajala večino- ma na dunajskem dvoru, deloma pa tudi v Gradcu, je zelo podob- na splošni avstrijski heraldiki. Oh- ranila se je tudi tradicionalna he- raldika, ki je v preteklosti nastajala spontano in brez pravnih utemelji- tev. Del slednje je ustvaril kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Po osamosvojitvi Slovenije je takratno društvo Slovenski ščit (1991-1994) oblikovalo pobudo, naj ima naša heraldika v srednje- evropskem okviru slovenski izraz. Gre za prizadevanje, ki je v sloven- ski heraldiki prisotno vse od na- stanka prvih heraldičnih simbolov za občine. HERALDIČNO PRAVO Ker pomeni grboslovje pojem, ki utemeljuje istovetnost fizične ali pravne osebe, ko jo predstavlja z grbom, mora imeti ta veda tudi pravno konotacijo. Začetek heral- dičnega prava tako sovpada z na- stajanjem heraldike v času okrog leta 1 150. Heraldično pravo je za- čelo nastajati zaradi podobnosti ali enakosti grbov dveh različnih oseb in kar sama po sebi se ponuja ugo- tovitev, da heraldika brez heraldič- nega prava sploh ne bi mogla funk- cionirati. NAJPOMEMBNEJŠE HERALDIČNE NORME V nadaljevanju so navedene le tiste najpomembnejše norme, ki so neobhodne za ustvarjanje da- našnje heraldike. Risba oziroma slika grba brez blazona nima veljave grba, kakor tudi sam blazon ne more nadome- stiti grba; celoto heraldičnega sim- bola ustvarjata le oba skupaj. Podoba grba v risbi nima velja- ve dejanskega grba, temveč je sa- mo informacija o grbu. Danes veljavni grbi ne smejo bi- ti upodobljeni v barvnem zapored- ju zastave naroda ali države. Do heraldične podobe ali slike v po- menu nacionalnega simbola ima pra- vico izključno narod, torej »lastnik« te slike, oziroma država tega naroda. Atributi postav in figur po svo- jem videzu ne smejo biti zamenlji- vi z enakimi ali preveč podobnimi v domači ali tuji heraldiki. Dosledno se je treba izogibati atributom, ki so že uporabljeni, kot na primer berlin- ski medved. Grb rodbine (slikovna vsebina ščita) je za vso moško članstvo rodbine lahko enak, grbovno ok- rasje pa je lahko različno. Pred- vsem šlemni okras mora biti za vsakega člana rodbine unikaten. Grbe in dele grbov zgodovinskih rodbin se sme uporabiti le, če je rodbina že izumrla, v nasprotnem primeru je treba pridobiti dovolje- nje njenih potomcev. Za uporabo rodbinskega ali cer- kvenega grba za občinski simbol mora obstajati tehten razlog, kar v praksi pomeni, da je to dovoljeno le v primeru, če je zemljiška gos- poska v preteklosti bistveno pripo- mogla k razvoju kraja oziroma lo- kalne skupnosti. Pri oblikovanju novega grba kra- ja, ki ima več zgodovinskih grbov, je treba izhajati iz takšnega, ki he- raldičnopravno in zgodovinsko ni sporen, iz najstarejšega pa le v pri- meru, če je heraldična restitucija pri njem izvedljiva. Lokalna heraldika je ločena od cerkvene heraldike, zato istovet- nosti simbolov posameznih cerkva na Slovenskem ne sprejema. Restitucija mora upoštevati zgo- dovinsko dokumentirane sestavine posameznega grba in njegove bar- ve, kar pa ne pomeni, da jih mora zgolj kopirati, temveč v blazonu na- vedene barve uporablja vsebinsko in heraldičnopravno avtentično. RESTITUCIJSKE NORME Predmeti iz žive narave – ljud- je, živali in rastline – so heraldične postave. Predmeti iz nežive narave so he- raldične figure. Heraldika simbolno dokumen- tira istovetnost v gotskem slikar- skem slogu, kar velja tudi za barve. Posamezna barvna polja mora- jo biti obrobljena s črno črto, njena debelina pa mora biti prilagojena sliki, ne glede na vsebino grba. Restitucija se pri upodabljanju vsebine grbov izraža ploskovno in ne prostorsko, tridimenzionalno je lahko le grbovno okrasje. Heraldična teorija ne sprejema napisov v črkah ali številkah, ker so v nasprotju s temeljnim pos- lanstvom heraldične izraznosti. V lokalni heraldiki dosledno iz- hajamo iz posvetne zgodovine, tra- dicije, kulture in narave, in sicer iz najznačilnejše vsebine, ki se po- tem uporabi pri zasnovi, kompozi- ciji in izvedbi grba. Heraldika spomenikov, arhitek- turnih stvaritev, izkopanin in podob- nih unikatnih posebnosti ne dovolju- je uporabljati v grbih prav zaradi nji- hove unikatnosti, ki onemogoča he- raldično pravilno blazoniranje. Če je lokalni grb izdelan na podla- gi pečata in ima samo slikovno tra- dicionalno dokumentacijo, nima pa zgodovinsko dokumentiranega bla- zona, ga je treba izvesti v skladu z načeli heraldične restitucije. Podobe, ki jim ni mogoče določi- ti pomena, niso uporabne. Slikovne impresije, ki naj bi pred- stavljale več pomenov hkrati, so v heraldiki prepovedane. Vse osebe, postave in figure gr- ba so obrnjene naprej, to je v he- raldično desno (opazovalčevo le- vo) stran, z izjemo desnih postav in figur v sekanem ščitu, kjer lah- ko gledajo v prerez oziroma razde- lilno črto ščita. Izjema je heraldični leopard. V heraldični restituciji in pri obli- kovanju novih heraldičnih simbo- lov se lahko cerkveni atributi upo- rabljajo samo v dveh primerih: če je simbol zgodovinsko dokumenti- ran z izvirno grbovnico ali v grbih krajev, katerih imena so izpeljana iz imena krajevnega zavetnika (na primer Šentjur – sveti Jurij). V lokalni heraldiki lahko podoba cerkve nastopa kot atribut, vendar z upoštevanjem heraldičnih načel. Atributi in njihovi sklopi morajo biti zasnovani po heraldični logiki, da je vsebina prikazana na kolikor mogoče naraven, jasen in razum- ljiv način. Nadaljevanje prihodnjič. Plemiški grb barona Nikolaja Jurišiča von Günsa (1533) Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 14 Organizacije MAŠE, DRUŽENJE IN POŽAR NA FLORJANOVO Gasilci na intervencijo namesto k maši ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Mozirski prostovoljni gasilci so se zbrali v Šmihelu nad Mozirjem. Med mašo jih je nago- voril župnik Sandi Koren, po njej je sledila krajša slovesnost in daljše druženje. Predsednik in poveljnik, Roman Čretnik mlaj- ši in Stane Weiss, sta gasilskim trojkam v Šmihe- lu in Lepi Njivi razdelila par kosov opreme, ki jim bo prišla prav ob morebitnih intervencijah. Ga- silcem, ki zasluženih priznanj niso prejeli na ob- čnem zboru in nedavnem praznovanju obletni- ce društva, sta slednja podelila ob tej priložnosti. Na praznovanje so pripeljali vsa vozila iz ga- raže gasilskega doma, saj so bili na prireditvi operativni člani, ki bi v primeru intervencije ta- koj poprijeli za delo. Po drugi strani pa so do- mačinom pokazali novo pridobitev, avtocister- no, s katero so pretekli mesec obogatili svoj vo- zni park. ROSULJE Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljub- no ob Savinji so na praznovanju florjanovega opravili blagoslov novega gasilskega kombija za prevoz oseb. Od gasilskega doma na Ljub- nem so se v sprevodu odpravili na Rosulje, kjer je bila v cerkvi maša po njihovem namenu. Bo- goslužje je opravil domači župnik Martin Puše- njak, ki jih je pohvalil za nesebično razdajanje ob naravnih in drugih nesrečah, predvsem pa požarih. Po maši je njihov kombi za prevoz oseb blagoslovil. S tem je bilo vozilo formalno preda- no v uporabo. Mozirske gasilce je v Šmihelu nagovoril župnik Sandi Koren. (Fotodokumentacija PGD Mozirje) Gornjegrajski in bočki gasilci so se zbrali pri sv. Florjanu. (Foto: Darja Fale) Gasilci iz Nove Štifte so pri maši gostili Solčavane in gasilce s Primskovega. (Fotodokumentacija PGD Nova Štifta) V pozdravu prisotnim je predsednik PGD Ljub- no ob Savinji Slavko Fludernik slikovito predsta- vil, kako so prišli do kombija, ki je po njegovem »otrok« uspešno realiziranega lanskega nakupa sodobne avtocisterne. SV. FLORJAN NAD GORNJIM GRADOM Gornjegrajski gasilci so obiskali mašo pri sv. Florjanu nad Gornjim Gradom in zraven povabili gasilce iz Bočne. Letošnje maše se zaradi inter- vencije ni udeležilo kar nekaj članov, saj so preje- li klic na prizorišče požara, ki so ga k sreči lastni- Na florjanovo so se gasilci poklonili svoje- mu zavetniku z mašami po dolini. V Šmihel nad Mozirjem so se pripeljali z vsemi vozili, da bi bili pripravljeni na intervencijo, maše pri sv. Florjanu nad Gornjim Gradom pa se jih ni udeležilo kar nekaj, saj so ta čas res mora- li odhiteti na intervencijo. Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 15 Organizacije, Ljudje in dogodki Župnik David Zagorc je v Šentjanžu nagovoril člane gasilskih društev iz občine Rečica ob Savinji. (Foto: Erika Prislan) PREDAVANJE O ISLANDIJI V SOLČAVI Puloverji iz volne islandske ovce za vsak dan in posebne priložnosti Primož Šenk je v času bivanja na Islandiji preverjal tudi pristop domačinov k trajnostnemu življenju. Center Rinka je pripravil potopisno predavanje o Islandiji. O tej deželi, njenih prebivalcih in nava- dah je spregovoril inženir gozdarstva in naravo- varstvenik Primož Šenk z Jezerskega. V predsta- vitvi je turni smučar, alpinist, gorski reševalec in tekač spregovoril o svoji izkušnji doživljanja te severne dežele. Tam je v okviru projekta Trajno- stno in ustvarjalno sobivanje človeka in narave dva meseca opravljal delo v eni od najstarejših ekoloških vasi na svetu, Solhimar. VARČEVANJA Z ENERGIJO NE POZNAJO »Cilj projekta je prenos znanja in dobrih pra- ks ter oblikovanje ustvarjalnih zamisli o trajno- stnem načinu življenja, ki predstavlja ugodje za naravo in človeka,« je izpostavil Šenk, ki je čez te- den delal v drevesnici in rastlinjakih, kjer pridelu- jejo zelenjavo, ob vikendih pa spoznaval deželo gejzirjev, vulkanov in ledenikov. Med tem časom je preverjal pristop doma- činov k trajnostnemu življenju. Ugotovil je, da z energijo ne varčujejo: »Izolacije hiš skoraj ne poznajo, vrata so odprta pri -10 °C, saj dobijo energijo iz termalnih izvirov skoraj zastonj.« ISLANDSKA OVCA V predstavitvi se je dotaknil tudi islandske ov- ce. Ta ima zelo kvalitetno volno, ki jo znajo Islan- dci zelo dobro unovčiti preko pletenih in filcanih izdelkov ter oblačil. »Pletene puloverje nosijo sta- ri in mladi, na vasi in v mestih. Je zelo popularno oblačilo tako za vsak dan kot za posebne slav- nostne priložnosti,« je povedal Šenk, ki ga je pov- sem očaral severni sij, od pustolovščin, ki si jih bo zapomnil, pa prečkanje ledenika z manjšim izposojenim avtomobilom, ki se je kljub nevar- nostim srečno končalo. Marija Šukalo Gasilci nazarske občine so k cerkvi na Gorici ob Dreti prišli s prapori na čelu. (Foto: Marija Šukalo) ki do prihoda gasilcev ukrotili že sami. Čeprav pri maši, ki jo je daroval župnik Ivan Šumljak, ni bi- lo vseh gasilcev, je bila mala podružnična cerkev premajhna za vse. NOVA ŠTIFTA Novoštiftni gasilci so k maši povabili še solčavske in člane pobratenega društva Prim- skovo. Pridružil se jim je predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. Prejeli so blagoslov župnika Alojza Ternarja, po maši pa so se družili v gasilskem domu. ŠENTJANŽ IN GORICA OB DRETI Člani PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Sa- vinji in Grušovlje so se podali v cerkev v Šen- tjanž. Člani PGD Nazarje, Šmartno ob Dre- ti in Gorica ob Dreti so prisostvovali obredu v cerkvi na Gorici. Obe maši je daroval rečiški žu- pnik David Zagorc. Poudaril je, da so gasilska društva organizacije prostovoljcev, ki pri reše- vanju življenj ljudi in živali ter premoženja v na- ravnih in drugih nesrečah veliko tvegajo. Zaže- lel jim je, da bi imeli čim manj intervencij in čim več druženj. Druženje na poligonu v Šentjanžu so pripravili Grušoveljčani, v gasilskem domu na Gorici pa člani PGD Gorica ob Dreti. Benjamin Kanjir, Franjo Atelšek, Štefka Sem, Marija Šukalo Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 16 Ljudje in dogodki, Iz občin JOŽEFA CIGALA IZ SPODNJIH KRAŠ DOPOLNILA 90 LET Skozi življenje s poštenim delom, skromnostjo in zvrhano mero optimizma Delo, poštenost in dobra volja so vrline, ki so jubilantko, devetdesetletno Jožefo Cigala spremljale vse življenje. Poleg številnih izrečenih voščil so ji dan s pesmijo, ki jo ima tudi sama zelo rada, polepšale sestre Valerija, Petra in Polona Lamprečnik, na harmoniko pa sta zaigrala Vojko Zavolovšek in Klemen Lamprečnik. Ob kozarčku rujnega so spomine na stare čase obujale slavljenka Jožefa Cigala (desno) in sovaščanki, prav tako devetdesetletnici Ellizabeta Karo (levo) in Fanika Felicijan. Jožefa Cigala, po domače Gornekova Pep- ca iz Spodnjih Kraš, je v marcu slavila 90. rojstni dan. Ob častitljivem jubileju so ji poleg domačih in sorodnikov voščili sosedje in prijatelji, na ko- zarčku rujnega in klepetu pa sta se oglasili tudi sovaščanki Elizabeta Karo, ki je 90 let dopolnila lani in Fanika Felicijan, ki je visoki jubilej devetde- setih let praznovala letos februarja. NASTOPALA V IGRAH IN PELA V PEVSKEM ZBORU Jožefa se je rodila 18. marca 1927 na Mavherjevi domačiji v Spodnjih Krašah. Na mla- da leta ima zelo lepe spomine. Pravi, da je imela stroge, a dobre starše, ki jih je zelo spoštovala. V mirna otroška leta je posegla nesreča, ko se je v Dreti utopil mlajši od njenih dveh bratov. V osnovno šolo je hodila v Šmartno ob Dre- ti in se izkazala za zelo dobro učenko. Imela je velik talent za nastopanje in igro, pela je v pev- skem zboru in brala v cerkvi. Najbolj se spom- ni igre Srce in denar ter smelo zrecitira odlomek: »Nič ni vredna zveza taka, ki jo sklepa le denar, pri poroki mora biti pač ljubezen glavna stvar.« Želela se je izučiti za trgovko, a ji je načrte prekrižala druga svetovna vojna. Namesto šo- lanja je ostala doma in staršem pomagala pri kmečkih opravilih. SKROMNOST, POŠTENO DELO IN SKRB ZA DRUŽINO Z 20-imi leti se je poročila s Hansom Cigala in se preselila na Gornekovo domačijo. Rodili sta se jima hčerki Jožica in Olga. Spomni se velike njive, ki so jo obdelovali, imeli so živino, tudi za volan traktorja je kdaj sedla. Življenje je pokaza- lo svojo mračno plat, ko je vzelo najprej zeta Mi- rana, Jožičinega moža, čez nekaj let pa nenado- ma še Jožico. Jožefa pravi, da se jima je z mo- žem takrat ustavil čas. Ob boleči izgubi je prev- zela skrb za vnuke, ki se je spominjajo po skro- mnosti, radodarnosti in lepi besedi. STAROST PREŽIVLJA MIRNO V KROGU DRUŽINE Mož ji je umrl pred petnajstimi leti, od takrat ži- vi skupaj z vnukom Dušanom in njegovo druži- no. Pri visoki starosti še vedno razumna in ved- rega duha je hvaležna domačim za vso skrb in pomoč. Ni dano vsakomur dočakati takšne sta- rosti, leta dela, preizkušenj, pa tudi veselja in za- dovoljstva ob razdajanju so pustile svoje sledi. Zadnjih šest let je noge ne ubogajo več in je priklenjena na invalidski voziček, bolj slabo tudi vidi, zato si z branjem ne more več krajšati časa. Rada pa posluša radio in zraven zapoje, dneve ji polepša tudi domača psička Kora. Danes, ko ji čas teče mirno ob skrbnih do- mačih, zadovoljna pove, da ima šest vnukov, sedem pravnukov in enega prapravnuka. Ko povprašam po nasvetu za dolgo življenje, pa le skomigne z rameni in pravi, da se v življenju ved- no menjujejo veseli in žalostni trenutki in da člo- vek nikoli ne sme obupati. RAZVESELILA SE JE VOŠČIL KRAJANOV Vselej se razveseli obiskov, rada se pogovarja. S sovaščankama njenih let, Elizabeto in Faniko, pokramljajo ter skupaj obujajo spomine na sta- re čase. Krajani so jo s svojim obiskom ob njeni 90-letnici prijetno presenetili, solze veselja na nje- nem licu so povedale največ. Kar ni se mogla na- čuditi, da vaščani nanjo še ni pozabili in so se v takšnem številu spomnili njenega rojstnega dne. Barbara Rozoničnik ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ocenjevanje škode Uprava RS za zaščito in reševanje je tudi zgor- njesavinjske občine to sredo obvestila, da je mi- nistrstvo za obrambo izdalo sklep o pričetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic poplav med 27. in 28. aprilom. V naši dolini se popisuje škoda v vseh občinah. Popisuje se tako škoda na kmetijskih površi- nah, stavbah, kot tudi na gradbeno inženirski in- frastrukturi. Škodo na gozdnih cestah ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Di- rekcija RS za vode, na kulturni dediščini Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v go- spodarstvu ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na državnih cestah Direkci- ja RS za infrastrukturo. Za škodo na kmetijskih površinah, infrastrukturi in na objektih imajo ob- čine imenovane komisije za ocenjevanje ško- de. Vsem, ki so utrpeli tovrstno škodo v poplavi, predlagajo, da se obrnejo na svojo občino oziro- ma preverijo, ali imajo obrazce in druge podat- ke občine objavljene na svojih spletnih straneh. Rok za vnos obrazcev v elektronski sistem AJ- DA je 2. junij 2017, izpolnjene obrazce je smisel- no dostaviti na občine čim prej oziroma vsaj do 29. maja 2017, da se lahko s strani občin vne- sejo v sistem. Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 Ljudje in dogodki, Organizacije, Čestitke 17 ATELJE FRANC IN LIZA FILC Kreativni natečaj za ustvarjalce v filcu Volneni izdelki so igrivi, unikatni in zanimivi za otroke vseh starosti. (Fotodokumentacija ŠO) Dolgoletno raziskovanje možnosti, ki jih ponuja volna, Špele Orešnik in Francija Magerja, se odraža v inovativnih in kvalitetnih izdelkih. (Foto: TP) Špela Orešnik in Franci Mager iz Solčave sta ustvarjalca, ki se že več kot deset let ukvarjata s pol- stenjem volnenih izdelkov. Nju- no dolgoletno raziskovanje mož- nosti, ki jih ponuja volna, se odra- ža v inovativnih in kvalitetnih izdel- kih, ki jih ustvarjata in razstavlja- ta v svojem ateljeju Franc in Liza. Pred dobrim letom dni sta pros- tor v župnišču pod cerkvijo Marije Snežne v Solčavi spremenila v ko- tiček ročnih spretnosti, v katerem predstavljata svoje delo in preda- jata znanje. UMETNOST FILCANJA Špela in Franci sta skozi leta pripravila več samostojnih in sku- pinskih razstav ter različnih dogod- kov povezanih s polstenjem. Jav- nosti želita približati tovrstno teh- niko ročnega ustvarjanja in dvigni- ti zavest o volni kot naravnem ma- terialu s številnimi pozitivnimi la- stnostmi. Tako se med izdelki po- leg torbic, copatov in klobukov naj- dejo tudi nekonvencionalne filcane kreacije, kot so slike in ostali deko- rativni dodatki za dom. Leta 2013 je Špela pričela s pol- stenjem kot samostojno slikarsko tehniko. S 3D polstenimi slikami je ilustrirala knjigo s folklornimi pripo- vedmi iz Zgornje Savinjske doline – »Gori, doli, sem in tja«. Uspešnost ustvarjenih slik je botrovala ideji, da v letošnjem letu pripravita nate- čaj za najboljše filcano stensko de- lo na vnaprej določeno temo. EX TEMPORE Ex filcore, kot sta ga poimenova- la, bo potekal od 20. maja do 18. junija. Gre za izziv na temo vode, ki je namenjen vsem, ki se želijo preizkusiti in predstaviti v sodobni umetnosti oblikovanja z volno. So- delujoči lahko izdelke ustvarijo do- ma ali na skupinskih delavnicah, ki bodo potekale na prostem in v dvo- rani Zadružnega doma v Solčavi zadnje tri dni natečaja. Ustvarjalci morajo stenska dela oddati najkasneje do nedelje, 18. junija, v Centru Rinka, kjer se bo dogodek zaključil. Nastale slike bo ocenjevala akademska kiparka Sa- ba Skaberne, ki bo podala splošno kritiko in izmed vseh del izbrala tri najboljša, ki bodo nagrajena. Pri- javijo se lahko vsi, ki si upajo spre- jeti izziv, in se predstavijo s svojim delom. Tjaša Pečovnik RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJA CELJE Rečiški osnovnošolci preverili znanje prve pomoči Pred preverjanjem so se ekipe iz šestih osnovnih šol postavile za skupno fotografiranje, učenci z Rečice ob Savinji so v ekipi D. (Fotodokumentacija RKS OZ Celje) Celjsko območno združenje Rde- čega križa Slovenije je v Osnovni šo- li Frana Kranjca v Celju izvedlo 1 1. re- gijsko preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip iz prve pomo- či. Regijskega srečanja se je udeleži- lo šest ekip iz osnovnih šol iz celjske regije. Med njimi je bila ekipa OŠ Reči- ca ob Savinji, ki jo je pripravljala men- torica Maša Kolšek s pomočjo licen- ciranih predavateljev prve pomoči Darje Es in Leona Ločičnika. Ekipa iz OŠ Rečica ob Savinji se sicer ni uvrstila med prve tri naj- boljše, kljub temu pa so bili s so- delovanjem na preverjanju zado- voljni. Domov so odšli polni nove- ga znanja in odločeni, da se bodo v naslednjem letu preverjanja zno- va udeležili. Preverjanje je namenjeno učen- cem predmetne stopnje osnovnih šol in poteka na lokalni, regijski in državni ravni. Mladi se seznanijo s tem, kako nuditi laično prvo po- moč v različnih situacijah do pri- hoda nujne medicinske pomoči. Preverjanje ni bilo lahko zastavlje- no, učenci so svoje znanje izkazo- vali tako v teoretičnem kot praktič- nem delu. V slednjem so ocenje- valci preverjali znanje iz nudenja prve pomoči pri oskrbi izbranih pri- merov poškodb na različnih delov- nih mestih. Tatiana Golob Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 18 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Ohranjanje spomina na hrabro dejanje Petra Brezovnika Udeleženci pohoda z gostiteljem Petrom Brezovnikom in rečiškim županom Vinkom Jerajem pri obeležju, ki ga je na Borsečnikovi domačiji postavilo združenje veteranov. (Foto: Olga Brezovnik) Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinj- sko-Zadrečke doline je v soboto, 22. aprila, organiziralo drugi po- hod h kmetiji Borsečnik v Polja- nah nad Rečico ob Savinji, kjer je bilo v času osamosvajanja Slove- nije tajno skladišče orožja oddelka za ljudsko obrambo in oddelka za zveze takratne občine. Veterani že- lijo na ta način ohraniti spomin na hrabro dejanje gospodarja Borseč- nikove domačije Petra Brezovnika. PRED ČETRT STOLETJA … Več kot četrt stoletja je že od tak - rat, ko so uslužbenci takratnega od- delka za ljudsko obrambo Skupšči- ne občine Mozirje Božo Križnik, Franc Slapnik, Dane Pungartnik in Stane Miklavžič stopili pred gospodarja Bor - sečnikove domačije Petra Brezovnika in ga prosili, če bi lahko na tej lokaci- ji skrili orožje njihovega oddelka in od- delka za zveze. Za štirinajst dni, so de- jali, in Peter je pristal. Orožje je celo sam pripeljal iz nazarskega samosta- na, dogovorjenih štirinajst dni pa se je potem raztegnilo na pol leta. USODO LASTNE DOMAČIJE POSTAVIL NA KOCKO Poleg Petra sta samo še žena Olga in oče Jože vedela, kaj se skri- va v zamaskiranih zabojih v kotu delavnice, stara mati in stari oče NENAVADNA TROFEJA MLADEGA RIBIČA Želenega krapa na trnku zamenjal jeseter Enej Poličnik z ulovljenim jesetrom, ki je zašel v mozirski ribnik. Da so vodne globine polne čud- nih in nenavadnih bitij, se je pred kratkim prepričal tudi mladi mo- zirski ribič Enej Poličnik. V dežev- nem popoldnevu je trnek z ribiške palice namakal v domačem ribni- ku in upal na ulov kakšnega težke- ga krapa. Pa se je razveselil pov- sem drugačne, za to okolje sila ne- navadne trofeje, jesetra. Enej je imel na trnku koruzo, lo- vil pa je na plovček, ko se je slednji na hitro potopil. Dvignil je palico in dobro zategnil. Takrat se je začel pravi boj. Riba ni popuščala, ribič na drugi strani vrvice prav tako ne. Vse je kazalo na to, da je prijel te- žek krap, saj je bil upor zelo hud, vrvica pa se je kar odvijala in odvi- jala z ribiškega kolesca. Kljub temu tudi Enej ni popuščal. Še posebno po tem, ko se je riba pognala iz vo- de in razburkala gladino. Prisotni, ki so se zbirali v priča- kovanju ulova, so modrovali, kaj se je ujelo. Amur, morda kakšen star krap zrcalar ali kaj tretjega? Začu- denje je bilo zato toliko večje, ko je po petnajstih minutah mladi član Ribiške družine Mozirje, ki se je okoli jezera s palico v roki potikal že takrat, ko je imel s sabo še du- do, potegnil ulov na kopno. Ulovil je jesetra, ki se je v ribnik najbrž prikradel s kakšno pošiljko vloženih smučev ali drugih vrst rib. Drugače je jeseter zelo cenjena ri- ba, predvsem v Rusiji, kjer jo lovijo zaradi iker oziroma kaviarja. Zraste tudi do parih metrov dolžine. Enejeva sicer ni bila daljša od 70 centimetrov in težja od štirih kilogra- mov, vseeno pa tega ulova ne bo ni- koli pozabil. Kakor ne njegov ponos- ni oče Branko Poličnik, ki je sinu po- magal odpeti in izpustiti trofejo na- zaj v globino mozirskega ribnika. Tekst in foto: Benjamin Kanjir sta mislila, da je v njih cement. Pe- tru je postajalo vse bolj jasno, da je postavil na kocko usodo lastne do- mačije, a se je hkrati zavedal, da gre tudi za usodo Slovenije in Slo- vencev. Na koncu se je vse dob- ro izšlo, jugoslovanska armada je odšla, zaradi enotnosti naroda in poguma posameznikov, kot je bil Peter Brezovnik, pa smo v vojni za Slovenijo zmagali. PODPORA ŽUPANA OBČINE REČICA OB SAVINI Udeležence pohoda je na cilju poleg predsednika veteranskega združenja Maksa Slatinška in go- stitelja pozdravil tudi župan obči- ne Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki podpira ohranjanje spomina na dogodke iz časa, ko je nastajala samostojna slovenska država. KF Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 19 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi LONČARSKI PRAZNIK NA LAZAH Krajevna skupnost Kokarje praznuje Konec meseca maja kokarska krajevna skupnost že leta obeležu- je praznik s prireditvami v spomin na prednike lončarje. Tako bo to soboto, 20. maja, potekal Lončar- ski praznik, pripravljen s pomoč- jo lokalnih društev in Osnovne šo- le Nazarje. Praznovanje bogate lončarske zgodovine tega okolja se bo priče- lo na Lazah nad Kokarjah, in sicer ob 9. uri s pohodom po lončarski poti Kokarski klobuk. Pohodniki, za katere bo poskrbelo Planinsko dru- štvo Nazarje, bodo obhod tudi kon- čali na Lazah. Ob 13. uri organiza- torji za obiskovalce pripravljajo za- nimiv kulturni program, dve uri kas- neje sledi še športni del praznova- nja, na katerem se bodo lahko po- merili vsi, ki jih veseli balinanje. Tur- nir v balinanju pripravlja Društvo upokojencev Nazarje. Na priredit- venem prostoru bo na ogled pos- tavljena lončarska razstava, pred- vsem pa bo poskrbljeno za prijet- no druženje vseh generacij. TG POGOVOR BERTA SAVODNIKA Z ANTONOM RUPNIKOM NA REČICI OB SAVINJI Po diplomaciji zajadral v časnikarske vode Kulturno-umetniško društvo Utrip je v avli rečiške osnovne šo- le pripravilo še enega v seriji po- govorov Berta Savodnika s prija- telji in znanci. Tokrat je bil Savod- nikov gost novinar, prevajalec in di- plomat Anton Rupnik, ki je z občin- stvom delil številne zanimive tre- nutke iz svoje diplomatske in novi- narske kariere, zlasti iz časa, ko sta Mihail Gorbačov in Boris Jelcin raz- stavljala takratno Sovjetsko zvezo. PRVO DELOVNO MESTO V DIPLOMACIJI PARIZ V uvodu sta se govorca dotakni- la študijskih let. Rupnik je o svojem revolucionarnem prepričanju pove- dal, da je svobodomiselno razmi- šljanje kompenziral tako, da je ra- je molčal, saj je imel probleme, ka- dar je kaj rekel. Po odsluženem vojaškem ro- ku se je zaposlil v diplomaciji. Nje- govo prvo delovno mesto je bilo v francoski prestolnici, po letu in pol je sledila Švica. Pri svojem delu je spoznal veliko ljudi in se naučil kri- tičnega razmišljanja. Po večletnem bivanju v Zurichu se je odpovedal diplomaciji in zajadral v časnikar- ske vode. NOVINARSTVO VELIKA ŠOLA Bil je dopisnik Dela iz Bonna in Moskve. »Novinarstvo je bila zame velika šola, učil sem se na svojih na- pakah. To je bil čas, ko si se moral znajti, saj ni bilo interneta, mobilnih telefonov, da si prišel do kredibilnih informacij,« je dejal Rupnik, ki je bil priča časov, ko sta Mihail Gorbačov in Boris Jelcin na kose razstavljala Sovjetsko zvezo. Nato je bil v devet- desetih, ko je kot diplomat delal tu- di v Kazahstanu, priča zatonu Jelci- na ter vzponu Vladimirja Putina. Za- se je povedal, da ni nikoli izgubil sti- ka z nekdanjo Sovjetsko zvezo. ANALITIČNE OCENE O DRŽAVAH ZBRAL V KNJIGAH Kjer koli je služboval, je analitič- no ocenjeval državo in politično dogajanje v njej. »V novinarskih po- ročanjih ne moreš predstaviti drža- ve, zato sem zbrano gradivo obja- vil v knjigah,« je svoje delo predsta- vil Rupnik. Tako so nastale knjige o Švici Švicarska čarobna formula CH, o Rusiji Tretji Rim in o Nemčiji V znamenju D. V nastajanju je knjiga o Belgiji. Rupnik je zaprisežen sod- ni tolmač za ruski, nemški, franco- ski in srbski jezik. Marija Šukalo Anton Rupnik (desno), gost Berta Savodnika, je tudi odgovarjal na vprašanja in modroval tako o nekdanjih kot sedanjih razmerah v državah, kjer je živel in delal. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 20 Kultura, Šport POPRAVEK INFORMACIJE V prejšnji številki Savinjskih novic se mi je pri članku o 47. območni reviji odraslih pevskih zasedb zapisalo, da so vsi zbori odpeli po tri pe- smi različnih žanrov. Pravilno je, da so vsi zbori odpeli po tri pesmi. Tri pesmi različnih žanrov pa so odpele le pevke Kvarteta Štiglic ob koncu revije. Za napačen zapis se opravičujem. Jože Miklavc STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zmaga Bezovšku Člani Strelskega društva Gornji Grad so 14. maja organizirali strel- sko tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona. Dvajset tekmo- valcev je streljalo na 50 metrov po pet nabojev za preizkus v eno tarčo in po deset za oceno v drugo tarčo. Na prvi tekmi od štirih je zmagal Peter Bezovšek (84 krogov), dru- gi je bil Tomaž Trogar (81) in tretji Robert Borovnik (79). V kombina- ciji so po dveh disciplinah na zača- snih mestih: 1. Tomaž Trogar (199 točk), 2. Peter Bezovšek (197) in 3. Ivan Rihter (195). Janez Kolar DRUŽENJE ZGORNJESAVINJSKIH IN PREKMURSKIH LITERATOV V MOZIRJU Besede tkejo vezi med ljudmi Občinstvu so se s svojimi deli predstavili tudi domači ustvarjalci (od leve) Berta Vasle, Franc Bastl in Franc Jurkovnik. (Foto: Marija Šukalo) Člani Kulturno-umetniškega dru- štva STOPinJE so v sodelovanju z Občino Mozirje in mozirsko iz- postavo Javnega sklada RS za kul- turne dejavnosti pripravili literarno glasbeno druženje pod naslovom Stopinje prijateljstva. Organizatorji so v Mozirje v goste povabili kultur- ne ustvarjalce iz Prekmurja. Z njimi so pripravili glasbeno, literarno, li- kovno in foto »prepletanje«. SKOZI DELA SPOZNAVALI PREKMURSKO RAVNICO V prvem delu je ob zvokih cimbal Andija Sobočana goste predstavi- la Olga Paušič. Prekmurski litera- ti se združujejo pod imenom Po- biralci rose in ustvarjajo v sloven- skem, madžarskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Do sedaj so izdali štiri zbornike. pa je v oljih na platnu upodobil pre- kmurske motive. OB CITRAH, AFORIZMIH, FOTOGRAFIJAH IN … Ivana Žvipelj je spregovorila o ustvarjalcih KUD Stopinje. S svo- jimi fotografijami je obiskovalce »nagovoril« Sebastijan Žvipelj. Raz- stavljena dela člana fotografskega društva Svit so nastala v Južni Afri- ki, Toskani in Sloveniji. Svoj kamen- ček v mozaik kulturnega prepleta- nja so dodali s svojo poezijo Žvip- ljeva, Berta Vasle in Franc Jurkov- nik, ki je na ogled postavil lesene sklede, ter aforist Franc Bastl. Vse skupaj pa je v »šopek povezala« ci- trarka Urška Bider. Večer so zaklju- čili fantje vokalne skupine, ki so se zbrali prav za to priložnost. Marija Šukalo Skozi poezijo Biserke Sijarič, Ol- ge Paušič, Ivanke Tompa, Janje Magdič, Lidije Alt in Slavice Zver so udeleženci srečanja spoznali prek- mursko ravnico, njihova žitna po- lja, življenje kmetov in njihovo lju- bezen do domovine, ljudi in nara- ve. Amaterski likovnik Ludvik Žižek ZAKLJUČEK 1. BRALNE ZNAČKE VRBA Priznanja prejelo trinajst uporabnikov VDC Saša Priznanja je podelila direktorica osrednje knjižnice Petra Širko Poljanšek. (Foto: Roman Mežnar) V Osrednji knjižnici Mozirje so se praznovanju Slovenskih dne- vov knjige pridružili s slovesnostjo ob zaključku 1. Bralne značke Vr- ba. Nov projekt spodbujanja bralne kulture knjižnica pripravlja v sode- lovanju z Varstveno delovnim cen- trom (VDC) Saša, enoto Vrba. Pri- znanja za opravljeno bralno znač- ko je prejelo trinajst uporabnikov VDC Saša, ki dopoldneve preživlja- jo v enoti Vrba na Prihovi. BRALCI PRIZNANJA SPREJELI Z VELIKIM PONOSOM Skupna zgodba, ki so jo na šes- tih srečanjih v februarju ter marcu bralci in knjižničarki Tatjana in Ma- ša ustvarjali v prostorih enote Vrba, se je zaključila sredi knjig in zgodb. Uporabniki enote Vrba, zaposleni v enoti, direktorica VDC Saša Da- rija Lesnjak in starši prejemnikov priznanj so se v mozirski knjižnici udeležili slovesnosti. Priznanja je podelila direktorica osrednje knji- žnice Petra Širko Poljanšek. Sode- lujoči so priznanja in knjižno nag- rado sprejeli ponosno in z vese- ljem obljubili, da bodo v družbi knji- žničarjev še naprej nekaj svojega prostega časa posvečali knjigam. RAZSTAVILI LIKOVNE IZDELKE Na srečanjih so uporabniki s pomočjo knjižničarke prebirali la- hek roman, živalske basni in kraj- še zgodbice. O prebranem so se pogovarjali in zgodbe poustvar- jali. Rezultate so razstavili v pred- prostoru in sami knjižnici. Tudi v prihodnje bodo skupaj prebira- li zgodbe in se v naslednjem le- tu posvetili ustvarjanju naslednje bralne značke. Tatiana Golob Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 21 Šport ALEŠ RAKUN, VOZNIK V RAZREDU SKUTER 70 Zmagal v prvi dirki za državno prvenstvo Aleš Rakun s svojim novim S70 na cesti do zgornje zmogljivosti dirkalnega skuterja (Fotodokumentacija AR) Po prvi pomembnejši dirki v ra- zredu skuter 70 v Magioneju v Ita- liji, kjer je Aleš Rakun ob odpove- di motorja med dirko le še dose- gel mesto tik pod stopnicami, se je mladi dirkač iz Poljan še bolj zagrel in odločil, da sezono posveti pred- vsem tekmam italijanskega držav- nega prvenstva. Udeležil pa se je 1. tekme slovenskega državnega pr- venstva v Vrtojbi in v svojem razre- du v obeh vožnjah gladko zmagal. Številni gledalci, ki so se zbra- li ob progi društva GAS Vrtojba, so videli spektakularne vožnje, v kate- rih pa Rakun v nadaljevanju ne bo mogel sodelovati zaradi prekriva- nja terminov z osnovnim ciljem. Zmaga z novim skuterjem, ki ga je pridobil in za dirke pripra- vil v zimsko spomladanskem ob- dobju, ga je še dodatno podžga- la, da je pospešil treninge ter v Latinu, kraju vzhodno od Rima, nastopil v nedeljo, 14. maja. V hudi konkurenci 43 dirkačev ra- zreda S70 se je po cestnih bojih prebil v prvo zgornjo tretjino. Ta dosežek bo poizkušal izboljšati v juniju, ko se bo z vso italijansko in najboljšo evropsko konkuren- co spopadel v italijanskem Cas- teletu. Do takrat ga čakajo inten- zivni treningi in še kakšna tekma na domačih pistah. Jože Miklavc ŠPORTNO DRUŠTVO T.E.A.M. KONČUJE S PRIPRAVAMI NA MARATONA SAVINJA Medse vabijo tekače in prostovoljce Člani Športnega društva T.E.A.M. prehajajo v zaključno fazo organi- zacije Maratona Savinja. Do sedaj je prijavljenih že okoli 100 tekmo- valcev na dolžine 5,5, 10,5 in 21 km. Na otroškem Bimbo teku je pri- javljenih 17 otrok. BIMBO JE BREZPLAČEN Tek za otroke je popolnoma brezplačen, saj se v ŠD T.E.A.M. za- vedajo, da na mladih svet stoji. Če se bodo otroci udeležili teka, bodo s tem spodbudili tudi starše v gi- banje. Člani srečujejo vedno več lju- di, ki tečejo na trasi Maratona Sa- vinja, predvsem domačinov. To po- meni, da so na pravi poti, da po- novno spodbudijo ljudi, da se zač- nejo gibati. S tem bodo pripomog- li k svojemu zdravju in počutju na- sploh, obenem pa so velik vzgled otrokom. Mogoče s tem prepričajo STRELSKI KLUB MENINA Člani kluba med najboljšimi v posameznih kategorijah Na strelišču v Zagradišču so se pomerili tekmovalci iz različnih slovenskih klubov. (Foto: Štefka Sem) Strelski klub Menina Gornji Grad in Amaterska strelska zveza Slove- nije sta na strelišču v Zagradišču organizirala strelsko tekmovanje s pištolo in šibrenico. Pomerilo se je več kot štirideset tekmovalce. V posameznih kategorijah so odlične rezultate zabeležili doma- či strelci. Med zmagovalce sta se vpisala Primož Kopušar in Marjan Hanžekovič, drugo mesto je pripa- dlo Cirilu Kolarju, Borutu Kolarju in Marjanu Lešniku. Skupni zmago- valec je bil Igor Kocjančič s strel- skega društva Kanela, skupno če- trto peto in šesto mesto pa je pri- padlo domačim tekmovalcem Pri- možu Kopušarju, Žaku Čepelniku in Borutu Kolarju. Štefka Sem še koga, ki ni prepričan, ali bo zmo- gel preteči določeno razdaljo, da se preizkusi. NAJBOLJŠI TRENING JE TEKMA …, na kateri lahko ljudje uživajo v družbi, se primerjajo s prijatelji in mo- goče tudi sebi dokažejo, da so spo- sobni več, kot si mislijo. Je pa res, da življenje ni samo tekma in da veliko pomeni druženje, zabava, sprostitev. Vse to in še več lahko udeleženci do- živijo na Maratonu Savinja. VABIJO NA BREZPLAČNE TRENINGE IN K PROSTOVOLJNEMU DELU Ker pa se v ŠD T.E.A.M. zaveda- jo, da so priprave na tekmo ozi- roma tek zelo pomembne, vabi- jo, da se jim pridružite na skupin- skih brezplačnih treningih, kjer bo- mo predstavili tehniko teka, njego- vo ekonomičnost in samo taktiko na tekmi, da ne bo kdo prekmalu omagal. Zainteresirani se jim lahko prid- ružijo v petek, 19. maja, ob 18. uri na velikem parkirišču ob ribniku v Mozirju, od koder lahko z njimi od- tečejo 10,5 km traso. Kdor jim je pripravljen pomaga- ti, se lahko javi na info@sd-team. com. Brez prostovoljcev takšnega dogodka namreč ni mogoče spe- ljati. JZ Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 22 Šport ZGODOVINSKI USPEH LJUBENSKIH ODBOJKARIC Ekipa OK KLS Ljubno dozorela in delovala kot velika družina Ekipa OK KLS Ljubno (stojijo od leve): trener Robi Remic, Monika Ročnik, Katja Remic, Urša Kralj, Natalija Pečovnik, Tadeja Pečnik in Darja Brglez. Klečijo od leve: Petja Brglez, Anita Vratanar, Teja Terbovšek in Zoja Brglez. Manjkajo: Pika Povh, Eva Rihter, Tajda Kukovič in Anja Brglez. (Fotodokumentacija OK KLS Ljubno) Sezona 2016/2017 je bila za žensko ekipo Odbojkarskega kluba KLS Ljubno ena najuspe- šnejših. Ob petnajstletnici obstoja kluba so igral- ke dosegle prvo mesto v 3. DOL vzhod in s tem uvrstitev v drugo ligo. Celotno sezono so igra- le na zelo visokem nivoju, saj so zabeležile 19 zmag in doživele samo en poraz in tako suve- reno osvojile prvo mesto na prvenstveni lestvici. Uspešno so nastopale tudi v pokalu, kjer so iz- gubile šele v četrtem krogu proti prvoligaški eki- pi iz Mislinje. EKIPA KOT VELIKA DRUŽINA Za dobre predstave je potrebno pohvaliti ce- lotno ekipo na čelu s trenerjem Robertom Remi- cem, ki mu je uspelo v ekipi vzpostaviti vzduš- je, podobno večji družini s složnimi družinskimi člani. »Super sezona, kakršno smo si lahko sa- mo želeli, ni bila naključje,« je dejal Remic. »Dominantnost na parketu je bila posledi- ca garanja celotne ekipe skozi vso sezono. Ve- stnost in odgovornost pri obiskovanju treningov se je poznala tudi pri dobrih rezultatih. Dekleta, ki študirajo, so se namreč sredi tedna vračala na treninge in tudi na takšen način doprinesla svoj delež končnemu uspehu. Le-ta ni plod samo ene sezone, ampak načr- tnega dela v daljšem obdobju, da je ekipa dozo- rela. Delovali smo kot družina, katere člani se z odrekanji žrtvujejo za skupno dobro. Omeniti velja tudi razveseljiv podatek, da igral- ke niso bile deležne večjih poškodb, prehodna obolenja pa na sestavo ekipe zaradi zadostnega nabora dobrih tekmovalk niso imela vpliva.« CILJ DOSEŽEN S TRDIM DELOM Kapetanka Zoja Brglez je takole ocenila se- zono: »Dolgoletni cilj ekipe uvrstitev v višji rang tekmovanja je končno dosežen s trdim delom in resnično doslednim obiskovanjem treningov. Veliko so nam pomenile tudi kondicijske pripra- ve, ki so bile intenzivne in načrtno izpeljane. Smo prava klapa, katere članice se med seboj odlično razumemo, zato tudi letošnja uspešna sezona ni slučajnost, ampak rezultat dobrega in večletnega sistematskega dela vodstva kluba.« ŠPORTNI DUH, TEKMOVALNOST IN TIMSKO DELO GARANCIJA ZA USPEH Za zgodovinski uspeh nosi nemalo zaslug tu- di glavni sponzor kluba, podjetje KLS, ki je v dob- rem in slabem vedno stalo ob strani ljubenskim športnicam. Direktor družbe KLS Ljubno Mirko Strašek je povedal: »Izrekamo pohvalo tekmo- valkam in vodstveni ekipi OK KLS Ljubno za na- predek in čestitamo za doseženo prvo mesto. V zadnjih letih je ekipa odbojkaric po mojem mne- nju dosegla stabilnost in dobro medsebojno ra- zumevanje, kar je pogoj za dobro in uspešno de- lo ekipe kot celote. Trenerji in predsednik kluba so z dobrim in strokovnim delom aktivirali potencial ekipe, kar je prineslo napredek. Športni duh, tekmovalnost in timsko delo so zelo pomembne lastnosti, ki jih tekmovalke dobivajo skozi igro in tekmovanje ter so pomembne osebne lastnosti za uspešno de- lo tudi pozneje ob zaposlitvi. Ponosni smo, da je naša članska ekipa v zad- nji tekmovalni sezoni »pometla« s konkurenco in se z veliko prednostjo uvrstila na prvo mesto. To nam je v zadovoljstvo, saj je tekmovalnost tu- di pomembna vrlina KLS. Truditi se in hoteti biti boljši od drugih je vrlina zmagovalk.« Franjo Atelšek LIGA SMREKOVEC Ljubenski planinci organizirali tekmo Tekmovalci so se morali izkazati s poznavanjem orientacije. (Fotodokumentacija PD Ljubno ob Savinji) Konec aprila se je na Ljubnem ob Savinji odvila tretja in hkrati zad- nja tekma v orientacijski ligi Smre- kovec pred državnim orientacijskim tekmovanjem. Vzporedno s to ligo je ljubensko planinsko društvo izpe- ljalo zasavsko orientacijsko ligo, na kateri so nastopile tri ekipe v kate- gorijah A in B, to je otrok do 9. razre- da osnovne šole. V ligi Smrekovec je tekmovalo 19 ekip, od tega štiri ekipe PD Ljubno ob Savinji in gostje iz Frama. Pri iz- vedbi je sodelovalo 25 kontrolorjev in osebje na startu oziroma cilju. V planinskem društvu so hvaležni za pomoč vsem, brez katerih tekmova- nja ne bi bili izpeljali na takšni ravni, prav tako lastnikom zemljišč, kjer se je tekmovanje odvijalo. ŠS Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Kronika, Oglasi • ZAPELJAL S CESTE Ljubija: 1 1. maja ob 22.36 je v Ljubiji osebno vozilo zapelja- lo s cestišča. Gasilci PGD Nazarje so kraj nesreče zavarovali, odklopili akumulator, očistili cestišče in nudili pomoč policistom ter zgornjesavinjskim reševalcem nujne medicinske pomoči, ki so poškodovano osebo na kraju oskrbeli in prepeljali v celjsko bolnišnico. • PES UGRIZNIL PSA Mozirje: 14. maja je občan sprehajal svojega psa po pešpoti med Mozirjem in Nazarjami. Približal se mu je neznani pes in ga ugriznil. Policisti so z zbiranjem obvestil izsledili lastnika psa, ki mu bo izdana odločba o prekršku, o dogodku pa bo obveščen tudi veterinarski inšpektor. • TRČILI OSEBNI VOZILI Ter: 15. maja ob 1.40 sta na regionalni cesti v naselju Ter tr- čili osebni vozili. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesre- če, odklopili akumulatorja, očistili cestišče od razlitih motornih tekočin in nudili pomoč policiji pri razsvetljavi kraja nesreče ter zgornjesavinjskim reševalcem nujne medicinske pomoči, ki so poškodovani osebi na kraju oskrbeli in prepeljali v Splošno bol- nišnico Celje. • ŠE ENO VOZILO S CESTE Mozirje: 15. maja ob 8.15 je na cesti Nazarje-Mozirje v občini Mozirje osebno vozilo zapeljalo s ceste in se prevrnilo po breži- ni. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili aku- mulator na vozilu ter nudili pomoč reševalcem, policiji in vlečni službi. Reševalci nujne medicinske pomoči Velenje so poškodo- vano osebo pregledali in oskrbeli na kraju. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) (Fotodokumentacija PGD Nazarje) Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 24 Za razvedrilo OKAMENELA POLITIKA Ob obisku dveh prvih mož slovenske vlade v BSH Hišni aparati Nazarje so ju gostitelji informirali o ključnih zadevah. Direktor tovar- ne Matija Petrin (levo) je pokazal, kje bo zrasel logistični center in da je v bližini še dovolj prostora za nadaljnjo širitev podjetja. Zresnjena gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ministrski predsednik dr. Miro Cerar (desno) sta kar okamenela ob napovedih brez cinca- nja, ki so ga vajeni mnogi politiki. »Pa naj kdo reče, da naša vlada ni uspešna,« si je menda mislil slovenski premier. (Foto: JM) (Foto: JM) (Foto: JM) NADZOR NAD REZJO Na javni rezi brajd v vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja so se pričevalci dogodka čudili, da je slana Steyerjevi trti bolj prizanes- la kot slavnejši potomki trte z Lenta. Prav zaradi bojazni, da častni rezač Janez Žagar (levo) ne bi porezal preveč rodnih šparonov, je mentorski nadzor opravil vitez Evropskega reda vitezov vina Danijel Grudnik: »Janez, pazite na zelene odganjke, da bomo jeseni obrali vsaj šest grozdov dišečega traminca, za vsako rodno leto po enega, da bomo pridelali vsaj flaško Alojzijevega vinčka,« naj bi šepetal vsa- koletni organizator dobrodelne avkcije. VESELA NOVICA, KI POVZROČA SKRBI Gledališki igralec Dejan Ugovšek (stoji) je z novico, da je njiho- va predstava Kadar miši ni doma med najboljšimi v regiji, tako pre- senetil soigralca Tomaža Čretnika, da je ta skoraj padel z odra med počitkom. Po premisleku je izrazil veliko zaskrbljenost: »Če bomo nastopali v Velenju, a bomo potrebovali podnapise?« Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Gašper Kralj: Rok trajanja Prvenec Gašperja Kralja, dok- torja socialne antropologije, se je s še precej nepopisano tema- tiko paliativne oskrbe uvrstil med deset del, ki se bodo potegovala za prestižno slovensko nagrado kresnik. Zgodba opisuje podrob- nosti smrti in umiranja, hkrati se osredotoča na drsenje prvooseb- nega pripovedovalca v norost. Osrednji junak romana je ne- govalec umirajočih, ki ga pokli- čejo v zadnji fazi, ko svojci odpo- vejo. Junak se v romanu predsta- vi kot profesionalec, ki s hla- dno zbranostjo, brez vmešava- nja čustev, priskoči na pomoč. Da bi ublažil tesnobo, ki ga ob- haja med delom in po njem, piše dnevnik. Ko dela z umirajočimi, je videti, da ima stvari bolj ali manj pod nadzorom, ko je sam, pa se zdi, da se mu počasi podira svet. V svojih razmišljanjih podrobno opisuje obsmrtne prizore in sprem- ljajočo grozo svojcev. Zdi se, da ro- man v tej plasti govori o tem, kako smo pred smrtjo vsi nemočni, ob izgubi bližnjega pa se zavemo tu- di lastnega minevanja. Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 26 Petek, 19. maj ob 17.00. OŠ Gornji Grad Pikapolonček – območno srečanje vrtčevskih zborčkov ob 17.00. Trgovina Hram narave Mozirje Predstavitev knjige Dotik sočutja iz večnosti ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Koncert Vokalne skupine Sonus ob 19.00. Prostori KZSŠ Ljubno Potopisno predavanje o Indoneziji Sobota, 20. maj ob 9.00. Laze pri Kokarjah Pohod po lončarski poti ob 9.00. Solčavska občinska dvorana Delavnica filcanja (raziskovanje površine filca) ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke ob 13.00. Laze pri Kokarjah Lončarski praznik (kulturni program, lončarska razstava, delavnice ...) ob 15.00. Laze pri Kokarjah Lončarski praznik (športni program, balinanje ...) ob 19.00. Kulturni dom Luče Večer spominov na snemanje filma v Lučah Nedelja, 21. maj ob 7.00. Rastke Tradicionalni pohod Rastke-bolnica Trate-Travnik Ponedeljek, 22. maj ob 18.00. Hotel Benda v Mozirju Predstavitev knjige Stavka, ki je iztirila rdeči režim ob 19.00. Dom kulture Nazarje Baletna predstava Mala morska deklica Torek, 23. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 12.00. Športna dvorana Mozirje Predstavitev Migaj z Mojco ob 12.00. Blate – Žabjeki Praktični prikaz gozdne pedagogike ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna delavnica Zgodbe mojega kraja v nemškem jeziku (Planet generacij) Sreda, 24. maj ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Nega obraza (Planet generacij) ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 25. maj ob 17.00. Dom kulture Nazarje Izobraževanje Kako igrati na ustno harmoniko Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Iz- koristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ ODDAMO APARTMA na otoku Zverinac, 10 metrov do morja. Inf. na tel. št. 00385 983 88 066. Suzana Skifič, Zverinac 7, Sestrun. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam dve telici rj pasme, težki 250 in 450 kg; gsm 031/515-1 12. Prodam teličko in bikca (s. r. dvojč- ka) st. 14 dni; gsm 041/852-715. Prodam teličko simentalko križano, staro 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam bikca, težkega 150 kg; gsm 031/228-217. Prodam dve telički pasme limuzin in simental, stare en teden; gsm 041/324-438. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO – KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. VOZILA – PRODAM Prodam VW golf 1.9 TDI, letnik 2007, prevoženih 150.000 km, prvi lastnik; gsm 041/787-319. VOZILA – KUPIM Kupim avto VW polo, bencin; gsm 031/774-520. DRUGO – PRODAM Prodam domače šparglje. Okolica Mozirja; gsm 041/448-286. Prodam smrekove krajnike, su- he, dolžine 33 cm, v paleti; gsm 040/430-080. Ugodno prodam kamp prikoli- co s predprostorom hobby; gsm 031/567-029. Mizarski reskar z vozom in po- mikom ugodno prodam; gsm 041/727-861. Prodam gumi voz; gsm 031/539- 051. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. Prodamo opremljeno trosob- no stanovanje (70 m2 + balkon 6 m2) v bloku na Ljubnem, cena po dogovoru; tel. št. 5841872 ali 00491575361 1443. Zemljišče 3700 kv. m v Ljubi- ji prodam ali dam v najem; gsm 031/641-534. Opremljeno stanovanje v Ljubiji, hi- ša s posebnim vhodom, en km od Mozirja, oddam; 070/777-281. Poslovni prostor v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI Rad bi spoznal dekle za skup- no prihodnost, do 44 let; gsm 041/959-192. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno tor- ka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za teko- čo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko poš- ljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase na- ročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podat- ki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vho- du v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Sa- vinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisa- nih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefo- nu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 Oglasi 27 Savinjske novice št. 20, 19. maj 2017 28