Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, 30. marcija 1876. „Soca" izhaja vsak Cetvrtek in velja s pofito prejemana ali v Gorici na dom-poSiljaua: i Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Oetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznarilih in prar tako pri „po-lanicalt" se placuje za navaduo tristop-no rrsto; 8 kr. ie sft tiska 1 krnt 7 ., ,» „ „ a „ « i> » .. » * » Zavefte 6rk« po irostoru. Glasilo sloveuskcga polititecga drustva goriSkega m brambo iiarodiiih pravie. /SSi Pos&mezne Stevilke se dobh'ajo po 10 aoldov v Gorici v tobakarniei: v go-sposki ullci Wizo „trck Icron". — v Tr-tu v toljakarnici „Via della ca-sernia 60". ; Narofnina in dopisi naj so Mago-voljno iioSiljnjo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi so net vrafajo; dopisi naj se blagovoljno fran-knjojo, — Delalcem in drugijn ncprfl. luofcuim sc narociiina zniza, ftkflrffarfjjfla* to pri urcdnibtvu. S^R 'A^>.. Vabilo na narocbo. S prihodnjem listom zatfne 2. fcetrtletje. Prijatclje naSega lista prosimo, naj po mogocosti rnzSirijo krog nafiik titatcljev. One narofinike pa, ki §e nijso placali narociiine, prosimo, da to storl, pred ko mogoce. Stare gresnjke pa bomo v kratkem izrocili javnosti. UPRAVNISTVO «SOCE«. Avstrijska politika na slov. jugu. Avstrlja je od nekdaj na vzhodu prav posebno politiko imela, koja ji pak nikda nij koristila, nego li skodovala. To kaie nam samo zatlnjih 25 let: Leti 1848—49 ste bili za Avstrijo jako nevarai, kajti narodi avstiijski nezadovoljni g tafiasnim siste-moin so vecmoma vstali, ter pretili drzavi propad — sosebno Magjari — koji bi se bill nLe tafias od Avstrije odtrgali, ako ne bi Avstrija bila pomocl vdobila — od Rnsije, Rusija je bila ona, koja je Avstrijo reslla; ter ji poinagafa usta§e ukrotiti; zato je pa ona tudi za-sluzeno hvalo vdobila, Leta 1854 iu 1855 je Rusija vojevala se proti TuiCiji in njcuim zaveznikom Angleskt i Franeoski, i je imela zaradi tega veliko vojsko v podonavskih kne-zevinab Moldav-Valahiji nabrano, kojo je morala na pritisk Avstrije nazaj poniakniti. To je prvo. Po dolgem bojevanji je trdnjava Sebastopol 8. sept. 1855 pala; kar je imelo za posledico, da so tri zaveznice, Tur&ja, Francoska i Anglefcka Rusiji tako sramotilne pogoje mini stavilc, da je Rusija nikakor ni mogla, ni hotela sprejeti, ter boj nadaljevaia, a zastonj —- kajti 29. dec. 1855 je Avstrija Rusiji ultimatum poslala, Ces, da ako ne sprejme stavljeue pogoje, bode tudi ona njej vojsko napovedalu, Ta drugi cin Avstrije prisilil je Rusijo stavljene pogoje, vsled kojih jo oua izgubila nekaj nemlje pri Bolgradu v Moldavi, potem pravico vojskoladje i pri-stranisca na firnem morji drzati, protektorat nad tur-Skimi kristjani i drugo, 16. jam 1856 sprejeti. Posledice te politikc kmali so se pokazale leta 1859. Avstrija izgubila je Loinbardijo — leta 1866. izbacnena bila je iz nemSke drzave; vsega tega ne bi bilo, ako ne bi ona posebna politika Avstrijo v so-vraStvo s Rusijo bila gnala. LISTEK. 6rnogorka. (Anton Lchan-Mozirski.) Grnogora je imela in iraa za vse Jngoslovane velevazno staliSce. Ipak je ta mala kiieiSevinr. svetu ge malo znana. Pa vendar igra ona dandanes, zna-menito, velevazno rolo. Prebivalci Crnogove so inte-resantni ljudje. Po celem svetu slovijo, kotjakohra-bro, pogumno ljudstvo, Iratevo se ne da od „nobenega v kozji rog ugnati. V mnogih bitkah so Ornogorci pobijali Turke in Se do dandanes je ostala Crnagora samostalna kuezevina. Akopram so Crnogorci veduo oborozeui in vojskovalno ljudstvo, se ipak nij treba ptujcu njih bati, ko k njim v druStvo pride. Vendar se jih bode ptujec — k-kor golob ko mej kragulje pride — bal, ko ga osoda dokti, mej nje v di-uStvo priti. In to po krivici, kajti Crnogorec ne kali vode — posebno neoborozencmu — ptnjcu, akopram znajo oni izvrstno oro^je sukati. Da, Ornogord smatrajo za „figa-moza°, za brez^astnega istega, kateri se upa ue-oboro2enega dloveka napasti. Tudi je priznana istina, da se je treba ptujcu v Crnogori man) bati, nego po drugik velikih evropejskih mestib. Bojj ko se Clovek « Cmogorci sezuani, veCjo simpatijo bode imel do njib. Leta 1873. so je Avstrija z Itusijo uprijahdjila; je lito sprijatcljstvo i«tinito, bodubodoinostpokazula. Kako politiko pak t»(Mlaj uganja, to najbolj n.svi^t- ljuje nek bivSi drzavnik Sn^lo-Namfije, koji ji» bro- Suro o tern spisal, ktcra se blizo tako le glasi: „Politika avstrijski'ga kubinoja ni nikdu tignjala politiki avstrijskih nurodov, najmanj pak scdaj ko jo v Herccgovini i Uosniji ustamdc vzplamtil. Uzroki, koji so ustant'k prouzroiili, naj bojo agrarian, all o-sloboditeljni, ali turftko nasilstvo, to jo sodaj vso, c-nako, ustauek zivi i napreduje in to je factum, s ko-jim je treba rafuuiti ter gleduti, da se ubo'4 raji, kakor sploh turSkim kristjanom clovuCansko zivljenje ustanovi, koje se pa z reformaini nikda ne bode osredoval, da so^izro^iii mu truplo, bas tako posredovalno postopajo Crnogorci z i/iotUt-vijo odsekanih turSkih glav, — katcre so v boj-i do-bili. Ko bode ptujec, pri 6ruogor.ski mizi sedcl p»i obedu se bode tudi spomnil na Cudnc zgode llijo in Odiseje, kajti kakor pri Gr.ah, tudi Crnogorci ponu-jajo jedila pri mizi bedeCiui po castni stopiiyi. StaliSie crnogorskega kueza se tudi dosta ujeina z staliscom nekdanjik homerskih kraljev. Pri Grkih je bil najstarejSi kralj tudi vojbkovodja in sodnik in ba§ taka je tudi pri Crnogorcih. Le v velevaznih razsodbah sklifie — kakor Baxilij — kuez uajiincnit-nejse Craogorce ali pa tudi celo Ijudutvo k scji ali posvetovanju. K.ikor so Grki opcvali znameniU iu-nafika dejanja iu juiiakc same in pctjvi spremljali z Biforininkso" tako imenovanem iiibtrumenLoin, tako je tudi pri Crnogorcih navada, da opevajo njih zmage, ter petje spremljajo z j-guslo" takim inStrttnieatom. Le ienske nijso pri Crnogorcih tako cislauc, kakor so I bile pri Gikih, 11% tem, ko je bila teka pri Gr- bode, zgoraj uavodenili rofonn inieln, bo brezurif^gtia; bode pak navedene reformo priue.sla, kako jih potem vpeljati, da ne bi M^irfiko vlndo U\\\o so i kako garaiilirafi, da se sploh veforme zaznainovaue uved6,a Hie IthudiiH, hie "«aRWH Ruformnota Andi-nsHijeva jo boli dan zagledala, a novt'fui cisto nic priuosla; nego to, kar so fennau 1H30, Hatiserif 1M«!), fennau 1853, Hat4liimojiun 185(1 i drugi fennani novojso dobo raji i sploh Kristjanom obljubovali a kar ^o nikda nij uccHiiiAilo, Turfilja jo tudi tnkoj ono noto sprejela, ter kakor poprcj vbo obljwbila, vsaj to ni tezavno, kako pak, da bode » iivedenjem, to so uz> sedaj kale. Vsi Mohamodani protestnjejo ter Sultanu iiugajo, da hofiejo ustati, ako U ivforme vpolje, A ustasi i sploh raja je pak tudi prevideln, da vse te reforme so prav lope na papivji, a v praksi prav ni, kar jim ljubo; notem to, ker bi kakor popreje sopot suzen moral biti vflak kristjan, i So viSe sedaj, ker so duhovi jako vazbur-j«»ni i razdrazoni. Ustasi no 8prejui6 takovih reform, ali ni to naravuo? Avstrija misli druga^e: jaz ho-Cem da se nota sprojaio, ce v^i pod turskim meConi konec stoi'ijo, moja mora vcljali; to nam kazo njeno tako strogo postopanje zadnji fias.proti ustusem i bc-guiu'.f'ia. Kaj je Avstrija z ysem tern si pridobila? Zapravila je vse simpatije na jugu, in to jc najbrzo prvo povracilo Rnsije, posledica posebne politike av-strijske na jugu. Srcnost - pogumnost. Die wdt gehort den mutigen NentSlea prisloviyix Volja je moe: stara resuica, ali se vedno veljavna. Kedor si vtepe v glavo, da hoce kaj stori-li; umenj§a te^kofie in veckratev sis tacim sklepom zagotovi uze naprej izvrsenje svoje namere. Kedoi* se misli sposobuim, to jo u$e skoraj toliko, kakor da je v resnici sposoben. S tern, da se sklene dogoto-viti kako zadevo, se jo uze na pol napravi. Zar&di tega dazdeva se, da uos6 odva^nost in srcnost v sebi vsemogocnost. Jakost znafiaja ritskega vojvode Suvarov-a opira* la se je na velo mod njegove Mezne volje, iu kakor vse druge odvazne osobe je on to moc Cislal iez vse. kih mozu euako spo^tovana in je uzlvala z njim enake pravice, je pri Cr»iogcrcih — drngace. Ona nema iste pravice, . ampak je mozu le sluginja. Vsa domafia in poljska dtda mora opravljati in vendar storijo Crno-gorke to -prav rade. Iz polja znosijo one vse pridelke same domov, — in iz kakega semnja vrniv§e se domov idejo Grnogorkc — pes, in bolj obioSene nego ubogi „briski osel4, mrj tem ko Crnogorec prav Mfietnow na oslicku ali konjicku jaha puhaje iz fldibuka" tobak. Ako se bliza <5rnooka Crnogorka znanemu Cloveku mu poljubi roko, ali pa suknjo. Se ve, da bogate in ime-nitne Crnogurke ne deiajo po hisi in na poljn "taka dela kakor ubozne, zaradi tega se jih pa tudi malo-kodaj vidi, — kajti skrite morajo biti doma, kakor Turkinje. Veliko je u2e, ako Crnogorec svojo 5enko ptujcu predstavija, boj ye* se, da bi se v njo zaljubil. On ima zenico sam — za se in jako tezko je ptujcu seznaniti sc z lepo, bogato Crnogorko. Tudi bi bilo za njega to prav ncvaruo. Se ceio naladenW, ko bi se v Crnogorko zaljubil, in jo suubil, mora koj o^eniti se, kajti crnogorski inladeni6i to vedoii terjajo to, inate ga pozvojo na — dvoboj — in pri tern je ved ko go-tov, da bode usmrtjen. Po tem takem bi vsak clovek smatwl osodo Crnogorke za— ncsrecuo, a vendar bi se clovek motil: Crnogorke se navadno prav mlade omoiijo; Sestokrati celo .,v Stirinajstem ali petnajstam ktu, kakor n& Sponjsk'un. SSaradi tega so u«5e od ,Vi ne hteta kakor na pol* je cesto onim jteil, kteri oejso kacoga zaeetja dovrsili. Kakor ^'-BicUftlira in Napoleon hotel je, da se iztrebi iz besed-1 njanikovbcseda: .jiiemogoee.4- „Jaz ne 2nam jaz nc morem; to je nemogofie" to so bile besede, ktere je oa veduo z vsein srcem sovrazil in zanWeval.. „Ueite se! deiajte! poskusite* krifial je vedno k svojim Njegov zivotopisec zaino-g«l je o njem reci, da je on sijajen izgled in uzor tega, kar zamogo storiti energicni razvitek in druge mocl bivajoce v vsakem srci cloveskem. Eno najljiibih nafcel Napoleona prvega ie bilo „najveca modrost jc krepka od vainost" | in njegovo zivenje je vise, nego ktero koli zivenje ka- I cega druzega smrtnika daven dokaz to ue:zpodbite lesnice. On je zalttcal na tehtnico svoje osode vso jakoat avojega dnlia in telesa svojega. Z neverjetno, | z ovlovo hitrostjo podvrgel si je pod zezlo svoje. ne- j sposobne vladaice in uezmoznc uarode, ktere so oni j vladnli. Ko so mil necega due rekli, da bodo Alpe J upivale ae znagavnemu marsuauju njcgovih vojska: „r.e bode vcL AlpJje odgovoril, in gorostnnia | cesta preko Seropiona tola je tako rekoe nenadunm osnovana in dovrSena. „N euiogoic* je on iesto vzkliknol, „j e samo beseda, ki se nahaja v b e se d n j ak i b s 1 ab o u m u i h* Napoleon je bil strahovit delavec, in veikrat dajal je v eueni in istem casu stirini tajnikum deia iu opravila. On nej Stedil nikogar, tudi samtga sebe ne. Njegov upljiv je navduSeval diuge ijudi in v vseh vzigal je novo zivenje. „Izvlekel sem svoje vojvode iz blata," je marsikedaj rekel. Vse to pa nej nic poiuo-glo, kajti njegova neizrefcena sebivuost bila je koncem vsega puguba ujeniu in Fianciji, ktero je izroiil hrez-zakouju. Njegovo iivonjo je pokazalo, da moC, ce prav ze Se tako cuergicna, je le v ocsreco njenorou posestniku in njegovim podloznikom, kedar nej zdru-zena z blagodejnostjo, in dokazalo je tudi njegovo 2ivenjc, da znanjc brez dobrote nej nic druzega nego zacetek k slabemu. Protivnik Napoleonov, vojvoda Wellington, nej bil ni menje velik, in menje odvazeu in menje vstr-pljiv od Napoleona. Svrha Napolconu je bila slava, svrha Wellingtouu, kakor tudi Nelsonu je bila d o 1-& n o s t, Prva tell dveh beseda ne nahaja se v prav nobenem njegovih dopkov, dinga pa veckrat, ali brez balianja. Naj veee tezkoce nejso mogle Welling-tona ni spraviti v zadrego, ni prcstra&iti ga, in nje-gova srcnost je vselej rasla v razmeri zadrzkov, ktere je imel premagati. Potrpezljivost, stanovitnost in odvaznost, s ktero se je bojeval na Spanjskem, je mor-da ena najlepsih reci, kar se jib v povestih jiahaja. Ka Spanjskem je Wellington sijajno dokazal, da je ne samo veleumen vojvoda, teniuc tudi razborit drzavnik. Ce prav je bil uagle jeze, znal se je vendarle brzdati, iu oni, ki so ponajbljze z njim cbeeva-vali, obcuilovali so njegovo ueizCerpljivo potrpezljivost. Njegov veliki znacaj nij se nikedar okaljal z gizda-vostjo, skopostjo ali s kako drugo zavizljivo stiastjo. Grozen v boji kakor Napoleou bil je smel in pripra-ven ko Give, oprezen iu previden ko Croimell, cibt in neustraSljv kakor Washington. On je zapustil slavo, ktero si je pridobil v slavnih bojnih zmagah z jako-stjo svojega neutmdljivega duha s prethznostjo in s plemenito vztrajnostjo. Srcnost yokazuje se navadno s pripravnostjo in od-Vaznostjo. Londonsko jafrikansko dru§tvejepra§alopot- tnladosti vajene moza nbogati, ker k njemu pridejo se kot cisto mlada dekleta. One nvidijo, da brez mo-geve ah bratove mocne roke bi sb?bej§o osodo uzi-tale, nego uboge Tnrkiuje. To je uziok, da Crno-gorke jako objokujejo smit mozkega. Koj ko moz umrje — oce ali brat — snidejo se vse zenske, ter zafinejo nepopisljivj jokati. To je jasni dokaz, da Crnogorke svoje mozke ljubijo. Gospod Roseher pravi, da je slisal Crnogorko, kateri je brat umrl* tako-le jokajoco prepevati: „Ah Andrejcek, jako Ijubljeni brat I Ah Andrejcek junacki boritelj! Kdo bo sukal zdaj tvoje orozje v krvavih mo^kih bitkah ? Kdo bode varoval sivo glavo na§e stare matere ? Kdo na§e polje obdeloval in hiso varoval? Kdo bo tvoje njezue brate varoval in kdo tvojo ubogo zapuSceno sestro? Ah I Andrejcek v zivljenjn cvetja si nas zaiujo-ce zapustil! Jokati hocem po tebi dan in noc, dokler moj jok tebe ne zdrami { itd.!{ Ali nas Voe to ne spominja na Andromaho, Hebako in Heleno, katere ste jokaie pii Hektorjevem mrtvaSkim odru! No§nja Crnogorke je nekoliko Grkinjam in AI-hanezinijam podobua. Omozenc zenske nosijo navadno pisano ruto ovezano okol glave. Crni, dolgi, ko-drasti lasje visijo Crnogorki do ramena. Dekleta iraajo lase v venec vpletene in proti bibetu obrnjene. Na glavi jim sedi okincaua kapica. Bogata dekleta imajo glavo okincauo z zlatora ali srebrom. Glavni kinc Crncgorke je p" sirok, mocen, sreberni pas, v katereni ticijo razlteni noii in samokresi. Kar se Sioveku uajbolje dopade, je krasno pletena povrhna suknja z brezstevilnimi bnnkami. Sicer pa Cruogorka z lepoto in postavo nikdar ne zamore z Crnogorcem tekmovati* nikaLedyjard-a, kedajdapojdevJafiriko; inonjenaglo odgovoril: Jutriza rano! Pripravnost imenit-nega pruskega vojvode Blacher-ja pridobila mu je pridevek vojvode n a p r e j a. Naglost v odloki in pripravnost k delovanju pridobite ueredkokrat slaviih zmag. „Vs&ki zgubljeui trenotek daja p r i I i k e k n e s r e 6 a m,* rekel je marsikedaj Napoleon iu zraven jetudi pristavil,da je Avstrijce vselej za to pobil, ker njso znali ceniti vrednost casa. Indija je bila v minolem stoletji. veliko in Siruo polje, kjer se je vojskovala srcnost in neodvi-snost englezka. Od Clive-a do Havelosk-a in do Clu-de-a vlece se dolga castita vrsta slavnih zakonodalcev in bojevnikov, meju kterimi se najvise odlikujo Wel-le^ley, Munro, Klphinstone, B^ntinek, Metcalffe, Au-tram Edward in oba Uivrence. Drugo veliko, ali omadizevano iine, je ime Warren Hasti»gr-a, mozaka neukiotljive volje in neutrtiilljive delavnosti. Njegova rodovina je bila stara in in slavna; promena srece pa in njeua slabo poplaeena zvestoba do Stuard-ov jo jc spravila v pogubo. Njegova ca^tilakomnost zbudila se je zivo, ko je bil sedem let stai. V tej starosti je prisegel, tako se govori, da bote >.opet si piidobiti oiinsko dedsino. Od nedoraslih do inozevnih It nej popustil ni za dlako od tega sklepa in vedno se je za-nj poganjal z ono mirnostjo in z ouo neukrotljivo jakostjo volje, ki je najvise cud njegovo ozuacila. Ta siiotek postal je najmogocnejSi tlovek svojega easa in nij samo resil dedinskib posestev, terauc je iste tudi potnnozii. Kedar je, tako pravi Macaukvy, vladal pod tiopicnim solncom petdeset miljonov ljudi azijatskth, vse njegove nade bile so vines vojskiuih Hnaucnih in zakonodavuih skrbi Ie na dediuskein gradu Dayglesford, in ko se je njegovo dolgo javno zivenje, sreCno in ne-brecno, slavno in pogubno, za vselej koncalo, na Day-lesfordski gVad je hotel uraaknoti se in tamo umreti. Sir Carlo Napir, drug vojvoda indijanske vojske je bil tudi inozak izrednega poguma in posebne odva-zuosti. Njegova bitka pri Mekauce-ji je bila skoraj najdivnejSi cin modeinih povestij. S koniaj dvenia tiso-ci moz, od kterih koniaj stiristo Eviopejcev, napadel je hrabro pet in ttide&it tisoc Btdutcev, dobro oboro-zenih in uredjunih in v orozji izuijenih. To je bil sicer drzovit -;in, ali on je v sebe in svoje junake zaupul. Zazetie se v siediSce sovrazuikov, tri cele lire smrtonosno bc.in, dokier vie nejbo zaceii Belntci umi-kati pied ono malo tiopo neustiasljivih junakov. Taka vztiajnost, taka srCnost, taka pripravnost iu trdovratna dtzovitost in smulost \odi k zmagi v vseh bojih. Prisi-Ijeno inarsiranje in pet niiimtvi.se vztrajnega poguma odlocita reckrat zniago in poraz. Odgovor otca Spar-tanca njegovemu siuu tozeCernu, da je sablja preved kraika: „p r i s t a v i j e j en k o r a k" more se upo-raliti v marsikakem slucaji ^ivenja. Napier je znal vdihnoti v vojake svoje vojaSki duh. Delal je urno z veseljem, kakor zadnji njegovih vojnikov. „Prava nmetnost v zapovedovanji" pravil je vedno, obstoji v tern, da se lofi vojvoda sam vseh del. Clovek, ki voj-sko vodi, ne more v svojih naiaerah vzpeti, ako se ne loti sam zapocetja vsoj jakostjo svojega duha." Nek mlad iastuik, ki ga je v njegovih ekspedicijah sprem-Ijeval, je takole tekel: „kadar vidim tega mozaka na konji, kako bi zamogel biti jaz cil mladeuec Ien iu brez posla? Ako bi on ukazal, postavil bi se pred nabit kanon ___________ (Pride Se) Dezelni zbor goriski. I II. seja due 23. marcija. Navzocni: Vladni zastopuik, c. k. dvorni svetovalec France Bar. Rcch-baeh; dezelni glavar in 15 poslancev. Poslancu Pa-gliaruzzi-ju dovoljeu 8 dnevni odpost. — Do5le peti-cije se izroce deloma pravno-gospodarskerau odseku. Predsednik piiobcuje vladno resitev peticije, ka-tero je sklenil zbor v lanski sessiji, da bi se odpravile nepostavnosti v izvrSevanji postave zastran preurav-nave zemlji§(5nega davka. Vlada pravi, da jc doticno stvar preiskala, ter spozuala, da so zborove pritoSbe i neopravicene. | Dalje naznanja predsednik sledefi Dottori-jev i predlog: I „Naj se mvoti dezelnemu odboru, da poda dr2. i zboru peticijo v namen, da se dostavi §• 5, domovin-ske postave od 3. decembra 1863 dolocba, po katrrej zadobi vsakdo domovno pravico v tisti obcini, v kateri stanuje nepretrgoma vsaj 4 leta". BPeticija naj se naznani tudi vsem drugim de- I zelnim odborom". I Dottori interpelluje dezelni odbor, kaj je pocel z vlogo nekaterih furlanskih obcin, katere prosijo, da bi se dognale potrebne brambine stavbe na bregovih Socc in v njo se stekajocih rek. j Predsednik odgovarja, da je dezelni odbor ca- klonil vso svojo pozornoat tej velevaznej zadevi, toda i ker nema sam tehnicnega osebia, da je naprosil c. k. namestniStvo, naj bi dalo omenjena dela po g. stav-beuem svetovalcu Karolu Baubella pregledati; on naj j bi napravil tudi nafirt, po katerem naj bi se po po-trebi in na podlagi nalancnega prorafiuna dela dopol-nila. Odbor je priporoaal, naj bi se to kakor hitro mogoee dognalo. da bo mogel dezelni zbor to va2ao I zadevo Se v secajni sessiji razpravljati. 1 Do danes Le ni dobil odgovora. Po prestopu na dnevni red se izvoli odsek sed-mih udov, kateremu je naroceno, da pregleda pravila dez. kmet. Sole iu vodi la enokemifnega posku§evali§ca in da poda svoje predloge o tej [stvari kakor tudi zarad nakupa primernega posestva, V odbor so vo-ljeni poslanci: Winkler, predsednfk, Del Torre, po-rocevalec, dr. Abram, Benardelli, Dottori, dr. Mauro-vieh in dr. Deperis. Dopis isterskega deielnega odbora, obsegajoC pril.ozbe in nasvete zastran uciteljske pripravnice y Kopru se izrocuje pravno - gospodarskemu odseku v razpravo. Nacrt stavbenega reda za gori&ko mesto je iz-rocen istemu odseku. Po jiredlogih finanCnega odscka se potrdijo pro-racuni za leto 187G; Solskega zaloga, — gospinskega zatoga, — zemljiScuo-odveznega zaloga (z 10% doklado k izravnim davkoin z vojno priklado vied), glavnega zaloga za uboge, — zaloga za ranjene iu bolne vojake, — stipeudijskega zaloga, — zaloga WcrdenberSkih sti-pendijev, — gozdorejskega zaloga in dezelno - obcin-skega zaloga. Tako se tudi potrdijo rafiunski sklepi za 1.1875 zaloga odvezuih ostankov od leta 1848, — zaloga WerdenberSkih stipendijev, — zaloga za ranjene in bolne vojake. 0 prosnji cestuega odbora cerviujanskega, da bi se cesta od Strassoldti do Kastjous-a zbrisala izraed skladovnih piestopi zbor na dnevni red. Dopisi. V Solkanu 28. marcija 1876, (Izv. dop.). Po pravici je zbudilo nejevoljo v Solkanu natolcevanje sol-kauskift po§tenih moz po nekem TribuSkem Sinkov-cu v zadiji st. „Soce<(. Mi pa dobro vemo, da tri-buSki slnkovec je prar za prav naS domaci solkanski „cuka, kateri se skriva pod perotje nedolznega gin-kovca, kakor oni volk v jagnjetovo ko2o. Kedo pa je ta moz, ki tako nepremisljcno udriha po solkanski h obcinskih moieh? Gostilnicar je in inesar, zraven pa velik egoist, kateremu so sreujske in narodno zadeve deveta briga in ga le toliko zunimajo, kolikor je z njiiui v zvezi njegov zep, iu rcsnicno se v »kozi in skozi postene moze le zato zadira, ker so skleuili vpeljati doklado na uzitnimo, katere on v Solkanu naj-vec plaCuje, pa tudi najvec denarca kuje.— NaS zu* pan nij sicer oblecen v gosposko suknjo, vkljub temil pa je poSten, bistroumen in pogumen mcz, ki dela v korist na§i srenji mnogo bolje, nego so delali pred njim nekateri ljudje, katerih visoka omika se razode-va edino le v pokvarjeui i'urlau^cini. NaS zupan je vrlt narodnjak iu spoStuje nas narodui jezik; njegov tajuik, intelligeuten in vsega spostovanja vreden narodnjak je dika naSi srenji in nasi obcinski mozje, ce tudi volov ne vbijajo in se pecajo samo s plemenitejim poijedeljstvom, so vse cesti vredni. Da bi le povsod na GoriSkem imeli mnogo takih zupanstev in stare-ginstev, na§e javne zadeve bi bile gotovo najboljse o-skrbljene. — Solkan iuia svoje finance in vse druge javne zadeve v lepem redu; naSe stareSinstvo je v Solkanu uze marsikaj potrosilo za obeni blagor in za olepsanje prijetnega kraja in vse to brez napravljanja dolgov. — V zadnjem casu je tudi sklenilo napeljati v Solkan izvi-stno vodo za primerno mali stroSek, ka> teri naj bi se pokril z doklado na uzitnimo. Ta do* klada pa naj bi se le toliko casa pobirala, dokler bo pokrit oni strosek, morda 1 ali 2 lett. In zarad tega vse hvale vrednega sklepa vzdignil je nas mesar toliko hrupa* — Nobeden ne more tajiti, da je nov vodotok potrebeu, vsak mora priznati, da kmet uze tako prevec placuje in da mesarji in gostilnicarji v Solkanu na prav lehki nacin lepega denara sluzijo, iu da posebno njim koristi, ce se Solkan olep5a in na-preauje tako, da tujci §e rajSe vanj zahajajo.— Zato« rej pa morarao mi pravi Soikaaci, ki furlauScine ne Spogamo, ampak skrbimo, da Solkan tudi v narodnem obziru napreduje, hvalezni biti vrlemu zupanu, izvrst-nemu tajniku in poStenemu stareSinstvu; mi jim iz srea privoscimo kozarec vina, katerega jim zavidajo nekateri, ki so ga uze prevee vzili in dokler bodo narodui iu poSteni, za obeni blagor skrbeci, bodeSe dolgo pel v solkanskem gaju prijeten sinkovec in vmol* knil bode euk, ki gnjezdi v starih razvaliuah in dra2i mirne in delajoce ptice. — Ker pa je si. .urednistvo BSoCei* gotovo sprevidilo iz teh vrstic, da je svoje predala odprlo sebicnemu intrigantu in ker MSoda* nij ma gotovo namena, da bi se v njej hladila vroca mesarska krv, nadejamo se, do, smo s turn zaprli sa-po Cuku, ki se odeja s perjem nedolzuega Sinkovca*). Ve6 narodnik Solkancev. kateri so pripravljeai tudi z podpisi postreci. S Krasa 26. marcija. (Izv. dop.). V Salezi blizo Zgonika je bila za IS. dan t. m. napovedana seja obcinskih zastopnikov, katere se je tudi g. gla- *) Neljuba nam jc ta polemika in ker tudi mi cenimo narodnega zupana in tajuika, ielimo, da s tern nehajo napa-6i in da so -vrli Solkauci poravnajo prijazuo mej seboj. Ureda. var Sezanski udelezU In res, akopram ni bilo vre-ine kaj ugodno, so bili vendar do 8. ure zjutraj ze vsi povabljenci z g. glavarjem na celu v zupanovi iz-bi zbrani. Seja se je koj pricela, in ker so bile va2-ne stvari na dnevnem redu, se je verSila do poldne in popoldne se je nadaljevala, ter je trajala do 6. ure zvecer. Vsakdo se lahko spoihni, kako mraz da je ta dan bilo, ni ker izba zupanova ni bila zakurjena, se ze same ob sebi razume, da je jelo zebsti moze ob-cinske, in toliko bolj Se g. elavarja. PriSel je poldne. Ker po 4 urnem delu na mrazu g. glavar truden po-stane, preti'ga sejo za popoldne, ter se gre za ognji-fice gret, Zdaj je bilo g. glavarju pa Se zakosilo skerbeti. In ker ui v Salezu uobene kreme, zatopra-sa g. glavar mater zupanijo, ati bi ne imela znabiti nekoliko olja, ati mask, ali pa tudi speha in pa en par jajec. No prvega trojnega ni bilo pri Zupanovi hisi, jajca pa posljejo Se le iskat. Po dolgein, did* gum cakauji je bil vendar g. glavar tako srecni, da je par jajec dobil, in videc" s kakimi ljudinidaima opraviti, prosi ponve, ter si dene sam ta jajca kuliu-ti, Po tern zares bogatem kosilu je g. glavar sejo nadaljeva!, jo ob b. uri zvecer sklenil ter se odpe-ljal na Prosesko postajo. Pra&imo Vas ?.daj gospodiue zupano, ali ste tako ubozali, da niste se iineli en par krajcarjev, da bi bili g. glavarju vsaj on kosCvk dobre polente sku-hali, s cemur bi bil on gotovo zadovoljen. Ali bi Vas bilo toliko stalo, da bi bili kupili pol ftinta mesa, ter napravili g. glavarju saj kaucek dobrc juhe, kar bi bil ie vsak bciaski kinetic uaredil, ce bi si imel tu-di denarje za meso izposoditi. Sramota! Vi ste vcdcli, da bo seja cez poldne trajala, vi ste vedeli, da v 8a-lezi ni nobeue kreme, vi ste tudi vedeli, da vaak 61o-vek potrebuje po 4 urnem dt-ln kaj Inane, in da g. glavar tudi ne zivi le o bozjej besedi. Yi ste vse to vedeli, a graven tega ste bili tako umazani, da ste za vsc to svoja usesa, in svoje oci zapirali. Le se Vam je ze zdelo Skoda en par krajcarjev iz VaSega Lepa dati, morali ste si je vzeti iz obcinske blagajnicc, ter je zaracuniti z obiesti vred obcini. Pa Se nekaj I Zdaj se Vam je smililo dati par krajcarjev iz zepa, takiat pa, saj niste Se pozabili, ko ste bili za 2upana izvo-ljcui, a takiat ste imeli, da ste placali za kosilo hvo-jim volilcem celib 25 gold. Nekatcji, ki ljubijo gostoljubnost. Skin tal vsaki dau meso in vinav izobilji, gorke sobe in prostorne, nobenih sitnosUj z vplacilom davka, rach-ke postelje, dolgi spanec in potem tak le kot kako snazno dekle, kakor se je vidi na scmnji in v inestu, kako se bo jezila Urhova Hezika, Steblarjeva Maric-ka, pa zupanova L'rancika, ki zdaj nekam kviSku no-sove vihajo, ko bo clovek ljubeznivo setal se z rude-, celicuo, lepSi prstau kot, ne svincen zlat vkupil ji'j, bo!— Iu za taka zemska uebesa ne bi flovek nekoliko potrpel, fcesemu svet scdaj smija, ga z norei pita! Saj pravim, 1870! in Se zinirom vnv/x polno, ki pa izdatno leuobo podpira! Sicer ima to zalostno duSevno stanje cdino to dobro na subi, da se clovek spominja na neumne stare dobic case in daja vendar, nekoliko raznobojuega kolorita sedaiijemu kolosaluo-materjalistiftio pustemu veku, M. P. 12 §kratljevitiB kraike. AmutkiddiegrimitVlage Heichtltum istdar hvcluite Gul% Urn xu endvtt ineine Sehmcrten Gicny ich cinen Schatz zagmben. Goethe. Imamo jib tudi mi na Krasu. Koliko anekdot bi ilovek iz lartne poskuSnje in iz pripovedanj starej&h lehko n.ivedel,—kako je hudifc zmerom ljudi za nos vodil—jim cde potoke pota prouzroCil pri ko-panji zakladov, vrisib itd. Kako lepa carobna povest bi se dala napisatl o RifenberSki hudicevi prigodbi, ki se je pred malo leti vrSila s pripomoejo peldcnskih fantov in drugih golaCev in bradaCev, ki* so potrebne-ga butca tako dalet privedli, da si je preteSko Skri-njo, napolnjeno se steklom, vogljeni in kamnjem na rameua naloiil,je po kameniti strmadini neselvdobiv-si je iz sosedove roi:e za zlato, dokler se mu nij iz-potaknilo, in v najveto zalost zapazil, da butec osta-ne butec, kedar je pi'ed seboj mesto zlatov n\i vred-no §aro zagleiial. Pa pustimo to druzim odliciicjsim, tragiiinim in komuUtim ^enijem in ne mazuno z okor-no pisavo drazega pajirja Navcsti pa hocemo le factum, ki se ravno te dii vr^i pred nasimi oimi, in za-biljeiimo v potvditev Ealostne resttice, kako dalec da smo §e spresveto ovadbo Selskega 2upana Komcn-skej oroiiiiSki postaji, ki je bila v svecanu leto 1876 s cernim na belo zapisana. Pri nas lazijo ljudjet tako le neki tozl selski zu-pan, ki pravijo, da hoc.'jo zaklad kopati, ob enem zu-gajo vsakemu, ki bi jini vteguil v tern podvzetjikake •zapreke delati, gazaCavati, daseposusi, kakor trti kali?! Dalje prosi ^endarmenjo, da bi je skoro resilo leh egiptovskih stisk? 0 temporal Prvi akt, Zendarmer|jo po dxiizih sluzbenih poslih tija na-menjeua, hoCe se vendar prcpriiati, za koliko da je tiupanov stmh opravtfen. Najde pa uze zakladokopafie pod krajno policij-8kim varstvom, katere re§i, ne vedo6a kateremu bi se bolj smejala pmm ali drugim. Nekak intermezzo moral je tudi pri celej komedji biti, da jej daje pi-kantneji obraz. Bili so svatje namrec iz Prekmor-ekega kriia, ki so seljanom svetovali, naj reveze, ki sreCo v zemlji iSSejo, pustijo, in vlovili so Se njih, Se§ da so z njimi sporazumljeni. S tern se je kon&U dru-gt akt te zaloigre, h\ tretji se nam predstavlja v ee- (Z terzaSke OkOlfCe 25.marcija. (Izv. dop.). Gospod urednik! blagovolito mi nekoliko prosunu prepustiti, da se opravicim. G. dopisnik iz Trcbi(a7. marcija v zadnji Stcv. „lOdinosti,(, nek V, K. nm hoCe na vsak liaCin razglasiti svetu za laziyivra. Vi ve-ste pa, da to „custu(r ime nositi bi mi bilo jako uu-Ijubo, perviC imam vendar Se uekaj vestj, drugU; pa bi me znali Vi, ako bi Vam Se ksdnj kaj pisal, dobio oSteti, ter moj dopis ,,v koS vrefi." Toriij od rain! OpraviCevati so je gotovo tezavna iu sitna rec, Posebno pa zaduje, ako se clovuku take malenkosti v oci meCejo, kot dcla zmeuoj gori oineiijeni g. dopisnik v „Kdinosti.u Puglojiuo! kaj sein pa zakrivil, kaj sem iicresnicno sporofial? Poslu^ajmo: ka ui res, da bi sli Bazovicaui na magistrat zoper spn\jem (ici-tf>';* ^......protestirat. Pa moj Bog, h\ se na take .tlenkosti glcda, h\ se tako n»ko6 v jujd dlake iSfic,—potem pa Vas smem g. dopisnik zagotoviti, da je siguruo velika vefiina tasnikarskih dopiwovalcev to-)iko BlaLnjivcev" (po Vafiein), zlasti ce niso sami oci-Yidci, kar je pa mej tisoc slucaji enkrat niogocc. Dopisnik, ki ui sam ocividec, (in to je pac lckedaj mo-goce) se mora vefikrnt zudovoljiti s vestjo, kojo sliSi iz druzih zaneidjivih ust, in to trmbolj, ce stvar ni toliko vazna. In has za moje sporouilo misliiii, da ni bilo toliko na tern btfede, ako so sli llazoviraui na magistral ali ne. .hi/, sem hUhuI to \% ust moz, ki so bili sami v tej zadevi na magistnitu. Ce so oni „la gali4', „lazem" tudi jaz, Sicer pa Vam g. dopisnik ni treba misliti, da Vas imam jaz za nezmotljivoga. No da je bil ucitelj—piegnanec ravuo za kazoii pie-lnesetn, je dognana rec. Iu ker magistiat uaj slab-semu uCitelju v okolici, pa tudi dobrenm za kazen Trebic oiiloCi, tedaj se sme po vscj pravici glede uci-teljstva TrebiC „magistratova Sibiiija" imenovati. Pa se nekaj I G. dopisnik me je hotel se svojim dopisom v .,Edinostu prebiteti. Jaz sem namrec v ouciu mo-jeiii dopisu v Stev. 4 „Soce" obijubil, kako se bo ta Strena razinotala. Toga pa jaz nisein se storil, ker premcSLenje okolifianskih ljudskih ufiiteljev za letos ni Se koucano. Strena ni §e tedaj razuiotana; bode pac v kratkem, in takrat bom sporofial. Sicer pa koncevaje za zmeraj naj in prepir, Vam refiem g, dopisnik, da je Skoda za fias, ktjega ste za Vas dopis porabili, ikoda za prostor v „Kdinost'S skodaza moj danaSnji trud, in za predalCek, kojega mi g. urednik „So8ea" blagovoljuo prepuSca. To so maleukosti, da ne re6em—otrocarije. Kr. R. Ban pred praznikom M. D. pricelo se je po na§em mestici ob 11. uri zvefier zlvalmo gibanje; — kmalu potem zacel je tudi zvon stolne cerkve in drugi zvonfiki nebroinili tukajSnjih kapelic milo ^venkljati: — bil je ogenj. TnkajSnja hranilnica lesa, ki je baje vlastnina nekega v Trstu bivajofiega juda, bila je v ognji. Ker je hisa bila blizu morja, se je nekaj re-Silo ; a ipak cenijo, da je Skoda velika. Kako je o-genj nastal, nij mi znano. Z radostnim sreem smo pozdravlli vest v zad-njej „Socl", da pride vprasauje o koperskej pviprav-uici v dcz\ zbor goriSki. Bog daj, da bi na§i poslanci, govorili za prcselitev preparandijc iz Kopra v Goricol Tukaj, za istino, nijso tla za poStencga Slovenca, ker vsc tukajSnje razmere, katere so Vam nekoji go-spodje uze do jasnega popisali, nijso nic kaj ugodne pripravnikom. Nckateri so uze ostavili uciteljiSfie radi piepiclih Stipendijev in izvolili so si stau proti bvo-jemu nagnenju, da lc zivijo! Mestu, da bi so uftili, kako bodo ravnali z nje^no nnSo glovensko mladino, da na sh»d ! Za istino, velika ruzlika ; a revegi so omilovanja vredni, ker so morali to utiuitl, ker tukaj bi ne mogli dalje oslati, in to radi promalenih 6ti-pendijev in radi nikako podpore od clouia. Co u#e ta trngiAiii dogodinj ne bode vladi ofil odprl, da tu nij inesta nasini Slovencem, inislim, da se jej bodo gotovo dingo leto ofi odprlo, ko se utegne tu Stevilo slov. priprnvuikov za lop broj skrfiiti. Vederemo, Ce nijsem tudi kos — proroka I Sest osob z razcapanim kolovodjem Carovnikom. Vedna nada iu strah navspeha, govoriti se ne sme, drugaCe se zaklad toliko globokeje v zemljo skrije, piti vina ni6, tako pravi kolovodja carovuik pri vsem vendar eno malo spekukcije, ker vino smrdi duhu B^i zlatom osreCevalnemu., jeza vnifti ves trud, Tedaj nemo kopati, trpeti, moliti in zinaga je njihova. Oh kako lepo bo ppzneje preC iz skakatih kra- Iz Kopra, 28. marcija. (Vreme, gledali§cni pevci iz Peste, ogenj, Solsko.) Po umogih de2evuih dnovih napocil je ipak danes zopet lep dau. Sneg, kateri je bil nuse 2alostuo mestice pobelil sv. Jo^efa dan, je zginil in lepo, blagodejno solnce sije zopet na nas Koper. Mi smo tega sreno veseli, ker tukaj je ob dezevnem vremenu silno grdo. HiSe naime tukaj nemajo 21ebov, voda pada kar naravnost raz streh na ulice, in tako se pri velikem deiju po nasih tlakanih (bepflasterteu) ulicah in trgih voda v celih potokih pretaka, kar je za hodilce, posebuo za dijake zelo sitna rec. Vrbu tega je Se tlak ob takovem casi tako opolzel, da marsikoji na tleh le^i na vsch stirih. Na-vaduo se slabemu vremenu druzi tudi sitna burja, torej si lehko misliS, dragi citatelj, ljubezniva cita-teljica, kako „prijetnott mora biti tu v Kapodittri po-s«bno onim dijakom, ki so bili prej vajeni „lepi!i se-talisc tamo u suncani Gorici!u Te dni je priplul simo parnik, v katerem so je nahajala dru^ba Nemcev. Ti ljudje so se podali v koperSko jetniSnico ter pokupili tarn kar je le bilo vec moci galantevij „za spomin**. Zvecera krogi 7. sem jaz sedel pri Radeckem Nr. II, tukajsnjem „ho-telu11 blizu morja, ter pil svoj „vieitelliter," ko ti ljudje prihrujo" noter. Bilo jih je precejSnie Stevilo, krog 40 in to mozkih in zenskih. Zapazivsi, da jaz nemgki zuam, zaCel me je eden izmeju doSlecuv pva-sati, kako se zove to mesto, ali spada Kapodistra pod Avstrijo, v katerej dezdi je itd. Mislite si gcogra-fiCuo znanost teh gospodovl Kakor sem pozuejc zve-del, bili so to operski pevci iz PeSte, kar pa jaz dvo-mim, ker pesni, katere so v svojej Svabscini poli v omenjenej kr<5mi, nijso niC kaj posebuo kazale, da so v petjn tako izurjeui. NoCilo se je uze, da so zopet a svojim paruikom otiSli. V Ljubjani, U7. suSca. (Izv. dop,).— Victo-r i i\!— Z iu a g a j e u a Sa! — Ta glas gre nocoj od ust do ust po vesolej Ljiibljani. Po silno burnoj iu posameziiih zanimivili momentov poluej ngltaciji bo narodni kandidati pri dcna&iijej volitvi v lncstni zbor sijajuo zmngali, G, llorak jo dobil 104, gonpodJur-CiC 1B3, g. Kljuii ir»2, g, Ilugiilj inOglusovl I«-incj iiusprotnih kaudldatov je dobil towv Gvajoe li:$, tosav Polttgek 10»,klju^nr Alifiln 10Bin ljublj. miMnik jtizuo zeleznice Habit 10(1 gliinov. LiuiBko leto smo imcli sumo po 2—10 glusnv veciuo, lotos je imamo :*7—r»l glasovl Lep napredekl Kar pa 61o-voka pri tej sijnjuej zmagi posebuo veseli, je to, da so vsi Stirje novi mestni odboruiki pogumni moiSje in dobri govomiki. Teh smo dozdaj pogreSali vnaSom nicRtnum zboru, v katerem imajo naSi nasprotniki svoje najboljSe jozidte doktorje. Od uovih nnSih odbor* nikov pa prikkujemo, da no bodo samo govorili, no* go da bodo vselej tudi slovenski govorili. Castna-siMim jeziku I Doslej se v ljubljanskem mestnem zboru Se uikoli nij slovenski govorilo, tudi tedaj ne, ko je dr. Costa zupunovol. Nadejemo se in smemo so nadejati, da bodo odslej vsaj gospodje Jurcicin Kljun, dr. Bleiweiss in Regalj tudi v tem zboru priborili na-Semu jeziku dol^no Cast in doHno spoltovanje$ Izgovor, da bi po tern nasprotni odborniki slo-venskih govorov ne umeli, ne vejja nidesa. Kedor ne umeje slovenskega jezika, nij vreden, da bi sedel mej slovenske Ljubljane mestnimi o6eti. Minoli teden so se gg. drzavni poslanec V. Pfei* fer, de^.odbornik Murnik, ureduik Jurcic, pl'of. .^uklje in Fr. Drenik zdruM v odbor, ki bode pa Kranjskem zbiral dar&ve za primerea ill dostojen sgo-menik nepozabljivemu doktorju Lavri/;U. Dobro 1 Ze* limo najbo\jSc uspehl Politidni pregled* V Gorici 30. marcija 1876* Ni6 posebnega ne moremo porofiati iz de& zborov; edino predarelski je dal sopet povod ustavovcrnim Jistom, da javkajo na res glas; ta zbor je namrec protestoval proti novi solski postavi in nofie ni6 oddati od svojih pravic, od svoje avtonomije. Torej imamo n2e 3 del zbore, ki so v najvecem razporu z danasnjo vlado. Mej ogerskimi in ustxavovemimi listi nastal je hud prepir zarad lojalitete nasproti cesarjevi hisi; eni drugim ocitajo prav grde redi in iz vsega se raz vidi, da so nelojalni eni in drugi, iii da smo se mi Slovani najbolj vdani cesarski hisi in Avstriji, katero smo u2e vcCkrat reSili, akopram smo mi pri pravicah zmerom zadnji. Najvaznejsa vest iz inostranskega je ta, da misli ruski cesar oddati viadanje cesarjevi^u na-sledniku, sam pa odpotovati na otok Malto. Temu sklepu je nekda uzrok slabo zdravje cara, morda pa cara'k temu sili. politika, morda pb-stane ta korak jako odvazen za slovanski svet, kajti odstop prav zdaj, ko je popolnoma zrelo jutrovo pitanje, daje misliti tudi diplomatom. V raznih dasopisih se 6ita, da Srbija je oWjubila majyeOoneutraliteto velevlastim, a ml D7C smo se podnciii iz dobrega vira, da razun Av-strije nobena druga velevlast ne pritiska na Srbijo in da ruski in anglezki konzol v Bel-gradu imata vojsko za neogibljivo. Buska nckda dela na lo, da vae vlasti ostanejo neutralne in da puste recem na Balkanc, da se razvijo po naravni pot». i^bija nekda v tcm smislu dela, k&r.-fc^ ..j, da Turciji po diplomaticneni potu pomija za odstop Bosnije letni tribut, kakor ga zdaj placuje Srbija. Cc no bo slo na tak uacin, potem bode pa razsodil nice. Srbija je pupol-noma oborozena in je razpisala posilno posojilo 12 miljonov denawr za prve vojne stroskc. Sii§i sf, da se enako pripravljajo na vojno Bn-munija in UrSka, katere vse drzave so se nckda zvezale proti Tureimi. Tudi Casniki mocno go-vore, da XcmSka z vso hitrostjo pomnozuje ar-tilerijo in da sploli vse velevlasti mocno oboro-zujejo, Oblacno je tore] na politienem obnebju, nevihta preti, Bug re ee jo bodo razpodili diplomat. _____ Razae vesti. Xadvojvoda Albrebt je denes y (loriei in pre-gleduje tukajanjo p«*s»dko; te dni je bil v enakib opiavilih v Trstu in Koprn. tioriAka tftalulca.— Vsled nepricakoveuih ne-ugodnosti ne bode ta post v eitaluici nobena beseda; po veliki noci pa se bodo prav gotovo osnovale po mogocesti 3 besedc in razne (huge veselice, mej ka-teriuii nekatere na tl zabavo izwstno piipravljenem titalniSkem vrtti. Citalnicao restauracijo je prevzel nov gostilntfar, kateri ton i/.vrstna Tina po najnizji eeni in skrbi za tcfoio in lobro postrezbo. Nekateii cital-nicavji so sklenili, da se bodo v restauraciji shajali vsako soboto in osnorali tako zvane droitvene vecer, katerih naj bi se gg. c:talnicarji delezili v prav obil-nem stevilu, Narodua /m:i%n v Ljubljam razvesolila je go-rlSke Slovence iieizni<-nio; narodnjaki so z veseljem vest o tej vuftri znugi raznasali po Goiici. Sprava je torej na vtsej liuiji in kaze nze zdaj dobre uasled-kc. Ce bo srediSee zdravo, bodo tudi vsi drugi deli Slovenijc cversteje gibali se. Bog iivi torej Ljubljan-ske Slovence! Prvi gpargeljni. Danes je gosp. Kosovel iz Grnie piinesel nam prve prav lepe Spargeljne. Ti so menda pi-vi na Goiiskem. Brezsrenost. V torek veeer se je pred gostil-nico Marzini en trudea i iaLen vol nekega Solkanca zgrudil na tla, in tako IwSal na pol cerknjen do pol-* noei, medtem ko je drugi vol se komaj gibal. Vboge zivali so bile s tezo strojev za tovaroo v ZdravSciui preobMene; a pri vsem tern njiso dobile potrebnega ziveza in pijace kakor je gospodar nehote sam prizual na kar je od meL6iaov marsikako grenko §li§al. Keu-lnnez- je dal volu na praien zelodec, Cujte! bokal vma da ga okrepia, a biio je seveda §e slabsi. Tak clo-vek brez srca bi moral za kazen 48 ur kopati, i to bez vsake hraue. Skoda, da uij vec blage duSe — Stanica! Kuiet. predavanje V nedeljo due 2 aprila t. 1. bode v Dornbergu javen poduk za svilorejo v §olski sebi za odrasle ljudi obojega spola govoril bode g. A. Strekelj iz Komua.— Obcni zbor drnstva ^Edinosti" vBarkoli pri trstu je bil zadnjo nedeljo 20. t. m., pri katerem je zbor enoglasno sklenil zaupnico g. dri. poslanea Ka-bergoju za njegovo inozato postopanje v drz. zboru. Diustvo poslalc niu je krasno po shkarju Subicu iz-dflano adresso. Tako je prav, take moze, kakor je vrli in nevstraSljivi Nabergoj, treba eestitil Nadaljeje zbor sklenil protest proti uamerani, temvec predlogom deL. zbora tizaskega, da bi se mestni okraj (ponteiio) razSiril. S tern predlogom uamerajo italijauissimi oko-licane razkosati in vzeti jiui vso moc pri volitvah.— Obcai zbor je protestoval nadalje tudi proti novi vo-lilni postavi, s katero hofiejo Hennetovci okolieane politicno popolnoaia vniciti. Okolicani, hrabro brani-te svoje najsvetejse pravice! Za Lavritev spominek so datovali: G. Ant. Kavcic, grajscina Gorica na Hervatskem 10 gold., ». Josip Doljak, in^enir v Einsiedeln v Svici 5 gld.; g. Budoif Zarli, c. k. rac. nareduik pri 29. pegpolk'u v Guntiamsdorf 1 gld. V Kaualu: France MalniC 3 gL; Adelka Gorju-pova 5 gl.; Jos. .Wallenhoi" 1 gl.; Ivan Vogrie 1 gL; Jarnej Passaguoli 1 gl.; Miha Zega 1 gl.; Joze Ter-«ic 1 gl.; Josip Honig 5 gl.; Lud. Vittori 50 kr.; Ant. Kriznic 1 gl. 20 kr.; Jauez Toros 50 kr.; France Toros c. k.vnradnik 1 gl.. Terezina Banter-jeva 50 kr.; Dreja Strakeljev 1 gl.; Jos. Jernejev 50 kr.; N. K. 1 gl: Sofauin I gl.; Joze Fraucie 50 kr.; Ivan Ivancic 50 kr.; X. N. 20 kr. — Skupaj 26 gl. 40 kr. I. Goriska zbirka . . .151 gl.—kr. II. „ 58 gL—kr. Bazni v deuasnji §tev. . .16 gl.—kr. Tominska zbirka ... 44 gl. 40 k. Kanalska . . _^____. 26 gl.40k. Skupaj 295 I 80 k. Podpisani razume vino, ki diM po plesnevem (mnfi), popolnoma ozdraviti za prav aizko odskodnino. Kedorzeli natanjcueje zvedeti^ naj se obrne na-nie pisweno. FKAKC KODMC, v Malewdola I«. it. 22 posta Komen. Javna zahvala. Vsem tistim, ki so ranjeega gosp Caruelli-a spreuiiii k zadnjemu poeitku, bingo sututje siino zahvaluje MLUJOdA BBU21NA. Goremjavas pri Kanalu 21, marcija 187G Peter se za Oznanilo, Na dru§tvenem vrtn vino-in sad-jerejskega drii§tva v Dornbergu je ve6 tiso6 poMahnenib sadnih dreves na prodaj in sicer po zelo nizki ceni od naj bopih piemen jabelk, hr«§k, crc-§enj, breskev, roarelic, mandelnjevr pi-tanih oreliov, pitanega kostanja, in tudi voiiko biif zlahnih trtnih piemen. NsroSila sprejeraa druStveni predsednik g. J. Ganz v Dornbergu. St. 140. Razpis uciteljskij. sluieb. V solskem okraji goriske okolice razpisu-je se ^ tern: a) slu2ba naduditelja ozironia nCitelja v Kria, b) uciteljska sluzba na enorazrednici v Kviskem. V obeh Jolskih obCinah IIL, oziroma II. vrste je letna plaea gl. 400 oziroma gl. 500, katere se bodo poviksavale po §. 30 dez\ §oi. postave 10. mareija 1870. pa s postavoo od-Skodnino mcsto stanovanja v naravi. Po §. 32. dez\ sol. postave 16. oktobra 1875, tice za prvo mesto se gl. 100 opravilne doklade. Prosilei naj vIo2ijo prosnje previdene z do-kazom nfiiteljske sposobnosti in dosedanjega sln^-bovanja najdalje do 4. maja 1876, pri dotidnih krajnili Jolskih svetih. Prosilei ki ne slnzrjo v tern okraju naj vlozijo prosnje po njini pred-stavljenih solskih oblastih. C. KB. OKBAJKI §OLSKI SYET v Gorici 23. mareija 1876. Konkursni razpis. Osebna pravica za Iekarnico v Kanalu je po smrti gosp. Andreja Bortolueija izpraznjena. Prosilei za to pravico morajo svoje v zmisla dvorskega kancelijskega ukaza od 28. oktobra 1840 st. 32924 napravljene prosnje, pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici do 20. aprila t. L vloiiti, ter dokazati: 1. Avstrijsko dr^avljanstvo. 2. na kaksnem avstrijskem vseoeilisCn za-dobljeni diplom, da so sposobni lastno Iekarnico voditi in vzdrzavati. 3. starost in stan. 4. ali so dovolj premozni vzdrzavati Iekarnico in jo z vsira po obstoje6ih postavah po-trebniia oskrbovati. 5. popolno znanje slovenskega, laskega in nem§kega jezika, kakor tudi vse sprifine pisma, ktere jib ozira vredne storijo. 0. KB. GKBAJNO GLAVABSTVO v Gorici 12. mareija 1876. l&eehbaeh* ieiSlliSilSSi§SSSii| g POZOR! I r Podpisani dajejo na znanje p. S \ n. obcinstvu, da bodo s 1. aprilom ^ \ zaceii&i v svoji prodajalnici manu> b & fakturnib izdelkov v gosposki uliei Q 5 prodajali vse blago po „trdni, zad- ^ i nji ceui", kakor je to navada v S ^ severnib velikih mestib in kakor ^ I) ^ele mnogi prijatelji solidne kupdije. t I) n 5 BBATJE MOBPUBGO. t i^iigSiiiSiiiiiiiiiiili Berite, saj ni6 ne stand. 5. aprila, 17. septembra in 27. oktobra v s a c e g a 1 e t a in sicer zaLcnsi z lctosujim letom bode v Kabrezini somenj gled^ krojnega blaga, pobi§tva, iesu in gled^ kupCije z Mvlno. Podpisano 2upanstvo se 'nadeja za gotovo, da jih pride, kakor po navadi, obilno prodajalcev in kupovalcev. NabreMmJco. iupanstvo 27. mareija 1876. Zupan: JANEZ CAHABIA Karol Zanetti | Kaselj ] najhujSi ozJravijo imeuitne pastiljc Menotti | L SeidUtz-Moll 1 v 1 a eiin» in glavna zaloga r lekarolci Zauetti, proda- 1 9 ja se po 1 gld skatlja. 1 *• Ekstrakt iz Tamarinda I 9 najboljdi in nnjniociiejii, kolikor jih je bilo doss-daj izdelovanili v raznih Iekarnicab. Hiter pripo* n I s I'd 1 « (e 1 mofiek prati zagerfjenosti, notraujem kataru, prs- nem prehlajenji, dnski, stane samo 40 soldor. Si Zdravitni fluid za konji (Restitntionsfluid^ Ta lek ima lastnost, a 1 da izdrznje konje dolgo 5as& pri raoCi. is Eua stekleaica st&ae i l. 20 z navodom vred. B 1 I B 1 fa Pagliano Sirup j pravi iz Florence. Id 6aj "Willielm in K6115r > 1 « I u 1 9 1 > I za ci§6cnje krvi. 3 I a { 13 1 Hoftnanova Odoatina proti bolesti zobov. Najhuj&a in neprejenJjiva bo- ¦3 lledina jenja precej, Le se eno kapljo teg» leka I m Ivlije na bombaz in dene v votel zob.- 1 fl 1 *¦ I Mdma zaloga vsakonrstnih tnimrat- \sMh voda in sledecih posebnih lehov: 1 -ai [ Absent Montovanov iz Benetak.—Pravit Mag- I o Inezija anglezka Henry-Krogljice Biancard in Val H [let .—Zobna znies Pt'etfermanova. Popp, Suin de 1 Buotemart.— Arabska Revalenta v prabu iu testu [—Prab. za olojlauje prebavanjo- dr GSUs-ot.— IPastilje Vichy Bilin, George. Milo iz zelia 6 Bor-[cbard-ovo. Gliceriaa HofFman.— Mesni ekstrakt jLiebigov in vsakovrstna homeopatifiua zdravila. \Na Travniku prva lekama sem od Ukofije. Lastnik, izdavatelj w urednik; V1KTOB DOLENEC. — Tiskar: MAILING v 0oiici»