Prirodopisno - natoroznansko polje
Vrabec
Xy ga kraja v našej doinovini, kjer hi ni ne bilo vrabca. tega povsmt znanega zvitega pttčka, ki povsod žiri le blizu človeSkega stanovnnja, ila-si flovek tndi ne niara mnogo zanj. Vo eestah se klati kakor poredea paglovec, valja se po pralin ter se redno prepira s sTojijni torariši, tpije in razsaja, da floveka Sesto nšesa boli od njegovega vednega čirkaaja. GIas6 npma ugodnega, drnzega ne zni nego: živ, živ, živ; ček, ček, ček, in kadar ga kdo ustraši, zlet! z glasnim ntnTr" na kako drevo ali v grmovje.
Kljun ima kratek in (nst; na vsakej nogi po tri kntke prste s kratkimi zakrirljeninii trempeljei. Perja je sivega ali rujaTega. Po tlmffliii je sivo-plaTkast, ob straneh kOBtanjeve Wve. Freko kratkih perotnic iraa bel pas.
Vraljfic nc popotuje rad. Vao zimo ostano ondn, kjer je bil po leti in v jeseni. Kadar mraz pritisne. poišče si y dimniku gorkega prostorf ka, da se malo pogreje ter pride potlej ves sajast in umazan iz njega. Ve6krat se po zimi nasflli v iastavičino gnezdo fu v poniiadi, ko se Jastovice zopet Traejo, imajo dosti prepira in ravsanja ž njim.
Gnezdo si naredi, kjcr se mu najbolj dopade: Ijodi si pod streho ali v kakem votlein drevesu. V ta namiia si nanosi slame, sena, dlake, cunj, pa-pirmitih odrezkov, perja iu druge take šare.
Vraljefi je zeL5 uesramen in drzovit. Povsod se meša in vtikuje, da dobi kaj za svoj lačen kljun. V skednjib, kadar mlatifi mlatijo, tak6j je zi"aven, da dobi svoj dclež; pod kozolcein in podom prebrba prah in pleve, da uajde kakoSno zrnice; okoli kuretine in gololiov se potika, da jim izmakno nekcliko živeža; šc cel6 kadar voznik pred kvfino konjem ovsa nasipljo, pride tatinski vralec, da se ž ujiuii najtižina. Kadar so SreSnje zrele, mora vrabee prve imeti; po nogradih, vrMh in po polji poljira, kar se najbolj pvilcga njegovemu laSnemu želodčku.
A vcndar je tudi vrabec koristaa ptica. V pomlidi in po leti pokonfa brez Stevila škodljivih gosenic, ki nam bi vsa ovojna drevesa obralc. Zatorej zasftiži, da mn po zimi, kadar se mu trda godi, privoefimo nekoliko zrnic prosa ali pa skorji™ kruba.
Poljski vrabec je nekojiko manjSi od domaJega. NajrajSe se di-ii na polji, po mejah m po grmorji, ter samo po zimi pride nekoliko bliže človeSkih stanovanj, da si iaže najdc potrebnega živeža. V vseh svojih last-noatih in olmašanji je podoben domaeeinu vraljcu, samo umejši io spretuejši je od njega. — Vrabci so v jeseni pniv dobri in okuani. V kletki ne delajo Boveku nobenega veselja, kor so prereii piahi in dirji.