Ljubljana, nedelja 5. oktobra I930 Cena 2 Din Lpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon St.3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. PreSer« nova ulica 4. - Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenov« ulica št 2. - Telefon št 190. Računi Dri pošt ček zavodih: Ljub« Ijaoa št 11.842; Praha čtslo 7« ISO W=er št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon §t 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarifa Zakljucitev zasedanja Društva narodov Izenačenje pogodbe DN s Kefloggovim paktom odgo- deno na prihodnje leto Žaneva, 4. oktobra s. Na današnji zaključni seji je skupščina DN razpravljala o izenačenja pakta DN in določb Kelloggove pogodbe. V imenu pravniške komisije sta predložila delegata Cachin (Francija) in Vu (Kitajska) poročilo, ki predlaga, naj se to vprašanje odgodi na zasedanje DN v prihodnjem letu, ker so nasprotstva tako velika, da ni bilo mogoče doseči sporazuma, in je treba celokupno vprašanje ponovno proučiti, zaradi cesar bodo vse države članice ponovno vprašane za mnenje. Lord Robert Cecil ie obžaloval, da se na letošnjem zasedanju DN ni posrečilo rešiti t ga važnega vprašanja, ter je naglašal po-tebo uporabe vseh sredstev, da se uresni-i io ideje Kelloggove pogodbe ter končno ■veljavno in popolnoma odpravi napadalna vojna iz mednarodnega življenja. Delati je treba za to, da bodo po možnosti vse države sodelovale pri mirnem poravnavanja mednarodnih sporov. Po sprejetju tega poročila in resolucij je predsednik Titulescu zaključil 11. zasedanje Društva narodov z govorom, v katerem je podal pregled vseh problemov, ki so se obravnavali na letošnjem zasedanju DN. Omenjajoč vprašanje manjšin je izjavil, da bo najboljša solucija tega vprašanja v sodelovanju in odkriti lojalnosti med manjšino ln vlado, od katere je manjšina odvisna. Naglašal je, da mora biti skupščina DN pripravljena za novo dobo, v ateri bo reševala velike gospodarske in politične probleme. Titulescu je zaključil svoj govor s ponovnim priznanjem ideje DN in končal: Kdor dvomi nad Društvom narodov, dvomi nad človeštvom samim. Predsednikove besede so sprejeli delegat! z burnim odobravanjem. Zaroka kralja Borisa z italijansko princeso Objava službenega komunikeja o zaroki bolgarskega kralja — Papež pristal na jjoroko Sofija, 4. oktobra. AA. Predsednik bolgarske vlade je uradno objavil zaroko kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Vest se je bliskoma razširila po vsej državi ter je povsod povzročila veliko radost. Prebivalstvo prireja kralju navdušene manifestacije. Sofija, 4. oktobra. AA. Danes ob 9.30 je bolgarski minister pravde odredil, naj se sporoči vsem sodiščem v Bolgariji vest o zaroki kralja Borisa s princeso Giovanno. V znak veselja so danes v vseh cerkvah zvonili zvonovi. Vest o zaroki kralja Borisa z italijansko princeso se je dopoldne hitro razširila do mestu. Kralj Boris se je vozil v avtomobilu po mestu in so mu množice, ki so že vedele za zaroko, prirejale velike manifestacije, tako. da je avtomobil le težko vozil po cesti. Kralj je očividno prijetno iznenaden množici prijazno odzdravljal. Več listov je izšlo danes v posebnih izdajah zaradi vesti o zaroki kralja Borisa. Vsi listi simpatično komentirajo kraljev korak in naglašajo, da so s tem postale Dri-jateljske zveze med Bolgarijo in Italijo še jačje. List »Dnevnik« naglaša, da je princesa Giovanna črnogorske krvi in da je že tri leta v Bolgariji zelo priljubljena. List »Nacijonalno podne« pravi, da je zaroka kralja Borisa z italijansko kraljičino oja-čila za vedno pozicijo monarhije v Bolgariji. Makedonija« pravi, da je to po vojni prvi veseli dan za Bolgarijo. Množice so priredile pred italijanskim poslaništvom manifestacije. Italijanski poslanik Piacentini je imel govor, v katerem je dejal, da so se z zaroko prijateljske zveze med Italijo in Bolgarijo ojačile. Zvečei so se vršile pred kraljevim dvorcem velike manifestacije. Rim. 4. oktobra, d. Agenzia Štefani porota: Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila sreč-i rt, ko sta mogla pritrditi k zaroki svoje 1 iere Nj. Vis. princese Giovanne z Nj. Vel. Izrisom III., kraljem Bolgarije. Princesa Giovanna Elizabeta Antonija Foniaiia Marija je bila rojena 13. novembra 3 >07 v Rimu in je torej stara 23 let. Princema je četrti otrok italijanskega kraljevskega para. Kralj Boris je bil rojen 30. januarja 1894. v Sofiji. Že dve leti je bilo znano, da snubi kralj Boris italijansko princeso Giovanno, obstojale pa so težkoče za poroko, ker je kralj Boris pravoslavne vere, italijanska princesa pa katoliške. Vatikan je postavil za poroko po«oje, o katerih so bili v Bolgariji mnenja. da jih ne morejo izpolniti. Tako je zahteval papež, da se morajo vsi otroci iz sklenjenega zakona krstiti kot katoličani. Na bolgarski strani so končno pristali na ta pogon, izvzemši za bodočega prestolonaslednika, za katerega so zahtevali, da mora Lili pravoslavne vere. Zdi se, da je bila s daj tudi ta poslednja zapreka odstranjena. Rim, 4 oktobra. AA. Listi pozdravljajo t st o zaroki kralja Borisa in princese Giovanne ter naglašajo, da bo ta dogodek še bolj učvrstil ze obstoječe prisrčne stike med Italijo in Bolgarijo. Po poročilih listov, je papež že dovolil potrebni dispenz za verski zakon, ker je kralj Boris pravoslavne veroizpovedi. Rim. 4. oktobra, s. >Messagero« in >Stam-pa : zagotavljata danes, da je zaroka med bolgarskim kraljem Borisem in italijansko princeso Giovanno nastala iz ljubezni, po-me">i pa istočasno zbližanje med Bolgarijo in Italijo, ker imata obe skupne politične interese. Bolgarija in Italija bi lahko še dolgo hodili skupna pota. Popuščanje nemških socialnih demokratov? Socialni demokrati za politiko strpljivosti proti Bruningovi vladi _ Položaj še vedno nejasen — Dr. Schachtove izjave v Ameriki znati socialnim demokratom kake konce« sije. Zato se socialnodemokratske izjave še ne morejo smatrati kot rešitev parla« mentarnih težkoč. ker je njihova praktič« na vrednost odvisna od tega, v koliko bo* do mogoči kompromisi med stvarnimi za« htevami meščanskih strank in še ne for« muliranimi zahtevami socialnih demokra« tov, izmed katerih odklanjajo meščanske stranke že v naprej željo po skrčenju de« lovnega časa zaradi zmanjšanja brezposel« nos ti. Berlin, 4. okt. d. Izmed opozicijskih Flrank so socialni demokrati zavzeli jav« ra prvi stališče o svojem bodočem pošto« f.mju v državnem zboru. V svojem sklepu, ! ga je včeraj sprejela socialno*demokrat« s a državnozborska frakcija, ne napadajo -č tako ostro Briiningove vlade kakor v volilnem boju. Socialni demokrati ne za« 1'reva j o več ukinjenja zasilnih odredb dr« ž ^vnega predsednika, temveč govore samo t : o izpremembah. Še važnejše je dejstvo, da izražajo glede na vsa posamezna vpra« Sinja pripravljenost, podpirati vse ukrepe, ki bi služili zavarovanju ustavnega siste' ura. Značilno je tudi, da socialni demo« krati ne kritizirajo naravnost sanacijskega programa Briiningove vlade ali pa odkla« 3i,ajo v posameznih točkah, temveč le pri« krito ugovarjajo posameznim predlogom v :ade. kar omogoča prehod k pogajanjem. V političnih krogih tolmačijo to stališče socialnih demokratov, da hočejo pripraviti svoie volilce na politiko strpljivosti proti Bruningovi vladi. Seveda bi bila taka po« litika odvisna od raznih stvarnih zahtev in SDričo dosedanjega stališča meščanskih srednjih strank je še dvomljivo, ali bi bile pripravljene glede na vladni program pri« Newyork, 4. oktobra, s. Bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht je govori! v nizu predavanj tudi na svečanem banketu nemško - ameriških trgovskih zbornic o vprašanju Kaj je prinesla ver-sailleska pogodba Nemčiji. Smešno bi bilo domnevati je izvajal dr. Schacht, da bi mogla Nemčija kdaj poravnati reparacij« v celoti. Tudi nemškemu delavstvu so doslej vedno pripovedovali, da bo le politika izpolnjevanja prinesla mir in delo. Polaso-ma pa pričenjajo spoznavati tudi ti, da bodo morali plačati reparacije iz listni') mezd Izid volitev je plačilo za revizijsko politiko. Francija proti ruskemu izvozu Uvedba kontrole nad ruskim uvozom v Francijo — Izjava trgovinskega ministra Flaudina Pariz, 4. oktobra, o. Ministrski svet je ratificiral odlok, ki daje francoski vladi pravico, da prepove ali pa omeji uvoz ruskega blaga. Francoske vlada hoče tako preprečiti, da bi sovjetski dumping preveč "oškodoval francosko trgovino. O tem odloku francoske vlade, ki odreja kontrolo nad uvozom sovjetskega blaga, je minister Flandin izjavil, da ta ni v ničemer naperjen proti sovjetski trgovini, temveč ima namen preprečiti, da bi Rusija izrabljala zunanjo trgovino v propagandne svr-he. Glede na vprašanje dumpinga je Flandin izjavil, da je dumping zelo škodljiv francoskim poljedelcem, ki se morajo boriti z velikimi gospodarskimi težkočami. ni pa povoda za zavračanje ruskega blaga, dokler se bo držala Rusija v mejah trgovine in se vzdržala vsake komunistične propagande. Pariz, 4. oktobra. AA. »Temps« čestita francoski vladi, da je napravila potrebne ukrepe proti sovjetskemu dumpingu. Naglaša, da je na ta način ubranila pošteno trgovino pred nelojalno konkurenco, ki nikakor ne odgovarja principom, na katere gradi zveza narodov svojo gospodarsko akcijo. Vezuv še vedno bruha Napolj, 4. oktobra s. Observatorij na Vezuvu sporoča, da se lava iz žrela še vedno premika v smeri proti dolini Infer-na. Zrelo je deloma zamašeno. Nove eksplozije so vrgle iz stožca zopet velike množine žareče lave. FAŠISTI ZAPIRAJO SLOVENSKE TRGOVINE V PRIMORJU Za poostrenim političnim še poostren gospodarski pritisk - Odpor proti fašizmu se širi tudi med italijanskimi trgovci in obrtniki Dunaj, 4. oktobra, M. »Die Rote Fah-ne« objavlja daljši dopis svojega italijanskega poročevalca pod naslovom »Strahovita beda v Italiji«. V članku pravi med drugim: »Po popolnem uničenju in zatrtju vseh pravic narodnih manjšin hoče sedaj Mussolini iztrebiti tujerodne državljane še z gospodarskim uničenjem. Te dni so začele fašistične kazenske ekspedicije zapirati trgovine in obratova-lišča vsem onim, ki so se kakorkoli .zameril fašizmu. Ti fašistični janičarji prihajajo v trgovine Slovencev, trgovine kratkomalo zapro, blago zaplenijo, dosedanje lastnike pa vržejo na cesto. V zadnjih dneh se je zgodilo v Julijski Krajini že okroglo 10 takih primerov, vendar pa fašistični tisk o vsem tem iz razumljivih razlogov molči. Na zunaj motivrajo fašisti svoje početje s tem, da dotični trgovci niso plačali davkov. Kdor pozna strogost fašističnih davčnih eksekutorjev, ta ve, da so ti izgovori jalovi. Noben trgovec ali obrtnik ne bi mogel obstojati, če bi do zadnje lire ne plačal davka. Finančna kriza, v kateri se nahaja fašistični režim, ne trpi davčnih zaostankov. Ta izgovor naj le prikrije na zunaj pravi namen tega početja. Razumljivo je, da se vedno bolj širi odpor proti fašističnemu režimu. Ne samo Slovenci in Hrvati, tudi rojeni Italijani so se začeli buniti in v zadnjem času se je vršilo več prikritih zborovanj obrtnikov in trgovcev, na katerih so sklenili p ičeti nelegalno borixr proti fašizmu na ta način, da ne bodo plačevali davkov. Drakonski ukrepi, s katerimi skuša fašizem zatreti vsak upor, nič več ne koristijo. Odpor je od dne do dne večji. Kako bo ta borba končala, si po zadnjih dogodkih v Italiji ni težko misliti, zlasti če se še upošteva, da brezposelnost rapidno narašča in da Mussolini že sam priznava, da se bliža gospodarska kriza vrhuncu.« 0 © 0 Pariz, 4. oktobra, M. »Peuple« objavlja proglas »Protifašistične koncentracije« na vse evropske narode; v razglasu razvija Protifašistična koncentracija svoj program. Glavni cilj protifašističnega pokreta je ustanovitev svobodne in demokratične Italije, ki bo stremela za čim tesnejšim sodelovanjem z vsemi evropskimi državami v cilju ustanovitve evropske unije. Proglas končuje s pozivom na vso pošteno evropsko javnost, naj podpira ta po-kret v borbi porti fašizmu, da se odstrani največja nevarnost za evropski mir in ustvari nova Italija, ki bo trden steber v zgradbi mirnega razvoja Evrope. Organizacija srednjih trgovskih šol Posebna komisija je sestavila načrt zakona o trgovskih akademijah in trgovskih srednjih šolah Beograd, 4. okt. p. V ministrstvu za tr» govino je posebna komisija dokončala se« stavo zakonskega načrta o srednjih trgov« skih šolah. V smislu tega zakonskega na* črta imajo te šole nalogo prožiti učencem splošno izobrazbo v duhu narodneaa edin« stva in jugoslovenske narodne kulture ter jim dati strokovno znanje o gospodarskih prilikah v naši državi in v inozemstvu. Po« leg tega morajo trgovske srednje šole vzgojiti naraščaj za samostojno del"> Srednje trgovske šole se dele na trgov« ske šole in trgovske akademije. Trgovske akademije imajo značaj popolne, trgovske šole pa značaj nepopolne srednje šole. Tr» govska akademija mora dati učencu stro» kovno izobrazbo za samostojni gospodar« ski poklic ter ga usposobiti za uspešno delovanje v njegovem bodočem javnem in privatnem življenju. Končno mora tr» govska akademija pripraviti dijake stro* kovno in znanstveno za prehod na trgov« sko visoko šolo. Trgovska šola pa mora dati učencu strokovno izobrazbo za prak« tično delo pri gospodarskih podjetjih in vzgojiti pisarniško osobje, ki je obenem sposobno za samostojno vodstvo trgovskih poslov. Šole so lahko samo moške, samo ženske ali pa mešane. O tem odloča minister tr» govine v vsakem posameznem primeru Trgovska akademija ima značaj popoldne srednje šole z višjim tečajnim izpitom, srednja trgovska šola pa značaj šestih raz« redov ostalih srednjih šol. vendar pa lah« ko absolventi trgovske srednje šole pre: idejo v svrho nadaljevanja študij na tr« govsko akademijo, število trgovskih sred« njih šol bo odločilo ministrstvo za trgo vino. Otvorijo se lahko povsod, kjer je za prvi razred prijavljenih najmanj 30 učen« cev. Potreba tesnejših gospodarskih stikov z našimi izseljeniškimi kolonijami Zanimivo predavanje o izseljeni ske m problemu v beograjski industrijski zbornici Beograd, 4. oktobra. V dvorani industrijske zbornice se je vršilo snoči predavanje o naših izseljencih v Južni Ameriki. O tem problemu je govoril gosp. Vukič. ki je po nalogu Narodne odbrane posetil razne jugoslovenske kolonije v Južni Ameriki ter se na licu mesta poučil o razmerah in prilikah, v katerih žive naši izseljenci. Predavanje je imelo predvsem namen, opozoriti naše gospodarske kroge na važnost stikov z našimi izseljeniškimi kolonijami. Predavatelj je poudarjal, da se naša javnost vse premalo zanima za izseljeniško vprašanje in da se na tem polju silno veliko greši. Ze samo dejstvo, da pošiljajo naši izseljenci vsako leto v domovino nad eno milijardo dolarjev, govori dovolj jasno, kako velike gospodarske važnosti je izseljeniški problem. Druge države vzdržujejo z izseljenci najtesnejše stike, da jih kar najbolje navežejo na staro domovino in da jih po možnosti zopet privedejo domov. Naši izseljenci so bili vse do zadnjega časa prepuščeni docela sami sebi in zato ni čuda, če se jih ]e mnogo odtujilo. Šele v zadnji dobi se je začela pri nas izvajati sistematična izseljeni-ška politika, ki pa še ni brezhibna. Minister za trgevino gosp. Demetrovič je že mnogo ukrenil, da naveže tesnejše stike z izseljeniškimi kolonijami. Potrebno je, da to akcijo podpro zlasti gospodarski krogi. Ne sme se več dogajati, da iščejo stikov z izseljenci samo kake skrahirane banke. V Južni Ameriki zavzemajo naši izseljenci odlična mesta. Bratje Mihanoviči so n. pr. največji brodolastniki na svetu. Ivan Lero-rič je največji farmer v Braziliji. Mnogo ie naših ljudi med trgovci in drugimi pridobitnimi sloji. Vsi ti bi lahko ostali važni odjemalci raznih naših domačih pridelkov. Potrebna je samo primerna organizacija in malo več podjetnosti naših pridobitnih krogov. Govornik je nato podrobno popisal prilike in razmere v posameznih južnoameriških kolonijah ter je zaključil svoje predavanje z željo. d3 bi postali odnošaji med domovino in izseljenci čim bolj tesni in prisrčni. Rumunska vladna kriza Vzrok demisijske ponudbe Mania težka gospodarska kriza — Kralj Karel proti razpustu parlamenta Bukarešta, 4. okt d. Kakor je bilo ze poročano, se nahaja rumunska vlada v kri« zi. Vzrok je težka kriza, v katero le za« šlo rumunsko kmetijstvo zaradi katastro« falnega padca žitnih cen. kakor tudi ogromni agrarni lolgovi. Ministrski pred« sednik Maniu je namreč izjavil v svoji če« trtkovi avdijenci kralju Karolu v Sinaji svojo pripravljenost, da se umakne in nu« di tako možnost za sestavo vlade, ki bi bila pripravljena prevzeti odgovornost gle« de na obstoječi položaj. Maniu bi ne na« sprotoval morebitni vladi, ki bi jo sesta« vil kmetijski minister in podpredsednik narodne kmetske stranke Mihalake. kate« remu je kralj zelo naklonjen. Na izrecno željo Mania je Mihalake sklical včeraj ožje prijatelje v svojem rojstnem kraju Topo« Ioveniju, kjer je razpravljal z njimi o na« stalem položaju. Ako Mihalake ne bo spre« jel mandata za sestavo nove vlade, bo kralj pozval na posvetovanja še druge čla? ne narodne kmetske stranke, da bi se mo« glo delati še nadalje s sedanjim parlamen« tom. Kralj Karel je namreč izrazil izrec« no željo, naj se sedanji parlament ne raz« pusti, ker težavni gospodarski položaj v tem času ne dopušča novih volitev. Prihod ogromnega Junkersovega letala v Budimpešto Budimpešta, 4. oktobra s. Ogromno letalo »G 38« se je pojavilo danes ob 4.40 nad Budimpešto, obkrožilo je v pozdrav državnemu upravitelju enkrat dvor ter letelo nato dalje v Mathiasfbld, kjer je gladko pristalo ob 4.50 in kjer so letalce oficielno sprejeli. Oba bregova Dunava ter vse večje ceste in trgi so bili polni občinstva, ki je občudovalo in pozdravljalo letalo. Veliko Junkersovo letalo bo jutri nadaljevalo polet v Beograd. Konferenca pivovamiške industrije Beograd, 4. oktobra AA. 15. oktobra bo imela centrala industrijskih korporacij konferenco o pivovarniški industriji. Na konferenci bodo razpravljali o splošnih vprašanjih te industrije. Nato bo na pobudo pivovamiške industrije Širša konferenca zastopnikov te industrije, strokovnih organizacij poljedelstva, zastopnikov velikih posestev in poljedelskih zadrug Na konferenci bo Slo za regeneracijo je mena, ki ga rabi pivovarniška industriji Ker je to vprašanje zelo važno, bo tudi ministrstvo za poljedelstvo na konferenci aktivno sodelovalo. Prihod naših delegatov v Atene Atene, 4. oktobra. AA. Danes je dospe« la v Atene naša delegacija za balkansko konferenco, kakor tudi rumunska in bol« garska delegacija ter predstavnik Belgije senator La Fontaine in zastopnik tajništva Društva narodov. Vsi listi prinašajo slike in izjave naših delegatov in spremljajo vse njihovo kretanje s simpatijami. Pogajanja za likvidacijo karambola pri Splitu Split, 4. oktobra, r. Kapitan italijanskega parnika sDormia«, ki se je pred par dnevi zaletel v jugoslovensko jadrnico in jo znatno poškodoval, je pri zaslišanju, ki so ga izvršile naše sodne oblasti, priznal svojo krivdo. Izjavil je, da zadene krivda za nesrečo izključno italijanski parnik, ki ni vozil v predpisani smeri, marveč je krenil preveč na stran in s tem križal pot jugoslovenske ladjice. Obenem je izjavil, da je pripravljen poravnati nastalo škodo. Lastniki »Sloge« zahtevajo 7-5.000 Din odškodnine in razen tega 35.000 Din za pokvarjeno blago, ki je bilo natovorjeno. Italijanski kapitan pa ponuja skupno 80.000 Din. Priprave za nove bankovce Beograd, 4. oktobra, r. V Narodni banki Be bližajo koncu priprave za stilizacijo in obliko novih jugoslovenskih novčanic po 10, 100 in 1000 dinarjev. Nove novčanice bodo nosile napis »Kraljevina Jugoslavija* ter bodo stavljene v promet najbrže že do konca letošnjega leta. Izdelala jih bo nova novčarnica Narodne banke. Definitivno je že določena oblika bankovcev po 1000 di« narjev. Razstava tiska v Zagrebu Zagreb, 4. okt. n. Danes ob 11.30 je bi« la otvorjena ob mnogoštevilni udeležbi za« stopnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti na zagrebškem zboru razstava ju« goslovenskega tiska. Otvoritvi so prisost« vovali ban dr. Šilovič, mestni nače.nik dr. Srkulj, inozemski konzuli ter mnogi pred« stavniki industrije, kakor tudi zastopniki delavskih strokovnih organizacij. Tarifne olajšave za izvoz Beograd, 4. oktobra. AA. Generalna di« rekcija državnih železnic je dovolila po« sebno olajšavo za prevoz cinka, svinca in njihovih rud od postaje Kosovska Mitro« vica do Djedvjelije za izvoz v Grčijo. Generalna direkcija je dalje dovolila olajšavo direktnih tarif za izvoz naših su« hih sliv od Siska do vseh večjih tržišč v Nemčiji. Te direktne tarife veljajo od Si« ska za to, ker se blago prevaža do Siska neposredno po vodni poti Sprememba na beograjskih gimnazijah Beograd, 4. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta imenovana za ravnatelja na tretji ženski gimnaziji v Beogradu Ni-kola Polovina, dosedanji načelnik splošnega oddelka v ministrstvu prosvete v 3a/I, in na tretji moški gimnaziji v Beogradu Milan Karič, doslej ravnatelj III. ženske gimnazije v 3a/I. Razpust izpraševalnih komisij za glasbene učitelje Beograd, 4. oktobra AA. Na podstavi čl. 132 zakona o srednjih šolah je minister prosvete razveljavil določbe bivše hr-vatsko-slavonske pokrajinske vlade, oddelek za bogoslužje in pouk z dne 25. decembra 1912 o izpraševanju kandidatov za glasbene učitelje. Obenem so razrešeni dolžnosti dosedanji člani izpraševalne komisije za pevske učitelje in učitelje glasbe v Zagrebu. Isti odlok se nanaša na podobno komisijo v Ljubljani. Izlet šumadinskih seljakov v Banat Beograd, 4. oktobra p. Na potu v Veliko Kikindo je prispela danes v Beograd okrog 600 mož broječa skupina seljakov iz šumadije, ki potujejo v posete k bana-škim seljakom. V Pančevu jim je bil prirejen zelo svečan sprejem. . ao Schober kandidira Bivši kancelar se je postavil na čelo meščanske opozicije proti vladi — Razdori med heimwehrovci — Konfiskacije listov Punai, 4. oktobra g. Na konferenci z zastopniki srednjih meščanskih strank ie bivši kancelar dr. Schober danes popoldne v Pjrgu pristal na to, da se bo postavil na čeio volilnega bloka in kandidiral kot nosilec liste. »\Viener Neueste Nachrichten« so izdale zvečer posebno izdajo, v kateri objavljajo, da je dr. Schober sprejel kandidaturo v snujočem se volilnem bloku. Posebna izdaja je bila na mah razprodana in i c izzvala povsod živahne komentarje. Kandidatura dr. Schobra bo vsekakor še bo; zapletla celotni položaj, kar pomeni istočasno da bo dr. Schober podal ostavko kot dunajski policijski predsednik, tako da bo dobil notranji minister knez Stahremberg tudi dunajsko policijo docela v svoje roke. V političnih krogih računajo s tem, da je za naslednika dr. Schobra na tem kočljivem in važnem mestu izbrana osebnost iz heirmvehrovskih krogov. Kakor se izve, bo dr. Schober kandidiral v 25 volilnih okrožjih. Volilnemu bloku bodo pripadali velenemci, pristaši kmečke z-eze in pristaši nekaterih manjših demokratskih strank. Z ozirom na priljubljenost, ki io uživa dr. Schober v Avstriji, ie računati. da bo imela ta stranka pri volitvah precejšnje uspehe. Volilni blok bo imel razen tega za seboi pretežni del meščanskega tiska. Inomost, 4. oktobra, s. Organizacija nacionalističnega dijaštva iz Inomosta je Iz- stopila iz zveze tirolske Heimwehr. Svoj Izstop utemeljuje s tem. da je zvezno vodstvo s svojim proti-narodnim nastopom in sodelovanjem s krščanskimi socialci izigralo zaupanje narodne Heimvvehr. Razen te dijaške organizacije Je v kratkem pričakovati tudi izstop znane zveze »Oberland« iz Heimvvehra. V petek se Je vršil v St. Johannu razgovor mnogih tirolskih heimvvehrovsklh voditeljev, ki so obsodili postopanje kneza Starhemberga in dr. Hueberja. Dunaj. 4. oktobra, d. Notranje-polltičnl položaj se v Avstriji razvija, kakor se je splošno pričakovalo. Takoj po nastopu nove vlade se je občutil poostreni režim. Levičarski listi so skoro vsak dan konfisc-ira-ni. Včeraj je bil n. pr. »Abend« konfisciran, ker je objavil v poročilu o notranje-politič-nem položaju, da je Vaugoinova vlada k Starliembergovim prevratnim grožnjam molčala, kar dokazuje, da je žnjim istega mnenja. Konfiseirana je bila tur1! »Wiener Allgemeine Zeitung«, ki ima tesne zveze z dr. Schobrom, zaradi razširjanja vznemirljivih vesti. Avstrijska narortno-socialistična delavska stranka, ki se smatra za posestrimo Hitlerjeve stranke, je sklenila, rta gre samostojno v volilni boj. Izdala je volilni proglas, v katerem pravi, da je neumevno in nedosledno postopanje vodstva Heimwehra, ki plava v krščansko-socialnib strankarskih vodah in ki je popolnoma pozabilo na lastna načela. oropalo avstrijsko ljudstvo zadnjega upanja, ki ga je imelo v Heimwehru. Zapleten položaj na Poljskem Nove aretacije poslancev — Senzacionalna izjava državnega pravd-nika o pripravah za državni prevrat Varšava, 4. oktobra g. Oblasti nadaljujejo arctaciie' bivših poslancev V Vilnu sta bila včeraj aretirana bivša ukrajinska poslanca Sapiei in Adarnowitz. V neki vasi v vzhodni Galiciji je bil aretiran bivši ukrajinski poslanec socialnodemokratske delovne stranke odvetnik dr. Cahidni. V političnih krogih je izzvala veliko pozornost izjava, ki jo ie podal državni pravdnik Mihalovvski v časopisju. Kakor znano je Mihalovvskemu poverjena sestava obtožnice proti aretiranim poslancem in ie proti pravnim običajem dal svoj doazilni materijal listom na razpolago. Državni pravdnik zatrjuje z vidnim zadoščenjem, da ima v rokah listine, iz katerih je jasno razvidno, da je socialnode-mokratska stranka, predvsem pa poslanci Dubois, Liebermann in Prager, pripravljala nasilen prevrat. Vršili so se baje posebni tečaji, v katerih so predavatelji razlagali teorijo pouličnih boiev in uspešne metode meščanske vojne. K temu intervjuju državnega pravdnika Miha!owskega izjavlja socialnodemokratsko glasilo »Robotnik«, da ie Mihalovski oči-vidno pod vplivom Wallaceovih romanov, ker sicer ni razumljivo, kako bi se drznil nuditi svojemu občinstvu takšne pravljice in otroško detektivske pripovedke. Social-nodemokratska stranka se nikoli ni pripravljala za državni prevrat in o kakšnih tečajih za poulične boje in meščansko vojno ne more biti govo Volilna borba na Poljskem Glavni del srednje Evrope preživlja letošnjo jesen v znamenju najhujše volilne napetosti. Nemčija je že opravila svoje volitve, a je v njej še dosedaj ostal velik del prestane volilue mrzlice, Avstrija je pravkar vstopila v prvi stadij volilnih priprav, a Poljska se v njih nahaja že nekaj tednov. Povsod se politični duhovi razburjajo v najhujši meri, in kar kaže še posebej podčrtati, v vseh teh navedenih državah se je politična borba silno stopnjevala, ker se "uveljavljajo z njo politične stranke ali ta-toimenov. nacijonalnoobrambne organizacije, ki so si postavile za cilj boj zoper parlamentarizem, zoper obstoječo ustavo in sploh obstoječe politično stanje v državi ter prikrito ali celo povsem očitno težijo po P-olitični diktaturi. Ort teh so hitler.ievei v Nemčiji že obrnili nase pozornost inozemstva v najvišji meri, ker je pri njih težišče političnih stremljenj naperjeno tudi zoper sosedne države in bi pomenilo njihovo uveljavljenje v mednarodni politiki revanž-no misel ter resno nevarnost za svetovni mir. Avstrijske in posebno poljske volitve pa so tudi po svojih posledicah vendarle skoro popolnoma notranja zadeva in inozemstvo se ne zanima zanje v toliki meri. Na Poljskem ima politična frakcija z desnorartikalnim praveem vlado v rokah, kljub temu pa njena situacija ne kaže ugodno. V dobi splošne gospodarske krize, ki je značilna za sodobno Evropo in ki se močno kaže tudi v Poljski, je mnogo hva-ležneje postaviti se na skrajno krilo opozicije, bodisi desno ali levo, nego zagovarjati režim zadnjih štirih let, S te perspektive povprečnega volilnega razpoloženja, ki se nikdar in nikjer ne sme podcenjevati, ima poljska opozicija prav gotovo lažie stališče, nego vladni blok, ki stoji za Pilsud-sklm. Zdi se, da se vlarta situacije zaveda, dasi se na zunaj pogosto čujejo drugačne, mnogo bolj optimistične sodbe. Tako vsaj si moremo razlagati taktiko hudih represalij, ki se obračajo zoper voditelje in člane opo-zioijonalnih strank. Formalno so sicer te represalije ukrepi sodnih oblasti zoper bivše poslance, ki jih več ne ščiti poslanska imuniteta in ki naj se sedaj zagovarjajo za poprej storjene politične rtelikte. Gotovo se da razgovarjati o formalni upravičenosti takih ukrepov, toda ves politični svet v Poljski smatra te ukrepe kot represalije zoper opozicijonalne stranke ter jih presoja samo s tega vidika. Ostane tedaj glavno vprašanje, kak bo pri volilcih efekt takega postopanja. Ali se bodo dali zastrašiti ter bodo glasovali za vladni blok, ali pa se bodo še bolj utrdili v opozicijonalnem odklanjanju vsega, kar prihaja od Pilsudskega. Vladne represalije — ne bomo mnogo po-srrešili, če uporabljamo kar ta termin — so zadele tako stranke centruma kot soei-jalistične levice in prav tako manjšinsko opozicijo, ki je najmočnejša v nekdanji vzhodni Galiciji, kjer so ukrajinski ekstremi-st.i zelo energični. Dvomiti pa se mora, če T>odo te represalije dosegle zaželjeni učinek, zakaj ako vlada ukinja kratkomalo ukrajinske gimnazije kot kazen, ker so se kompromitirali nekateri študentje, profesorji in celo direktorji, take represalije prav gotovo ne bodo pridobile simpatij zmernejših elementov, marveč jih rajši pognale še bolj r:a levo. Isto velja za vladne ukrepe v šleziji, kjer so te dni zaprli starega Korfantyja. ki se je nros'avil celo izven ozkih meja šlesije po svoji neizprosni borbi zoper germaniza-■torične težnje pruske vlade in uživa še od takrat veliko popularnost, ki si jo je še poležal yt dobi je hilj; deaeli poljski komisar. Pripada sicer centrumu, ali zanj so se postavile sedaj vse opozicijonalne stranke s socijalisti vred. Malo verjetno je, da bodo »uspeh« takih represalij poželi pristaši Pilsudskega; ne smemo pri tem prezreti, da se je pojavila v vseh zapadnih poljskih provincah težnja, sestaviti za volitve skupen blok vseh poljskih strank kot odgovor na šovinistične provokacije Trevi-ranusa. Vlada sama je sedaj onemogočila enoten nastop poljske fronte proti nemškim pretenzijam. » Skratka: prav nič se ne zdi, da ima sedanja poljska vlada, ki predstavlja režim močne roke. dobro taktiko za pridobivanje duhov. Zato si niti največji optimist ne more obetati, da bi pristaši Pilsudskega zbrali pod svojimi zastavami namesto dosedanjih 130 mandatov — še enkrat toliko, to je toliko, kolikor je potrebno za izvedbo ustavne reforme in drugih temeljnih sprememb, ki so si jih zapisali v program. Brez take večine pa volitve nimajo pravega smisla in njihov izid situacije ne bo razčistil, razen ako bi Pilsurtski resigniral na svoj stari načrt, kar pa je kaj malo verjetno. Kolikor se rta torej dosedaj preglertati situacija, se zdi, da se notranje politični razvoj na Poljskem še ni približal končni odločitvi. Izdatki za čsl. letalstvo Praga, 4. oktobra h. V državnem proračunu za 1. 1931. je določenih za vojno letalstvo 90 milijonov Kč. skoro za 30 milijonov več kakor lani. Za civilno letalstvo je proračunanih 50 milijonov Kč, za 14 milijonov več kakor lani Potovanje Bethlena v Turčijo Budimpešta, 4. oktobra s. Ministrski predsednik grof Bethlen bo po sedanjih dispozicijah odpotoval dne 29. t. m. v Ankaro, kjer bo ostal dva dneva gost Mu-stafe Kemal paše in turške vlade. Istočasno z grofom Bethlenom se bosta mudila v Ankari tudi grški ministrski predsednik Venizelos in grški zunanji minister Mihalokopulos. Obisk grofa Bethlenai v Berlinu, kamor ga je v Ženevi povabil državni zunanji minister dr. Curtius, je določen za mesec november. Angleški propagandni polet London, 4. oktobra AA. Letalska družba »VVestland« bo poslala v inozemstvo letalo »Wapiti«, zgrajeno v vojaške namene, da pokaže svojo kvaliteto pred vladnimi zastopniki in letalskimi častniki držav južne Evrope, južne Amerike in Ki tajske. Letalo ostane več mesecev v Hongkongu in bo letelo preko osmih dr žav. V Evropi bo posetilo Grčijo, Španijo, Fortugalsko, Jugoslavijo in druge balkanske države. Pozneje bo letelo tudi v skandinavske in baltske dežele. V Južni Ame riki se bo letalo produciralo na razstavi britske imperialne trgovine, ki bo pri hodnjega aprila, na katero bodo poslale svoja letala tudi druge angleške tvrdke. Start »R 101« za polet v Indijo London, 4. oktobra AA. Nocoj bo star-tal zrakoplov »R 101« za polet v Indijo. Letel bo preko Francije in Sredozemskega morja. Zrakoplov se ustavi v Ismajliji, kjer je stolp za pristajanje povsem podoben onemu v Cardingtonu. Po petih urah bo nadaljeval polet preko Aleppa in Bagdada v Karachi, kjer so stolp za pri stajanje, večji hangar in tvornica za hi-drogen. To bo prvi polet zrakoplova v Egipt m Indijo. Otvoritev slovanskih kongresnih dni v Splitu Občni zbor Jugoslovenskega zdravniškega udruženja — Za predsednika Udruženfa je izvoljen dr. Zalokar iz Ljubljane — Slovanski zdravniki v Pašmanskem prelivu Split, 4. oktobra, n. Danes ob 15.30 je bil otvorjen v splitskem gledališču kongres Udruženja jugoslovenskih zdravnikov. Predsednik dr. Blaškovič iz Zagreba je pozdravil zbrane tovariše. Kongres je z navdušenjem sprejel njegov predlog, da se odpošlje Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavka. Zborovalce je pozdravil v imenu splitske občine gosp. Stojanov. nakar je podal tajnik dr. Belič poročilo o delu udruženja, blagajnik dr. Miodragovič pa o stanju blagajne. Po odmoru je bil soglasno izvoljen za predsednika Jugoslovenskega udruženja zdravnikov prof. dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane. Zavzemajoč mesto predsednika, se je dr. Zalokar iskreno zahvalil zborovalcem za čast, ki so io izkazali ne samo njemu, temveč vsem Slovencem. Nato je bil izvoljen izvršilni odbor udruženja ter nekoliko članov dopisnikov. Sprejet je bil sklep, da se bo vršil prihodnji kongres v Novem Sadu. Kongres je bil ob 17. zaključen, nakar so vsi udeleženci odšli sprejet in pozdravit prihajajoče goste Čehoslovake in Poljake, ki se bodo udeležili VI. vseslovanskega kongresa zdravnikov. šibenik, 4. oktobra, n. Ko so se danes vo- zili s parnikom »Kumanovo« češkoslovaški in poljski zdravniki s Sušaka proti Splitu, ter prišli na mesto, kjer se je pripetila znana nesreča s »Karadjordjem« in »Moro-sinijem«, je parnik Kumanovo za nekaj časa ustavil. V počaščenje pokojnih žrtev pomorske nesreče so vsi oficirji in mornarji sneli kape, zastopnik češkoslovaških zdravnikov pa je spustil z ladje v morje venec s steklenico in v njej spominsko pismo Vsi potniki so zaklicali pokojnim žrtvam trikrat »Slava!« Ob 1Q. dopoldne je prispela prva ladja z inozemskimi zdravniki v šibenik. Tekom popoldneva sta prispeli tudi ostali dve lad-ji. čehoslovake in Po'jake je sprejemalo mnogoštevilno občinstvo z županom na čelu. Na pozdrave šibenčanov je odgovoril zdravnik dr Baxa, brat praškega župana. Dejal je m. dr. »Prihajamo na kongres v solidarnosti in da prepričamo brate, da bomo to morje, kakor doslej turti v bodoče čuvali in branili kot svoje. Naj živi Jugoslavija, naj živi šibenik! Nato so odplule vse tri ladje z inozemskimi gosti proti Splitu. Vzroki praških demonstracij Zanimivo poročilo odličnega poljskega novinarja o praških demonstracijah in njihovih vzrokih Varšava, 4. oktobra p. »Poljska Zbroina« organ oficirskih krogov, ki so izvršili v Polj ski takozvani majski prevrat, prinaša pod naslovom »Ulica ima besedo« iz Prage dopis Vladislava Martela, enega najuglednejših poljskih publicistov. Martel pravi med drugim: »Po ustrelitvi Slovencev v Trstu so izbruhnile tudi v Pragi demonstracije proti fašizmu. Zanimivo je, da so tržaško obsodbo obsodili v Pragi celo oni krogi, ki so simpatizirali z italijanskimi fašisti t. j. češki fašisti sami. Slovanska solidarnost je zmagala. Tudi češkoslovaški tisk se je strnil v skupno fronto od skrajne levice do skrajne desnice. Drugo dejanje se je pričelo v Rimu. Službeni organ fašistov, ki ga ureia Mussolini-jev brat, je prinesel članek o trčenju med »Morosiniiem« in »Karadjordjem« ter ob tej priliki napadel tudi češkoslovaške in poljske Sokole. Znano ie, kako se ie odigrala ta scena. Na stotine udeleženih prič je izjavilo, da je priredil italijanski kapetan pravi pravcati lov na jugoslovensko ladio, io prisilil k obali ter se zaletel v njen bok. Vodstvo češkoslovaškega Sokolst\ a ie zavzelo svoie stališče napram nečloveškim napadom italijanskega organa. Komentarji italijanskega tiska, ki so se poslužili izrazov, kakor slovenske stenice in podobno, se morejo pojasniti samo z južnjaškim itali- janskim temperamentom. Nečuveno pa je, da italijanski službeni list žali ne samo poedincev, nego tudi celoten narod. Dobro bi bilo, če bi urednik Mussolinf na kak način pojasnil to postopanje. Potem pa so zopet novi dogodki vznemirili slovansko Prago. Neki gospod Majer iz Gradca se je na svojem potovanju preko Češkoslovaške izrazil v vlaku, da so bili v 28. praškem pešpolku »podli češki psi . Razumljivo je, da je bil ta »gost-: obsojen od češkoslovaškega sodišča na 30 dni zapora. Kot odgovor na to je ulica v Gradcu razbila okna češkoslovaškega konzulata. Ves nemški tisk je bil ogorčen z bo.g tega kaznovanja nemškega provokaterja. Češkoslovaška javnost je bila vznevoljena zaradi tega, kakor tudi zaradi vedno novih pojavov germanske ekspanzije. Tri dni so se vršile manifestacije proti Nemcem in Italiji, ob kateri priliki so množice vzklikale Jugoslaviji. Pri tem pa so se nenadoma pojavili neznani vodje manifes-tantov ter razbijali okna po nemških kavarnah. a tudi po knjižnicah češkoslovaških narodnih socialistov, že teden dni je praška ulica neprestano vznemirjena. Mesto nem-škik filmov se predvajajo ameriški in angleški, manifestacije pa se vršijo še neprestano dalje. Ulica, ki je slabo orientirana o pravih ciljih, se je podala za neodgovornimi eVni -lili. Ostri policijski koraki so napravili konec tem izgredom.« Smrtni skok iz letala Na poti v Hanover je neki potnik skočil iz letala v samomorilnem namenu in se ubil Hanover, 4. oktobra d. Ko je včeraj pristalo potniško letalo, ki vzdržuje promet med Hamburgom in Hanovrom, je izpovedal na letališču potnik Radler, da je okrog poldneva sopotnik po imenu Kep-pler očividno v samomorilnem namenu skočil med vožnjo iz letala. Oba sta sedela skupaj in je Radler opazoval skozi okno pokrajino, dokler ni začutil prepiha. V tem trenutku je zagledal, kako je Kep-pler skočil iz letala, ne da bi mogel preprečiti. _ , Dogodek je videla tudi neka deklica v bližini Sottdorfa pri Harbergu, ko je do-birala na njivi krompir. Videla je padati iz letala truplo in je v prvem trenutku mislila, da so odvrgli velik zavoj, zaradi česar je pohitela k robu gozda, kjer je predmet padel na zemljo. Ko je prišla na mesto, je zagledala človeka, ki si je pri padcu polomil vse kosti in ki so mu na ramenih štrlele kosti skozi obleko. Takoj je pohitela v vas in obvestila domače. Na podlagi listin, ki so jih našli pri mrtvecu, so ugotovili, da gre za 34-letnega šoferja Pavla Kepplerja iz Schmolitza v šleziii, ki je bival v Hamburgu. Keppler je lani meseca maja pri neki tramvajski nesreči izgubil svojo ženo, nakar je malo hčerko izročil sorodnikom ter se izselil v Kanado, odkoder se je vrnil ob binkoštih nazaj v Nemčijo. Pred tremi tedni je izgubil svojo službo in bržkone ga je to tako potrlo, da je izvršil samomor. Aretacija beograjskega davčnega uradnika Beograd, 4. okt. Beograjska policija je aretirala "blagajnika beograjske davčne uprave Henrika Brila, ki je nedavno po* neveril nad 100.000 Din državnega denarja ter nato pobegnil. Pri aretaciji je dejanje j Bril priznal, ni pa mogel navesti točne , vsote, ki si jo je prilastil. Finančna direK* I cija je določila posebno komisijo, ki bo pregledala vse Brilovo poslovanje, ker ni izključeno, da je poneverjena vsota mno. go višja, saj je znašal dnevni promet pr; Brilovi blagajni do 5 milijonov. Prihod ministra Flandina v Prago Praga, 4. oktobra h. V ponedeljek prispe v Prago francoski trgovski minister Flandin. ki bo ostal nekaj dni tui ter nato potoval dalje v Budimpešto. Nova vstaja Kurdov Jeruzalem, 4. oktobra d. Po došlih vesteh je v okolici Ararata izbruhnila nova vstaja Kurdov, ki so jo skušali Turki za-treti z vsemi sredstvi. Zatrjujejo, da so Turki porušili na stotine kurdskih naselbin v okraju Cilanu in da so pomorili 4.500 moških, žensk in otrok. Več sto Kurdov je bilo ubitih v njihovih vaseh od letalskih bomb. Visoka zavorovalnina London, 4. oktobra o. Grof Hambledon je zavaroval sebe in svojega sina za velikansko vsoto približno 300 milijonov dinarjev. Tako visoko se doslej ni zavaroval v Evropi še nihče. Grof se je zavaroval za 800.000 funtov šterlinov, sina pa za 250.000. Ker je zavarovalna vsota prevelika za eno samo podjetje, je bila razdeljena med tri vodilne angleške zavarovalne družbe. Največja zavarovalna vsota za življenje znaša običajno 20.000 funtov šterlingov. Grof Hambledon je star » Seie 28 let, Porast ruske industrije Moskva, 4. oktobra. Listi objavljajo prve podatke o uspehu drugega leta izva* janja petletnega gospodarskega programa. Po teh podatkih se je zvišala produkcija velike industrije v 1. 1930 za 25% napram 24% v 1. 1928/9, dočim je petletni načrt določa! povišanje za 21%. Industrijska produkcija je narastla napram predvoj* nem stanju za 196.7%. Vrednost industrij* skih produktov cenijo na 3.75 milijarde rubljev. Produkcija premoga se je zvišala za 17.6%, petroleja za 26%, litega železa za 17% in železnih izdelkov za 14. Produk* cija električne energije je narastla za 43.2%. Število industrijskih delavcev se je zvišalo za 13.4%. Tvornice so izdelale 94.9 naročene produkcije. Po podatkih kontrolnega urada je industrijska produks cija prekosila pričakovanja petletnega in« dustrijskega načrta. Komunistična demonstracija proti Hoovru Newyork, 4. oktobra o. Ameriški predsednik Hoover že dalje časa prireja zborovanja po Zedinjenih državah, da pride v tesnejši stik s prebivalstvom. Včeraj je v Clevelandu govoril desettisočglavi množici. Nenadoma je prikorakalo 3000 komunistov, ki so hoteli s silo vdreti v zbo-rovalno dvorano. Nastal je velik pretep med pristaši Hoovra in komunisti. Na pomoč je prispela policija na konjih in motorjih in pričela energično napadati komuniste, ki so se ogorčeno branili. Bitka je trajala 15 minut. Pohojenih je bilo ve~ žensk. V času najhujšega spopada med policijo in demonstranti je predsednik Hoover mirno nadaljeval in zaključil svoj govor. Razpust društva Zoo v Ljubljani Ker ljubljanski mestni magisrat na svoji zadnji seji ni ugodil želji društva ZOO. ca mu odda v popolno uporabo tivolski ribnik, z vsemi objekti, je na snočnjem izrednem občnem zboru podal ves odbor društva ostavko. Sklenjen je bil tudi razpust društva, ker se je smatral za živalski vrt v Ljubljani edino primeren prostor tivolski ribnik, ki ga pa društvo ni dobilo. Izbran je bil likvidacijski odbor, ki ima skrbeti, da dobi vse premoženje, in sicer denar, kakor tudi vso izkupnino za inventar ljubljanska univerza, živali pa društva ZOO v državi, in sicer v krajih, kjer znajo bolje ceniti živalske vrtove kakor pa v Ljubljani. Balkanska climpijada v Atenah Atene. 4. okt. AA. Sem je dospela jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca, ki bo zastopala na balkanskih tekmah Jugoslavijo. Na kolodvoru je bil prirejen svečan sprejem. Pozdravili so jo predstavniki grške Ialikoatietske zveze in mnogoštevilni novinarji, ki so se živo interesirali za sestavo in jakost jugoslovenskega tima. Dasi so potovali naši atleti dva dni, so bili zrlo dobro razpoloženi. Stanovanje jim je bilo pripravljeno v hotelu sAkteon« v novem delu mesta, kjer se nahajajo turti ru-munska, turška in bolgarska reprezentanca, ki so dospele v Atene že predvčerajšnjim. Turčija sodeluje letos prvič pri balkanskih tekmah in to z 10 športniki. Rumunijo zastopa 20, Bolgarijo pa 18 lahko-atletov. Naše moštvo šteje 24 članov in je po številu za Grčijo najjačje moštvo. Svečana otvoritev tekme se bo vršila jutri ol» 3, popoldne. Iz veterinarske službe Beograd, 4. oktobra n. Z odlokom ministra kmetijstva, je imenovan za višjega veterinarskega pristava v 1/7 pri sreskem načelstvu Ljubljana okolica Viktor Doble-ri, višji veterinarski pristav v 17 pri sreskem načelstvu v Kočevju. Za višjega veterinarskega pristava v 1/7 pri sreskem načelstvu v Kočevju pa je imenovan Ma-kso šribar, višji veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Soko Banji. Velika nesreča v zagrebški slovenski rodbini Zagreb, 4. oktobra n. Danes se je pripetila v Zagrebu težka nesreča v rodbini Slovenca Nikolaja černeta. 6-letni sinček Zlatko se je zjutraj igral s svojimi tovariši s steklenico bencina, ki so ga otroci vlivali v neko svetiljko in potem prižgali. Plameni sc zagrabili Zlatka Černeta in ga strahovito opekli, tako da se bori s smrtjo. Iz novomeške kriminalne kromke Novo mesto, 4. oktobrn. Danes se je zaključila pred novomeškim sodiščem tragedija, ki se je odigrala 16. julija t. 1. v Gornji Ločni v hiši posestnika Kosa. Kakor se bodo čitatelji še spominjali, je usodnega dne 471etni Martin Kos napadel svojega 181etnega nečaka Antona z nožem in ga smrtno nevarno ranil. Martin Kos je bil namreč varuh otrok svojega brata. Niso pa se dobro razumeli. Prepiri so bili na dnevnem redu. Kritičnega večera sta Martin Kos in nečak Tone popila pred hišo pol litra vina. Stric Martin je nato odšel v hišo, a že v veži se je začel prepirati s 161etnim nečakom Lojzetom, katerega jc začel pretepati. Ko mu je brat Tone priskočil na pomoč, je stric potegnil nož in ga zasadil Tonetu- v vrat. Težko ranjenega so prepeljali Toneta v novomeško bolnico, kje: se je nato zdravil več tednov. Le spretnosti zdravnikov se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. Martin Kos se je danes zagovarjal preu sodniki s pijanostjo. Priče pa so ta njegov izgovor zanikale. Obsojen je bil na 14 mesecev ječe. Pred sodniki se je nadalje zagovarjal 34-letni Ivan Gorjan, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin, šele nedavno je zapustil mariborsko kaznilnico. Na vest pa je zopet nabral že celo vrsto novih grehov in so mu prisodili zanje zopet 4 leta robije. V bližini Birčne vasi so našli otroci v gozdu prtič, ki je bil nedavno ukraden iz novomeške frančiškanske cerkve. Orožni-štvo je pri nadaljnji preiskavi našlo podstavek ciborija in podstavek monštrance ter še nekatere druge predmete, ki izvirajo od tatvine v frančiškanski cerkvi. Predmeti so bili zakopani globoko v gozdu. Orož-ništvo vztrajno nadaljuje s poizvedovanji. Žatee. 4. oktobra, h. Tendenca med tednom mirna. Nakup po deželi neprekinjeno živahen. Prodaja se letos ne vrši tako mrzlično naglo kakor lani ob istem času. Kljub temu cenijo, da je bilo doslej prodanih S do 10 tisoč stotov, za več kot polovico ocenjene zaloge. Predvsem so prodali zatr manj, ker ni kupovala Nemčija. Zanimanje za žateški hmelj v inozemstvu pa je kljub temu znatno, tem bolj. ker so vse zaloge srednjeevropskega hmelja večinoma ali popolnoma razprodane. Kupci za žateški hmelj so bile inozemske pivovarne ter inozemske tvrdke, ki so nakupovale po komi-sijonarjih. Komisijska trgovina krije v večji meri tudi potrebe domačih pivovarn. Go-jitelji hmelia so precej rezervirani, ker pričakujejo napovedanega posredovanja hmeli-skega sindikata v trgovini s hmeljem. Cene so se po barvi in kakovosti gibale med 300 do 550 Kč za 50 kg brez poslovnega davka. V Zatcu je bilo do petka javno žigosanih 21.000 stotov žateškega hmelja letošnje letine. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za da* nes: Precej vedro, spremenljiva oblačnost, topleje. Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je v severnih predelih v splošnem padel za 0.1 do 5 mm, samo v južnih predelih je porastel za 0.1 do 2 mm. Giba! se je med 769 in 775 mm. Temperature so v splošnem padle od 1 do 5 stopinj. V Pri* morju so znašale od 8 do 15. Nebo je bilo včeraj pretežno jasno, edino v zapadnih pokrajinah je bila visoka oblačnost. Dunajska vremenska napoved ra nedeljivi Oblačno, deloma deževno; bolj toplo, tods» vetrovno. Maši kraji in ljudje Kraljica Marija v krogu ljubljanske ženske mladine N). VeU kraljica Marija je včeraj poselila več ljubljanskih dekliških šol in zavodov, povsod navdušeno pozdravljana Krainca Marija (na sliki jo kaže puščica) zapušča v spremstvu gospe Šverljugove (X) in adjutanta podpolkovnika Pogačnika ' (za go. Šverljugovo) internat Mladike, tesno obkoljena in navdušeno pozdravljana od učenk in gojenk. Ljubljana, 4. oktobra. Danes dopoldne je prispela v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija, ki je bila že svoi čas obljubila, da si bo ob priliki ogledala ljubljanske šole. Kraljico sta spremljala dvorna dama ga. Sver-liugova in adjutant podpolkovnik Pogačnik. Dvorni avto je privozil malo pred pol deseto uro skozi Šiško v mesto ter se ustavil pred Uršulinskim samostanom v Zvezdi. V spremstvu ge; Šverljugove je kraljica posetila vec razredov ursulinskih notranjih in zunanjih šol. Pri vhodu jo je pozdravila prednica m. Elizabeta Kremžarjeva, ki jo je nato vodila po zavodu. V posameznih razredih so visokega gosta pozdravljale učenke deloma s prigodnmn pesmicami in nagovori, deloma tudi s petjem. Kraljica se je zelo interesirala za pouk ter se razgovarjala z učiteljicami, pa tudi z učenkami. Med tem se je zbrala v Zvezdi pred samostanom velika množica ljudi, ki je priredila živahne ovacije kraljici, ko se je vrnila iz samostana in stopila zopet v svoj avtomobil. Odpeljala se je k j mestni ženski realni gimnaziji na Blei-\veisovi cesti, kjer je bilo tudi že zbranih mnogo ljudi. Kraljica je prijazno odzdravljala na njihove pozdravljajoče vzklike in odšla v lepo šolsko poslopje. Na hodniku jo je s kratkim nagovorom pozdravil direktor Jug. Tudi na liceju je kraljica obiskala več razredov in nekaj časa prisostvovala pouku. V IV. a razredu, kjer je bila ravno irancoska ura, se ie razgovarjala z učenkami v francoščini. Zanimale so io tudi slike in ročna dela. Deklice so jo pri tem naprosile, naj sprejme le,po kvačkanega kodrastega kužka kot darilo princu Andreju. Kraljica je prošnji z veseljem ugodila, nato pa odšla v gospodinjsko šolo Mladike kjer so gojenke ravno pripravljale kosilo. Voditeljica gdč. Zemljanova je ponudila kraljici malo zakusko. ki jo je ta prijazno spreiela. Med oduševljenim vzklikajočim špalir-jem učenk vseh razredov je kraljica zapustila zavod, o katerem se je ob slovesu posebno pohvalno izrazila. Prihodnji poset Nj. Vil. kraljice je veljal »Dečjemu domu Kraljice Marije« v Lipičevi ulici. Visoko pokroviteljico zavoda je pozdravil šef dr. Dragaš z gojenkami šole za zaščitne sestre. S pravo materinsko ljubeznijo si je kraljica ogledala vse zavodove prostore, ambulanto za revno deco in kuhinjo, kjer dobivajo siromašne matere zdravo mleko za svoje dojenčke. Zanimala se je za vse razmere v zavodu in se interesirala zlasti za vzgojo prezgodaj rojenih otrok, med katerimi so tehtali nekateri pri rojstvu komaj po poldrugo kilo, a se vendar krepko držijo pri živ-lieniu. ker se jim izkazuje posebna nega. Živahno se je zabavala tudi z nekaterimi že bolj razvitimi otročvčki in si naposled ogledala internat šole za zaščitne sestre. Ob pol 12. je vidno zadovoljna zapustila zavod. Kraljičin avto je počasi odpeljal nazaj v mesto in se ustavil v Prečni ulici pred kuhinjo, ki jo je z izdatno pod-aoro kraljice uredila »Atena« za dija- kinje ljubljanskih srednjih šol. V kuhinji so jo poleg odbora z go. Tavčarjevo na čelu pozdravili župan dr. Puc in šef Higienskega zavoda dr. Pire. Ko se je med tem ravno začelo skupno kosilo za dijakinje, je juho in meso pokosila tudi kraljica, ki si je na to ogledala še kuhinjo. Pohvalial je snago in vzorni red ter okusno pripravljeno hrano. Navdušeno pozdravljena od zbranih dijakinj se je kraljica okrog pol 1. poslovila in se odpeljala nazaj na Bled. Povsod po mestnih ulicah, kjer so jo spoznali, so prebivalci vladarico po-zdraljali s prisrčnimi ovaciiami Železniška direkcija o izpremembi voznih redov Ljubljana, 4. oktobra. Direkcija državnih železnic v Ljubljani stalno dobiva razne predloge za spremem« bo veljavnega voznega reda bodisi posred« no, bodisi neposredno po novinah. Od teh mnogoštevilnili predlogov direkcija lahko upošteva le stvarne in utemeljene predlo« ge, ki zasledujejo splošne koristi in ki so glede na zveze na priključke ostalega voz« nega reda in glede rentabilnosti izvedljivi. Predlogi pa, ki zasledujejo koristi posa« meznikov in se ne ozirajo na obstoječe Tfakovne zveze ali ki imajo namen pospe« ševati konkurenco privatnih podjetij na škodo državnih dohodkov, se sploh ne rivažujejo. Prav tako se ne upoštevajo predlogi glede prevoza šolske mladine, ker zastopa železniška uprava stališče, da voz« nja, zlasti na večje razdalje, za šolsko mladino ni primerna in v marsičem ne« ugodno vpliva nanjo. Sploh pa direkcija opozarja, da se med veljavnim voznim re« dom načeloma ne vršijo nikake spremem« be. (A. A.) Po obmejnem taboru G. Cmurek, 4. oktobra. Narodni tabor, ki se je vršil nedavno nedeljo v Gornjem Cmureku, je kljub sla* bemu vremenu prav dobro uspel. Zunanji povabljeni gostje so sicer izostali, zato pa se je udeležilo prireditve med drugimi okrog 300 zav.ednih kmetov, katerim je bi« la prireditev v glavnem namenjena. Ti so glasno manifestirali za jugoslovensko idejo in navdušeno vzklikali kralju, vladi .u generalu Maistru. Raz tribuno, ki je bila okrašena z dr« žavnimi zastavami in s sliko našega kralja, je pozdravil navzoče predsednik kia« jevnega odbora N. O. Mirko Cujnik, ni je v svojem govoru poudaril veliki pom:r, manifesta Nj. Vel. kralja in vladne de« klaracije za kulturni in gospodarski napre« dek naše države. Prečital je pozdravno brzojavko generala Maistra, ki so jo na« vzoči z navdušenjem sprejeli. Govoril je burno pozdravljen tudi župnik od Marije Snežne g. Vršič, ki je oozval navzoče k zvestemu izpolnjevanju državljanskih dolž« nosti. Kot zadnji govornik se jc oglasil zastopnik oblastnega odbora N. O. g. dr. Vauhnik iz Maribora, ki je žel za svoj na« vdušujoči govor obilo pritrjevanja. Po oficijelnein delu se je vršila v gradu narodna veselica, ki je istotako prav lepo uspela. Prireditev je pokazala, da biva med našim obmejnim ljudstvom mnogo zaved« nih kmetov, ki so voljni sodelovati in ki so se javno postavili ;ia stran naše vlade. Sicer pa je bilo zanimanje za to prireditev tako veliko, da bi bila udeležba ob lejjjam vremenu uprav ogromna. Da je tabor fra« ko lepo uspel, je predvsem zasluga upra« vitelja gradu g. Mallvja in njegove ge. so« proge, ki sta dala prostor in ves materijal brezplačno na razpolago. Ob tej priliki se je zopet cdlikovaia tovarna za lepenko iz Sladkega vrha, ki je že opetovano pripo« mogla krajevnemu odboru do lepih uspe« hov in ki izkazuje temu pokretu svojo na« klonjenost. 'i udi uradništvo tovarne se je skoraj polnoštevilno udeležilo tabora. Po» sebno zaslugo za krasni uspeh tabora pa ima naše učiteljstvo od Marije Snežne, Sv Ane in Lokovea, ki je požrtvovalno sode« lovalo. Gdč. Bečelova od Marije Snežne je s pomočjo skrajno marljivih hčerk našega narodnega kmeta g. Vandurja, ki sta bili noč in dan na nogah, Dripravila pecivo. V drugih šotorih so stregle gdč. Bizjakova. Čončeva in Selakova. G. Bauman je go« stom s pomočjo gdč. Mallyjeve postregel z izbornim vinom. Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, se krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku prav iskreno zahvaljuje. Preprečena požarna katastrofa Kranj. 4. oktobra. Gorenja Sava, kakor se imenuje četrt pri kolodvoru, je v zadnjem času zelo zaslovela po dogodkih, ki jih je beležilo tudi časo pisje. Danes je ta del mesta domala postal pepel. Požar je izbruhnil na žagi mdustrij-ca Hai.iriharja iz Škofje Loke. Kupil jo je bil pred nedavnim od firme Scbiudler Comp. Gorjaiic. Davi ob 2. je opazilo delavstvo »Jugofe-ške«, ki je ravno zapuščalo tovarno, da se na severu, v bližini kolodvora nekam čudno svetlika, rdeči zublji pa so kmalu opozorili, da gori. Medtem pa je po mestu že trobil rog in dramil gasilce in meščanstvo iz sna. Orožništvo in gasilci z motorko pod poveljstvom načelnika g. Rici .\layerja, so bili takoj na mestu. Vsi gasilci so takoj stopili v akcijo in z velikim naporom loka-lizirali in tudi kmalu udušili požar, da se ni razširil na bližnje objekte in da ni zajel velikih skladov desk, ki so nakopičene v bližini. Če ne bi bili kranjski gasilci, katerim so se pozneje pridružili tudi tovariši iz Stražišča, na mestu, bi bile v nevarnosti vse okoliške hiše in tudi sam kolodvor, tako pa je zgorela samo lesena stavba, v kateri so bili stroji in različno orodje. Kako je nastal požar, ni še določno znano, sumi pa se, da ga je povzročila iskra iz stroja, kakor pred dvema letoma, vendar so požar tokrat kmalu pogasili. Škoda je krita z zavarovalnino. MoJe gospodinje, ako želite imeti v svojem stanovanju pozimi prijetno toploto in prihraniti mnogo kuriva, tedaj kupite Nepričakovana smrt stare žene v vlaku Poljfane, 4. septembra. V sredo zvečer proti 21. uri je pripeljal na postajo mali kmečki lojtrski voz neko žensko. Že od daleč je bilo čuti z voza pritajeno stokanje, tako da se je sprva mislilo, da gre za kakega ranjenca, ki se je morda kje ponesrečil. Ljudje, čakajoči na vlak, in drugi sprehajalci, so takoj ob« stopili voz. V njem je ležala na slamna« tem ležišču že priletna ženska, ki so jo nato dvigniti in prenesli v čakalnico. Oči« vidno trpeča hude bolečine je čakala na ljubljanski vlak za prevoz v mariborsko bolnico. Jagrov fant. ki je ženo pripeljal, ie po« vedal, da je ubožica 65 letna Marija Ogriz= kova, vdova po upokojenem železniškem čuvaiu iz Čadramske vasi pri PoLjčanah. Zmešala so se ji čreva. 2e nekaj časa je bolehala za hudo kilo. vendaT navzlic te« mu z dtfom ni mirovala, dokler ni prišla katastrofa. Poklicani zdravnik dr. Hronovskv je od; redil takojšnji prevoz v bolnico. Nesrečni« ca pa nažalost bolnice in operacije ni več dočakala, ker je med potjo, med Hočami in Mariborom, v hudih bolečinah podlegla zavratni bolezni'. Namesto v bolnic-o so jo po prihodu vlaka v Maribor nrepr-1'ali v mestno mrtvašnico na Pobrežju. Sinova, ki sta io spremljala, kar nista motfa do« umeti. da sta svoio ljubo mater spremljala na zadnji noti. Tudi hčerko, ki jo pole« sinov zapušča pokojnika, je vest o nenad; ni materini smrti hudo zadela. Ob tej pre« bridki izgubi vsem prizadetim iskreno so« žalje! Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« vode. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstoonjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ZEPHIR PEC ^ greje eno sobo 24 k?, drva ur Večji tipi grejejo 3 do 4 sobe enako. Na zahtevo brezplačni popis : Zephir tvornica peči d. d , Subotica Samoprodaja za Ljubljano: BREZNIK & FRITSCH. Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH. 287 Samoprodaja za Maribor: PINTER & LENARD. Kupujte samo PENKALA BATERIJE ker eore najaalje! 300 Novorojenčka je usmrtila Ljubljana, 4. oktobra. V Šelenburgovi ulici št. 4 je nastalo si« noči malo po 18. nenavadno razburjenje. Na dvorišču imenovane hiše pri stranki .Tu« stini Gartnerjevi, soprogi pleskarskega ">o« močnika, se je pojavila 22Ietna pletilja Ma« riia V., stanujoča v eni izmed mestnih hiš za Bežigradom. Bila je videti precej raz« burjena. Poprosila je Gartnerjevo, da ji da ključ za stranišče, nakar je zahtevala še pločevinast korec, ki ga je tudi odnesla s jeboj. Gartnerjeva, ki je menila, da je de« kletu slabo, ji je ustregla, vendar se Je za« čela čuditi, ker Marije še dolgo ni bilo na spr°"led. Še bolj čudno se ji je zazdelo, ko ie čez čas samo za hip začula jok otro« ka, nakar je spet vse utihnilo. Gartnerjeva je nato sama stopila tja v bližino in ugle« dala Marijo vso bledo in slabotno, poleg nje pa v korcu zadušenega otroka. Ne malo razburjena je Gartnerjeva ta« koj nato obvestila nekega hišnegd stano« valca, ki je pozval stražnika. Marija je med tem že tako oslabela, da so morali pozvati rešilni avto, nakar so jo z mrtvim otrokom vred prepeljali v žensko bolnico. Kakor se čuje, je Marija porodila popolnoma zdravo dete, ki ga je pa v trenutni zmedenosti vr« gla v školjko stranišča in spustila nanj vo« do. da se je zadušilo. Možicelj iz krompirja Vsa Litija, kjer je njegov »rojstni« kraj, se mu je nasmejala do solz, zato smo ga prinesli še v Ljubljano, da se še ona nasmehne tej groteskni prešerni igri narave. Mali možic je namreč junak prav svoje vrste. Več krompirjev je zra-stlo v trup in noge, glava je prav značilna, in še marsikaj. Kar sliko poglejte, ki pove največ! Čudežni krompir nam je izročila mala litijska gospodična Ladi Goren-čeva, izkopala pr ga je na dom. njivi njena mamica. Krompirjev moži-celj stoji zdaj v izložbenem. oknu Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici in vzbuja splošno radovednost Pretep z usodnimi posledicami Šoštanj. 4. oktobra. Prejšnjo nedeljo je popivala v gosti'ni pri Križniku skupina fantov iz Lokovice, med katerimi je bil tudi 23*letni posestni« kov sin Slavko Rogelšek. po domače Veniš« nikov. Podvečer je prišla v gostilno še druga gruča lokoviških fantov, k. se je vra« čala od tombole pri šmihelu. Med temi fanti je vladala že ialja časa velika na« Ko pride kraljica... Po hodnikih vse tiho in mirno. Zdi se, da vse ogromno šolsko poslopje trepeče v nemem, nestrpnem pričakovanju. In v njem na stotine mladih src. Kraljica pride ... Ne vemo natančno kedaj, obisk je napovedan za poldeseto uro. Vendar se lahko kaj izpremeni. Tudi se ne ve, koliko časa se bo zadržala v kakem razredu. Pa to nič ne ne. Ona pride — in to je glavna stvar. Kaka sreča in radost in čast. Hoteli bi ji pri tem povedati mnogo, mnogo. Toda vsi se zavedamo, da bo poset v razredu kratek, da bo to samo trenutek. In vsi mislimo, kako nam bo tisti trenutek. Odrejeno je od ravnateljstva, da »1 Nj. Vol. želi ogledati nekatere razrede brez vsega šuma in hrupa, naj se torej pouk vrši redno in nemoteno brez obzira na visoki obisk. Tretja ura. Po razredih je mir in tišina. Mladina Cita, piše, dela — a nad vsem tem plava ona lepa, nemirna misel: morebiti se bodo zdaj zdaj odprla vrata in kraljica bo stopila v šolsko sobo. Tudi ona se je učila, ko je bila v otroških letih. Zato njen poset ni kaka stroga inšpekcija šolskega nadzornika, ampak poset mladini, da jo vidi in pozdravi pri delu. Vsi se tega zavedamo in vendar nam je težko, ker vemo, da v par trenutkih moremo pokazati le malo tega, kar znamo. Sedimo in čakamo. Ponavljamo du-brovniško literaturo. Hoteli bi pokazati, da poznamo vse one velike mojstre, ki sc bili ponos starega Dubrovnika, od prvih trubadurjev tja do Gunduliča, vse ono živo, jugoslovensko srce, ki se je v najtežji dobi nagega naroda stisnilo v meje edinega svoboinega koščka jugoslovenske zemlje, v meje dubrovniške republike, od koder so segali žarki na dalmatinska otoke in mesta vse tja do Zadra, kjer je pisal Pe-tar Zoranič svoje »Planine« in v njih pokazal »Perivoj od Slave ...« Ne bi hoteli, da bi vzbujali misel, kakor da smo se vse to naučili st.mo za to uro, ampak bi želeli dokazati, da poznamo »Osmana« in »Dubravko« in »Pavli-mira« in še marsikaj, kar nam je postalo duševna svojina. In ne le to: mi vemo, kako je jugoslovenska in slovanska, misel odmevala iz teh del, ki so postala močan temelj našega preporoda. In venottr čutimo, da vsega tega ne bomo mogli povedati in zdi se nam, da bi namestu znaaja mnogo raje pokazali kraljici svoja srca in ji povedali, kako nam je draga in kako smo srečni, da nas je posetila v tej skromni šolski sobi, ki je sicer naša delavnica, a danes bo kakor slavnosten hram, v katerem se vrši praznik ljubezni... Minute minevajo. Vprašanje za vprašanjem rešujemo: trubadurstvo, renesansa, vplivi, letnice. Ah, te letnice!... Kako neprijetno, če bi pred kraljico ne znali kake važne letnice. Profesor vedno pravi, da so to igle ki z njimi pripenjamo dogodke v svoj spomin. Vsaj nekateri morajo trdno držati, sicer se vse zmede, čitamo dalje in se poglabljamo v dobo, kakor da je navadna učna ura. Povsod je še toliko zanimivega — in marsikaj vemo, samo, ko bi vedeli kaj Nj. Vel. najbolj zanima. Saj ona pozna Dubrovnik. Nelepo bi bilo, če bi ga ne poznali mi, ki smo jugoslovenska mladina. »Ko bi nam vsaj prej povedali, da bi se pripravili«. »Čemu! Saj Nj. Vel. želi samo priso stvovati pouku, da vas vidi in pozdravi. Pazite za primer, da vas Nj. Vel. kaj vpraša. Odgovarjajte kratko, jasno in razločno...« In zopet se nadaljuje lekcija... Ves strah je izginil in zdi se nam, da se ta delovni dan izpreminja v prelep praznik. Naenkrat se odpro vrata in z glasnim j dobar dan« ln smehljajočim obrazom stopi kraljica v razred. Trenutek molka. Naša srca bi najraje glasno odzdravila: Zdraho, kraljica! — toda odrejeno je, da ves razred pozdravi kraljico šele pri odhodu. Za kraljico je vstopila dvorna dama gospa šverljugova. adjutant in gospod direktor. Kraljica je poosebljena milina. Izgleda še mnogo nežnejše in ljubkejše nego jo vidimo na slikah. S prijaznim nasmehom poda roko profesorju in vpraša razred: »No, kako učite?« Vsi bi radi v en glas odgovorili: »Dobro nama, lepo nama, osobito da-nas.« Toda gospod profesor ima nalogo, da izprašuje.., Kraljica sede na stol, ogleduje slike po stenah, razred, učenke ... Dolgo pričakovani trenutek je tu. Profesor stavi par vprašanj___ Nič težkega in vendar je tako težko odgovarjati pred kraljico____ Kaj, ko bi ne bilo kaj prav... Kraljica se smehlja mali tremi in zadregi. Nič hudega. Saj ni prišla zato. Prinesla nam je lep dan. Najrajši bi, da bi se sama razgovarjala z nami. Toda komaj smo se dobro zavedli, da sedi kraljica med nami v razredu, že gleda gosp. adjutant na uro. Kraljici se mudi dalje. Posetiti mora tudi druge zavode. Kraljica vstane in z roko pozdravlja ves razred___»živela kraljica!« zadoni iz mladih src. Sedai so šele ora prišla na vrečo, da. so izpregovorila. Vse bi hotelo ven iz klopi, da izkaže svojo ljubezen in hvaležnost Nj. Vel. za ta lepi trenutek, ki bo ostal vsem vse življenje v najlepšem spominu. Toda predpis je predpis. Vrata se za-pro in mi gledamo, kakor da premišljamo, ali je bilo res, da je bila pravkar kraljica med nami, v tej vsakdanji šolski sobi. ki se nam zdi sedaj kakor posvečena, kakor da je zasijalo " njo solnce samo za en trenutek. . Polni sreče, radosti in ponosa cdhajamo na hodnik, kjer čujemo iz spodnjih hodnikov radostno množico šolske mladine, ki je udrla iz šolskih sob in prireja kraljici prisrčne ovacije: »živela naša kraljica!« petost. Eni so predstavljali zgornjo, drugi spodnjo Lokovico. Da iz gostilne odhajajoči Rogelšek ni ca« šel svojega klobuka na mestu? kjer ga je pustil, je bil že zadostni povod Za pričetek splošnega pretepa. Z Rogelškorn se je spri« jel 19«letni mesarski pomočnik Josip Jezov« nik. Ko so se iantje nehali pretepati in se polagoma začeli razhajati, se je napotil pro« ti domu tudi Ježovnik. V bližini gostilne pa sta se nenadoma na samem zopet po« prijela z Rogelškorn, ki je zadal Ježovniku štiri vbode z nožem, in sicer tri v hrbet in enega v desno stran v bližini jeter. Je« žovnika so preneljali v kritičnem stanju v bolnico v Slovenjgradec. Zadevo nreiskuje orožništvo. VZORCI ZASTONJ! 281 Ali ste že naročeni na ilu* strovano tedensko revi*o »ŽIVLJENJE IN SVET"? Ddnošaji med jugoslovenskim in češkoslovaškim študentstvom V jugoslovensko - češkoslovaškem bratstvu in zbližanju pripada gotovo najpomembnejše mesto odnosu mlade generacije obeh narodov. Na vseh naših visokih šolah se srečujemo z nemalim številom jugoslovenskih akademikov, ki so nam tudi najmilejši kolegi, ker so predstavniki naroda, s katerim imamo skupne ideale in stremljenja. Baš zato ni brez pomena napraviti od časa do časa potrebne korekture dosedanjega razvoja in na podlagi doseženih rezultatov z objektivno analizo preprečiti iz-vestne nedostatke. Zal. se nam ni posrečilo, kljub iskrenim željam, ustvariti takšno stanje med nami, da bi ga mogli smatrati za sposobno uresničevati naše skupne naloge. A vendar sta naša dva naroda navezana v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju drug na drugega in vedno bolj se bomo srečavali s tem problemom v našem praktičnem življenju. Poleg našega stremljenja za skupnim napredkom moramo imeti v mislih tudi nevarnosti, ki nam skupno groze. Kollarova doba je v minulem stoletju konkretno formulirala ideologijo slovan-r.tva in slovanskih narodov, postala je program in tradicija za več poznejših generacij kulturnih delavcev. Danes pa se moramo orientirati, upoštevaje nove razmere in novi položaj, nastal zaradi velikih sprememb v svetu in zaradi naglcja tempa današnjega življenja. Geslo »Zvestoba za zvestobcc ne more biti zgolj fraza, ampak je za nas simbol globoke resnice in požrtvovalnega skupnega dela pri naših narodnih in mednarodnih nalogah. Imamo široko polje delovanja in ne smemo zato izgubiti prilike, koristiti svojemu narodu. Gotovo bi bila vsaka zamujena priložnost velik greh napram nam samim in znak nedostajania narodnega čuvstvovanja in samozavesti. Vsak del naroda mora izvršiti kos poštenega dela za celoto in baš študentstvo ne sme ostati na zadnjem mestu; javnost gotovo ne bo odbila svoje simpatije, če se študentstvo v svojem idealizmu povzdigne nad ozkosrčne spore in ustvari močno organizacijo, ki bi si s svojim delovanjem pridobila ugled doma in v tujini. Naravno je, da se moramo zbliževati in spojiti v našem skupnem delu, pogoj za uspeh pa je medsebojno zaupanje, ki ga, žal. do sedaj ni bilo v polni meri. Premagati moramo sedanje predsodke s teme-ljitejšim in številnejšim spoznavanjem m.:d našim študentstvom. Idealizem, ki polni naša srca v pogledu jugoslovensko-češkoslovaških odnoša-jev, mora postati praktičen in temeljitej-ši; hočemo praktičen idealizem v vsakem pogledu. Matička Praha je vzgajala v svoji sredi celo vrsto najboljših in požrtvovalnih kulturnih delavcev - Jugoslovenov in mi smo ponosni na to! Bogata tradicija pa je bila prekinjena zaradi dogodkov v sve.u. Težko je prenašati današnjo splošno in-dolenco obeh študentskih generacij, ki nre-kinjenega dela več ne nadaljujeta in r.e poglabljata. Z ustanovitvijo definitivnega študentskega kolegija v Pragi od strani češkosl.-jugsl. lige pa bo ta postal, kakor trdno upamo, ognjišče najlepših stremljenj in novega dela. Žalostno poglavje je padanje števila jugoslovenskih aka demikov na čeških univerzah, a v Pragi celo to, da velik del še preostalih jugoslovenskih akademikov ..a-haja na nemško univerzo. V tem pogledu naravno ne' moremo očitati mlačnosti .->dur koncert v Joachimovi pre« delavi in tretja Bichova grandiozna Ciacco« na. preizkusni kamen vsakega virtuoza. Stopnja popolnosti, s katero je mladi umet« nik prednašal ta klasična dela, je bila jako visoka. Ne le v obvladanju tehnike, kar je sed?i zanj že samonosebi umevno, tem« več tudi v interpretaciji, ki Je očitovala po« globitev in individualno razumevanje skla« dateljevih neizraženih želj. Finesa franco« skega pojmovanja, katero je imel umetnik priliko pobliže spoznati, je nanravila ta Izvedba naše notranje kolonizacije Danes zadnjikrat ob 3*9 S*« 7. in 9* zvečer! ▼ svojem najnovejšem prekrasnem filmu petja in božanskih popevk Ne zamudite zadnje priložnosti! RICHARD TAUBER Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje Elitni kino Matica Telefon 2124 I Z avtom med ostanke stare slave in moči Celje, v oktobru. Vedno višje in višje se vzpenja človek s pomočjo modernih prometnih sredstev. Ne zadostujejo mu več srednje visoki vr« hovi, ki so bili svoječasno najpriljubljenej« še nedeljske izletne točke. Vedno višje, le višje... Čemeren dan je bil onokrat, ko nas je povabil veteran s Starega gradu Lojze Dro« fenik na skrivnostno vožnjo na neki. z avtomobilom še nedoseženi vrh v oddalje« rejši celjski okolici. V mestu je deževalo kakor po naročilu. Nekaj skokov čez mla« ke na vegastih in vsevprek vdrtih celjskih trotoarjih in že smo sedli v avto. Prav pi« sana družba se nas je zbrala: »krvava rib« ta« po zastopniku Dolfetu, upodabljajoča umetnost po fotografskem mojstru Kun« šku, poleg tega pa še mojstra dveh nevar« n:h poklicev. Ivan in Francelj, prvi iz briv« ske, drugi pa iz mesarske stroke. Ljudje so začudeni gledali na ekspedicijo, ki je drvela z blatnim »Chevroletom« proti Zg. lludinji. »Nekaj hudega se je morilo zgo« diti,« so govorile začudene oči mimo ho« dečjh znancev. »Kar cela komisija sedi v vozu.« Blato in deževnica sta brizgala izpod ko» les. z neba je še po malem rosilo, ko je izginjalo Celje za našim hrbtom v oblač« nih meglah. Takoj za Šmarjeto pa je po« stala cesta suha in je bilo jedva mogoče opaziti, da se je dež mimogrede dotaknil tudi vojniške ceste. Nismo se mogli pre« več ozirati po divni pokrajini, že smo bili na Frankolovem. Tu baje spe v cerkveni kripti svoje poslednje spanje grajski go« spodje Lindeški, katerih starega gradu si« ve razvaline silijo iz gostega gozdnega drevja na slikovitem, šiljastem vrhu v po« horskem predgorju. Takoj na mje postalo jasno, kam nas hoče popeljati podjetni Drofenik s svojim avtom, ki je napravil po ljubem božjem svetu že nekaj manj kakor stotisoč kilo« metrov. Na Lindek torej, po cesti, podob« ni kozji stezi. Kmalu za Frankolov'm je krenil avtomobil na levo in po kratkem ovinku takoj strmo v breg. Motor je de« lova! na vse pretege, močna kolesa, ki ima« jo silno širok medsebojni razmah, pa so f drezavala levo in desno cele kupe ilovice in peska z obeh bregov in razgaljala mo« gočne korenine doraslega drevja. 2e nekaj deset metrov v hribu smo mo« rali ustaviti ropotajočo zver. Iz hladilnika je puhtela para in gazda Franjo se je spo« mnil, da smo storili nepopravljivo napako, ker nismo vzeli s seboj hrenovk, ki bi jih kuhali lahko kar mimogrede. Kmalu se je vožnja nadaljevala, ko nam je prijazna de« klina prinesla čebriček studenčnice z bliž« nje rebri. Divje je odmevala med hribov« jem ropotajoča melodija in votlo zavijanje trpečega motorja. Vedno višje, mestoma skoro navpik, smo se vspenjali in nestrpno čakali, kdaj se prikažejo pred nami od dežja in zoba časa izglodane lindeške raz« valine. Parkrat je bilo treba izstopiti in upreti močna pleča v avtomobilov zadek, da smo ga potisnili čez neprevozne, glad« ke apnenčeve skale. Nebo se je medtem pooblačilo in pričelo je živahno rositi, ko smo dospeli do naselja Lindek. Kmetje in kmetice so nas začudeno ogledovali in zma« jevali z glavami. Najbližji posestnik Jure Kolar, po domače Poljek, je pristopil k av« tu in z vso resnostjo poudaril, da do gra« du nikoli ne pridemo, pa če se vsi z avtom vred postavimo na glavo. Da bi bili videli »zmagovalca hribov in gora«- Drofenika, kako divje so se mu za« bleščale oči. Brez besede je na tesni poti obrnil avtomobil in zapeljal na travnato pot, vodečo k grajskim razvalinam. Cesta se je tako zožila, da je avto moral voziti z levimi kolesi po strmem bregu, da je mo« gel naprej. Tik pod njim na desni strani pa več sto metrov globok prepad. Še par korakov skozi mlad, borovcev gozd in že smo stali pod vitkimi bukvami poleg raz« valin. Z zadnjih ostankov posvetne slave in moči gospodov Lindeških se nam je kliub oblačnemu, deževnemu vremenu od« pri krasen razgled po vsej spodnji Štajer« ski. Doli na jugu je rinil iz megle visoki Kum, pred njim na levo Tovst, pa še bliž« je Konjiška gora, tik katere se je iz ostre iaseke zasvetilo svetlo zeleno, mestoma iz« preminjajoče se gornje Dravsko ali Ptuj« sko polje s slikovitim Vurberkom v svojem plodnem srcu. Desno pa je onstran doline počival resni Kozjak in daleč za njim v modrikasti sivini Kocbekovo kraljestvo — prelepe Savinjske planine. Razgled na vse strani, kakor jih je le malo v bližnji celj« ski okolici. Od zgovornega Poljeka, ki nas je zvesto spremljal, smo izvedeli, da je kupil ves lindeški vrh z razvalinami vred za 5 »jur* jev« mariborski učitelj g. Ramšak, ki na« merava s pomočjo prijateljev postaviti tik pod gradom planinsko izletniško kočo. Mi« sel ni slaba. Kako bo z razvalinami, se še ne ve. Če ne bodo kaj kmalu podzidane, kakor je to storilo Muzejsko društvo s celjskim Starim gradom, bodo popolnoma razpadle. Dosedanji lastnik Urban Oberc« kal jih je puščal popolnoma v miru. Mračiti se je že začelo, ko smo pomi« slili na povratek. Mojster Kunšek nas je poprej še trikrat »pritisnil na plato«-, raz« brskali smo v naglici oglodano okostje div« jega zajca, ki ga je imel prijatej Ivan za divjega prešiča, Francelj pa za srno, — Doife je celo nekaj brundal o pračloveku in mamutih, pa dosti ni bilo razumeti _ na« to pa smo jo kar peš mahnili po bližnjici preko strmega južnega pobočja *- dolino Zvesti Poljek nas je spremil Dra^ do »ce« sarske« ceste. Drofenik in Ivan sta pa sed« la v avto in po razdrapani »cesti« — Bog mi odpusti lepi izraz — oddrčala v globel. Komaj pa smo pešci stopili na belo cesto, nam je za hrbtom zatrobental odlični avto svoj »Tri«ta« Brez nezgode, veseli in po« šteno pretreseni, smo zavili pod noč pod gostoljubno streho župana Žerovnika, po kratkem okrepčilu pa nazaj v belo Celje Kakor je bilo te dni slišati, snuje hudo« mušni Lojze novo zaroto, menda nameri« va z avtom nekam visoko nad Mozirie. Do« brega konca mu ljudje ne pripisujejo, sam pa pravi, da v postelji ne bo pričakal zad« nje, bele ljubice... Kaj je novega v Metliki in okolici Metlika, 4. oktobra. Skozi vse poletje smo imeii bore malo dežja, le tupatam kako rosico, ki ni nika« kor mogla vsaj malo ohladiti vročega ozrač« ja. Zaradi tega smo še pred kratkim ime« li še prav soparno vreme, toda zadnje de« ževje je zrak že precej ohladilo in kar na lepem smo prešli v jesen. Poljski pridelki so razen zelja in repe, ki nista dobila pravočasno dovolj mokro« te, dobri, skorajda prav dobri. Krompir je bolj droben, toda zdrav in dovolj ga je. Jesenskega sadja je malo videti. Naš kmet se je prav do zadnjega časa veselil vsaj sadu vinske trte, ki je letos bogato obetal. Pričakovalo se je, da si bo naš kmet odpomogel iz splošne gospodarske krize. Toda tudi to upanje se je izjalovi« lo. Po zadnjem deževju je pričelo grozdje gniti, osobito v nižjih legah in zlasti ne« katere vrste vinske trte. To je seveda po« vzročilo pravi alarm pri vinogradnikih in so nekateri začeli z izgovorom, da samo podbirajo gnilo, kar vss trgati. Seveda so bili to samo taki vinogradniki, ki nimajo dosti in ki uporabijo ves pridelek samo za dom. toraj tak pridelek, ki sploh ne pride na trg. Morda se bo našel tudi med temi kak tak vinogradnik, ki nima prave vesti in je že zdavnaj potrgal, da bi s svojim moštom prišel prvi na vrsto in vsaj tako nekako do denarja. Toda k sreči je veči« na vinogradnikov čakala, da se bo vreme izboljšalo. Tako je glavna trgatev zdaj že v polnem teku. Dosti je takih, ki rajši kvantitativno manj pridelajo in hočejo do« biti kvalitativno dober pridelek. V neugodnih okoliščinah, kakor jih rav« no omenjamo, pričenja poslovati letos na« ša nova vinarska zadruga, ki si je zgradi« la pri kolodvoru v Metliki prav lično vin« sko klet in bo zbirala najboljši letošnji pridelek ter ga prodajala kot tipičnega »belokrajinca«. Zmisel za zadružništvo se je pričel razširjati pri nas, zlasti pri vinogradnikih. Prepričani smo, da bo to rodilo preokret v narodnem gospodarstvu v Beli Krajini ter privedlo k splošnem iz« boljšanju narodnega gospodarstva. Seveda je še konservativnih elementov med naši« mi kmeti, a tudi ti bodo klonili pred na« predujočo zadružno mislijo, zlasti ko bo« do videli prve uspehe zadružništva. Pred novo zgrajeno stavbo kleti je zadnje dni prav živahno. Tam se vrstijo ves dan vo« zovi drug za drugim, natovorjeni z grozd« jem, ki se takoj tehta, izpreša ter odtaka v sode. Istočasno se meri količina slad« korja v '-noštu in se tako zaračunava. Ki« logram 'čuje zadruga po 3 Din. Vsak celi od .totek vsebovanega sladkorja se plačuje po 25 par več. Vodstvo zadruge je pokazalo veliko dobre volje pomagati vinogradnikom, da pridejo do denarja. Za« drugi se je takoj drugi dan sicer pripetila prva nezgoda, da ji je počila hidravlična stiskalnica, ki je bila kupljena kot nova v Mariboru, a delo gre naprej, seveda pa z navadnimi stiskalnicami precej počasne je. Odjemalci našega vina se lahko odslej obračajo naravnost na vinarsko zadrugo, ni jim več treba tavati od zidanice do danice. Druga aktuelna zadeva za Metliko je elektrifikacija mesta in okolice, ki jo bo izvedla karlovška elektrarna v Ozlju. Pro« ga daljnovoda je že iztrasirana in sicer v dolžini skoraj 14 km.. Pogodba je bila sklenjena že pred par meseci, toda do se« daj ni bilo odobrenja kr. banske uprave. Ker so sedaj pojasnjene vse podrobnosti, se bo z graditvijo daljnovoda takoj priče« lo. Računamo, da bomo že v začetku de» cembi-a imeli električno razsvetljavo. Naš najstarejši in najboljši domači de« narni zavod »Prva dolenjska posojilnica« v Metliki je kupil od g. Milana Guština vse štiri njegove hiše za I milijon dinar« jev. G. Guštin se namerava naseliti ▼ Ljubljani Na šolah v Beli Krajini so učiteljske moči ostale vse stare. V zadnjem času pa je prišlo par novih učiteljskih moči. za« radi česar Je pričakovati nekaj izprememb. Danes se je vršilo prvo zborovanje belo« krajinskega učiteljstva v Črnomlju, kjer je obenem spremilo na zadnji poti pokojno učiteljico Mici Fabjanovo. Na zborovanju je zelo zanimivo predaval o zadružništvu g dr. Miran Kajin, banski referent za za« družništvo v Zagrebu, v čisti slovenščini. Tako se je vse naše učiteljstvo upoznalo s potrebo zadružništva in bo postalo pravi propagator zadružnega pokreta. Dosedanji okrajni cestni odbor za sodni okraj metliški je bil nedavno izmenjan ter imenovan naslednji novi odbor: pre* nik Goli Ivan, župan iz Metlike, pod sednik Mazelle Julij, župan iz Gradu ... blagajnik Guštin Milan, trgovec iz Metlu ke, odborniki: Pečarič Ivan, župan iz Bo« žakova, Simonič Anton, župan iz Semiča, Konda Ivan, posestnik iz Praproč ter Kra« marič Josip, župan iz Radovice. Novi od« bor nam je porok, da bodo naše banovin« ske ceste izboljšane in urejene, kakor za« hteva sodobni promet. Na državni cesti postavljajo znamenja za ostre ovinke in križanja, da se preprečijo eventuelne ne» sreče naraščajočega avtomobilskega pro« meta. V najkrajšem času se prične avto« busna zveza Novo mesto«Karlovac. Otvoritev ljubenske obrtne nadaljevalne šole Ljubno na Gorenjskem, oktobra. V sredo 1. t. m. se je vršilo pri nas za občni napredek vasi zelo važno domače slavje, namreč otvoritev obrtne nadaljeval« ne šole, katero si je večina obrtništva že davno želela in jo je na prošnjo vseh v va« si zastopanih obrtnih organizacij dovolila banska uprava. Pripravljalni odbor z ugled« nim agilnim predsednikom, mizarskim moj« strom g. Silvestrom Golmajerjem na čelu je prijel za delo, da je bilo mogoče otvo« riti to šolo že letos. Na povabilo pripravljalnega odbora se je zbralo omenjenega dne ob 7. zvečer pre« cej vaščanov obrtnikov z občinskim oabo« rom in šolskimi odborniki na čelu k slav« nostni otvoritvi. Otvoril je slavje predsed« nik pripravljalnega odbora g. Golmajer, ki se je po pozdravu zahvalil občinskemu in šolskemu odboru ter vsem, ki so pripo« mogli, da je otvoritev obrtne nadaljevalna šole mogoča že sedaj. Kot prvi se je priglasil k be?edi župan g. Ivan Marčun, ki je želel šoli procvit m napredek ter obljubil nadaljnjo pomoč. Na« to je govoril upravitelj šole in učitelj obrt« ne nadaljevalne šole g. Peterca, ki je nagla« šal, da hoče posvetiti vse svoje moči tej šoli. Župnik g. Franc Juvan je poudaril .-»o« men šole v verskem smislu. Za Obrtno društvo je govoril g. Josip Ambrožič, ki je orisal obrtniški značaj vasi Ljubno ter iz zapiskov župnijskih arhivov ugotovil, da so imeli že pred Kakimi 350 leti takratni lončarski, pečarski in opekarski mojstri svo« jo zadrugo ter so si po tej zadrugi dobili velike ugodnosti za svoje izdelke, ki so jih smeli prodajati po vseh trgih in mestih ta« kratne avstro«ogrske monarhije. Skozi sto« letja so uvažali ti pridni lončarji v doma« čo vas denar, katerega so sprejemali za svoje dobre izdelke, in so tako povečali blagostanje sebi in drugim vaščanom. Zad« njih 50 let je ta obrt počasi izginila, in to zaradi brezbrižnosti za naraščaj. Danes imamo le še ostanek te nekdaj cvetoče obr« ti. V interesu vasi bi bilo, da se gospodar« ji pobrigajo za obnovljenje te obrtne pa« noge glede na dobro ilovico, porabno za te izdelke. Nadalje je omenil, da se je v zadnjih 30 letih polagoma uvedla v vas čevljarska obrt, katere izdelk' slovijo po dobri kakovosti daleč preko mej Slovenije. Kakor nekdaj lončarji tako sedaj skrbijo čevljarji s pridnimi rokami za napredek si skupno z ostalimi obrtniki. H koncu svojega govora se je dotaknil otvoritve obrtne nadaljevalne šole, ki bo gotovo po« kazala uspeh. Razvoj te sedaj otvorjenešo« le je pa odvisen od prihodnjega odbora te šole, katerega bodo imenovale v poštev prihajajoče korporacije. Kot zastopnik Čevljarske zadruge je go« voril g. Anton Mohorič, ki je opozoril va« jence na pokorščino do mojstrov in do go« spodov učiteljev, ker le na podlagi tega je mogoč uspeh v korist vajencev. Zastopnik banske uprave g. Markošek, upokojeni upra« vitelj, je obljubil svojo pomoč in želel uspeha šoli. K zaključku je predsednik T>o» zval obrtnike, naj ne bo več nikogar med njimi, ki bi nasprotoval tej potrebni šoli, ki lahko postane za napredek obrtništva v vasi največjega pomena. DomsI DOLENJSKE TOPLICE Trgatev se je v tukajšnjih okoliških vinogradih že pri« čela. ki pa nitkakor ni taka. kakor je bilo pričakovati, ker je grozdje zaradi preve« like moče pričelo gniti in se tudi jagode precej osipajo. To je tudi vzrok zgodnje trgatve Vinski pridelek je zelo obilen, zlasti po vinogradih, ki jih ni obiskala to« ča Po kakovosti pa bo vino zaradi p>Te« zgodnje trgatve zastajalo za onim prej« šnjih let. — Avtomobilska zveza Toplice — Novo mesto, j>o kateri progi sta do se« daj redno vsak dan vozila po dva avto« busa, od katerih je eden ime' stalno zve« zo s prihodom vlakov v Straži, se je s 1 t. m skrčila ter bo razen nedelj in po« nedeljkov ter sejmskih dni vozil en sam avtobus, ki bo za domač promet menda zadostoval. — G Anton Kline, župan ob= čine Gor. Polje, je svojo novo hišo z go« stilno na Gor Polju dogradil Preteklo leto je stara s slamo krita hiša, ki je ime? 'a izrazit značaj boliših kmetskih gostiln nogoTela, zadeta od strele Nova, lepa. praktično zidana stavba stoji na istem me« stu. Na eno zadnjih nedelj je novodogra« Pc axt na Dvoje lepe xobe ohrani njih zdravje in s tem tudi njih biserni sijaj. Za to kupuj pristno izkušeno sredstvo Sargov KAL0D0NT cJ3epši zobje jeno hišo blagosUlvil domači župnik iz Soteske, pri kateri priliki se je vršila le« pa domača zabava. Otvoritev nove gostil« ne se je udeležilo mnogo domačinov ter gostov iz bližnjih Toplic, mnogo pa je bi« lo opaziti tudi Novomeščanov, ki prav ra« di prihajajo na Gor. Polje na dobro prist« no dolenjsko kapljico ter na obisk pošte« njaika g. Klimca. JE2ICA. Gasilno društvo v Stožicah si Je letos v maju nabavilo za 31.200 Din motor-ko, katere blagoslovitev bo danes.. Nato bo prijetna zabava na Čamrovem vrtu. Društvo vodi sedaj posestnik iz Stožic, g. Peršin, z marljivimi, preizkušenimi gasilci, brizgalni pa kumujeta ga. Alojzija in g. Franc Deč-man, trgovec in posestnik iz Stožic in znani gasilski delavec. Društvu k tako odličnemu napredku iskreno čestitamo! — Sokol Jezica in vas Tomačevo sta prosila za instalacijo novih obcestnih luči. Stvar se rešuje v tem smislu, da se išče finančnih podatkov za to inštalacijo. Verjetno je, da bomo čez leto dni morda le dobili še kako luč več. Le to ni prav pohvalno, da se morajo prej zganiti privatniki in društva, preden občinski odbor sam kaj uvidi. Sploh vidimo tudi tu, kako se v večini našega občinskega zastopa še vedno vleče predjanuar-ski duh. Tipičen primer je poleg drugega baš zadeva Sokola, katerega naša občinska uprava dosledno temeljito ignorira in mu n. pr. na prošnjo glede luči kakor vsem drugim zasmehljivo sporoča: >Če hočete luči, primaknite hišo k njej.< V isti čas pa sveti nekaj korakov od Sokolske ulice javna svetilka v skoro prazno ulico. V tej namreč ne stanujejo Sokoli, ampak gospod '. diplomo častnega občana za zasluge na električnem polju! Skrajni čas je, da se napravi v občinski upravi mesto bolj strpljl-vim in sedanjemu duhu prijaznejšim osebam. DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Te dni je umrl je Alojzij Tomait, znan pod imenom Krača, oziroma Kračman. Po pokiicu je bil stolar in je delal v delavnici svojega brata Antona. Bil je zelo marljiv in skrben delavec ves teden, v nedeljo pa je rad po« veseljačii. Igral je tudi dobro na harmo« niko in ko je biil še mlajši, je obrede! vso Dolenjsko ter igral, pel in zabaval ljudi na ženitovanjih in raznih zabavah. Zaito so ga daleč naokoli: vsi poznali. Umrl je zaradi notranje golše Blag mu spomin! BLEJSKA DOBRAVA. Malokdaj se kdo oglasi iz našega kraja, zato bi si marsikdo lahko mislil, da pri nas nikoli ni nič novega. A ni tako. Pred kratkim se je pri nas ustanovilo Sokolsko društvo, ki se lepo razvija in šteje okrog 60 članov in članic ter okrog 60 oboje dece. Dne 21 septembra bi se bil moral vršiti na Dobravi nastop bližnjih sokolskih društev, a ga je preprečil hud dež in mraz ter se je vršil naslednjo nedeljo. A tudi drugi nastop je motil dež vendar se je javna telovadba vseeno vrši la. Nastopili so telovadci in telovadke z Bleda. Bohinja in Javornika v prostih va jah in na orodju ter jih izvedli v splošne zadovoljnost številnih gledalcev Tudi grad beno naš kraj zelo napreduie. Tako se u-v naši vasici letos zgradilo kar pet novih hiš. V smeri proti Jesenicam si je postavil novo hišo tovarniški delavec Valentin Puc, od železniške postaje proti vasi pa Ivan Valanl, krojaški mojster Ivan Sretina ter tovarniška delavca Štefan Erjavec in Šimea Sodja. Lepe, nove, vilam siične hiše napravijo na tujca pri vstopu v našo vas prav dober utis. V splošnem se našemu kraju obetajo boljše gospodarske razmere, kajti tukajšnja tovarna elektrod je po večletni krr-zi začela uspešno obratovati in je bilo ▼ zadnjem času sprejetih v delo nad 40 delavcev. Nemalo zaslugo za boljši razvoj tovarne ima novo ravnateljstvo, ki je "dela in način proizvodnje popolnoma reorganiziralo. KONC. ZOBOTEHNIK MAKS GOLOB je otvoril svoj zobni atelja v Domžalah (nasproti kolodvoru) 13363 H *. y ?r3 M * Rti i-1 i f.f i fit m 1R Ul flNiSiSikP ftt ITEIUU Iti LJUBLJRNf) K9LIIVIKSRA ULICA 21II" taouRJoiSl Po dnevnem naporu zahteva vaše živčevje kakor tudi celo telo osveže-nja in okrepčila. To vam nudi Eau de Cologne Mon Parfum odličen proizvod tvrdke Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Bela Vary, Zagreb Smičiklasova ul. 23. Telefon 48-99. (dame iz/coristite prili/eo! TEDEN DAMSKIH PLAŠČEV PRI TVRDKI F. LUKIC V STRITARJEVI ULICI NUDI IZREDNO PRILIKO ZA IZBERO RES LEPIH IN POCENI PLAŠČEV. — VZORCI IN IZDELAVA SO TAKO ELEGANTNI, DA JE NAKUP BLAGA IN DELO PO MERI NEPOTREBNO IN V ŠKODO. Domače Testi * Slovenci v Ameriki proti iašistom. »Ameriška domovina« piše, da se ie na povabilu Jugoslovenskega kluba v Clevelandu v tamkajšnjem Narodnem domu zbralo nedavno lepo število rojakov v svrho posvetovanja, da se skliče splošen narodni protestni shod zaradi nasilja fašistov v Italiji nad slovenskimi domačini. Izvoljen ie bil odbor za sestavo spomenice, oziroma protestne resolucije. Ta odbor bo odredil vse potrebno v svrho nameravanega protestnega shoda. * Premeščen je bil učitelj g. Albin Petelin iz Cerkelj ob Krki na državno osnovno šolo v Škrilj pri Kočevju. Na njegovo mesto je prišel učtielj g. Mirko Vidmar, znani športnik in telovadec Sokola iz Škrilj pri Kočevju. * Himen. Poročila sta se v kapelici Ma-rijanišča v Ljubljani zdravnik g. dr. Josip Furlan, sin pokojnega odvetnika dr. Josipa Furlana, in gdč. Ida Skalarjeva, računska uradnica pri finančni direkciji v Ljubljani. hčerka višjega računskega svetnika v pokoju g. Josipa Skalarja. Iskrene čestitke. * Običajni jesenski manevri Dravske divizije se bodo vršili ta teden v območju Haloz in Slovenskih goric. Obetajo se zanimive operacije, posebno če bo lepo vreme. Vojištvo posameznih garniz j Dravske divizijske oblasti je pri zadnjih vežbah pokazalo odlično izvežbanost. Enodnevna vaja ljubljanske in škofjeloške camiziie za Smar nj goro je pretekli petek uspela posebno dobro, kar je divizionar general Sava 1 rip-kcvič tudi pohvalno omenil pri zakiiučni kiitiki * 39. občni zbor Učiteljskega društva za litijski okraj se je vršil včeraj v društveni dvorani hotela Miklič. Otvoril ga je predsednik g. Pelko, ki je prečital okrožnico ljubljanskega poverjeništva o položaju v učiteljski organizaciji po beograjskem kongresu. Tudi to učiteljsko društvo stoji trdno na stališču, ki si ga je osvojilo ljubljansko poverjeništvo. Tajnica gdč. Vrščajeva je podala obširno poročilo o društvenem delovanju. Društvo šteje 106 članov, od katerih so bili skoro vsi na občnem zboru, kar je za članstvo lepo spričevalo (ves litijski okraj ima 135 učiteljev in učiteljic). V preteklem letu je priredilo društvo vrsto zanimivih predavanj in tečaj za cepljenje kostanja v Jevnici. Blagajnik g Rostohar je prejel na članarini nad 16.000 Din; po izplačilu vseh društvenih obvez je ostalo v blagajni še nekaj tisočakov. Blagajniku g. Ro-stoharju je bila izrečena za njegovo vzorno vodstvo blagajne pohvala občnega zbora. Delegat pokrajinske skupščine v Novem mestu, g. Samec ie podal osebne vtise, ki jih je dobil v teku skupščinskih razprav. Podčrtal je zlasti vtise, ki mu jih je nudil koncert Učiteljskega pevskega zbora ob priliki skupščine. Izjavil je med drugim naslednje: »Nobena skupščina ne sme biti več brez koncerta našega zbora. Učiteljski pevski zbor ie posebno lep dokaz, kako sc udejstvujejo naši člani izven šole. Da !e zbor na veliki višini, ki je učiteljstvu v ponos, je bila soglasna sodba vseh poslušalcev. Ob programu se razblini vsa malen-kostnost onih, ki se ne zavedajo važnosti zbora pod okriljem organizacije.« Delegat na beograjskem učiteljskem kongresu g. \Veber, je izčrpno poročal o poteku jubilejnega kongresa. Zaključil je, da nesoglasje ob zaključku kongresa gotovo ne bo imelo nikakih posledic za UJU. Ko je podal g. Župančič nekaj osebnih utisov o beograjskem kongresu, razstavi in obeh učiteljskih domovih, se je prešlo na volitve. Izvoljen je bil stari odbor Ie namesto iz okraja odi-šle ge. Čučkove je bila izvoljena gdč. Ma-luča Leskovčeva s Krke. Prihodnje zborovanje bo v Ljubljani ob priliki jesenskega koncert UPZ. * Poziv lastnikom Levstikovih pisem aH njemu pisanih pisem. Slovenska Matica ponovno naproša vse lastnike Levstikovih ali njemu pisanih pisem, da bi jih blagovolili čim prej dati na razpolago. Pisma se bodo prepisala in takoj vrnila lastnikom. * Štipendija za istrske emigrante. Glavni odbor »Prosvete« v Sarajevu ie sklenil, da ustanovi posebno štipendijo za siromašnega dijaka srednjih šol izmed emigrantov iz Istre. Štipendist bo imel popolnoma brezplačno mesto v Prosvetinem domu za dijake srednjih šol ali pa štipendijo, ki mu bo omogočila vzdrževanje v kakem drugem kraju. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 3. oktobra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, S. vrsta padavine, 9. najvišja in najnižja temperatura. Ljubljana, 4. oktobra 1930. Ljubljana 7. 775.9, 2, 90, mirno, megla 10, —, —, 12.5. 1.7; Maribor 7. 772.9. 4, 85, mirno, 0, —, —, —, 3, Mostar 7. 773.4, 10, 45, NE, 0, —, —, —, 8, Zagreb 7. 774.1, 2, 90. mirno 0, —, —, —, 2, Beograd 7. 774.3, 4, 90. mirno, 0, —, —, —, 3, Sarajevo 775.5, 1, 90, mirno, 0, —, —, —, —0.2, Skoplje 7. 774.0, 8, 75, mirno, 0, —, —, —. 6, Kumbor 769.7, 15, 55, mirno 0, —, —, —, —, Split 7. 771.8, 11, 35 NE6, 0, —, —, —, —, Rab 7. 770.9, 13, 70, NVV2 2, —, —, —, —, Vis 7. 770.5. 10. 65. N4 0, —, —, —, —. Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 17.33. Luna vzhaja ob 17.14 zahaja ob 4.22. * Angleške vojne ladje odhajajo. V petek zjutraj so dvignile sidra angleške vojne ladje, ki so se od 25. septembra mudile v splitskem pristanišču ter krenile proti Dubrovniku. Komandanti angleških vojnih ladij so domačinom izkazovali lepo pozornost ter se udeleževali vseh naših nacijonalnih slavnosti, ki so se vršile v tem času. Angleški oficirji so izjavili, da so se počutili pri nas kakor med svojmi prijatelji. Očarani so bili tudi nad prirodno lepoto našega Jadrana. Prvi oddelek angleške eskadre je že odplul v Drač na kratek obisk in se potem vrne na Malto. * Zračni promet Beograd-Dunaj. Zračni promet na progi Beograd-Zagreb-Gradec-Dunaj se je glede na ugodno vreme podaljšal do 15. t. m. Ob nedeljah in ponedeljkih pa se v tem mesecu poleti ne bodo vršili. * Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrla ga. Milka Z e m a n o v a, roj. Oraž-mova, soproga trgovskega sotrudnika. Pogreb pokojnice se je vršil v petek ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnice. — V Framu je preminila ga Katarina Kranjčeva, rojena Felberjeva, v 53. letu starosti. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. — V Celju je umrl g. Jožef U m e k, železničar v pokoju. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! KINO IDEAL Premier?! Novo! Eddie Pol© v filmu največje napetosti in velesen-zacij Vražji reporter Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. * Naši v Ameriki. Na univerzi v Barber-tonu, Ohio, je dovršil odvetniške študije rojak Vincenc Pristav. Svojo odvetniško pisarno je otvoril v Barbertonu. — V Clevelandu pa so štirje mladi Slovenci napravili odvetniški izpit in je sedaj v tem mestu 19 slovenskih odvetnikov. — V Clevelandu je izvršila samomor pod vlakom Ana Krs-nikova, stara 37 let. Vzrok samomora ni znan. — V Puebli se je smrtno ponesrečil Edvard Roje, ko se je vozil na motociklu in zadel v neki avtomobil. Star je bil šele 23 let. — Iz Helene v državi Montana poročajo, da je bil izpuščen iz državnih zaporov kot pomiloščen rojak Josip Naglic, ki je leta 1923. v samoobrambi ustrelil Fr. Browna, ki ga je napadel v njegovi gostilni. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Naglic se' je nahajal v zaporih šest let in 7 mesecev. — Iz Mihvaukeeja poročajo, da se je pri delu dne 3. t. m. ponesrečil rojak Franc Trogar, po rodu iz Mozirja v Savinjski dolini. Zaposlen je bil kot premikač. Nesreča ga je dohitela pri premikanju železniških vozov. Zapušča ženo Ano, dva sina in štiri hčere v starem kraju pa mater in dva brata V Ameriki je bil 29 let. — V Flemingu je umrl Franc Sikošek, doma iz Koprivnice v Dravski banovini. Bil je samec. V Ameriki je živel 25 let. — Nagle smrti sta v Clevelandu umrla Ivan Škufca, star 65 let po rodu iz Rake na Dolenjskem, in Ignac Petan rojen v Podsredi, star 42 let. * Rezervni oficirji kakor tudi oficirji v pokoiu se opozarjajo, da morajo vsako iz-premembo svojega bivališča takoj po občini, odnosno srezu pismeno javiti komandi vojnega okrožja, kjer prebivajo. Tudi začasno preselitev ali odsotnost (n. pr. dopust) nad 30 dni je treba prijaviti. Opozarjamo, da gre tu zgolj za vojaško zglasitev, ki nima ničesar skupnega z obče predpisano policijsko zglasitvijo, kateri ie podvrženo vsako novorojeno dete. Zato izgovor, da ie rezervni oficir ali vojaški obveznik itak že policijsko zglašen, ne drži, in mora vsak rezervni oficir in vsak vojaški obveznik sam strogo paziti na to, da vsako izpremembo svojega bivališča takoj sproti prijavi tudi pristojnemu vojaškemu evidenčnemu oblastvu. V Ljubljani se izvršuje tozadevno vojaško zglaševanje po mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, I. nadstropje. Prestopki se kaznujejo po vojaškem kazenskem zakonu. + Koča v Planici pri Tamarju je zaprta. + Sokolski dom kralja Petra. V Stari Pa-zovi bo danes na slavnosten način otvorjen dom, ki so ga v spomin in trajno hvaležnost velikemu kralju krstili za Sokolski dom kralja Petra Osvoboditelja. Na slavnost so povabljeni Njeg. Vel. kralj, ministrski predsednik, minister prosvete in poslanik češkoslovaške republike. * Velik nacionalni park na Avali. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrstvo za gradbe pričelo te dni s popravo ceste, ki vodi na vrh Avale, kjer je zgrajen hotel. Avala pa bo urejena kot velik nacionalni park. ki se bo prihodnje leto otvoril občinstvu. Na Avali se bo zgradil tudi sana-torij za tuberkulozne, na vznožju Da še en hotel. * Podeželskim odrom priporočamo ilustrirano brošuro Navinška »Lepa maska«, navodila za šminkanje. + Podpirajte Ciril Metodovo družbo, ker je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. + Reševalci ugank. Tednik »Roman« prinaša v vsaki številki celo stran ugank, križank itd. Cena 2 Din. * Utopljenka v Savi. V bližini izliva Kra-pine v Savo so našli te dni na produ ne- znano utopljenko že v razpadajočem stanju. Navedena je bila v vodi že kakih 14 dni. Utopljenka je bila srednje postave, kostanjevih dolgih las, rjavih oči, okroglega obraza, zdravih zob. oblečena v rdečkasto obleko. V laseh je imela žico in se sumi, da je postala žrtev zločina. Identiteta utopljenke še m ugotovljena. + Surovi pretepači. Pišejo nam: V gostilni pri Cinkoletu v Dol, Laknjicah je sedel te dni zidarski delavec 22 letni Alojzij Zale-zina, doma iz Trščina pri Mokronogu. Zvečer ga je dal nekdo poklicati iz gostilne baš. ko je imel ta že namen zapustiti go-gostilno. Zalezina je šel mirno proti svojemu domu. Ni prišel še do prvega kozolca, ko so planili izza njega neki fantje ter ga pobili s kolom na tla. Fant je dobil močan udarec po glavi, zaradi katerega je moral iskati zdravniške pomoči v bornici usmiljenih bratov v Kandi.ii. Zadeva ie v rokah državnega tožilca. * V prepiru ga je udaril. V Mirno peč je prignal h kovaču posestnik Franc Krevs iz Vrhpeči svojega konja. Med časom, ko je koval konja, je odšel Krevs v Rupenovo gostilno na okrepčiln. Tam se je nahajal tudi lesni trgovec Miha Rupnik, s katerim st bila znana. Zaradi malenkostne zadeve sta se pričela prepirati. V prepiru je Rupnik udaril Krevsa z nekim ostrim predmetom po levem očesu. Poškodovanec je moral iskati zdravniško pomoč v kandiiski bolnici. Rupnik je prijavljen državnemu tožilcu. * Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-IIT! STO — zobna pasta najboljša ! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LimMjatie u— Komorni koncert dveh inozemskih umetnikov v Ljubljani. V petek 10. t. m. bosta koncertirala v Filharmonični dvorani čelist Pavel Griimmer iz Kolna in pianist Aleksander Cerepnin iz Pariza. Pavel Griimmer je v Nemčiji zelo spoštovan vir-tuoz na čelu, ki prireja stalno samostojne umetniške koncerte, sodeluje pa tudi v velikih simfoničnih orkestrih kot solist- čelist. Aleksander Cerepnin pa je Rus, znan kot izboren pianist, predvsem pa kot skladatelj izrazito moderne smeri. Oba umetnika bosta koncertirala prvikrat v našem mestu. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Danes se bo pela Straussova opereta »Vesela vojna«. Delo je bogato lepih melodij. Predstava bo izven abonmaja. — V torek bo Wagnerjev »Loh-engrin« z g. Šimencem v naslovni partiji. Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana Najbolj pošteno 281 Vas postreže z zimskimi oblačili I Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 TONE POLJŠAK Liublfana- Aleksandr. c. 5. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 ia potrebščine najceneje t drogerijab KAN C. LJCBUANA ' in KANC, (Wolfr»m), Maribor cejuk GKAT1S! Izvršujemo vsa amaterska dela v 12 urah Pride! Navdušil Vas bo in ganil do solz! Oboževani pevec Broadwaya v svojem najnovejšem govorečem velefilmu lepih arij, smeha in solz Al »Jolsoii jijseiiiHF Sodeluje tudi mali »Sonny Boy« pod imenom »Little Pal«. Pride v ELITNI KINO MATICA | -:. ■. . ' • • -'-■> - • •, .•■• / :*•. .• >„ -si?.. v — rt Predstava bo za abonma E. Shakespeareje-va komedija »Sen kresne noči« se ponovi v sredo v ljubljanski drami. Delo je imelo v sredo pri premijeri velik uspeh. — V ponedeljek 6. t. m. bo prva abonentska predstava nove sezone. Uprizori se izvirna drama »Pravljica o rajski ptici«, katero je napisal dr. Šnuderl. Predstava bo za red A. u— Velika jugoslovenska razstava je aranžirana v 2000 najrazličnejših delih slikarstva, kiparstva, narodne ornamentike, veziva in keramike v Jakopičevem paviljonu (ob tivolskem sprehajališču). Od 3. do 18. t. m. odprta vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 6. ure. Vstopnina 5 Din, za dijake 3 Din. u— »Trije mušketirji«. Filmska predstava ZKD, ki se je vršila oba dni ob razprodanih predstavah se na željo občinstva ponovi danes zadnjikrat ob 11. dopoldne v kinu Matici. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice sporoča članom, da bo prihodnja vaja v ponedeljek 6. t. m. ob 20. Zaradi bližajočega se koncerta udeležba nujna in obvezna. v S premog naročajte dokler traja zaloga, pri I liri I a Dunajska c. 46 Telefon 28-20 is 84 u— Ženski pokret bo imel izredno sejo v ponedeljek 6. t m. ob 20. v damski sob; kavarne »Emona«. Za odbornice je prisotnost obvezna zaradi razgovora o bod.ičem kongresu Jugoslovenske ženske zveze, ki se bo vršil od 12. do 15. t m. v Zagrebu. u— Pala je pala slanica... Dolgo srno se je že nadejali, včeraj zjutraj pa je oobe-lila mnoge kraje v Sloveniji, l jttbljano in bližnjo okolico pa je obvarovala zaerkrat še staroslavna megla. u— Citraški krožek »Vesna«. Redne vaje* se zopet vršijo od 6. t. m. vsak ponedeljek z začetkom ob 20. na ženskem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Istotam se sprejemajo priglasi novih članov. Začetnikom se preskrbi dober učitelj strokovnjak. u— Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani obvešča člane in gg. lovce, da bo 11. t. m. španijelska tekma, tekma vseh vrst ptičarjev pa 12. t. m. Obe tekmi bosta v lovišču Device Marije v Polju. Zbirališče za španijelsko tekmo bo U. t. m. ob 7.30 na postajališču Device Marije v Polju. Za tekmo vseh vrst ptičarjev se zberejo udeleženci 12. t. m. ob 7.30 na vrtu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani. V petek 10. t. m. ob 20. bo pozdravni večer v hotelu »Unionu«. V nedeljo 12. t. m. ob 20. bo poslovilni večer v gostilni Cinkole. Ob tej priliki se razglasi izid obeh tekem in razdele darila. u— Sokol Moste priredi v nedeljo 15. t. m. ob 7. otvoritveno predstavo »Sestrin varuh« združeno s pevskimi točkami Pevskega društva Moste. Ker je igra strogo mladinskega značaja, se prav posebno vabijo starši, da s svojimi otroki posetijo prireditev v obilnem številu u— »Merkur«, društvo trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije sporoča svojim članicam in članom, da bo imelo od ponedeljka 6. t. m. dalje uradne oure od 8. do pol 1. in od 6. do 7. zvečer v svojih poslovnih prostorih na Dunajski cesti 31 (Zidarjeva hiša) pritličje. Istotam se sprejemajo tudi novi člani in se dajejo vse potrebne informacije. u_ Promenadni koncert muzike 40. pehotnega polka triglavskega danes ob 11. v Zvezdi. Spored: Cerin: »Naša vojska«, koračnica; Fučik: »Dunavske pripovedke«, valček; Mozart: »Titus«, uvertura; Parma: »Caričine amaconke«; Morena: »Telefun-ken«; potpuri; Gervais: »Lepa naša domovina«; Kačer: »Podarim ti srce«; Fall: »Magdalena«. Dirigent višji kapelnik dr. J. Cerin. u_ Oodbeno društvo »Gradaščica« priredi danes veliko vinsko trgatev v vseh prostorih gostilne »Amerike«, sedaj »Ne\vyor-ka* na Tržaški cesti 3. Spored: ples, šaljiva pošta itd. Začetek ob 16. Konec ob 2. ponoči. Vljudno vabljeni! u— Ljubljanski naročniki »Romana« lahko osebno dobe Zupančičevo »Našo besedo« v upravi lista, Breg 10-11, vsak delavnik od 17. do 18. Tako si prihranijo znamke in poštnino. u— Zadruga soboslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da bodo redne preizkušnje v mesecu oktobru. Nekol-kovane prošnje je vložiti do 20. t. m. pri tajniku g. Rožiču. Vegova ulica S. u— S kolesa je padla. Na oglu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice se je v petek okrog 12. ponesrečila soproga posestnika Roza Erjavčeva, stanujoča na Ježici. Erjavčeva se .ie peljala na kolesu in pri tem zadela v robnik Izgubila je ravnotežje ter je padla po tleh. Pri padcu si ie na-lomila desno nogo. Ponesrečenko so odpeljali z avtomobilom na njen dom. u— Ogenj v delavnici. V petek po 9. uri ie nastala v delavnici krojaškega mojstra Ivana Kreča nevarnost večjega požara. Ob imenovanem času ie stonila v delavnico v hiši zaposlena uradnica Ema T. in pričela z bencinom čistiti rokavice. Stekleničico s tekočino je postavila tik z gorečim ogljem napolnjenega likalnika, kar pa je imelo za posledico, da je naenkrat nastala eksplozija. V trenutku so bili v ognju razni predmeti. Ogenj ie vse prisotne nemalo zbegal, a so bili takoj na mestu uslužbenci tvrdke »General Motors«, ki ima svoje prostore v isti hiši. Ti so plamene kmalu pogasili in odstranili vsako nevarnost. Ogenj je napravil dokaj škode, ki pa je bila krita z zavarovalnino. u— Onemogel na ulici. V Stritarjevi ulici tik pred Fabianijevo trgovino se ie pred-snočnjim zgrudi! na tla delavec brez stalnega bivališča Jakob Filej, ki je onemogel obležal na tleh. Ker ni mogel nadaljevati poti, ga je o nesreči obveščena reševalna postaja prepeljala v splošno bolnico. Filej je onemogel zaradi splošnega oslabljenja. u— V gostilni »Činkole« se toči prvovrstna portugalka iz znanih goric gospe Severi eve iz Kostanjevice. u— Pozabljeni predmeti. V brivnici g. Aleksandra Gjuda na Kongresnem trgu sta bila pozabljena en klobuk in en dežnik. Do-tični gospod naj se javi v brivnici. u— Najboljši in najcenejši čevlji vseh vrst, moški, ženski in otroški se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. u — V ponovno informacijo cenjenim damam naznanjam, da se modni atelje M. Šare ne nahaja več na Miklošičevi cesti, temveč v lastni vili med Tivolijem in Vrtačo, Rutarjeva ulica, vila »Trnovska', stranski proti Tivoliju obrnjeni vhod. Najenostavnejša pot je od dramskega gledališča naravnost preko B!eiweisove ceste ia železniškega prelaza. Toliko zaradi pritožil težavnega iskanja. M. Šare. u— Smučarske plesne vaje. Smučarski klub Ljubljana priredi za svoje člane in p? njih uvedene goste plesno šolo. Poučevali se bodo vsi moderni plesi. Pričetek v torek 7. t. m. v verandi hotela »Uniona« točn<> ob 20. u— »Oh, koliko sem trpela 15 let zaratši kurjih očes in nepravilnih nohtov, a pred dvema mesecema sem jih dala odstraniti v kopališču Slon. Od tedaj ne čutim več bolečin in sem kakor pomlajena! « u— Blagoslovitev motorne brizjralnc v Stožicah. Danes ob 2. popoldne se bo blagoslovila motorna brizgalna prostovoljnega gasilnega društva v Stožicah. Moč lepote js nadnaravna žena vseh 5 kontinentov večno sanja o dovršeni lepoti, saj to je edini cilj žene že od časov faraonov pred tisočimi leti, kakor tudi danes, tako, da ni pod nebeškim svodom ženskega bitja, ki ne bi vse dalo in žrtvovalo za ta cilj. Za razne kosmetike žrtvuje žena velike vsote, a malo je med njimi preparatov, ki bi pridobili zaupanje na prvi mah, kakor »Opera« preparati. »Opera« krema da licu od prve uporabe presenetljivo hitro lepo — gladko kožo, kakor najčistejši kararski marmor. Lonček z vsebino 50 gr. Din 40.—. »Opera« puder v vseh barvah, otmene dišave, lahke in popolnoma neškodljive, elegantne, večje škatlje Din 30.—. »Opera« kolinska voda, najrazkošnejši vonj velikih dvoran in intimnih budoirjev. Steklenica 100 gr. Din 40.—. »Opera« parfum, odlični vonj, katerega rabi najodličnejša, hipermoderna dama. — Steklenica cca. 30 gr. Din 50.—. Naj Vam služi priznanje naše priznana umetnice Mire Danilove kot najboljše jamstvo za prvovrstnost nedosegljivih »Opera i kosmetičnih preparatov. Grofica Lady Nu-gent, bivša dvorna dama angleškega in ruskega carskega dvora, tudi znana in čislana lepotica, nam je izrekla veliko pohvalo in priznanje za »Opera« preparate. Vse zgoraj navedene kosmetične preparate »Opera« prodaja in razpošilja po vsej naši državi kakor tudi v inozemstvo PARFUMERIJA URAN, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11. da, oU. V* ta ^rfjt^i jkfc^, fo^.lm. imaJhi^*, ^ Telefon 2730. Kino Ljubljanski Dvor Ob 3m pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer Briljantna veseloigra smeha, ljubezni in veselega humorja! Premiera! Popolnoma novo! Sodelujejo: Marlene cLnu ot&rrv Reprezentanca radio tovarne „INGELEN" Ljubljana Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana INGELEN U3 U6 TRIELEKTRONSKI APARAT s priključkom na izmenični tok obsega valovne dolžine 20—2000 m Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju ŠESTCEVNI SUPERHETERODYNSKI aparat s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov od 12—2000 m brez izmenjave tuljav Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna garancija AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH V ZVOČNIKU Zahtevajte specijalne brošure — Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu! e— Obrtnim krogom na znanje. Celjska obrtna nadaljevalna šola bo pričela s poukom današnjo nedeljo. Ob 8. nai se zberejo vsi lanski gojenci in pa novinci v poslopju mestne osnovne šole. Po skupnem nagovoru v telovadnici se ranžira mladina v dvanajst razredov in se začnejo sprejemni izpiti za novince. Letos bodo plačevali po 20 Din mesečno, s tem pa je tudi poravnano prav vse, kar rabijo vse leto na šoli. Sprejemali se bodo v šolo tudi pomočniki, vendar so ti dolžni takoj poravnati celotno letno ukovino 140 Din. e— Tujski promet v septembru. Celje ie obiskalo in v tukajšnjih javnih prenočiščih prenočilo v preteklem mesecu skupno 1151 tujcev, ki se dele po narodnosti na: 847 Jugoslovenov. 154 Avstrijcev, 47 Ceho-slovakov, 39 Nemcev. 26 Italijanov, 13 Madžarov, 5 Rumunov, 4 Švicarje. 3 Poljake in po enega Rusa. Šveda in Kitajca. Po poklicu so bili: 383 trgovskih potnikov, 227 delavcev. 106 uradnikov. 61 obrtnikov, 38 dijakov, 23 zdravnikov. 12 idustrijcev, 9 odvetnikov, dočim je bilo 292 tujcev brez poklica. e— Smrtna kosa. V celjski Javni bolnici je umrl 23 letni brezposelni žični delavec Martin Teržan iz Griž pri Žalcu. e— Tujina ga je vrnila izčrpanega... V petek je bil na celjskem kolodvoru najden v popolnoma onemoglem stanju 60 letni delavec France Pintar, doma iz Vojnika. ki se ie istega dne vrnil iz Avstrije. Z reševalnim vozičkom je bi! prepeljan v bolnico. Ko si ie nekoliko opomogel, je povedal, da je vse svoie življenje preživel v tujini, kateri e— Himen. Včeraj sta se poročila v Pe-trovčah rudniški inženjer g. Franjo Malovrh in gdč. Olga Drukarjeva, hči pokojnega notarja g. Avgusta Drukarja iz Celja. Mlademu paru želimo obilo sreče! e_ Mestna policija dobi prostore v Vr- varski ulici. Precej govorjenja je bilo zaradi namestitve mestne policije v novih primernih prostorih, ker se mora stražnica na magistratu izprazniti zaradi ureditve reševalnega oddelka, predstojništvo mestne policije pa prebiva kot gost na celjskem sre-skem načelstvu. Naposled je bilo vprašanje namestitve le rešeno. Ves aparat mestne policije bo nameščen v pritličnih lokalih stanovanjske hiše Meščansko-oskrbovalnega zaklada v Vrvarski ulici. e— Občuten mraz v Celja. V zadnjih dneh se je zrak v Celju in okolici zelo ohladil. Toplomer je beležil v petek ponoči ob 23. 6 stopinj C, ob 3. zjutraj pa le 3.5 stopinj nad ničlo. Zimske suknje so se kar čez noč pojavile na ulicah, pa tudi vozovi s premogom in drvi se vedno pogosteje ustavljajo pred hišami. Kakor kaže, bo zima huda. . elas)?.. divno disiP guncev in borze dela ter si izbrali za predsednika duhovnega svetnika g. Škerbca kakor tudi tajnika in blagajnika. r— Ustanavljanje novega društva. Poziv v naših listih za vpis v JČ ligo je našel v Kranju izredno prijazen odmev. Ustanavlja se nova taka liga v Kranju samem. Vprašanje »Cemu pa je tebe treba bilo?« je zaradi zadnjih znanih dogodkov, ki so v Kranju zapustili neizbrisen spomin, popolnoma odveč. Ne gre za malenkostno pobiranje male članarine, gre za višje cilje: ohranitev Prijetno britje s pomočjo NIVEA-CREME Preden se namilite, se morate z njo namazati, a ne preveč, da ne oškodite milnate pene. Videli boste, da tudi vsakodnevno britje ne rani kože niti najmanj. — ''/. Vaša koža ne bo postala rdeča in tudi ne razpokana. »t,,/,' i Obenem boste videli, da je izraz Vašega lica mlajši, ' ''jč* lePši in bolj negovan. NIVEA-CREME ne morete nadomestiti, ker samo ona vsebuje Eucerit, ki neguje kožo. In v tem ravno obstoja njena posebna učinkovitost. Dote po: 5, 10 in 22 Dta, tube po: 9 is 14 Din. Proizvajalec t Jugoslaviji: Jngosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. ». j., Maribor, MeJjska cesta št. 56. je posvetil vse svoje moči. Ko ni bil več sposoben za delo, ga je tujina vrnila po cd-gonu domov umreti. Vedno ista stara, žalostna pesem... e— Sumljiva zgodba s podpisi. Svoječas-no smo poročali, da se je v občinskem uradu v Petrovčah zglasil neki okrog 30 letni moški, ki je predložil občinskemu tajniku v overitev garancijsko pismo, glaseče se na ime Franca Kagerja za Hranilno in posojilno društvo v Celju. Zaradi tega je bil g. Kager sicer aretiran, vendar pa pozneje na predlog državnega tožilstva izpuščen Po obširnih poizvedbah tukajšnjega okrožnega sodišča se je izkazala nekrivda g. Kageria in je bilo kazensko postopanje državnega tožilstva na tej podlagi ustavljeno. e_ Sokolska plesna šola v Celju se otvori v nedeljo 12. t. m. ob 20. Vpisovanie 1 uro poprej v društveni posvetovalnici Plese bo poučeval znani mojster g. Cerae iz Ljubljane. e— Svoboda v Celju bo imela tudi letos svojo običajno plesno šolo v mali dvorani »Uniona« v Celju. Pričetek v nedeljo 12. t. m. ob 20. Ljubitelji plesne umetnost' vabljeni. Iz Kranja r_ Strelska družina v Kranju otvori v nedeljo, danes ob 10. dopoldne svoje novozgrajeno strelišče v Srževem pri Kranju. K otvoritvi, ki se izvrši pod častnim pred sedstvom g. Josipa Pogačnika, so vabljeni predstavniki vojaških h civilnih oblastev Po slovesni otvoritvi in blagoslovitvi stre lišča se takoj prične nagradno tekmovalni-streljanje z naslednjim programom: 1.) vojaško streljanje na 200 m, 3 stojišča, 3 da rila. 3 priznanice; s prvim darilom je zvezana čast vojaškega mojstrskega strelca Gorenjske; 2.) lovsko streljanje na 100 ko rakov, 1 stojišče. 1 darilo. 2 priznanici; 3.1 lovsko streljanje na 100 korakov (»srnjakt) l stojišče, 2 darili. 3 priznanice; 4.) moj strska tarča na 150 korakov. 2 stojišči. 1 darilo in naslov mojstrskega strelca Gorenjske; 5.) streljanje na golobe, serija 10 golobov 3 darila; 6.) malokalibersko streljanje, 2 stojišči za dame in gospode, po 8 darila in dve priznanici za vsako skupino Vabljeni vsi lovci in strelci! r— Ustanovitev posebnega odbora za podpiranje naših beguncev. Te dni se je ustanovil poseben odsek za zaščito naših beguncev pri borzi dela v Kranju. Sestali so se zastopniki društev z izrazito humanitarno misijo in društev, ki poleg svojega kulturnega dela zasledujejo humanitarne cilje kakor: Rdeči križ. Kolo jugoslov. sester, Vincencijeva družba, podružnica CMD podružnica Jugoslov. Matice, zastopniki be- in okrepitev bratske zveze s Cehi. r— Licitacija poštne vožnje. V Kranju se je vršila v pisarna mestne občine ponovna licitacija poštne vožnje Kranj — Jezersko in Kranj — kolodvor. Izlicitirana je bila samo prva vožnja od prometne družbe Paar in Štravs za vsoto 24.000 Din. Bil je tudi predlog, naj se razpiše ponovna lici® tacija za obe vožnji skupaj. Iz Tržiča č— Na obrtni nadaljevalni šoli se je pri* čel pouk te dni. Šola ima tri postopne razrede in je pouk v risanju strokoven. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do 13. in vsak ponedeljek od 2. do 8. Poučujejo Jči« telji meščanske in osnovne šole. Hvale vredna posebnost tržiške obrtne nadalje« valne šole je, da se poučuje poleg vseh drugih predmetov tudi petje po eno uro na teden. Prav tako se je pričel pouk na trgovski nadaljevalni šoli. Poučuje se vsa« ko nedeljo od 8. do 13. in vsak četrtek od 2 do 8. Obe šoli vodi ravnatelj meščanske šole. č— Novo gasilno društvo. Tržiška gasil« na župa razvija vedno bolj svojo delav« nost. Preteklo nedeljo je ustanovila 8. ga« silno društvo v svojem okrožju. Vas Bi« strica, komaj 10 minut oddaljena od Trži« ča, si je ustanovila novo gasilno društvo in si izbrala za načelnika g. Alfonza Ali« jančiča, posestnika in trgovca iz Bistrice. Mlademu društvu bo poveljeval g Moko« rel. Komaj ustanovljeno društvo ima že svojo ročno brizgalno, katero mu je dala tržiška bombažna predilnica na razpolago. V imenu tržiške gasilske župe je vodil pr« vi občni zbor njen blagajnik g. Franc Glo« bočnik iz Tržiča. Iz Novega mesta n— Francoski krožek v Novem mestu otvori v okt dva ali po potrebi tudi tri tečaje francoskega jezika za odrasle. Vsak tečaj po 2 uri na teden. Mesečni prispevek za tečaj in osebo 20 Din. Dan otvoritve se naznani, čim bo rešeno vprašanje društvenega lokala in učnih moči. Prijave za tečaje v trgovini g. Ogrina na Glavnem trgu. n— Z oreha je padel. Poleg trgatve ima« jo ljudje posla tudi z obiranjem drugega sadja. Tako je splezal 44 letni orožniški upokojenec v Semiču Hafnar na oreh. s katerega je tako nesrečno padel, da si je nalomil levo nogo. Prišel je na zdravljenje v bolnico. n— Nesreča v rudniku. Krmeljska pre« mogokopna družba ima svoj preraogokop tudi pri Črnomlju. V tem premogovniku je bil zaposlen rudar G^senar Franc, ka+ere« mu je padla pri kopan iu premoga velika kepa na pleče ter ga tako poškodovala, da je moraJl v bolnico. n— S sekiro se je vseka!. 22 letni Franc Kraševec iz Dolnjega Maharovca je sekal pred tedni late, ki jih je potreboval za svinjski hlevček. Pri delu nu je sekira spodletela v stran ter ga vsekala v desno koleno. Nastalo je vnetje in fant bo mo« ral mnogo nretrpeti. preden bo ozdravel. Zdravi se v frl-n :«nji bolnici. n— Danes vsi na vinsko trgatev POOD, ki bo v Košakovi gostilni. Za razvedrilo je dobro preskrbljeno. Iz Kočevja kč— Razpust Akademskega društva. Predzadnjo soboto je bilo razpuščeno Akademsko društvo. Obstojalo je nekaj nad leto dni. V7 tem kratkem času — glav« no delo se je vrš:lo med velikimi počitni« cami, ko je največ akademikov doma — jc vprizorilo društvo Tolstojevo dramo »Ži« vi mrtve«, Nestrojevo komedijo »Utop« Ijenca« in Gogoljevo komadijc »Zenitev«. Poleg tega ie prired;In še lani lepo uspelo akademijo, letos v februarju pa družaben večer s plesom in drugimi zabavnimi toč« kami. Sedaj pa sredi priprav 71 Finžgarjeve »Verige« so se prilike tako iz« premenile. da so člani sami predlagali razi J društva. kč— Tektsilna industri;a. d. z o. z., na« merava zgraditi kanal od tovarne do Rin« že, po katerem hi se črpala voda za tovar« no. Zato je odredil sreski načelnik za po« nedeliek 13. t. m. ob 11. komisijonelen ogled, ki se ga naj udeleže vsi oni. ki bi bili prizadeti, če se zgradi kanal preko nji« hovega zemljišča. Na tem ogledu bodo lahko izrekli svoje pomisleke proti zgradbi kana'a. kč— Samomorilni poskus. Delavka L. J. iz okolice Kočevja je na upanje vzela ne« kaj blaga pri neki kočevski tvrdki. Last« niča trgovine pa ji je to oičitala pri neki priložnosti vpričo drugih ljudi. Ta sramo« ta je pripravila dekle v obup in je nesreč« niča sklenila, da si vzame življenje. Za« vžila je večjo količino joda. Kljub vse« stranski pomoči dekle še ni izven nevarno« sti. Iz Škofje Loke šl— L*radne ure pri okrajnem sodišču v Skofji Loki so od 1. t. m. dalje ob delavnikih razen sobote od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18.; ob sobotah od 8. do 14.; ob nedeljah od 9. do 11. Vložišče je odprto do pol, oziroma ene ure pred zaključkom uradnih ur. Iz Kamnika ka— Predavanje o Goriški. Te dni je bilo v Kamniškem domu predavanje o Go> riški in življenju tamošnjih Slovencev. Pre« daval je g. Doktoric, primorski duhovnik. Skioptične slike, ki so jih predvajali, žal, niso bile dovolj čiste. Govornik je pove« del s primernim komentarjem poslušalce po vsej Goriški. Moški zbor je uvodoma za« pel »Buči, buči, morje adrijansko«, nato pa »Oj Doberdob«. G. Doktorič je žel za vsa svoja izvajanja živahno odobravanje. _ I ^ i i n i ERJ E V 'tf kokošje, purje, gosje, naravno in a strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E« Vajda, čakovec Telefon številka 59, 4, 3, 60. ka— Himen. Danes se bosta vzela v nad-župni cerkvi gdč. Justa Skokova. blagaini-čarka pn »Titanu« in g. Tone Žinuc, davčni uradnik v Celju. Mlademu paru naše iskrene čestitke! ka— V čitalnici se tudi pripravljajo za zimsko sezono. Začeli bodo z »Legionarji«. ka— Sokolska obveznost. Sokol v Kamniku bo te dni pozval vse članstvo iz« pod 26 let starosti, da se mora udeleževati telovadnih ur Kdor ne bo telovadil, nc bo mogel biti član društva. ka— Plaz. V Črni pri Kamniku se je v petek okrog dveh popoldne vdrl s hriba plaz, ki je zaprl vso cesto, tako da ie bi! promet za nekaj časa ustavljen. Prav na istem kraju ie bil plaz 7e lansko leto. ka— Bankovec ie popravil Pred nekaj tedni so prijeli mladeniča H. D iz Most. ki je imel polovico 100 dinarskega bankovca Ker si pa s polovičnim denarjem ni mogel pomagati, je »prištukal« polovico pori are' jenega bankovca To ie bilo zanj usodno, kajti obtožen je bil zaradi sleparstva m bo sedel 12 mesecev in 5 dni V hrandn ci ie imel H. D. okrog 12.000 Din Preden ie šel v zapor, je dvignil 2000 Din. domov grede mu je pa hranilna knjižica na nepojasnjen način izginila Drugo jutro je zopet prišel v Kamnik v hranilnico, kjer so ukrenili vse potrebno, da nepravi lastnik ne bo dobil na knjižico nič izplačila. Z Jesenic s— Vaje radovljiške gasilske župe na Jesenicah. V nedeljo 28. septembra se je vršila župna gasilska vaja na Jesenicah, katere se je udeležilo 6 gasilnih društev z dvema motornima in štirimi snemalnimi brizgalnami ter 161 gasilci v delovnih krojih. Vaja je kljub deževnemu vremenu potekla povsem zadovoljivo in brez vsake najmanjše nezgode, tako da sanitetnim oddelkom ni bilo potreba v nobenem primeru stopiti v akcijo. Nekai nezgod se ie iingira-lo, kar je med številnimi gledalci povzročilo posebno pozornost. Pohvalno je treba omeniti gasilni društvi Kranjske industrijske družbe s Save in Javornika, ki sta se polnoštevilno odzvali vabilu k župni vaji ter z vsemi tehničnimi napravami in polno disciplino vršili težke vaje pod vodstvom svojega vodje g. Karla Luckmanna. Celokupno vodstvo nad temi zanimivimi in težkimi vajami ie imel jeseniški načelnik g. Kari Neunian. ki je ob koncu vaj vsem članom za njih udeležbo in požrtvovalnost iskreno zahvalil. Iz Krškega Icr— Slovo dveh odličnih vzgojiteljev. Krško sta zapustila strokovni učitelj go« spod Ivan Verbič in učiteljica gdč Marija Tavčarjeva, ki sta se v teku devetletne dobe službovanja zelo priljubila v krogih tovariše, in med meščani. G. Verb'č se je posebno pridno udejstvoval v sokolskem društvenem življenju, bit! skozi vsa leta ouličen vaditelj in neumoren odrski moj« ster Sokola Poleg vsega tega se je odli« koval kot spreten vrtnar in priznan goji« teli cvetja Enako se je z vso vnemo ude.i« stvovala v Sokolu tudi odhajajoča gdč. T /čarjeva, ki je poleg drugega odlično skrbela za garderobo otroškega odra in bi« la vselej pripravljena pomagti. Od bratov Sokolov in sester Sokolic sta se poslovila priljubljena vzgojitelja na poslovilnem ve« čeru ki jima je bil prirejen v gostilni Jerman. V imenu Sokola je govoril staro« sta g. inž Cerjak, v imenu njegovih ož« jih prijateljev pa g Šoberl. Obema želimo na novih mestih v Ljubliani vso srečo. kr— Vpisovanje v obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo bo 12. t. m. od 10. do 12. Redni pouk se prične na obrtni 15. t. m. ob 13., na trgovski nadaljevalni šoli pa istega dne ob 17. kr— Lutkovna predstava. Prejšnjo nedeljo se je vršila v Leskovcu pri Krškem zanimiva" lutkovna predstava. Podjetje Wert-heim je uprizorilo z lutkami »Življenje in trpljenje sv. grofice Genovefe«. Gledalci so bili prav zadovoljni, motil pa jih je le jezik, ki je bil preveč spakedran. Iz Črnomlja čr— Ustanovni občni zbor Ribarske za« druge se je vršil tc dni v hotelu Lackner ob dobri udeležbi. Odbor sestavljajo gg-: predsednik Josip Fabjam, namestnik Dore Setina, tajnik Marič, blagajnik Turk: od« borniki: dr Petsche. Pavlin in Doltar Za« druga se udeleži licitacije črnomeljskega ribolova, ki bo prihodnji teden, in ima na> log, da setavi do 1. januarja 1931. pravil« nik. čr— Grozdje je potrgano. Vinogradniki bi še ne trgali, ali zaradi trajnih nativov je začelo grozdje gniti. Kvantitativno je vina več kakor lani. na tudi sicer Ido pri« delek dober. čr— Dramski odsek sokolskega društva študira Komanove »Prisega ob polnoči«. čr— Prva kinematografska predstava bo v Sokolskem domu danes ob 20. Iz Zagorja DANES OB 2. URI POPOLDNE TOMBOLA V SOKOLSKEM DOMU V ZAGORJU OB SAVI Z BOGATIM! DOBITKI J^ 13449 VRŠI SE GB VSAKEM VREMENU! Iz Trbovelj t— Še drugi zvočni kino. Kino »Delavski dam« si je nabavil aparat za zvočni film in namerava pričeti že v najkrajšem času s predvajanjem zvočnih fi'!mov Ker so stro« ški za predvajanje takih filmov zelo viso« ki, dvomimo, da bosta mogla uspevati dva zvočna filma posebno v teh slabih časih. Ali se je hotelo z upeljavo še enega zvoč« nega filma napraviti konkurenco Sokolu? t— Drevi vsi na »vinsko trgatev« SK Trbovlje k Forteju. t— Danijela Kajtna odpre v nedeljo tr« govino z vinom v novi hiši Iz Hrastnika h— Gradba vodovoda je že zopet en korak bliže uresničenju V petek sta se vršila na licu mesta komis'jonelni ogled in tozadevna razprava. Posestniki, ki trpe na ta ali oni način zaradi gradbe vodovoda kako škod, dobe za to primerno odškod« nino. Naši industrijski podjetji in TPD ni« maio v principu ničesar proti zgradbi vo« dovoda, pač pa zahtevajo, nai se voda iz studenca posestnika Potrate še večkrat v gotovih presledkih in ob gotovih vremen« sk;h prilikah meri in se tako ugotovi, ako niso med posameznimi merjemmi količina« mi nastale nrevelike razlike. To je treba ugotoviti, da ne bi kdaj primanjkovalo vode za 3500 oseh. katero število oseb bi danes uporabi j*'o vodo V7. projektiranega vodovoda. Vodovodni odhor je nato iz« javil, da hoče v trku zimskega časa me« sečno dvakrat meriti vodo in točno opa« zovati stanie vode. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je zastopnik steklarne iz« javil, da hoče +o pod'>tie prispevati večjo vsoto k gradbi nrepotrehnefa vodovoda. Tud' občina je pripravljena storiti vse ko« rake. da se naš vodovod čimprej uresniči. Tako imamo la^ko upanje. da se bo. če bo šlo vse no sreči, začel graditi prihodnjo pomlad vodovod, po katerem že toliko ča« sa hrepenimo. h— Gasilno društvo Hrastnik si je pred leti postavilo ličen Gasilski dom, na kate« rem ima na ža! še precej dolga. Zaradi gospodarice kr'?e ni letos priredilo še no« bene veselice. Da se na vsa i malo gmotno opomore, se ie ni,nrvs'ed odločilo, prirediti dane« popoldn« ob 3. v gostini Dolmška trgatev grozdja. Po tej bo zabava s plesom. Prnatelii Gasilstva vabljeni! h— Prodajno lopo namerava postaviti trboveljska občina na našem tržnem pro« štoru Proračun ki znaša 000 Din, in načrti so že gotovi. Tudi steklarna je že dovolila, da se sme ta čedni paviljon, ki bo prenosljiv postaviti na njenem svetu, Tloris 'one ima obliko kvadrata Odprtina bo imela na vse štiri strani. Želti je samo, da se lopa postavi na primerno mesto, kjer ho prišla do veliave Ali bi se morda ne dale sedaj na tržnem prostoru že stoječe barake pormiti boli v oz"die, v ospredie pa hi se postavil novi pavifjon? O tem naj odloča občina sporazumno s steklarno. Iz Laškega 1— Savinja. V »Neue Freie Presse« od 26. septembra je priobčil g. Richard San« neck simpatično pisan članek o našem kraju, kopališču, krajevnih krasotah in zlasti o naši mičm Savinji. Bog ne daj, da bi g. Sanneck prišel zadnje čase v Laško, j Že na postaji bi se prijel za nos m takoj počakal vlak, ki bi ga potegnil preko Ce« i ija, da bi ušel smradu po katranu, ki ga j prinaša Savinja iz \Vestnove tovarne. La« ! ščani ponovno protestiramo proti onesna* ževanju in zahtevamo od oblasti tak jj« šnje odpomoči. Nain je kopališče več ka» kor vsaka tovarna. Klobuke jesenske novosti v zadnjih modnih oblikah in barvah, ter razne športne klobuke in čepice nudi v veliki izbiri raznih kakovo3ti špecijalna trgovina klobukov MIRKO BOGATAJ (prej Pok), Ljubljana Stari trg 14. Cene zmerne. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. 13477 1— Šmihelski berači. V nedeljo je bilo žegnanje v Šmihelu nad Laškim, kamor so se kljub kislemu vremenu strnile velike množice veselih in pobožnih romarjev. Ta dan je tudi »žegnan« za berače od blizu in daleč. Tudi ti se ločijo v vesele in ža« lostne, v potrebne in nepotrebne. Zaklju« ček pa je vedno skupen in hrupen, kajti priredijo berači, ki se jih nabere do ?0, domačo veselico v neki gostilni, kjer se napijejo in naplešejo Običajen konec je splošen pretep in zmerjanje, če je zas'u» žek boljši, malo glasneje, če je manjši, pa ponižneje Letos je bila prireditev prav glasna, ker so zaslužili 60 do 150 Din. 1— Invalid z nožem. Znan pojav na na» ših sprehajališčih ie invalid (ne vojni), ki se prevaža na ročnem vozičku in prosi mi« lodarov. Kdor ga vidi. bi mislil, da je mož miren in ponižen, zadnjo nedeljo pa je pO' kazal, da ima prav vročo kri. V gostilni v Debrem se je sporekel z nekim železni« carjem, potegnil nož in mu prerezal žile ir. kite nad desnim zapestjem. Prihitel je takoj zdravnik ter železničarju zašil rano. Iz Konjic nj— Obrtno gibanje. V Konjicah se je naselil krojaški mojster g. Brglez, ki izvršuje krojaško obrt v hiši trgovca gospoda Petka. nj— Izprememba posesti. Hojasovo hišo v konjiškem trgu je kupil pekovski mojster in lastnik parne pekarne g. Blaževič Franc. Iz Braslovč br_ Prifctck obrtne šole bo v nedeljo v osnovni šoli. Vsi mojstri naj pošljejo svoje vajence k vpisovanju, kjer bo plačati obenem tudi vpisnino in za šolske potrebščine za vse leto. Novi vajenci naj prineso s seboj krstni list. domovnico in zadnje šolsko izpričevalo. br— Polh na jablani. K nekemu posestniku na Dobrovljah je hodil reduo po jabolka polh, včasih sam, včasih pa v družbi. Vsako jutro je bilo po tleh mnogo obgri-zenib sadov brez pešk. ki jih je žival pojedla. Te dni se je na sladka jabolka spravil kar popoldne lep star polh. Zapazil ga je 181etni domači sin. Splezal je na drevo ter ujel debelo žival na osamljeni veji. Ko ga je deček zgrabil ga je polh aiočno ugriznil v prst, hoteč se rešiti iz pasti, kar se mu pa ni posrečilo. br— Berači hodijo pri nas od hiše do hiče. Komaj odpraviš enega, že prosi drugi za dar. Neki še precej krepki berač si , Y co / bank« \ f^f Postno vos\a|xC o t«. je te dni v trgu privoščil v gostilni nekaj boljšega, a je pojedino tudi žalil z vinom. Postal je prav zgovoren. Pravil je, da je sedaj slab ikšeftt, ker dobiva namesto enega ali pol dinarja, skoro povsod samo novi denar >kronet. Postal je tako predrzen in nadležen, da je moral pokazati g. orožniku »knjižico< in glej, v njej je imel 1 tisočak. 1 stotak in še nekaj desetakov, v vrečici pa mnogo kovanega drobiža, vsega skupaj preko 1200 Din. Na vprašanje, odkod toliko denarja, je berač odgovoril, da je vse priberačil. Torej ta :kšeft« le nese. Zal le. da so paragrafi proti takim ptičem zelo sitni. Iz Šoštanja št— Komisija banske uprave se je mudila pretekii teden pri direkciji državnega premogovnika v Velenju. Sklepalo se je o trasi daljnovoda, po katerem bo Ljubljana dobivala tok iz kalorične elektrarne v Velenju. Komisija je odobrila že projektirano traso, ki bo šla preko Zabrdega, št. Ilja in Savinjske doline. Daljnovod bo dogotovljen do aprila prihodnjega leta. št— Osebna vest. Na tukajšnjo deško meščansko šolo je premeščen učitelj gospod Ivan Theuersehuh. št— Pouk na obrtni in nadaljevalni šoli v Šoštanju se prične v sredo 8. t. m. ob 17. Obiskovanje te šole je obvezno tudi za one vajence in vaienke, ki so morda samo še le na poizkušnjo .v uku. št— Letošnji šmihelski sejem, ki se je vršil 29. septembra, je bil srednje obiskan. Kakor povsod, se je tudi tukaj poznalo, da primanjkuje denarja, odkar imamo hmeljsko krizo. Zelo številen je bil tokrat dogon živine .vendar se ni dosti prodajala, ker ni bilo zunanjih kupcev, ki bi kupovali klavno živino. Po porastu prignane živine je soditi, da se je začela v našem okraju živahnejša živinoreja. Iz Gornjega grada gg— Poročil se je g. Anton Mermal, krojaški mojster v Gorniem gradu z gdč. Ančko Štiglic. Čestitamo! gg— Narodna čitalnica priredi danes v nedeljo ob 19. v prostorih gostilne gospe Trobejeve trgatev grozdja. Muzicirali in škripali bodo domači črički. Prireditev obeta mnogo zabave. gg— Mostiček na banski cesti, ležeč med Rupovo in Veršnikovo hišo so vendar enkrat obnovili na ta način, da so namesto trhlih hlodov napravili betonski obok kar pomeni ne samo olepšanje ampak tudi no-višek varnosti ravno na tem kraju zelo živahnega cestnega prometa. Iz Slovenjgradca sg— Slovenjegraške občinske zadeve. Občinsko sejo je v torek otvoril župan dr. Bratkovič in takoj prešel na dnevni red. Prvo točko je tvorila izjava občinskega odbora glede krajevne potrebe za restav« racijo v novozgrajenem sokolskem domu Župan predlaga, da se občinski odbor iz« razi za podelitev koncesije, ker je glede na gmotni položaj društva, ka bi si s tem prU dobil gmotna sredstva, res potrebna, nakar je bil predlog soglasno sprejet. Nadalje se odobri prejšnja stavbenika Alojzija Kažiš« nika iz Celja, ki je zaprosil za podelitev stavbene podružnice,vfeer je v našem mestu tudi stavbena konkurenca potrebna, a je do sedaj še nismo imeli. Po cestno policij« skem redu se bodo odslej kar/novali na« slednji prestopki: nepotrebna vožnja mo« tornih vozil po mestnih ulicah, vožnja s težkimi vozili po občinski cesti od Tirška proti Potočnikovi tovarni, vožnja tujihob« čanov po cesti iz glavnega trga mimo žup« ne cerkve, bolnice proti TiTŠku na banovin« sko cesto, vsaka vožnja po občinski poti proti postaji. Kaizen za prve tri prestopke se določi na 100 Din, za četrti prestopek pa 10 D:n in jih mora rulačati vsak na iicu mesta: občinski redar bo opremljen z za« devnimi bloki. Kdor ne bi hotel plačati se uvede proti njemu redno kazensko pošto« panje. V domovinsko zvezo se sprejmeta trgovec Ivan Rojnik in mizar Peter Zdovc. Nabava novih krajevnih napisov, hišnih številk in eventuelna razdelitev mesta na ulice se izroči stanovanjskemu odseku, ki mora zadevna predlog staviti na prihodnja seji. O prošnji gasilskega društva, da naj prevzame občina njegovo vzdrževanje, se ni modo sklepati, ker društvo ni predloži« lo svoiih pravil in zadnje bilance, zato se je zadeva za enkrat odstopite finančnemu in stavbnemu odseku. Antonu Krajcu in Ivanu Kristanu se dovoli napeljava elek« tnčnefa toka. Za podelitev podpore prosi« io: oblastni odbor Jadranske straže v M a« riboru. drvštvo za zgradbo katoliške kate« drale v Beogradu in odbor za Puncerjev spomenik. Prvi dve prošnji se preložita za drugo leto. Odboru za Purfceriev spomenik se dovoli 50 Dm. Popravila klavnice <=e bo« do izvršila drugo leto. S tem je bil dnevni red izčrpan. Iz Slov. Bistrice sb— Občni zbor podružnice CMD v Slov. Bistrici se je po pettli letih vendarle vršil dne 1. t. m. Navzočih je bilo 21 čla« nov. Po obligatmih poročilih predsednika dr. B. Schaubacha, blagajnice gospe Anke dr. Pučnikove in tajnice g. Feiglove o delu odnosno počivanju podružnice je stari od« bor odstopil z motivacijo, da je treba pre« dati vodstvo v mlajše roke. Soglasno je btl nato izvoljen za predsednika zdravnk o dr. Ljudcvit Černei, v odbor pa gdč. Lebnova m gg. Gril. dr Schaubach, dr. Pučnik, lekarnar Mondini in M. Sajko. Med slučajnostmi se je novemu odboru nasvotovalo poživiti delovanje podružnice s tem, da v tekočem letu priredi preda« vanje o manjšmskcm problemu in Mani« nov večer. sb— Prireditve. 26. t. m. priredi Gasilno društvo tombolo, za 28. t. m. pa pripravlja sokolsko društvo Češki večer. Mestni ki« nopodjetnik je nedavno pričel z rednimi predstavami ob sobotah in nedeljah, želi« mo pa nekaj res dobrih filmov. sb— Iz Lovskega društva v SI. Bistrici. Na odborovi seji te dni se je najprej pre« čital zapisnik 11. redne seje, ki navaja po« ročila funkcijonarjev. obračun lovskega plesa, sklop o pristopu k čekovnemu za. vodu in o postopku pri lovskih škodah, poročilo o reorganizaciji SLD in o novh banovinskih dokladah, nato pa so podali svoja poročila tajnik, blagajnik in gospo« dar. Odbor ie usvojil več važnih sklepov, izmed katerih navajamo naslednje: Zaradi zboljšanja stanja vseh desetih društvenih lovišč, ki jih društvo že dve leti uspešno neguje, se v tekoči sezoni dovolijo čla« nam tudi posamezni lovski pohodi v ne« katere revirje. Vsak tako pohod in pa od« strel se imrra takoj javiti tajniku g. Peče« tu. Gospodar g. inž. Miklau bo sestavil točni raizpored nameravanih skupnih lo« vov ob nedeljah, ki se bo pismeno do» stavil vsem članom V vsakem lovišču se sme loviti največ po enkrat v letu. Lovski plen, oziroma užitna divjačina bo po dnev« nih cenah naprodaj pri članu g. \Vallandu, ki bo to v vsakem primeru objavil na po« sebni deski. Clam se opozarjajo na točno izpolnjevanje lovskega reda. ki jim bo pri« občen. Gostje je dov .ljeno vabiti le na skupne love, nikakor pa ne na posamezne pohode. Na skupnih lovih je zabranjeno paznikom streljati koristno divjad. Iz Pragerskege pr— Stavbeno gibanje. Stavbišče poleg kolodvora in trgovine g. Repnika je kupil od bratov Steinklauberiev tukajšnji zava« rovalni nadzornik g. Gospodaric. Kakor čujerno, si bo tudi on na Pragerskcm ustva« ril svoj lastni dom ter mu želimo med na« mi kar najprijetnejše b'vanie! pr— Snaženje in čiščenje parkov. Kakor vsako leto se je tudi letos bati pri nas je« senskih nalivov in poplav Zato je želez« niška uprava že pričela s čiščenjem jarkov vzdolž železniške proge. Nujna potreba pa ie. da očisti io ia*-ke tud' posestniki, ker le tako bi poskrbiieno za hitri odtok preobl« ne vode. S;cer ie že občina izdala naredbo. da se morajo vsi jarki zadostno očistiti, a kai, ko se na teh predpisov le ma'okatcTi drži. drnii i;h pa le površno upoštevaio. pr— Prireditev za šolarje. Danes v ne« del jo priredi niparski klub v gostini Bergs lez vinsko prireditev Čisti dobiček ie na« menjen našim ubogim šolarčkom. Pridite! Iz Poljčan po— Trgatev grozdja priredi danes naše gasilno društvo v prostorih gostilničarja g. Ciajška v Sp. Poljčanah z začetkom ob 10. in brez vstopnine. Godba iz Trbovelj. Pridite! Iz Ljutomera lj— Pričetek trgatve ne bo. kakor smo objavili, 15. t. m., ampak, kakor je sresko načelstvo zdaj odredilo, že 8. t. m. Seveda bodo nekateri vinogradniki, ki hočejo do« seči več stopinj sladkorja, počakali, če bo vreme ugodnejše kakor dosedaj. Skoro po« vsod podbirajo gnilo grozdje, ki ga je pn nekaterih vrstah precei. lj— Izvoz sadja je iz našega sreza pre« cej živahen. Letos ima ščavniška dolina mnogo lepih jabolk, ki jih nakladajo v Kri« ževcih, še več pa v Bučečovcih in Gornji Radgoni. Mešane vrste plačujejo prekupče« valci po 2 Din do 2.50 Din, boljše vrste po 3 Din, bobovec, mošancite in kanadke pa tudi po 4 Din za kg Skoro vse sadje se iz« važa letos na Nizozemsko. Za mnoge kme« tovflce je obilna sadna letina prava rešitev iz nadlog splošne denarne krize. Jj— Obrtna nadaljevalna šola. Vpisova« nj- v oba razreda obrtne nadaljevalne šole bo v sredo 15. t. m. ob 4. popoldne v me« ščanski šoli. Prijaviti se morajo vsi obrtni m trgovski vajenci, oziroma vajenke, ki se uče v Ljutomeru, na Spodnjem Kamenšča« k u Radomerju, Radomerščaku in Cubru, pri Železnih docrih, v Kumerski grabi, na Podgradju in Slamnjaku, v Rinčetovi in Nunski grabi, v Stročji vasi. Pristavi, Nor« šincih, Babincih, v Šalincih in Knštancih. Odločilno je bivališče moistra in ne va» jenca. Vsak vajenec(«ka) plača 20 Din pn« spevka za učila. Pri vpisovanju se razglasi tudi urnik. lj— Biciklisti med seboj. Posestnik Pe« vec iz Radomenja se je te dni zvečer peljal na kolesu proti Noršiaicem Imel je svetiljko, toda naproti se mu je pripeljal na kolesu brez luči mesar Makovec iz Lu« kavcev. Trčila sta skupaj, se pošteno spo« rekla, nakar je Makovec še pograbil ka« me.» ter ga zagnal v Pevca. Zadel ga je v usta ter mu polomi« štiri zobe. Kajpada bo plačal nove, zlate zobe. Sploh opažamo, da dirjajo v temi številni kolesarji po pasih cestah običajno brez luči in po pešpoti. Trebalo bi jih nekatere naznaniti in kaz« novati. ker so pešci v vedni nevarnosti, da jih podre tak nerazsvetljen diTkač. Iz Ptuja j— Francoski tečaj. V ponedeljek 13. t m. ob 18. bo vpisovanje za začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaj francoskega jezika v krožkovi sobi Iz Dolnje Lendave dl— Silna občutljivost. Zadnji čas se v Prekmurju silno pazi na vsako besedo.^ ki zadeva nacionalizem posameznikov. Niso še pozabljeni nacionalni boji iz dobe pred 6. januarjem 1929, iz katerih so dokazi, ka« ko so nekateri ljudje pojmovali nacionali« zem in se obnašali napram resničnim na. ciondnim delavcem. Danes taisti ljudje za-ječe in se silno razburijo, če se reče, da v Prekmurju v nacionalnem pogledu še ni vse v redu. V ospredju so seveda »Novi« ne«, ki so ob priliki pomazanja napisnih tabel v Lendavi pavšalno obdolžile »pri« šleke« in jim pokazale pot čez Muto. Ko je neki nacionalen »domačin« dokazoval v ljubljanskih novinah, da se nacionalni na« predek ovira, da se v Prekmurju goji se« paratistična miselnost domačinstva, so se zopet čutili prizadete pri »Novinah.« Gro, žili so in naznanjali ter pozivali na pro« ..................................... Ako res cenite dobro kakovost pri milu. tedaj Vas ne bo mogla premotiti nobena druga še toliko hvalisana stvar. Vi boste prali vedno le z milom in to izrecno s pravim terpentinovim milom testne sestanke, kjer bi se protestiralo »proti blatenju Slovenske Krajine.« Zadnje »Novine« zopet pošiljajo »nekega gospoda vučitelja, ki je k nam pribežao iz Italije, naj gre v drugi kraj iskat kruh.« In zopet grožnja: »Če ne henjajo tej spoti, vas v javnosti naznanimo tudi šolskoj oblasti kak puntara mirii.« Nikoli nismo za prena« pet šovinizem, vendar bo enkrat dovolj sumničenj in groženj v »Novvnah.« Prišli smo tako daieč, da »o »N-ovine« osumile nekatere »domačine«, ki niso v njihovem taboru, špijonaže in vohunstvo v korist ne« ke nam sovražne države. Vendar pa upa« mo, da bomo imeli kmalu priliko videti, kak o bodo »Novine« svoie trditve doka« zale. Obeta se nam zanimiv proces, ki bo razjasnil marsikaj iz prekmurskih nacio« nalnih razmer. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja, o.: Sen kresne noči Izven. Ponedeljek, 6.: Pravljica o rajski ptici. A. Torek. 7.: Zaprto Sreda. 8.: Mladoletje. Premijera. B. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Nedelja. 5.: Vesela vojna. Opereta. Premijera. Izven. Ponedeljek, (I: Zaprto. Torek, 7.: Lohengrin. Gostuje gosp. Marij Šimenc. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 5.: Aleksandra. Ponedelje, 0.: Zapito. Torek. 7.: Sen kresne noči. B. Iz uradnih in drugih službenih objav Banska uprava je odredila, da sinejo biti v okolišu predstojništva mestne policije v Celju in v mestu Ptuju gostilne odprte do 24. ure, kavarne pa do '2. ure. Glede odpiranja gostiln in kavarn velja tudi tukaj točka 5. § 1. razglasa o policijski uri »Uradni list« 27. maja 1925, št. 170/47. Razpuščeno je društvo Strokovna skupina kemičnih delavcev na delu, ker nima pogojev za pravni obstoj. Banska uprava razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora ribniškega dvoje mest službenih banovinskih cestarjev, m sicer eno mesto na banovinski cesti Škofelj-ca - Ribnica - Kočevje, od Roke v Zlebiču do mosta v Gorici vasi in koiodvorski dovozni cesti v Ribnici, druao mesto pa na bauoviuški cesti Hrib - Sodražica od trga Sodiažica do km (3000. Banska uprava razpisuje za prevzem težaških in zidarskih železobetonskih, tesarskih, kleparskih, krovnih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih in slikarskih del, lesenih tal, vodovodne naprave, električne instalacije, roiet in umetnega kamna pri zgradbi carinske pregledoval-nice, dalje za prevzem istih del in tresorja pri zgradbi uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Jesenicah pri o javno pismeno ofertno licitacijo na dati 25. oktobra ob 11. dopoldue v sobi 17 tehničnega oddelka banske uprave. Odobreni proračun znaša za carinsko pregledovalnico 3 milijone 355.745.20 Din in za uradno stanovanjsko poslopje 387.403.65 Din. Sresko načelstvo v Radovljici razpisuje na 30. oktobra ob 11. dopoldne pri obstoječi centrali KID pod Vintgarjem vodovodno razpra.o z ozirom na prošnjo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah za podelitev stavbnega dovoljenja za gradnjo hidro-centrale ob Radovni na parceli 365/1 d. o. Zasip ter koncesijo za izrabo padca na Radovni od že obstoječe centrale pa do Save pri Zasipu. Vodna zadruga za osuševanje Lendavske doline v Dolnji Lendavi razpisuje prvo javno ustno dražbo v skrajšanem roku za izvršitev delne regulacije potoka Lendave od km 30.460 do 30.729 ter od km 30.160 do km 30.4G0. Licitacija se bo vršila v pisarni Zadruge Dolnja Lendava št. 51 dne 6. oktobra ob 11. dopoldne. Banska uprava dravske banovine razpisuje za proračunsko leto 1930-31 šest štipendij za dijake na agronomskih fakultetah in agronomskih visokih šolah, štipendija znaša mesečno 500 Din. Prošnje je vložiti banski upravi do 15. t. m. Banska uprava razpisuje za prevzem težaških, zidarskih, tesarskih, kleparskih, krovskih, ključavničarskih, mizarskih, steklarskih, slikarskih, pleskarskih in žele-zo-betonskih del, dobave in montaže centralne kurjave, električne instalacije in dvigala pri zgradbi uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Rakeku prvo javno pismeno ofertno licitaeijo na dan 4. novembra ob 11. v sobi št. 17 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Odobreni proračun znaša za vsa dela 1,704.004.37 Din. Okrajno sodišče v Ptuju je uvedlo postopanje za amortizacijo hranilne knjižice posojilnice v Ptuju št. 31.922 z viogo Din 9730.06, čije lastnica je posestnica Germina Ana v Erjavcih št. 12. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo s sodbo 11. julija t. 1. posečanje krčem za dobo šest mesecev Dremlju Josipu, čevljarskemu mojstru v Gradcu 79. Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 13. oktobra ob 11. uri zemlj. knj. 1. ko. Šomat vi. št. 80 in ko. šomat vi. št. 26. Cenilna vrednost prve nepremičnine 16.193.40 Din in druge 14.104.70 Din. Najmanjši ponudek v prvem primeru 10.795.60 Din, v drugem pa 9269.80 Din. — Pri okrajnem sodišču v Šmarja pri Jelšah dne 29. oktobra ob J». zemlj. knj. Lemberg-okolica vi. št. 24S in 257. Cenilna vrednost 25.871.15 Din. Najmanjši ponudek 17.248.— Din. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za 10. november ob 11. n»t>»vo 12 kom. avtomatičnih sklepal in 25 kom. amperemetrov. Opeko in strešnike vsen vrst za. eidavo tilS. Iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVACc, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo » Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvor« Ska ulica št. 7. 5« KBALJESTVO MODE Rokavice Ženska moda. ki si vedno prizadeva, da koraka vsaj z duhom časa, če ne prod njim, je letos na jesen našla žrtev poseb« no v rokavicah. Ni še dolgo, ko so ljudje nanje gledali pomilovalno, da ne rečemo naravnost zaničljivo. Zdaj prihaja mašče« vanje. Elegantna dama brez rokavic bo nemogoč pojav na plesih, na soarejah, sploh v družbi. Spričo tega. kar se pripravlja, se torej razume, da se je silno razmahnila fasci« nujoča medna subtilnost v izdelovanju te* ga predmeta. Rokavičarji se poslužujejo vseh zadnjih pridobitev, bodisi v načinu izdelave, v kroju in barvah, samo da do* kažejo ženskemu svetu, da se da tudi fe rokavice napraviti nekaj, kar lahko zbuja pozornost in občudovanje. Kakor smo že rekli, se poslužuje moda treh načinov, da se čimbolj mogoče uve< ljavi. Prvič učinkovitega kroja, drugič modnih barv, tretjič apartnega gamiranja. Vse troje ustvarja posamič ali skupno mogočne učinke. Modeli, ki jih prikazuje naša današnja slika, nazorno tolmačijo te tendence kakor sledi: Skica levo zgoraj kaže športno rokavico. Kakor vidimo, ni obvezno, da bi imela rokavica dosedanjo obliko. Nešteto je va« riant, posebno glede okrajkov, ki so pač najbolj poudarjen prilastek nove rokavic« ne mode. V našem primeru vidimo, da se okrajki vežejo s trakci iz usnja. Rokavi« ce te vrste se nosijo v barvi športne oble« ke. Prevladujejo sivi in rjavi odtenki. Nekateri modni rokavičarji so si pri« svojilii navado, da obšijejo okrajike s kožu« hov-ino (skica levo spodaj). Izkazalo se je, da ta način učinkuje posebno originalno, a tudi gosposko. V danem primeru je roka« vica obšita s perzijanerjem, obrobi pa se lahko tudi s kakšno drugo kožuhovino, ki obeta dovolj efekta. Rokavico za popoldne vidimo na prvi skici desno zgoraj. Te vrste rokavice so dokaj ožje od prvih dveh. zato pa tudi elegantnejše. Njih okrajki so lahko obšiti z raznobarvnimi pasovi iz usnja. Odlična dama lahko da mednje všiti še monogram. 1'ovdarek teh rokavic je zgrajen na barv« nih efektih. Kombinirajo se običajno belo« črno«zlata, vinsko rdeča — bejž — kositr« na itd. Za popoldne so v modi tudi veze« ne rokavice z najrazličnejšimi inkrustaei« jami. Med njimi najdemo celo čipkaste vzorce. Za zvečer se uvaja rokavica v črni in beli barvi ter — to velja kot znak posebne elegance in okusa ter modne orientacije — v barvi večerne obleke. Te rokavice se zaključujejo z okrajkom v podobi keliba. Ta moda približuje rokavico drugemu em« pireu, ki siSi na dan in skuša premagati nasprotne tekmece v bližnji prihodnosti. Elegantna dama ne bo ne smela ne mogla ostati napram vsem tem novostim ravnodušna in bo morala pridružiti svoji garderobi tudi rekavične izdelke najnovej« še mode. S 10 Vzemite na vsake 2% do 3 vedra vode en paket Persila. To vpoštevajte vedno pri pranju! Raztopite Persil v mrzli vodi! sponkami. Pripominjamo, da so ti vzorci mogoči samo iz kratkodlake kožuhov .ne, ki je lahko pristna ali imtirana. Črno-beli klobuk veija za najnovejše v letošnji jesenski modi. Seveda to ni praviloma štrapacni klobuk, poprej nekakšne vrste klobuk za popoldansko uporabo. Izdelava je zelo le« pa, material pa dober, mogoče žamet ali pa poletna klobuoina. Skoro vedno so po« Ovratniki novih kostumov in pkščev so neizčrpni v svoji bogati fantaziji. Med številnim tipi, ki jih je vrgla na trg ic« senska moda, prihajajo do veljave poseb« poldanski klobuki le napol široki, ker pri« haja kontrast v barvi na ta način najbolj« še do veljave. Naša skica prikazuje dva vzorca te vrste. Smatramo ju lahko za j predhodnika nove mode črno«bei>ili pokri« val za dame. no pentfjasti efekti. Zdijo se nekaj čisto popolnoma novega. Kožuhovinaste pentlje seveda niso »originalno« vozlame. temveč so samo na strani zaprte z nevidnimi Zdravniška posvetovalnica G. K. F. v Lj Ad 1.) Takratno močno vnetje nosne sluznice v vrhnjem predelu nosne dupline je okvarilo v vonjalni sluznici končke vonjalnih živcev. Posledica je trajna in ni pomoči. Ali kadite? V tem primeru bi vam svetovali popolno vzdržnost glede nikotina. — Ad 2.) Kakor sami pravile. nimate sedaj nikakih težkoč od svoje-i časnega katarja. Zaradi tega tudi ne bi biio i umestno z medikamenti zdražiti pomirjeno i sluznico. Ona podplutba je najbrže žil?.-Jovodniea ali cel preplet takšnih ven, ki jih vidimo modrikaste skozi kožo. Zatrdelo mesto je pripisati kroničnemu vnetju, ki se je |»a, ker ni več bolečin, poleglo. Edinol« preiskavo onih izločkov bi eventualno priporočali, če se dajo ugotoviti kakšne bakterije. Poznejših posledic se vam ni trebi bati, ne za vas in nikogar drugega. Takšna obolenja niso dedna. Operacija je čisto ne-potrebna. — Martin, Zagreb. Ad 1.) Zaradi želodčne bolezni ne bi svetovali operacij, ker se za to odločimo le v skrajni sili, co so vsi drugi načini zdravljenja brezuspešni. Skušajte težave odpraviti s primemo dije-to, kakršno smo že večkrat opisali v Posvetovalnici. Tudi ako ponehajo po takem dijektičnem zdravljenju bolečine v želodci', se boste morali leta in leta držati svojega posebnega jedilnega lista. Takšni dolgotrajni želodčni čiri pa zahtevajo, da se jih redno preišče, če se ne pridruži prvoliu bolezni želodca še kakšna druga. Hrez ront-genskega presvetljenja torej ne boste izhajali. Ad 2.) Tudi težave s strani živčevja bo kazalo ublažiti z dijetetičnimi merami in rednim življenjem. Alkohol in nikotin sta v tem primeru močna strupa. Zdravili priporočamo, če ni z drugimi sredstvi rešitve. Tu pridejo zlasti bromske soli v pi>-šiev. Ad 3.) Omenjeno sredstvo dobite v lekarni tudi brez recepta. — »Devon«. V vaših mladih letih je to nekaj čisto navadnega, ker se vršijo tedaj v telesu zelo važne in komplicirane spremembe, ki so povsem fiziološke. Tudi živci so tedaj za m noče dražljaje bolj občutljivi in vobče se pokaže zvišana razdražljivost žilam namenjenih živcev. Če šine človeku kri v glavo aii če koža pobledi, se vse to vrši pod živčnim vplivom. Tudi ti subjektivno včasih zelo neprijetni občutki so začasni in kakor so prišli, bodo izginili. Tozadevno bodite torej brez skrbi. K večjemu bi lahko jemali malo bronia, če je zadeva zelo mučna. -_— Difterija. Zdravilni serum vbrizgamo, če se že javijo simptomi bolezni. Dandanes pa ni treba, da čakamo toliko časa, ker si otroka že preje imuniziraino, bodisi z injekcijo (toksin - antitoksin) ali pa popolnoma brez vseh bolečin, tako da je tudi otroku prijetno. s takozvano zaščitno mastjo proti difte-riji. Mazilo, se prodaja v tubah, se kratko-nialo vmasira v kožo in je ta način izvedljiv pri boječih otrocih. — Gena I. R. Z. »M. Proti ozeblinam se zapisuje jod. kakor sami navajate. Kožo naniažemo po vroči kopeli z jodovo tinkturo, na to pa še z ihtijo-lom. Paziti pa moramo na prehrano, da bo izdatna in često ne bomo mogli pogrešati železovih ali jodozelozovih preparatov za notranjo uporabo. Operacije ni treba, ker tudi ne bi koristila. — G. L. S. Sušak. Pri izpadanju las je treba najpreje pogledaM, če ni vzrok temu kakšna kloroza (bledos*) ali motnja v delovanju črevesja. Nasvetuje-mo principijelno serološko preiskavo krvi itd. Bolnik naj ima svoje lastne krtače in glavnike. Luskine odstranimo z maznini milom in toplo vodo. tem lažie, če smo prej omehčali s kakšnim salicilskini oijem au navadno čisto mastjo. Priporočajo se nato razne alkoholne raztopine, s katerimi naj se namaže lasišče (n. pr.: Rezorcin 3, glicerin 2, špirita 100). Ce so lasje zelo suhi, jim moramo inazati s poniado (briljantmo itd.). Mnogo tudi dandanes obsevajo s kre-mensko lučjo. To so le splošna navodila, a.i bi se preprečilo nadaljr.e izpadanje. Priporočali pa bi vam konzultacijo kozmetika v Zagrebu ali Ljubljani, ker je zdravljenje v marsičem odvisno od osebne preiskave. Event.. bi se morali lasje še mikroskopsko pregledati, da se najde j"«ovzročitelj izpadanju. — J-Rak«. Razumljivo je, da so poskušali in še preizku- šajo najrazličnejša sredstva, ki se izkažejo v živalskem poskusu. Vendar niso dosedanji uspehi takšni, da bi priporočali splošno lečenje s temi sredstvi. Učinkoviti so biii med drugimi: Trypaflavin skupno s srebrom. vsaj kar se tiče splošnega stanja. Tudi jod sam se ie izkazal. Neko modnlo (izaniinsko modnlo) je doseglo nekaj uspehov. ludi po injekcijah koioidalnega svinca se je vsaj v poskusu včasih izboljšalo stanje, drugi poskusi z natančno kemijske analizo pa so ugotovili, da svinec sploh ru* vdira v rakasto tkivo. Kakor vidite, je kemijsko lečenie šele v povojih in nismo prišli preko prvih poskusov. — G. ,1. R. t Lj. Mineralna voda v steklenici se ne izpre-meni, če je vodotesno zamašena iti v primerni legi shranjena. To so dokazali z mineralno vodo, ki so jo več kot 10 let hranili. Nasprotno, v steklenici se ohrani voda boljše. dočim so izvirki skoraj redno podvrženi majhnim, četudi malenkosti!im spremembam kem. sestave. NE POZABI si ogledati bogato zalogo razne kuhinjske posode, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino STANKO FLOR J ANČIČ LJUBLJANA, 13322 SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN IN ZIMO zelo trpežne, od Din 290.—, nudi F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra eesta štev. 29. 13282 Na številna vprašanja pojasnjujeva, da nimava nikakih stikov s sedanjo tvr('k« J. Goreč nasl. Auerham-mer - Ogrin družba z o. z. (lastnik Ivan Auerhammer), ki ima svoje poslovne prostore na Miklošičevi cesti 30. Za sedaj poslujeva na Gosposvet-ski cesti 14 (delavnica, telefon 2662), z novembrom pa zopet v trgovskih prostorih v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti 1, ki se bodo renovirali. 13372 JOSO GOREČ FRANCE OGRIN Kaj osrečuje človeka? Perzijska pripovedka. V bližini nekega velikega mesta sta se srečali v starih časih na prašni časti Resnica in Laž. »Dober dan, Resnica!« je prva pozdravila Laž. »Bog daj. Laž!« je odvrnila Resnica. »Zakaj me tako imenuješ?« je vprašala prva. »Ker vedno lažeš,« je odgovorila druga. »Budalo! Kakšna umetnost pa je. govoriti resnico! Priznati pa moraš, da je velika umetnost lagati. Poglej na primer tisto drevo tam-le! Ti pogledaš tja in rečeš: »To je drevo!« Vsak tepec zna povedati to, kar ti. Kdor pa laže, mora biti bistre glave, imeti mora možgane in painst ter pokazati, kaj zna.« »Laž, ime svojega imena!« se je razsrdila Resnica. »Ali ne veš, da je Resnica vse, da je Resnica najlepši okras življenja?« Laž se nasmehne in pravi: »Veš kaj, pojdiva v mesto in poskusiva. Rada bi videla, katera izmed naju bo osrečila več ljudi: ti ali jaz.« Resnica je pristala na predlog in tako sta se obe napotili v mesto. Bil pa ie vroč dan in bližala se je že poldan- ska ura. Žive duše ni bilo na cesti. Laž in Resnica sta šli v gostilno in ljudje, ki so sedeli za mizami, so ju takoj začeli izpraševati, kaj sta videli na svoji poti. Resnica je bila poštena kakor vedno in je dejala: »Priznati moram, da nisem videla nič posebnega.« Laž pa, ki si je rada izmišljala stvari, je rekla: »Na poti v mesto sem videla tigra, ki je šel mirno svojo pot.« »Takooo?« so zazijali pivci. »Da, tako!« je potrdila Laž in pristavlja: »Bil je silno razdražen. Kazal ie zobe in ne vem, kakšnemu naključju se imam zahvaliti, da me ni opazil. Kajri če bi me bil opazil, bi zdaj gotovo ne sedela tukaj med vami.« Ni dolgo trajalo, pa je vse mesto govorilo o tigru. Vest so celo razširili in dopolnili v toliko, da se sprehaja grozni tiger po mestnih ulicah. Našlo se je sto in sto ljudi, ki so celo potrdili, da so videli zver. Isti dan so emirjev! služabniki prijeli na cesti nepridiprava, ki so ga tako pretolkli, da je izdihnil. Ko je prišel glas o tem umoru emirju na ušesa, pa so zločinci padli pred njim na kolena in vpili na ves glas: »O gospod, velika nesreča se je zgo- dila! V mesto je vdrl tiger, mi pa smo ujeli nepridiprava. Ravno ko smo ga prijeli, pa tiger hop po njem — in bil je mrtev!« Emir je odvrnil: »Slišal sem že o tej nesreči. Če je tiger vdrl v mesto in raztrgal nepridiprava, ni storil nikake škode. Ce je že tako, da mora tiger nekoga požreti, je bolje, da požre nepridiprava kakor poštenjaka.« Tako je šlo življenje naprej. Vsak zločin, ki se je zgodil, so ga zvalili na ti-gra-krvoloka. Za tatove in podobne tiče je napočila zlata doba. Vsem se je godilo, kakor še nikoli dotlej. Državljanom je šlo tako sijajno, da jim je začel sam emir zavidati življenje. Dolgo je razmišljal, kaj bi storil, naposled je poklical sla in ga poslal v Teheran k šahu s pisanjem: »Bolest in radost se menjavata kakor dan in noč. Noč, ki je zagrinjala naše mesto, se je nenadoma pretvorila v velik solnčen dan. A v našem mestu, o vladar, se je naselil krvoločni tiger. Nihče mu ne more v okom. Ves božji dan skače čez ograje rn napada ljudi. Zato sem sklenil, da rešim tvoje in moje državljane ter zapovem pogon na zverino. In slučaj je nanesel. da sem v neki tesni ulici res naletel na tigra. Zverina me je že hotela požreti, jaz pa sem prijel za orožje in mu preklal glavo. Vesel sem, da ti lahko sporočim to vest. Ti-grova koža se že suši, poslati ti je pa še ne moremo, ker je vročina taka, da bi se utegnila pokvariti, preden pride do tebe.« In res, iz Teherana ie prišla pohvala za emirja in zraven še zlata obleka za vernega in požrtvovalnega šahovega Služabnika. Vse mesto je govorilo samo o tem, kako je emir ubil tigra. Resnici pa je ta laž jela presedati, zato je začela govoriti: »Kako morete tako lagati, ljudje božji? Saj vendar ni prišel tiger med vas, to je bajka, ki si jo je izmislila Laž.« Zdaj je vse mesto obrnilo plašč po vetru in je govorilo ravno narobe. Tudi te govorice so prišle emirju na uho. Ukazal je torej, da morajo privesti Resnico preder.j. »Kako se drzneš trositi po mestu laži« jo je vprašal emir. »Jaz ne lažem. jaz govorim resnico,« je dejala Resnica. »Resnico, praviš? A kaj je resnica? Kadar se razgovarjava s šahom, je resnica tisto, kar pripoveduje on. Kadar pa jaz govorim s teboj, je resnica to, kar čuješ iz mojih ust. Če hočeš vedno govoriti resnico, mi moraš najprej po- vedati. če je resnica vobče na svetu.« »Resnica ie. ker sem to jaz,« je dejala Resnica. »In še enkrat povem, da tigra ni bilo v mestu.« »Kaj pa je to?« je vprašal emir in pokazal na svojo obleko. »Zlata obleka,« je dejala Resnica. »Veš li, kako sem jo dobil? »Vem. Prinesel jo je tiger.« »Kako torej moreš reči, da ni bilo tigra?« je vprašal dalje. »Pa ga le ni bilo,« je dejala Resnica. »Resnica je. kadar molčiš!« je rekel emir in ukazal, naj se Resnica pobere izpred njegovih oči. Tako je odšla Resnica z emirjeve^i dvora. Vsi so se je ogibali. In ker i' * bilo vsega preveč, je odšla iz mesta. Ko sta se srečali z Lažjo, ji je ta dejala : »Zdaj vidiš, koliko ljudi je srečnih ob tebi in koliko ob meni. Vsi v mestu -o srečni, ker so dobili to, kar so že'e!i. Odkod to? Srečo sem jim prinesla jaz. Koga si pa ti osrečila? Giej, še sama si nesrečna, preganjajo te iz kraja v kraj in bežijo od tebe, ker vedo. da jim ne moreš dati več nego tisto, kar že obstoji. Jaz pa govorim tisto, česar nihče ne ve in zato me imajo vsi radi.« In sopotnici sta se razšli, da se ne srečata več tako kmalu. Viscpunt Bodočnost Britskega imperija Mnogo je ljudi, ki jim je Britski imperij uganka. Ko je Mr. ilenderson pred ne kaj dnevi izjavil na zborovanju Drušiva narodov, da bo britska vlada, preden pristopi k razsodiščni pogodbi, predložila to zadevo prihodnji vsedržavni kon-ierenci v Londonu, je bila ta izjava v javnosti dokaj slabo sprejeta. Nekateri so videli v njej samo izgovor za odlašanje, drugi pa so ji zamerili dozdevno podrejanje interesov Društva narodov interesom Britskega imperija. A vendar bila to zelo naravna izjava, če uvažujemo zgodovino britanskega občestva narodov. In ne da bi vsaj nekoliko uvaževali prošlost, ne moremo razumeti položaja, ki ga to občinstvo zavzema v mednarodnem življenju današnjih dni. Zgodovino imperija v zadnjem poldrugem stoletju odpravljajo nekateri kratkornalo kot centrifugalni proces, po katerem se kolonije, kakor hitro se katera naveliča osrednje kontrole, vse bolj in bolj ločujejo od dežele-matice. Ta proces, domnevajo le-ti, se bo končal z razkosanjem, podobnim razkosanju velikega španskega imperija. Mislim, da je to površno gledanje položaja. Tisti, ki tako trdijo, se ne ozirajo na to, da Britski imperij ne sloni na sili, ampak na dobri volji in nekem skupnem čuvstvu, ki je popolnoma neodvisno od političnih oblik. Od vojne za neodvisnost, v kateri je (o, felix culpa!) nerodna centralistična vlada izgubila severnoameriške kolonije, ki so se strnile v Združene države, do velike vojne 1. 1914., se je načelo samovladanja počasi, a stalno razvijalo v večini ozemelj, ki so jih izsledbe in osvojitve naših pomorščakov pridružile britski kroni. Osišče tega razvoja je bilo poročilo lorda Durhama o kanadski vladi 1. 1838. On je imel dovolj domišljije in dalekovidnosti, da je ustanovil načelo kanadskega ministrstva, odgovornega kanadskemu parlamentu. Kanada, ki je bila tisti čas izmed vseh kolonij najbolj napredna, je ostala v vseh stopnjah svojega razvoja zgled zdravega političnega napredka. A mnogo raznih činiteljev je dovedlo do ustanovitve glavnih dominijev v njihovi sedanji obliki. Politični razlogi so bili odločilni za nastanek Kanadske federacije, dovršene 1. 1867, gospodarski za Avstralsko zvezo, ki je šele 1. 1900 končno-veliavno dobila obliko federacije. Izkušnje tega razvoja so po južnoafriški vojni dovedle do pridružitve Burov na temelju enakosti z britskimi kolonijami v tem kontinentu in do ustanovitve Južno afriške unije z aktom 1. 1909., ki se po večini naslanja na kanadski vzorec. Tako so bile ob izbruhu svetovne vojne samoupravni dominiji Kanada, Avstralija. Nova Zelandija in Južna Afrika, ter Indija, ki je iz raznih praktičnih razlogov uživala nekakšno enakost z ostalimi. Kanadska ustava se je iznova obnesla kot vzorec pri ustanovitvi Irske svobodne države, ko je na koncu dolgega angleško-irskega spora L 1922. tudi ta dežela postala dominij. Med tem pa je silni vpliv velike vojne pospešil to, kar bi se bilo drugače morda izvršilo šele čez pol stoletja, to je. priznanje velikih dominijev ne samo kot notranjih delov Britskega imperija, ampak kot mednarodnih edinic v življenju sveta. Uspeh sistema dominijev je bi! dokazan po očitni lojalnosti, s katero so bile priskočile Veliki Britaniji na pomoč. Njihove vojne žrtve ter pogum in državniška modrost, ki so jo bili pokazali v veliki krizi, so jim odprle vrata do pravic in odgovornosti ustanoviteljic miru. In tako so bili vsak posebej zastopani na pariški mirovni konferenci; enako je bilo z Indijo, kateri smo bili na višku vojne obljubili odgovorno vlado.Preoblikovanje imperija je zapečateno v Društvu narodov, ki mu, mimo Velike Britanije in njenih kolonij pripadajo tudi Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Indija kot posebne države-članice. Enako je svet pozdravil tudi pripustitev Irske svobodne države k Društvu narodov kot znamenje Irske narodne samostojnosti. Iz imperija se je bila ta skupnost posameznih narodov izpremenila v zvezo. Iz zveze se naglo razvija v nekai, kar ne bo daleč od zavezniškega razmerja. Ze nekaj imperijskih konferenc ie zasedalo izza tistega prvega zborovanja zastopnikov kolonij ob proslavi prvega jubileja kraljice Viktorije 1. 1887, v katerem imajo svoj izvor. Toda šele 1. 1926., ko je bilo irsko vprašanje rešeno in je bilo moči mirno preceniti posledice vojne, je prišlo do poizkusa, določili medsebojno razmerje posameznih delov imperija. Šestorica samoupravnih delov imperija je bila takrat opisana v slovečem poročilu lorda Bal-fourja kot »avtonomne države v brit-skem imperiju, s položajem enake, glede na vse svoje domače in vnanje zadeve, v ničemer ne podrejene druga drugi, čeprav v skupnem podaništvu pripojene Kroni in svobodno združene v britski zvezi narodov«. Gotovo se ne motim, če označim to združitev narodov kot nekakšno obliko zavezništva. Kaj je tisto, kar jo razlikuje od vsakege drugega zavezništva? Ta razlika je »skupno podaništvo do Krone«. Za tem kratkim stavkom tiči skrivnost resničnega edinstva, ki vkl.iub različnosti in enakemu položaju posameznih delov, vendarle dela, da je ta skupnost ena rodbina, katere posamezni čla-ii razumejo drug drugega. Toda formal- ne vezi skupnosti so rahle in se stalno manjšajo. S tem, da je Irska poslala svojega ministra v VVashington, se je že pričela praksa, po kateri dominiji sami imenujejo svoje poslanike v tujih prestolnicah. Konferenca je dobila to prakso, izrazila pa je upanje — ki se je uresničlo, kakor je videti — da naj predstavniki Nj. britskega Veličanstva, kjer jih je dvoje ali več akreditiranih pri kaki tuji državi, postopajo v medsebojni skladnosti. Postopek, ki je obveljal za sklepanje pogodb, ponazarja morda bolje od vsega drugega politično neodvisnost združenih narodov in obenem vitalni pomen Krone kot simbola tega edinstva. »Pri pogodbah, ki zadevajo samo enega izmed delov imperija, naj-se ugotovi, da jih sklepa kralj v imenu tistega dela.« »Kar se tiče občega vodstva vnanje politike,« je treba pred vsem uvaževati, da »niti Veliki Britaniji niti dominijem ni moči naložiti priznanja dejanskih obveznosti, razen z izrečnim pristankom njihovih lastnih vlad«. Sodim, da bo na prihodnji konferenci južno-afriška vlada želela razpravljati o pravici dominija, da se odcepi. Nu, če bo kdaj res hotela iti svojo pot, ne bo nihče niti v sanjah mislil na to, da bi jo silil ostati. To je tedaj stanje, do katerega smo prišli — popolna neodvisnost, izvzemši dolžnost ali prakso posvetovanja v zadevah vnanie politike. Zelo daleč mi je do tega, da bi obžaloval to odkrito priznavanje naravnega procesa, to rast iz r iadeništva v moštvo. Obrodilo je — ne glede na začasna trenja, presenetljiv uspeh — uspeh zato, ker ima britska celota koncem koncev neke skupne poglede na življenje, neke skupne ideale in stremljenja; in le-ta pomenijo veliko več od vsake politične uniformnosti. O teh mogočnih, čeprav nepretehtljivih oblikah edinstva pričuje ljubezen do vladarja in kraljevske rodbine, ki nikoder ne peša, čeprav ima malokdaj priliko, da se izrazi. Dvomljivo je, ali bi se imperij mogel ohraniti kot republika! Kralj je tedaj tisti, v čigar imenu se vsak del imperija pogaja z drugimi narodi. A končno je kralj Jurij vendarle samo ena oseba. On ne more biti od drugih dežel kot kralj Združenega kraljestva v takem, kot kralj Avstralije pa v drugačnem odnošaju. Zato posvetovanja med samoupravnimi deli imperija niso samo praksa, ampak resnična potreba, da ne pride do nezmiselnih protislovij. Ni dvoma, da je to časih zamudna stvar. A radovoljni pristanek vsega imperija, ki -pomeni četrtino sveta, je bil vreden čakanja, ko ie šlo za to, da se s podpisom fakultativne klavzule usvoji načelo obvezne arbitraže. Prepričan sem, da bo tudi z Generalnim aktom tako. A kakšen je posvetovalni sistem med temi zavezniškimi narodi? Tu se izkazuje, da ima nova imperijska konferenca koristno nalogo, o kateri upam, da je neprestano naraščajoče vprašanje tari-fov ne bo popolnoma odrinilo v ozadje. Mašinerije za posvetovanja v tem trenutku praktično še ni. Mala antanta ima svojo vsakoletno konferenco, ona ima celo razvite, pravilne štatute. Društvo narodov ima dodelan in dobro zgrajen sistem za posvetovanje in sodelovanje. Vse, kar imajo britski narodi, je neopredeljena konferenca, ki se vrši navadno vsaka štiri leta enkrat. Ministrski predsednik Združenega kraljestva predstavlja v nekem zmislu »spojnega častnika« med posameznimi deli. A mimo teh četveroletnih sestankov nima nikakih uradnih možnosti za osebno občevanje z drugimi ministrskimi predsedniki ali vsaj njihovimi predstavniki. Seveda je tu brzojav. A brzojavke iz Whitehalla, v Ottawo ali Cape Town ne morejo nikoli nadomestiti osebnih pojasnil in razprav. V take namene imajo države poslanike ali ministre druga pri drugi v njihovih glavnih mestih. Res je, da biva v vsakem dominiju generalni guverner, a njegov posel je — in to je prav — da nastopa kot odposlanec ustavnega vladarja. On ne more biti učinkovito orodje za občevanje med parlamentarnimi vladami. Imamo tudi visoke poverjenike dominijev v Londonu. a njih naloga je, da pospešujejo poslovni promet med dominiji in Britskim otočjem, ne pa da bi pomagali pri določanju vnanje politike. Strinjam se z generalom Smutsem. Razdobje rušenja je minilo; starega imperializma ni več. Zdaj se mora pričeti doba gradbe; Britsko zvezo je treba tako organizirati, da bo njej sami in svetovnemu miru v prid. Kakšne konstruktivne nasvete je moči dati? Indija je razred zase. Njene izjemnosti in težave so lastne njej sami. Ne bo jih odpravilo Simsonovo poročilo, (i — čeprav smatra, da bo v mnogih pogledih dobrode.ino vplivalo — vendarle pušča to širno državo na vzhodu podrejeno oddelku vlade v Londonu in njene notranje zadeve odvisne od stalnih debat v našem angleškem parlamentu. Ali smo v Indiji na pravi poti? Jaz sem popolnoma za avtonomno indijsko vlado v okvirju imperija. Toda: ali ne bomo prišli po tej poti do zaključka, da naj bi bila Indija rajši resnična država, s podkraljem, ki bi v resnici opravljal funkcije kralja; z drugimi besedami, z režimom, ki bi bil za dogled-no bodočnost odkrito monarhičen. Koncem koncev je potreboval britski parlamentarizem za svojo rast nekaj stoletij in poizkusi presajanja doraslih dre- ves navadno niso zelo uspešni. Ne vidim razloga, zakaj ne bi ustvarili za Britsko zvezo, sestoječo iz Združenega kraljestva, Indije in ostalih dominijev, podobne mašinerije, kakor jo ima Društvo narodov. Morda bi se dala le stopnjema oživotvoriti. A v sedanjem stanju stvari ne moremo pustiti. Kakor Društvo, mora imeti tudi Britska zveza stalno središče z imperijskim tajništvom, in to tajništvo ne more biti zdaj tu, zdaj tam; biti mora v Londonu. Niti ne bi bilo težko najti načina za bolj pogosta in avtoritativna posvetovanja — na pr.za vsakoletni sestanek v Londonu, bodi pred ženevskim zasedanjem, bodi po njem. Rad bi videl v Londonu rezidenta-poslanika vsakega dominija s polnimi pooblastili, in britskega poslanika v vsakem dominiju. Take izpremembe bi najbrže povzročile znatna predru-gačenja v sedanjem ustroju in poslovanju urada za dominije in urade za Indijo. To je seveda samo očrt. A nekaj podobnega bo treba napraviti. Nemogoče je za nas, da bi še nadalje puščali odnošaje Britskega imperija s tujimi državami v njihovem sedanjem stanju. Ze zdaj nastajajo časih neprilike in težave med članicami Britske zveze, povzročene po zamudah in oklevanju v našem zadržanju nasproti drugim državam. Eden izmed razlogov, ki so tako dolgo ovirali naš pristop k fakultativni klavzuli, je bil dvom, kaj bodo rekli dominiji. In zdaj vlada glede na Generalni akt podobno stanje. Na srečo so to stvari, ki ne zahtevajo nujne odločitve. A v vnanjih zadevah so možne krize, v katerih bi bilo treba neposredne akcije. Tu bi utegnilo biti odlašanje pogubonos-no. Nelepo je nasproti tujim državam in usodno bi moglo postati za nas, da nimamo primerne mašinerije za vodstvo vnanje politike imperija. Britski imperij je dal usodi velike varščine. Mir je njemu nemara še bolj potreben kakor drugim državam. Imperijska konferenca bo morala skrbno premišljati o tem. ali sedanja organizacija imperija zadošča, da moremo storiti to, kar je naš delež naloge pri ohranitve svetovnega miru. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Svetovnoznani dunajski »Rathauskeller« je imel preteklo nedeljo interesantno omizje Slučaj je zbral na Dunaju celo vrsto šahovskih mojstrov, ki so pri skupnem obedu obnovili stara prijateljstva. "Veliki mizi je predsedovala gospa dr. Aljehinova. Svetovni prvak dr. Aljehin, znani velemojster Spielmann, dunajski mojster Kmoch, mladi Američan Kashdan in moja malenkost smo prisedli. Aljehin je prišel na Dunaj, da dokonča svojo knjigo, ki prinese 100 njegovih najboljših partij iz zadnjih let. Pritegnil je Kmocha, ki jako dobro piše in ki mu bo sigurno dosti pomagal ob zadnji redakciji. Knjiga izide še pred Božičem, bo pisana v nemškem jeziku in bo imela naslov >Der Weg zur Weltmeisterschaft«. Aljehinove knjige so znane po izredni jasnosti, točnosti in pred vsem po instruk-tivnosti opazk med potezami opisanih partij. Aljehin ni samo velik praktik, temveč tudi izredno podkovan teoretik. Mirno lahko že sedaj priporočam novo knjigo našim šahistom. Seveda sem izrabil ugodno priliko in igral s svetovnim prvakom nekaj prostih, hitrih partij. Bilo jih je mislim 14 in dobil sem jih 5, tri so bile neodločene. Aljehin je torej odšel s 6-imi dobljenimi partijami. Ze 12. oktobra bo Aljehin v Parizu, koncem oktobra pa v Newyorku. Na Dunaju bo igral še simultanko. V Severni Ameriki bo obiskal vsa večja mesta, predaval, igral si-multanke — in delal propagando za velik turnir. Pravi, da je zelo verjetno, da se vidimo že drugo leto v Ameriki. Aljehin in Kmoch sta bila v Frankfurtu in opazovala tam našega Pirca. Pohvalila sta ga oba. Oba menita, da se bo razvil v močnega mojstra. Oba pa hvalita pred vsem mladega Kashdana. Kashdan hoče izzvati sedanjega prvaka Zedinjenih držav Marshalla. Dolgo že kraljuje Marshall v Severni Ameriki in z vso pravico je stavil težke pogoje za dvoboj. Zdi se pa, da bo Kashdan vseeno nabral tistih 5000 dolarjev, ki so po mnenju Marshalla neobhodno potrebni. Zelo verjetno pa je vrhu tega, da bo Kashdan prevzel žezlo ameriškega šahovskega kraljestva • Z Dunaja sem prinesel interesantno študijo znanega mojstra H. Wolfa. Pokazal ml jo je v kavarni »Central«, v slovečem zbirališču dunajskih igralcev, študija ni težka, ima pa zelo ostro vsebino, važno tudi za praktično igro. a bed e f g h 8 7 6 5 4 3 2 1 +m®m m x........ 'mm mm % m m m Beli: KdS, Th8, Sc8 (3 figure). Črni: Ka8, Tb7, b6 (3 figure). Beli na potezi dobi. Znano je, da v končnicah trdnjave in lovca proti trdnjavi, ali pa tfdnjave in skaka ča proti trdnjavi, premoč lahke figure (lovca, oziroma skakača) ne odločuje. Res je, da eksistirajo pozicije, ki vseeno dajejo zmago močnejši stranki, vendar pa gre le za izjeme. ▼ naši pozicij! ima črni Se celo kmeta. Črni kralj pa stoji jako neugodno, študija kaže, da je zmaga belega mogoča prav za prav samo zato, ker ima črni kmeta. Brez kmeta bi bila igra neodločena. šah je poln zagonetk. V končnicah so kmetje silno važni. Dostikrat pa tudi v končnicah kmetje lastni stranki škodujejo. Da • to res mogoče, je hotel Wo!f pokazati s svojo študijo, ki je baš s tem dobila svojo posebno vrednost in pomen. Prva poteza rešitve ni težka. Jasno je, da z direktnimi napadi beli ne opravi ničesar. Na 1. Sc8_d6+ na pr. odgovori črni enostavno 1.__Tb7_b8. Tudi 1. Sc8Xb6+ ni dosti vredno. Končnica je potem remis. 'Na dlani leži močna poteza: .1. Kd5_c6! ___ Kralj mora sodelovati. Beli grozi sedaj mat v dveh potezah z 2. Sc8Xb€+ in 3. Th8—a8 šah in mat. Samo en odgovor ima črni, namreč; 1 .______Tb7_b8 Težko je sedaj nadaljevati napad. Očividno bi 2. Sc8Xb6+ ne dalo uspeha. Črni kralj bi šel na a7, skakač bi bil napaden, direktnih udarov bi beli ne imel več na razpolago, igra bi zopet bila remis. Kaj pa naj beli igra. Trdnjava mu je priklenjena na osmo linijo, skakač nima druge poteze kot ono, ki smo jo pravkar zavrgli. Torej bi morala igrati trdnjava na osmi liniji, ali pa kralj. Ce gre trdnjava na g8 ali f8, bo črni gnal svojega kmeta naprej, čakal bo, pa veadar pokazal, da neče čakati večno. Prej aH slej bi beli moral vzeti kmeta in igra bi zopet zašla v remis. Ostane kralj. Kam naj gre. Na c6 sto;l izvrstno. Na c7 mu ne bo obstanka, k?r ga črna trdnjava takoj lahko nažene. Vse !• o nas sili na pravo, čeprav navidezno čudno pot. Edina poteza belega je: 2. Kc6_b5!! ___ Sedaj ima črni težko življenje. Kmet mu je zastavljen. Trdnjava njegova ima samo eno potezo, ki pa vodi do mata: 2. . . Tb8_b7, 3. 'Sc8Xb6-j-, Ka8_a7, 4. Th8_.a8 + in mat. Le kralj more potegniti: 2 .______Ka8_b7 Izgleda, da je črni prestal vse težave. Skakač je napaden. Kam naj gre? Tu šele pride pravo presenečenje. Jasno je, da 3. Sc8_d6+ nima smisla. Druge poteze skakač nima. Logično je, žrtvovati nesrečnega skakača. Torej: 3. ThS—h7+!! --- Črni mora vzeti skakača. Na 3. _ Kb7_a8 bi sledil takoj mat s 4. Th7_a7+. 3 .______Kb7Xc8 črni ima v tem trenutku materialno premoč, pa je vseeno izgubljen. Njegove figuie stoje prenerodno. Na: 4. Kb5_c6 --- kar grozi mat, črni nima odgovora. Ig^al bo seveda v sili: 4 .______KcS_d8 in po: 5. Th7—h8-j- Kd8—e7 6. Th8Xb8 kapituliral. Radio Domači program tega tedna Med dopoldanskim koncertom radio^ors kestra bo pela v nedeljo priljubljena so« listka gdč. Štefka Korenčanova. Popoldne bodo po koncertu Kuharjevega »šramel« kvinteta« igrali Šentjakobčani ob 16. uri Novakovo »Ljubosumnost«. Ob 17.30 bo bral humoristrično otivo pisatelj Milčinski. Zvečer pa bosta pela gg. Roman in Tone Petrovčič narodne pesmi s spremljeva« njem orkestra. Sled:la bo valčkova ura ra« diosorkestra. Ponedeljkov večer je na« men jen radio«orkestru, a je hkrati rezer« viran za eventualen prenos koncerta pev« skega zbora »Ljubljane«. V torek zvečer se vrši prenos iz Zagreba, v sredo zvečer pa prenos simfoničnega koncerta češke filharmonije iz Prage. V četrtek zvečer se bo prenašala iz ljubljanskega narodnega gledališča kot prva opera v tej sezoni »Knez Igor«. V petek zvečer prireja naša postaja svojim poslušalcem pester večer, na katerem nastopijo s harmoniko g. Ra« kuša, z narodnimi pesmimi v duetu ob spremijevam ju klavirja gdč. Štefka Koren« čanova in Vera Pirčeva ter z novimi šla« gerji g. Mirko Premelč. Sobotni večer pa je posvečen spominu na slovensko Koro« ško. Pri »koroškem večeru«, ki se vrši ob tej priliki, nastopijo kvartet Matičarjev, operni tenorist g. Jože G osti č ter pevstki zbor Ljubljanskega zvona. Nedovoljene oddajne postaje v Franciji Začetkom tega leta je oddajalo v Fran« ciji več ko 400 nedovoljenih oddajnih po« staj. Francoska vlada je zato organizira« la posebno tajno poizvedovalno službo, ki je dosedai s svojimi sredstvi, ki jih upo« rablja, odkrila že polovico teh postaj. Te nedovoljene postaje so oddajale in pre« našafle le zasebne brzojavke, tečaje in dru« ga zasebna poročla. S svojimi oddajami so zelo motile tudi oficijelne oddajne po« staje. Sedaj pa so razpostavljene po vsej Franciji tajne preiskovalne postaje, 20 po številu. Lastnik nedovoljene postaje, ki ga zasačijo, se obsodi na globo 1000 do 10 tisoč frankov, lahko ga pa tudi kaznujejo z zaporom. Detektorji v ČSR Dasi trdijo, da postajajo detektorji že zelo nemoderni, je vendar dejstvo, da je v Češkoslovaški od 282.000 prijavljenih sprejemnih aparatov 60 odst. kristalnih detektorjev in le 40 odst. aparatov na elektronke. Desetina teh aparatov ima priključek na omrežje: 30 odst. vseh apa« ratov si gradijo amaterji sami. Visoko število detektorjev se da pač razlagati s tem, da so češke postaje zelo jake in imajo vse veliko detektorsko območje. Izvleček iz programov Nedelja, 5. oktobra: LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predajanje. — 10.20: Kmetijska aura. -r- 11: Koncert radio«orke« stTa. Vmesne spev poje gdč. Korenčanova. — 12: Tedenski pregled. — 15: Nasveti za kmeta. — 15.15: Kuharjev »šrameLkvin« tet«. — 16: Novak: »Ljubosumnost«. — 17: Plošče. — 17.30: Humoristično čtivo Trenchcoate, površnike jesenske in zimske obleke, najcenejši nakup pri Dra**o Schwab, Ljubljana (Milčinski). — 20: Gg. Roman in Tone Petrovčič pojeta slovenske narodne pesnji z orkestrom. — 21: Valčkova ura, igra radioiorkestcr. — 22: Napoved časa in po« ročila. — 22.15: Ha\vai«jazz: lahka glasba. Ponedeljek, 6. oktobra: LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov plošče. — 13: Napoved časa. plošče, bor« za. — 18: Koncert radio^orkestra. — 19: Poljščina. — 19.30: Higijena mleka. — 20: Večer radio«orkestra. (Rezervirano za pre« nos koncerta »Ljubljane«). — 22: Napo« ved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Pf.ošče. — 12.45: Kon« cert radio-kvarteta. — 17.0o: Prenos zvoč« nega filma. — 20: Plcšče. — 20.30: Prenos koncerta iz Berlina. — 22: Poročila. —• 22.15: Koncert tamhuraškega zbora. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma.— 20.30: Prenos koncerta iz Berlina. — 22.40: Prenos tujih postaj. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bra« tislave. — 18.40: Plošče. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22.30: Prenos koncerta iz Moravske OstTa« ve. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 17.30: Plošče. — 20.30: Pre« nos koncerta iz Berlina. — 22.30: Koncert i7. Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Godba za ples. — 19.20: Plošče. — 20.15: Offenbachova ooereta »Lepa Helena«. —■ 23: Godba za ples. — DUNAJ U: Plošče. — 15.20: Koncert orkestra. — 17: Glasbe« ni program za deco. — 19.35: I.ahka god« ba orkestra. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Koncert dunajskega simfoničnega or« kestra. — Godba za ples. — BERLIN: 19.30: Uverture. — 21.10: Orkestralen ko~« cert. — Lahka glasba. — FRANKFUR? 19.30: Koncert frankfurtskega orkestralna« ga društva. — 21.15: Sluhoiigra. — Lahi i glasba. — LANGENBERG 17.30: Večer« ni koncert. — 20: Koncert komornega or« kestra. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Prenos vsesa progri« ma iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert oper« nega orkestra — 18.15: Koncert ciganska kapele. — 20: Spominska proslava. — Kon« cert vojaške godbe. — RIM 17: Koncert operne glasbe. — 20.35: Konccrt lahka glasbe. — 23: Godba za ples. Torek, 7. oktobra: LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov, plošče. — 13: Napoved časa, borza, plo« šče. — 18: Koncert radio=orkestra. — 19; Izraba naravnih sil za delo. — 19.30: Nem« ščina. — 20: Žena v literaturi. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Na« poved časa in poročila, plošče. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Ko.n cert radio«kvarteta. — 17.30: Jazz-band. 20: Koncert radioJcvarteta. — 20.30: Pre.« nos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poru« čila. — 22.45: Prenos lahke glasbe iz ka« varne. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Klavirski koncert. — 22.40: Lahka godba orkestra. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.40: Prenos programa iz Brna. — 20.40: Koncert na saksofon. — 21: Simfoničen koncert. — 22.20: Prenos koncerta iz Mo« ravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.40: Zabaven pro« gram. — 20.40: Orkestralen koncert. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — 22.2^: Koncert iz Moravske Ostrave. — VAR« SAVA 17.45: Poljuden simfoničen kon« cert. — 19.50: Prenos opere iz gledališča. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12:. Opoldanski koncert. — 15.20: P!ch Šče. — 16.45: Chopinove klavirske sklad-« be. — 17: Spevoigra »Janko in Metki«. — 19.35: Lahka godba orkestra. — 21: Ve« like Bachove skladbe za orgle. — 21.40: Večerni koncert orkestra. — BERLIN 19.30: Glasba od Lortzin«a do Humiper« dincka. — 21.10: Igralski večer. — FRANK« FURT 19.30: Instrumenti orkestra. — 20: -Shihoigre. — 21.15: Klavirski koncert. — 22: Literaren program. — LANGENBERG 17.30: Priljubljene uverture. — 20: 0"ke« stralen koncert lahke glasbe. — STUTT« GART 19.30: Prenos vse«a programa rz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Kom cert stilistov. — 17.30: Orkestralen ko« cert. — 20.30: Dramski večer. — 21.45-Lahka godba orkestra. — Konccrt ciga^v: ske kapele. — RIM 17: Vokalen in instriK mentalen koncert. — 20.35: Mešan glasbe« ni program. ZNATNO ZNIŽANE CENE Pri dolgi uporabi se vsak stroj in konstrukcija obrabita. Tudi človeški organizem se izrabi tekom časa. Osvežite izrabljeni organizem z redno uporabo Veiika a^uia um 56, srednja škatla Din 32, mala škatla Din 16. 156 DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka „CHEMOTECHNA" družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 158 Vsakovrstno manniaktiinio blago v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja 93 Tekstilbazar. Krekov trg O. Vargazon: Jesen Solnce je palo za seč kot bi pomignil — veter, meglice podeč, v polja je švignil. Dedek v zapečku sedi: pipico vleče; pst!, da mu kdo ne zbudi inačice speče. D. Vargazon: Kamenček (Pravljica.) V temni goščavi ie imel oglar kočo. Tam ie zadovoljno živel z ženo in petletno Rožico. Nekega večera se je dekletce vrnilo šele po solnčnem zahodu. Orumeneli listi so zaplesali skozi vrata v kuhinjo. »Mamica, atek! Poglej-ta!< Vsa koča ie čudovito zablestela v siju sinjega kamenčka. »Na planoti sem srečala srnico; dala sem ji trave — saj zajček ne bo zato žalosten?! Použila je in me hvaležno pogledala. Pogladila sem jo po glavi, zdrsela z dlanjo čez vrat in hrbet. Tam je imela globoko rano. V njej ni bilo krvi, le kamenček sem našla, zakrit z mehko dlako. Radostno sem plosnila z rokami srnica ie pokimala in izginila...« »Čudno!« je pristavil oče. Vsi trije so šli vesčii k počitku. Rožica ni mogla zaspati. Zdelo se n je. da sliši prelepo petje, od kamenčka ie siialo, po oknu so polzele srebrne kaplje, n ji i šum ie bil skrivnosten kot še iiikoli doslej. O polnoči je zapel vetrček: »Kamenček, ki ga imaš, ti prinese srečo! Tako mi je dejal palček v Veliki jam;.. Dekletce je zastrmelo: v tistem hipu je kamenček ugasnil, vetrček se ie zagnal v oblake in jih razpršil. Po sobi se je razlila mehka lunina svetlooa. Rožica je zaspala. Naslednji dan je iskaje gob zašla v neznano stran gozda. Sedla je utrujena, odložila košarico in poiskala med gobami kamenček; vzela ga je v roko: kotalil se ie po dlani, zdrknil na tla in se jel valiti po pobočju. Rožica je vztre-petala. Kamenček je skakljal, ona s košarico za njim. Na dnu kotanje je padel v globoko jamo. Zlati odseki so se dvigali iz nie. Rožica se ni mogla na-gledati te lepote. Stopila je bliže in prijela palico, prislonjerio na skalo, da bi se oprla. A glej: z roko je držala palč- ka! »H kralju!« je velel mož;ček. Spustila sta se po ozki skalni poti v notranjost. Trikrat sta obkrožila votlino. Tedaj je priletel velik ptič: mahaje s krili ju je vzel nase; lahno so spluli v čarobno kraljestvo. Po bajni dvorani so odmevale kraljeve besede: »Ta kamenček ti prinaša rešitev. Glejte!« Palčki so obstopili ptiča, kralj je ponudil Rožici roko: »Prosim te, deklica, stopi z menoj!« Vede! io je mimo vriskajočih palčkov do zlatih vrat. Rožica je po njegovem nasvetu trikrat potrkala nanje. Vrata so se odprla, srnica je skočila čez prag in se spremenila v prelepo princesko. »Moja sestrica« je hitel kralj, ginien od sreče. »Čarovnica jo je začarala, ker smo se smejali, ko je veter na njeni hiši razmetal streho. Za kazen je zaprla to-le sobico, smejoč se: »Kadar prestopi srnica ta prag, bo spet princeska. Teh vrat pa ne more odpreti nihče razen majhne deklice!« S temi besedami je odštorkliala. Pri izhodu se je spodtaknila in na srečo izgubila kamenček, ki ima čudežno moč: vsakega tujca pripelje tja. kjer je starki padel na tla! Uboga sestrica ie tavala po gozdu. Včeraj se je vrnila. Vedel sem. da njena rešitev ni več daleč. In res! Prišla si. deklica, rešila si nesrečnico. Hvaležen sem ti! Ce hočeš, postani moja žena! Dobro ti bo v mojem kraljestvu!«... »Ostanem!« je pristala Rožica, kralj jo je peljal v drugo dvorano. Rožica je zavriskala: njena košarica je bila velika in zlata, v njej so se belile mehke blazinice; po stenah so pošu-mevale srebrne niti, na biserni školjki je ležal njen kamenček, mogočni žarki so sijali iz njega, vsa dvorana je blestela v mavrični krasoti. Vrnila sta se k palčkom: postavljali so kamene klopi okrog gob. ki so rasle v višino dreves. Kralj in Rožica sta sedla na prestol in se poljubila. Dolgo, dolgo so praznovali poroko. Po pojedini so se odpravili na svet. Pred oglarjevo hišo so položili toliko jedi. da sta imela oglar in njegova žena vse leto dovoli. Zajček je grizel travo, kakršne doslej ni bil vajen. Poslej so prihajali vsako jesen, a vsele.i ponoči, da jih ni nihče videl. Lvova: vsako jutro približal kletki in s hripa-vim glasom rekel: »Dober dan Jakec, dober dan!« Papigec je ob takih prilikah iztegnil vrat, sklonil glavico in starček ga je božal s tresočimi, onemoglimi prsti. Nato je očistil kletko ter mu prinesel či ste vode in zrnja, rekoč: »Zbogom Jakec«. Vračal se je pa še!e pozno v noč. Takrat so bili za Jakca srečni časi! Nekega dolgočasnega, deževnega dne pa se je vrnil starec prej kakor po navadi. To pot ni bil sam. Z njim je prišla neznana ženska, ki je odnesla kletko s papigcem vred. Jakcu se je zdelo, da se njegov starček in ženska nekaj pogovarjata. a kaj naj bi to pomenilo, si ni mogel predstaviti. Zdaj je tu. sam. brez ljubeznivega starca, sam sredi razkošja bogatih gospodarjev. Mahoma pa se odpro vrata in v sobo stopi majhna, plavolasa deklica. Približa se kletk' in pomoli vanjo svoj rožnati prstek. Papigec misli: »Ta rožnati prstek bom okliuval zato. da jo bo bolelo«. Jakec je prepričan, da je deklica zlobna, kakor ie bila ona ženska, ki ga je prinesla v to strašno hišo Zato spretno zgrabi s kljunom mali prstek, da se kar kri pocedi Deklica prestrašeno odskoči in svetle solze se ji usuje-jo po licih. Jakec nečesa ne razume. Ta rdeča kaplja, te solze, vse se mu zdi tako čudno in nerazumljivo, nekaj ga duši v grlu," zdi se mu. da mora nekaj reči: »Jakec, ubogi Jakec ...« Minili so dnevi. Jakec je čakal, a deklice ni bilo nikoli več. Pozabili so ga, kakor se pozabljajo nepotrebni predmeti in ostal je sam. S sklonjeno glavo je venomer ponavljal s hripavim glasom besede ljubljenega starčka: »Jakec. dragi mali Jakec ...« Nihče mu ni odgovarjal. Zvesti hlapec V salonu, nad marmornato mizico, je obešena kletka, v kateri prebiva lep papigec. Njegove oči, črne kakor oglje, so le napol odprte, zakaj solnce pošilja skozi odprto okno jesenske žarke, kakor bi ga še enkrat pred zimo hotelo sprejeti v svoj topli objem. No papigec je danes žalosten in solnce si zaman prizadeva ... Ptič trdovratno molči ter prisluškuje lahnim hrupom na ulici. Kdo ve, morda pride? Vso njegovo živalsko dušo je prevzelo svetlo upanje in od nestrpnega pričakovanja spregovori zdajci z hripavim glasom: »Jakec, dragi mali Jakec. . dober dan. Jakec.« Nato mahoma umolkne, kakor da si je ustrašil svojega lastnega glasu. Ta salon, to pohištvo, ta pozlačena kletka, vse mu je tuje. Včeraj je še prebival v stari kletki, v skromni sobici. Skozi majhno okence „Kaj pišejo „Jutrovčki" Najlepše, kar sem doživela na letošnjih počitnicah? Ce mislim nazaj, na letošnje počitnice, vidim, da mi je ostal izlet na Črno prst v najlepšem spominu. Počitnice sem prebila v Bohinju in od tam sem se odpravila na izlet na Crrro prst. Bil je zelo lep dan in imeli smo krasen razgled. Po poti smo srečali čredo krav, ki se je pasla po planini. Kravice se niso prav nič bale in so jedle kruh iz moje roke. Hodili smo skoro šest ur in ko sem prišla zvečer domov sem bila zelo trudna. Upam, da bom šla lahko drugo leto zopet v Bohinj in tedaj pojdeni gotovo spet na Črno prst. Milojka Virantova, učenka IV. razreda vadnice v Ljubljani. ni videl drugega kakor sivo steno sosednje hiše. Jakec je bil kljub temu silno zadovoljen. Takrat je bil njegov lastnik belolas starček z dolgo brado in vedrimi očmi. To je bil on, ki se je Kaj bi napravila, če bi dobila milijon? Moji starši so siromašni in tako sem tudi jaz siromašna. Sama ne vem, kaj bi napravila, če bi dobila toliko denarja. Bržkone bi kupila starišem novo polii-št/o in si uredila udoben in lep domek. Pomagala bi siromakom in vsi bedni bi in*;; pri meni odprta vrata. Hribernik Marica, učenka VI. razreda v Guštanju Zakaj ljubim Jugoslavijo? Jugoslavijo ljubim, ker ie to moja domovina. Tukaj sem rojena, tukaj so živeli moji pradedje in tukaj jj m ; dom. Ljubim jo tudi zaradi tega. ker imamo tako dobrega kralja in ker nismo pod tujim jarmom. Zvest bom ostal svoji ljubljeni Jugoslaviji do svojega poslednjega d'ha! Vladimir Krajšič, učenec V. b razreda Trbovlje I. Kaj bi napravil, če bi dobil milijon? Ce bi dobil milijon dinarjev, bi si najprej kupil grozdja in drugega sadja, da bi se ga lahko do sitega najedel. Seveda bi razdelil sadje tudi mami, očetu in vsem sestram in bratom. Vseh skupaj ;ias je devet. Potem bi poplačal vse dolgove, ki jih imamo, tako da se ne bi mama vedno jokala. Najprej pa bi si kupil lepo hišo, lep vrt in travnik, 2 kravi, 6 prašičkov, 50 kokoši, mucko in hudega psa. Pred vsem bi si pa kupil šolske potrebščine, ki mi manjkajo kakor tudi mojim sestram in bratom. Oblekel b'. se tudi lepše. Tudi mami bi dal denarja, da si nakupi vse potrebno. Očetu bi tudi nekai dal. da ne bi bil vedno tako nervozen. Spomnil bi se tu- di naših bratov na Primorskem. Nekaj denarja bi pa dal v hranilnico, drugo bi pa porabil za potovanja, ker bi šel silno rad malo po svetu in tudi v džunglo! 7> to dolgo potovanje bi si k.oil močno kolo. Da bi starišem prihranil skrb. bi tudi plačal »Jutrovo« naročnino za eno leto naprej. Okoli svoje hišice bi tudi rad nasadil mnogo sadnega drevja, da bi pri meni imeli siromašni otroci vedno dovolj sadja zastonj. Mlado Jutro in našega koraižnega Samba in Joka prav lepo pozdravljam. Zdravo! Vaš Slavko Črepinšek, učenec I. real. gimnazije v Celju. Gaberje 1S5. Zmes za šalo in zares Pet škatlic Družabna igra Poizkusimo si danes napraviti zanimivo in zabavno igračo! Vzemite štirioglato ali vsaj kolikor mogoče štirioglato škatlo s približno 40 centimetrov dolgimi stranicami. Vogale oddelite z lepenko, kakor vam kaže slika 1. Na sredo prilepite s klejem majhno, štirioglato škatljico s približno 12 cm dolgimi stranicami. Posamezne predele je treba zaznamovati š številkami, kakor kaže slika 1. Škatlo, ki ste jo tako razdelili, postavite na mizo. -----M..... Zdaj si morate napraviti še pet papirnatih kroglic, ki naj imajo vsaka po 5 centimetrov premera. Pri igri gre za to, da vržete vsako izmed njih v enega izmed predelov, zaznamovanih s številkami. Ce padeta dve v isti predal, tedaj štejete samo eno. Kdor doseže sedem točk, to je, komur se posreči, da vrže v vsakega izmed zaznamovanih predelov po eno kroglico, tisti dobi igro. Kroglice, ki padejo v predele brez številk, se sploh ne štejejo. Matiica: Čudna imena Mlade glavice, pazite! Neki oče je imel tri sinove. Prvemu je bilo ime Plenk, drugemu Plcnkara-benk. tretjemu pa Plenkarabenkfičelfo-čelšvederbenk. Bila pa je tudi mati s tremi hčerami. Prva je bila Jeta, druga Jefaputaštefa, tretja pa Jefaputaštefatingeltongelmrda-zefa. Ti otroci so med seboj oženijo. Plenk je vzel Jefo, Plenkarabenk Jefoputoštefo, Plenkarabenktičelfočelšvederbenk pa Je-foputoštefotingeltongelmrdazefo. Otroci, kdor bo te stavke najlepše in najhitrejše povedal, ta bo — ko se prvič ^irden1) n % naš-vri igrišču — debil prav nosebno pohvalo. D. Vargazon:' Uganke 1. V mlinu bili, našli ime; v peči leže. v mlin bodo šli. 2. Čuden ptič je sel med veje: poje. ko se veter smeje. J. O. Cur\vood: Medved Tir Sai ti ne bom ničesar storil, mu je dejal in ga parkrat prijazno obliznil z vročim jezikom po gobčku. In Muskva se je pomiril ter prenehal cviliti. Cez nekaj časa se je Tir odpravil dalje. Okrenil se je proti malemu ter v med-vedščini zamrmral nekaj, kar je zvenelo podobno, kakor — pojdi z menoj! In mali. črnoglavi medvedek mu jo je ubral za petami. VI. Tir na lovu. Za malega Muskvo se je zdaj pričelo težko potovanje. Tir je stopal ob potoku, ki se je izlival v neki pritok reke Babine. Bolj ko se je bližal izviru, bolj divja je postajala pokrajina in v večje višave je prihajala. Skozi mračne, tesne soteske, mimo ogromnih skalnatih bolvanov in pečin je tekel potok. Grizli se je odpravil v to divjo, raztrgano pokrajino zaradi tega, ker so bile tu neštevilne votline in skalnate globeli, kjer se je mogel skriti svojim zasledovalcem. Brez počitka in miru je potoval dalje in dalje, ne da bi. se ozrl in pogledal, če mu mali črni medvedek še vedno sledi. Pa tega mu tudi ni bilo treba, saj ga je slišal in vohal. Za ma- lega to ni bilo lahka stvar, kajti potovanja še ni bi! navajen. A držal se je dobro, čeprav so njegove kratke male šapice le s težavo dohitevali velikega medveda. Razen tega pa ga je še zelo oviral debeli trebušček. Zacvilil je. ko se je prekucnil s skale na bregu potoka, in nekoliko kasneje je znova zacvilil, ko je pretrdo stopil na bolno nogo. Hudo ga je zabolelo — a vse zaman. Moral je spremljati velikega prijatelja, če ni hotel ostati sam in beden v tej divjini. Končno je Tir zapustil breg potoka in nadaljeval pot po globoki grapi, dokler ni dospel do ploščate, skalnate prevese. Tukaj je bilo solnce gorko in obstal je. Nezaupljivo je pogledal Muskvo, ki je počasi capljal za njim, nato pa se je mrmljaje sklonil po tleh. Mali črni medvedek je od zadovoljstva globoko vzdihnil in legel poleg njega. Bil je tako utrujen, da je takoj zaspal. Solnce je prijetno obsevalo Tirov kožuh. Zdaj se je počutil že prav dobro, slabosti so ga bile minile, kakor da jih je veter odnesel, in bil je lačen — pa prav temeljito lačen! Z mravljami, črvi in zvizci se ta lakota ne bo dala ute-šiti! Poleg tega bo treba preskrbeti tudi za malega kak grižljaj. Tir se je ozrl na mirno speči volnati klobčič poleg sebe — nu, čedno sitnost si je naprtil z njim! Zdai mu je odgovarjati zanj! Nje- gov varovanček pa je trdno spal in ni niti enkrat odprl oči. Cez nekaj časa se je Tir pripravil za nadaljno pot. Zdaj se je menda tudi mali že nekoliko odpočii in bo zopet lahko tekel za njim. Bilo je ob treh popoldne, vse na okoli je bilo tiho — večina živali je ob tem času počivala v opoldanskem spancu. Tir se je nekoliko razgle-dal. Nedaleč je zlekniena ležala na skali trojica svizcev in se solnčila. Visoko nad njimi — tako visoko, da so jih komaj še dosegle oči, je plavalo več orlov, Sokol s polno golšo mesa je šinil v bližnjo hosto. Tir je vedel, da so se koze, ovce in druge pašne živali ob tem času že napasle in da zdaj dremljejo. Bil je torej najlepši čas za lov — pa tudi za lovce je bila zdaj prava ura za lov na mesojede medvede. V teh opoldanskih urah je Tir še vedno najhitreje in najlažje prišel do svojega plena. Cesto mu je pri belem dnevu padla v kremplje kaka koza. ovca ali celo severni jelen. Ob tem času živali niso bile tako pazljive, kakor drugače. Torej na lov! Tir je okorno vstal in zdramil malega z izpodbuja.iočim mrmranjem. Muskva st je zdrznii. vstal in zaspano pomežik-nil Tiru. Nato se je pretegnil in zdrčal s skale, kjer je ležal. Grizli si je z vseh Uganka Glejte, glejte našo Metko, v roki nosi ptičjo kletko, v kletki pa ie ptiček lep — žal, da je ubožec slep. * Kako se to zapiše z dvema črkama? Križaljka »koveeg« Pomen besed Vodoravno: 2. Pesniška oblika. 4. Glasbilo in fantom priljubljena igrača. 6. Trava. 7. Pomanjkanje. 8. Pesnitev. Navpično: 1. Žensko krstno ime. 2. Muha. 3. Mladenka. 4. Glodavec. 5. Po-vez žita. Dnevi v tednu Poneieljek je dejal torku, naj sreda vpraša četrtka, če je petek res rekel, da bo oo soboti nedelja. Kaj je to? Hej. z mavrico solnček spustili smo v svet, naj bratca na nebu obišče! Na poti razpe se, čarobni lesket izgine, zaman vsak ga išče. Rešitev uganke Volk (igrača). Jesen. Rešitev uganke: Na žagi strani natančno ogledal ta kupček nesreče. Zdaj, ko je bil okreval, se mu je zdel Muskva vendarle silno majhen in ubog! Kako naj s tem sestradanim malčkom za petami uiame severnega jelena? In ujeti ga je hotel — zaželel si je mesa — svežega mesa in rdeče krvi. Godrnjavo je izrazil svoje pomisleke in Muskva je razumel velikega prijatelja. O — on mu že še pokaže, kaj zmore. Hitro je stekel nekaj korakov naprej, nato je obstal in se izzivalno ozrl na Tira. Dvignil ie svoja mala uhlja — menda bo zdaj Grizli vendarle izprevidel, ^da ni tako neumen, kakor je videti. Na žalost pa Tir s tem ni bil zadovolien. Važno se je prizibal tik do malega, znova zagodrnjal. nato mu pa priložil z desno šapo silno klofuto, da se je malček pre-vrnU in strkljal nekaj korakov nazaj. »Tjakaj spadaš — za menoj hodi, kadar grem na lov,« je zlovol.ie zagodrnjal Tir in krenil na pot. Muskva mu je malodušno stopa! za njim in pazil, da mu ni prišel preblizu. Sprva sta se spuščala po bregu navzdol. Pot, ki jo je ubral Tir ni bila udobna, ampak grapasta in skalovita. Počasi je napredoval križaje sem in tja. se previdno splazil okoli velikih skalnatih bolvanov. ovohal vsako skalno razpoko in podrtino. preiskal vsako gr-mičje. Gor in dol — časih je Tir sple- zal tako visoko, da se je pomikal po golem skalovju, a nato mu je moral Muskva zopet slediti globoko dol na peščeni prodnati breg reke. Nobena sled ni biia dosedaj pri Tiru zbudila globljega zanimanja. Zgoraj v skalovju je zavohal kozo, a tam zgoraj ni rad lovil. Pač že desetkrat je bil zavohal blizu živo ovco in proti večeru je zagledal velikega ovna, ki je radovedno zrl nanj s skalnatega pomola. Nekoliko niže ie zavohal sled ježevca in parkrat je nizko sklonil glavo k sledom severnih jelenov. Podoba je bila, da so v bližini tudi drugi, večinoma črni medvedje. To ga ni prav nič razburilo, a ko je naletel na sled ^drugega grizlija. j r grozeče zarenčal. Ze dve uri je iskal plena, a niti enkrat se ni zmenil za vedno bolj slabotnega in lačnega mladiča. Skrajno izmučen se je za njim spotekal mali. črnonosi medvedek. Z obupanim naporom ie plezal na skalnate labrane. kamor je stopil njegov veliki vodnik z en'm samim korakom. Trikrat je za njim preplaval potok in vsakikrat je dospe! na breg že na pol mrtev. Moker, opraskan in zbit se je opoteka! dalje in dalje. Časih je bil Tiru tik za petami, nato pa se je mora! sopihaje truditi, da ga je došel. Šele ob solnčnem zatonu ie prišel Tir na sied divjačini, ki mu je ugajala. In tedaj je bil mali črni medvedek že čisto na kraju svojih moči. Kje so časi, ki so bili? Zatrti naši obrti — R 90 letalci zadnjega irharja In krznarja v Ribnici na Dolenjskem Pred sto leti je umelo preprosto slovensko ljudstvo ustreči še marsikateri domači potrebi samo, ne da bi bilo treba seči v mošnjo po denar. To se je godilo ne samo glede vsakdanje prehrane, temveč tudi oblačili, pokrivali in obuvali so se z domačimi izdelki. Po naših par večjih mestih so se sicer že klanjali francoski modi in se, posebno ženske, ravnali po modnih žurna-lih. Ali na kmetih je potrebe oblačenja in lišpanja krila še izključno domača obrtnost najbližje okolice. Navezano na svoj izum in okus je dobivalo naše kmetsko gospodarstvo snov za najrazličnejše kose domače obleke od presli-ce in statev svojih žensk. Moška in še bolj ženska vrhnja obleka in vse ostalo perilo so bili domačega pridelka. Pri tem pa je le vsak kraj nosil na svoji noši posebne znake, ki so se po njih razlikovali sosedje. O ribniških tržanih piše Valvasor, da te oblačijo napol po hrvatsko. Da, še pred 58 leti je bilo z lanom zasejane 172 johov zemlje ribniškega sodnega okraja. Danes o tem lepem delu naših prednikov ni ne duha ne sluha več. Trlice, kolovrati in statve ležijo k večjemu še kje med staro šaro na izbi. tudi sušilnice zunaj naselij so se sesule v svojo jamo. Pridne terice pa ročne predice in tkalke in tkalci pa so že davno pomrli. Zadnji, ki je še v trgu šklopotal z br-dom po osnutku od sebe in k sebi je bil pokojni Gregec. Vse domače rjuhe, da ne omenim drugega perila, so tudi že potrgane in nastopilo je neomejeno vlado kupivno platno iz tujine. S tem je izginila tudi lepa in trdna narodna noša in zamrl je obenem znaten del narodno-ljudskega čuta za lepoto in okus. France Burgar irhar Iz Ribnice Druga panoga oblačilne domače obrti in gospodarskega pridobivanja je bilo obdelovanje divje in ovčje kože. Ta panoga ni bila nič manj važna od prve. Saj so moški nosili vsevprek le irhaste hlače, bodisli dolge iz dveh večjih kož ali kratke iz ene velike kozlovine ali dveh manjših kož, pozimi pa so se pokrivali s kosmatimi kapami in ogrinjali v kosmate kožuhe. Ovčjo kožo so dajale črede drobnice, ovac in koz, katerih reja je bil tedaj še glavni del živinorejskega zanimanja naše dežele. Divja koža pa je prihajala ne le iz naših gozdov, temveč tudi iz sosednje Hrvatske. Na šentpavelskem sejmu, prvi ponedeljek po sv. Pavlu v januarju vsakega leta, so se po starih privilegijih zbirale v Ljubljani ogromne množine te robe in so jo prihajali kupovat Nemci za svoj kožni trg. Te sejme je zdaj zadruga »Divja koža« sicer znova poživela in se vršijo v veliko gospodarsko korist naših krajev vsako leto ob istem času v prostorih ljubljanskega velesejma. Le žal, da gredo kože v tujino kar surove, neobdelane. V posebno veliki meri je bila te vrste delavnost razvita v Ribnici, ki leži sredi prostranih, še danes divjačine polnih gozdov. Še 1. 1848. je bilo n. pr. jelenov po dnu Ribnice toliko, da so jih šolarji podili pred sabo po Brezju. »Ribnica, narlepši terg na Krajnskim, tukaj je okoli 26 kerznarskih mojstrov, inu zraven v petih velikih vaseh so vsi lončarji, kulikur je hiš.« To je, kar nam ve povedati Valentin Vodnik v »Popisu-vanju Krajnske dežele« o Ribnici, ki jo je imel priliko spoznati kot kaplan in nabiralec narodnih pesmi 1. 1793., preden je šel med bohinjske Gorjušmane duše past. Ne suhorobarji — njih je bilo tedaj še dosti po vsej Sloveniji —, ampak krznarji so torej obrnili nase pozornost predmestnega Ljubljančana. To pa ni čudo, če pomislimo, da je bila tedaj krznarska vsaka peta tržka hiša in da je po tem delu udarjalo na nos tudi v najbližji okolici cerkve in župnišča; strojilo se je namreč s pomočjo koruzne moke, pri čemur se je razvijal zaradi kisanja moke velik smrad. Seveda vsi ti obrati niso bili kdo ve kako veliki, saj v njih so delali le hišni gospodarji in k večjemu še domači sin v dnevnih urah, ki so preostajale ob delu na polju in v gori. Obrati torej niso imeli značaja moderne meščanske obrti, ampak bila je to vrsta domače obrtne delavnosti, kakor sta n. pr. še danes suhorobarstvo ali lončarstvo v gornjem oziroma spodnjem koncu ribniškega kraja. Irharji so strojili irhovino in jo prodajali po sejmih daleč naokrog. Včasih je prišlo na ribniške sejme kar po 12 irhar-jev, ne samo domačih, temveč tudi iz Lašč. Višnje gore, Šmartina pri Litiji in Škofljice. Krznarji so šivali kožuhe, ka- kršni so danes v navadi še pri Hrvatih in Srbih, z dlako navznot, mesnim delom, lepo vezenim s pisanimi trakovi, navzven. Ob obilni polšji letini so delali iz vstrojenih polhovih kožic nekdaj tako sloveče polhovke — zadnji ribniški kapar je bil Makkov stric Anton —, ali pa so kožice šivali v plahte po osemkrat osem. Ker polhovo krzno je bilo priljubljeno tudi v tujini, da ga je ranj-ki Pauser pošiljal celo na Češko, in je prav po krivem zgubilo svoj sloves. Strojarska stroka je bila vobče po številu najmočnejša v trgu. In na predvečer sv. Gregorja, ko se ženijo tiči, so bili strojarski fantje najštevilneje zbrani ob Bistrici. V znak, da se preko poletja ne bo več delalo pri brleči luči, so namreč vsako leto na ta večer spustili okusno narejene ladjice z gorečimi svečami v sredi, da jih je nesla Bistrica mimo gledalcev od tržkega malina do farov-ža. Ali tudi ta stara obrt in z njo ljudska noša irhovine in kožuha sta se začeli sredi 19. stoletja bližati z naglimi koraki svojemu koncu. Ker z razmahom modernega železniškega prometa sta prodirali tudi že na deželo vse izenačujoči sili, moda in mesto. Okoli 1860 je začelo kupivno sukno čedalje bolj prevladovati, deželski človek pa je postajal z dotedanjim načinom življenja čedalje manj zadovoljen in se oprijemal novosti iz tujine in mesta. Okoli 1. 1865. je začela noša kožuhov pojemati in kmetje so si kupovali najprej plašče (cirkelmantlje) — »plajšarji« — nato pa so se začeli oblačiti v zimske suknje, ki so še danes v navadi. Razumljivo, da je zaradi teh velikih sprememb morala trpeti posebno irhar-ska in krznarska obrt: 1. 1860. šteje ribniški trg samo še tri irharske mojstre, ki so imeli toliko zaslužka, da so plačevali obrtni davek. Bili so to sami Bur-garji po imenu. Dants pa ima vsa Kranjska svojega edinega irharja še v gorenjski Radovljici kot zadnji spomin na klasično dobo irhovine in„ kožuha. No, imamo pa v Ribnici vendar še lepo priliko, da si pokličemo v spomin one dobre stare čase. Danes se bo namreč sestala v trgu družba, da praznuje 90. rojstni dan in hkrati god gospoda Franceta Burgarja, p. d. Bajsgarbarjevega strica. Ta mož je zadnji iz vrste irhar-jev in krznarjev, to pa ne samo po stroki, ampak tudi po originalnosti in živahnosti, ki so jo razvijali nekdaj naši stari obrtniki v toliki meri, da je človeku kar milo, če se spomni enega ali drugega izmed njih. ^ * u Naš redki jubilant se je rodil v Mali mlaki, kjer je danes Kosova hiša. Obiskoval je 1. 1846. šolo, ki je bila nastanjena v podstrešju Fegčove, danes Zoržkove hiše. Tu se je trlo v tesni sobi vseh 80 šolarjev skupaj pod enim samim učiteljem Klincem. Vsak učenec je moral prinesti v šolo po deset krajcarjev na mesec in to je bila učiteljeva plača. Za pol leta se je mali Francek naučil za silo pisati in brati. V tem se je pozneje mnogo spopolnil po lastnem prizadevanju. Saj silna ljubezen do knjige in branja ga ni zapustila niti danes, ko je 90 let star. Zgodaj se je začel učiti očetove obrti. irharstva in krznarstva. Ta obrt je bila v rodovini dedna. Prvi Burgar te stroke je bil njegov praded, doma od gorenjske strani. Bila sta dva brata, ki ju je dal učit njun stric, ki je bil baje kanonik v Novem mestu, enega za mesarja, drugega za irharja in krznarja. Prvi se je naselil v Postojno, drugi v Ribnico. Naš oče je torej četrti rod ribniških Burgarjev. Njegov oče je še hodil s svojimi izdelki na sejme tja na daljno Reko. Da, Reka je bila nekdaj Ribnici in Kočevju najbližje primorsko mesto. Odtam se je tovorilo vino v mehovih, pa sladkor, kava in sol, obratno pa so dajali naši kraji Reki izdelke svoje domače obrt-nosti in služinčad, prav tako. kakor še do pred vojne v Trst. Še so mi v spominu ženske, ki so hodile na Reko peš. Nikoli ne bom pozabil tudi živahnega pripovedovanja Šušnikovega strica, starega klobučarja, kako si je oprtil krošnjo s klobuki in jo ubiral naravnost v hrib mimo »Ribniških svatov«, da je prišel v 12. urah do morja. V dokaz, kolike vrednosti so bile te zveze za podvig obče civilizacije naših krajev, naj povem samo to, da je oče današnjega jubilanta prinesel v Ribnico z Reke prvo »marelo« in prve orglice. Vojakov oče Bajsgarbar ni služil, šel pa je po tedanji navadi s 24. leti »v fremt«, da spozna svet in se spopolni v svoji obrti. Prepotoval je razen Tirolske vse alpske dežele Avstrije in se ori tem naučil nemškega jezika. V službi ni ostajal nikjer dolgo, ker je hotel mnogo videti in skusiti, bil pa je povsod priljubljen, da je bil za njim navadno jok, ko se je poslavljal. L. 1867. se je prvič poročil in priženil svoj sedanji dom. A že po šestih letih si je moral izbrati drugo družico, iz trdne kmetiške Tekavčeve hiše v Hrvači. Iz tega zakona živi še petero otrok. Borna je njegova hiša, tam na Mali mlaki nizko ob Bistrici, ie vsaka večja povodenj do 1. 1879. prestopila njen prag in ogražala njene prebivalce. In vendar se obračajo danes nanjo oči vseh ribniških tržanov in vaščanov in dajejo odkrito priznanje — delu, delu za hišo. družino in sloves ribniškega imena. Kaj ne, stric, trdo je bilo Vaš^ delo in grenki so bili Vaši občutki, ko Vam je začela nekdaj tako slavna obrt peša- ti, ne po Vaši krivdi, in je vsi napori pravljične Vaše pridnosti in absolutne poštenosti niso mogli postaviti na trdne noge. Nad marsikatero kožo ste bili sklonjeni z rezilom v rokah in jo obdelavah sebi v čast, a svoji družini v korist. To korist pa ste znali obrniti tako dobro, da sedita danes poleg Vas, sivega, a živahnega starčka, in hčerk Ivane, dolgoletne gospodinje, in Marjance omož. Sbrizaj — tretja, Micka, je ena najuglednejših Slovenk v Newyorku — kar dva sina visokih položajev, starejši France kot notar v Celju, a mlajši Anton kot direktor gimnazije v Kočevju in vrsta vnukov in vnukinj. Ni ga Ribničana, ki bi mogel pogledati na svoja leta tako vedrega čela in ki bi imel tako dober spomin v davne ribniške čase kakor Vi. Naj Vam tudi Vaš sosed vošči še vrsto jasnih, zdravih dni v opomin in vzgled vsej mladi Ribnici. Čast in slava Vam in Vašemu dičnemu imenu! J. R, Krompirjeve noči n Izsušena krompirjevka se črni po njivah. Vmes obletele fižolovke. Ob raz-gonih (na Kranjskem pravijo razori) rumene vrste počepočega fižola. Okrog njiv zoreče podsolnčnice. Od zapada sem smodi veter pozno ajdo. Jesen. Pred desetimi leti smo sedeli v mesečnem septemberskem večeru na vrtu celjske bolnice. Toplo nam je bilo in prijetno utrujeni smo govorili običajne neumnosti. Pa se je preleknil sekundarij dr. Janko Rak, ki preganja sedaj v Gornjem grad" čvrstim Gorjegrancem nasledke izvirnega greha, in je vzdihnil pri sebi: »Kako lepa krompirjeva noč!« Zvonko se je zasmejala tolsta strežnica: »Kako ste dovtipni gospod doktor.« Splošnega smeha kar ni bilo konec. Kdo bi zameril to civilizirancem, ki jim usmerja plitvo večerno čuvstvovanje: Bledi mesec, tebi tožim... in »Luna sije ...« Zal pa mi je bilo teh mladih ljudi, ki so se s svojim aspirinom, protar-golom in tuberkulinom tako odtujili utripu grude, da jim je bilo iskreno čuvstvovanje banalen dovtip. Sram jih je bilo lastne mladosti. Drdrajo po kolovozih v ranem jutru vozovi polni žensk in polodraslih otrok, na zadnjem koncu voza plug. dvoje bran na katerih jašejo kolca in bingljajo ru-javj košare - locnjavke. Popipan je fižol, populjene so podsolnčnice, košatih korenin, pokošena krompirjevka in po-grabljena. Izglajen lemež se zarije v ogrobano brazdo in para sam grobe, ker danes ni pred njim črtala, ki bi mu rezalo pot, pa tudi krompir. Kakor val rujave povodnji vre izza plužne deske rahla brazda, se dviga za hip grozeče proti rokam orača, ki varno vodijo plug za ročice, kakor »kormanuš« barko sredi razburkanih valov. Neslišno se razprhavajo brazde za plugom in se beli na njih obilen krompirjev blagoslov. Z enim samim veščim pogledom presodi oča Šmon: »Naspol ga bo komaj. Saj je redek nad gosje jajce«. Naprej se beli brazda, ž njo romajo misli orača: Vse je letos naspol, pridelki in njihove cene. Davki pa dvojni in cena obleki kar trojna. Kar si nekdaj za krono dobil odrineš danes tri kovače za stvar. Pa gospodari, kmet! Blagre nam deli gospoda, češ kmet je kralj. Vidite pač naša polja, travnike, šume. živino in rdeče otroke, krvavih žuljev pa ne vidite. Na naš prestol sedi bleskavo revše kar za en dan pa se boš ustil, da je bil proti ! tebi naš Matija Gubec jokava šleva. Sli- ) novci! Hi-hot! O-o-o. Preveč je pritisnil 1 v zanosu oča Šmon na plug s krepko desnico, da je planil na levi lemež iz ogrebka. Krepak sunek nazaj in dalje teče prsteni potok izza pluga. Kakor mlade račke plava v njem beli krompir. Po brazdi so se razvrstili pobiralci, V eni roki locnjavko mečejo ročno vanjo krompir. Otroci pobirajo kar po vrhu, skrbne ženske pa grebejo kakor babice po materi zemlji, da jim ne zataji kakega sadu. »Razgrebajte otroci, kriči nad njimi z zasiganim glasom skrbna Fi-delčka in rije po rahli prsti z rokami, ki so zviti od protina kakor kuril kremplji. Otroci pa se malo menijo za njeno jaskanje in hitijo po brazdi. Iz polnih locnjavk se natekajo beli griči ob mejah in se nevajeni solnca stiskajo tesno krompirji. »Bijsta-hor — obrnit« se zaička v solncu svetli plug na ozarah. Uvite hrbtenice hitijo pred hrskajočimi gobci, da ne postaja po nepotrebnem potna upre-ga. Zrak je prepojen trpkega vonja _o-rečega listja in mladega zdravja, ki valovi in trepeče po sočnih brazdah. Pod večer škripljeio in rskajo po gra-pavih kolovozih težko naložene »kol-marske trge« napeto polne krompirja. Pred kletjo se strese beli blagoslov z voza in pozno v noč ga prebirajo prstene roke: na eno plat svinjskega (drobnega). na drugo pa lepega, ki ga notf oče Šmon v klet. Ropotoma pada krompir na oder. V dalji gre fantovska pesem, ki jo seka lajež zbujenih psov. Take so krompirjeve noči, ki jih je polna sedaj vsaka slovenska duša — seveda če je ni sram ... Janko Kač. SANOFORM izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogeri.jah. 160 Pletenine najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini 330 F. M. Rozman, Židcvska ul. 7 Kmetijski vestnik Še k trgatvi V nedeljski številki je bilo omenjeno v sličnem članku, kako se je pripraviti za trgatev. Nastopilo je slabo vreme, ki je poslabšalo obče stanje pridelka. Bati se je, da bo surova gniloba ponekod občutno zmanjšala pridelek, osobito v nizkih legah s težko zemljo, ki so zasajene z domačimi sortami. Dosedaj so dosegli mošti komaj 14 do 15sladkorja z 11 do 13°/„« (pro-mile) kisline. Omenjeno je bik) tudi, da je treba snage in reda v vinski kleti. Ker se pa dogaja pri nas, osobito v nekaterih dolenjskih vinskih goricah, pa tudi ponekod v bivši mariborski oblasti, še velike napake, zlasti kar ,se tiče priprave posode, naj omenimo še to: Ko smo posnažili klet in razno orodje, kakor grozdne mline, rebljalne mreže, stiskalnice, pride na vrsto še posoda. Ples-nivi sodi se morajo najprej na suho postrgati s krtačo ali strguljo, nato jih Je močno zažveplati in zabiti. Šele čez dan ali dva naj se zdrgnejo z vrelo vodo, ki smo ji dodal: prgišče sode (na en škaf vzeto.). Nato se sod še z mrzlo vodo pomije in izplakne. Če je bila posoda dalje časa prazna in večkrat zažveplana, naj se tudi umije najprej s sodovim lugom in nato izplakne z vodo. Ako imamo novo posodo, jo najprej zakuhamo parkrat s sodovim lugom in tekočina se mora še topla izliti iz soda. ker sicer tako zakuhavanje prav nič ne izda. Prav priporočljivo je, da se posoda, ki je bila s sodovim lugom zakuhana, potem ovini z vrelim moštom aH vinom (ali pa tudi z vodo, ki smo ji dodali nekaj droži ali tropin). Tako dobi posoda prav prijeten vinski duh. Glede trgatve smo že zadnjič omenili, da je treba ločiti gnilo grozdje od zdravega in ga posebej predelati. Iz gnilega grozdja se da pripraviti prav dobro vino, ki je v slabih letinah še celo boljše kakor iz zdravega grozdja. Važno pri tem je, da se gnilo grozdje takoj iztisne, kajti sicer se navieče mošt slabega duha od raznih bakterij in kvasil, ki so čestokrat vzrok najhujšim vinskim boleznim (cik, zavrelka). Da te opasne bolezni v moštu takoj uničimo, nam ne preostane drugo kakor žvep-Ijanje. Žvepleni dim je najučinkovitejše sredstvo, ki zatre vse te škodljive glivice in kvasila v kali. Zatorej naj se gnilo grozdje takoj spreša, čim smo ga nabrali za eno stiskalnico, mošt pa takoj pretočimo v močno zažveplan sod. Vzeti je na 100 litrov mošta vsaj eno tenko azbestno treščico od žvepla. Ce smo nabrali za en polovnjak gnilovca, naj se vzame primeren sod, ki smo ga zažveplali, in sicer najprej z eno tretjino azbestnega žvepla. Ko je sod za eno tretjino poln, zabijemo sod in ga valjamo nekaj časa, da mošt dobro vsrka vase ves žvepleni dim. Potem sod odpremo in zopet zažveplamo z Y» žvep-lenega traka in ga napolnimo na dve tretjini ter ponovimo isto proceduro. Naposled sod zažveplamo v tretjič in ga napolnimo z moštom do vrha. Po preteku 24 ur se Je blato z vsemi škodljivimi glivicami v sodu sesedlo na dno, nato pretočimo mošt v kad, kjer ga dobro prezračimo, bodisi da smo pritrdili na pipo kak razpršilnik, bodisi da ga mešamo z metlico toliko časa, da izpuhti žveplena sokislina iz njega. Tako smo pripravili mošt, ki je popolnoma zdrav tn sposoben za napravo dobrega vina, ampak le tedaj, če mu dodamo na vsak hektoliter po en liter burno kipečega mošta iz kakega zdravega grozdja ali pa primešamo temu moštu čiste droži, ki smo si jih nabavili pravočasno v te namene. Mnogi primešajo pri žveplanju teh moštov tudi eponit, posebno tedaj, če imajo že kak duh po plesni vcu ali čem drugim; zadostuje na 1 hI 3 do 8 dkg eponita. Pri tej priliki naj omenimo tudi pravilno uporabo čistih droži. Vsak napreden vinogradnik si bo nabavil pravočasno čiste droži od državnih kontrolnih postaj (v Ljubljani ali v Mariboru), da bo z njihovo pomočjo izvršil čisto in dobro kipenje svojih moštov. Letos bo gotovo v gnilem grozdju nebroj slabih in kvarljivih kipelnih glivic, ki nam lahko pokvarijo vinski pridelek. Temu se ognemo samo na ta način, da uporabljamo čistorejne droži. Sicer se dobe z glivicami vred tudi navodila, kako jih je uporabljati, in te hočemo na kratko omeniti. Nekaj dni pred trgatvijo natrgamo primerno količino zdravega in zrelega grozdja, ki ga sprešamo in na štedilniku zavremo. Najbolje v kaki pripravni stekleni posodi. Ko se tak mošt potem ohladi na 15 do 18 stopinj C, mu dodamo čistih droži. Čez nekaj dni prične ta mošt močno kipeti in ga uporabljamo za izvedbo čistega kipenja pri ostalih moštih. Na hektoliter navadnega mošta se da približno 2 litra čistokipečega. Ako skrbimo potem, da bo toplota v kipelni kleti znašala vsaj 15 do 18 stopini C, da ne bodo sodi prepolni in da bodo oskrbljeni s kipelnimi vehami, potem se bo gotovo kipenje gladko Izvršilo. Važno je tudi, da se poprimejo naši vinogradniki moderne naprave vina, to Je takojšnega prešanja moštov, kajti le na ta način dobimo svetlozelenkasto pijačo, ki jo danes zahteva konsum. Redki so tudi pri nas vinogradniki, ki grozdje rebljajo ali pecljajo. Kdor nima pripravnega mlina, naj uporablja vsaj snažne žične mreže, ki jih postavimo pod mlin tako, da zmleto grozdje lahko s pripravnim orodjem drgnemo in odcep-ljamo. Kdor nima za napravo črnih vin francoske k i p e I n e kadi, naj si jo napravi sam tako, da v navadni kadi pritrdi z za-gozdami preluknjano leseno dno, pod katero se potem drži trop pod površino mošta. S tem, da smo nasuli rebl.iane tropine v kad in udeli vanjo preluknjano dno ter nalili mošta za pedenj visoko nad to dno, smo že delo opravili. Tako pustimo v kadi črnino kipeti štiri do šest dni, kar le odvisno od barve in trpkosti (cviček samo tri do štiri dni). Tak mošt potem sprešamo m natočimo v osnažen sod, da dokipi popolnoma pod kipelno veho. Bog nam je dal pridelek, ravnajmo Z njim pravilno! Fr. K. Poizkasni krožki za smotre-no uporabo umetnih gnojil Že nekaj desetletij se trudita kmetijska znanost in praksa, da bi zanesljivo dog,xa'a pravilno uporabo umetnih gnojil glele na številne okolnosti, ki pri tem soodl oSajc. Pri tem se borimo s celimi kompleksi *pis.-šanj in problemov, ki so med seboj " posredni ali neposred. zvezi, ki upliva na rentabilnost umet gnojenja. Predvsem je upoštevati vse svojskf lastnosti posamez. kulturnih rastlin in vrst zemlje, nadalje ood-nebne in vremenske razmere in pojave, obseg in vrsto kmetijskih obratov in še ceio verigo drugih činiteljev. Praktični cilj jilnih poizkusov je, dognati katera umetna gnojila in s kakimi pogoji se v danih prilikah najbolj prilegajo poedinim sadežem, ^a povečamo pridelek v toliko, da bo dohodo* iz zemlje največji. Velikopotezno zasnovan« gnojilni poizkusi so danes n. pr. v Nemčiji velevažno sredstvo v hudi borbi za ren*^bi!-nost kmetijstva in s tem tudi zoper naraščajočo agrano krizo. Znano je, da so razni činitelji, ki uplivajo na uspeh umetnega gnojenja, zelo raz .čni glede na pokrajine, okoliše, vasi, kmetija in celo na posameznih parcelah istega p s> stva so ti činitelji različni. Ta razno''.ko3. do številnih novih ustanovitev. Splošnost je uvidela veliko gospodarsko korist tega gibanja. V zadnjih letih se jc razvilo delovanje poizkusnih krožkov v takem obsegu, la nameščeni strokovnjak ne samo izvršuje 'a nadzoruje organizirane poizkuse ter sestavlja poročila, temveč kot poslovodja krožka je postal kmetom najbližji svetovalec v vseh vprašanjih gnojenja in končno tudi v poglavitnih panogah kmetijstva sploh. To zaupno sodelovanje praktičnega kmetijskega strokovnjaka s kmetovalcem je ustvarilo pravo pot za izrabo znanstveno podprtih praktičnih izkustev v široki kmetijski praksi, kar odločno vpliva na dvig rentabilnosti kmetijstva. Na enostaven način se zanese novejše praktično znanje in izkustva med široke kmečke plasti. To pot marsikje še danes iščejo in ne najdejo zmerom. Po vzoru Nemčije bo treba v naši državi čimprej misliti na ustanovitev in širjenje poizkusnih krožkov za poizkuse z umetnimi gnojili. To velevajo številni razlogi, predvsem malenkostna uporaba umetnih gnojil v primeri z drugimi državami, a tudi nepravilna uporaba (pri našem dosedanjem poizkusništvu pogrešamo sistem kakor tudi dovršenost) ter zlasti v Dravski banovini tako pestra raznoličnost kmetij. V Dravski banovini sicer ne smemo niti misliti na to, da bi organizirali poizkusne krožke s strokovnim poslovodjo, ki bi ga vzdrževali člani sami. V naših prilikah ni drugega izhoda, kakor da se naša Kmetijska družba, tvornica za dušik v Rušah in Agrikulturno-kemič-ni urad za kalijevo gnojenje v Zagrebr sporazumejo in začnejo na svoje stroške a snovanji poizkusnih krožkov povsod tam, kjer so dani pogoji. Nedvomno bosta pomagali trdi država in banovina. Poizkusni kroikl so se Izkazali kot najvelikopoleznejša propaganda ra uporabo umetnih gnojil. Kjer pa niso dani potrebni pogoji, bi bilo zaenkrat opustiti misel na ustanovitev. Poglavitni pogoj je, da je na razpolago izkušen kmetijski strokovnjak, ki mu je mogoče, da osebno na licu mesta vod? in stalno nadzoruje vse poizkuse. Drug važen pogoj je naprednost kmetovalcev samih, ki morajo biti iz prepričanja voljni, ravnati se stalno po navodilih strokovnjaka. Razumljivo je, da je oživotvorjenje uspešnih poiz-kusnih krožkov nelahka naloga. Tehnična izvedba posameznega krožka je težka zadeva, a za strokovno vodstvo je treba celega moža prakse! Lažje bi prišli do cilja, če bi se pri snovanju poizkusnih krožkov posred- no ali neposredno posluževali tudi kmetijskih zadrug. V zadnjem času kažejo prej omenjeni trije činitelji dobro voljo v tem oziru in upajmo, da se bo posrečilo že v prihodnjem gospodarskem letu organizirati v kranjskem okraju prvi poizkusni krožek za umetna gnojila. Prvi poizkus takega krožka se je vršil v kranjskem okraju v 1. 1929-30 in daje veliko pobude za nadaljno delo. J. Sustič. GOSPODARSTVO Or. Fran Windischer: Naša zemlja in tujci Tujski promet postaja v gospodarstvu vse važnejši tudi za naše kraje, pa je upati, da bo razvoj na tem polju še napredoval, ko bodo naši kraji po zasluženju v velikem svetu izpoznani; pa se dovršimo snovno in duhovno po potrebi naraščajočega tujskega prometa v tistih pogledih, kjer smo še dokaj zaostali, in P™ tem ne pozabimo, da je odločilen moment za prihajanje in ostajanje tujih gostov ipak stvar računa in cen. Kupčijsko življenje res ni nobrotvorna naprava. Gonilo je bilo in ostane v gospodarskem udejstvova-nju želja po zaslužku, ali je ipak treba vzgoje in discipline ter umerjenosti, pa se je ogibati pretiravanja v cenah, t.er pretirane zahteve odbijajo in ustvarjajo nepregledno škodo, zakaj dejstvo je, da se slabe in neugodne vesti širijo dokaj bolj našlo kakor dobre in ugodne. Tujski promet je jako važna točka v našem gospodarstvu, pa je to stroko treba skrbno negovati osobito v časih, v katere smo prišli in v katerih utegnemo za bližnja leta ostati. časi lahkih in debelih zaslužkov so minili. Uspevanje se obeta samo tam, kjer se vidi resno in vredno delo ter umerjene cene. Računati je treba z okolnostjo, da prihaja k nam več ali manj samo srednji sloj, ki ima svoj denar za pot preštet. ga skrbno obrača in ne ljubi presenečenj v tujini, zbog katerih bi prišel v zadrego s svojo razpoložnino. Tudi ni prezreti deistva, da se polaga velika važnost negi tujskega prometa vsepovsod po svetu. Tekma je ostra in postane predvidoma še ostrejša. Važno vlogo igra vprašanje jezika, pa je nujno priporočati, da se ljudem, ki imajo opravka s tujci, daje prilika, da se priuče potrebnih tujih jezikov. Gostu iz tujine se jako prikupi in priljubi letovišče, kjer nima težav z jezikom. Naš starejši in srednji rod je v tem pogledu v neprimerno ugodnejšem položaju nego naš pomladek, ki nima niti prav posebnega veselja za učenje niti dovolj prilik, da se priuči jezikov za praktično porabo. Kvaliteta tega, kar nudiš, je največje važnosti za pridobivanje tujcev. Kakor napreduje gibanje proti alkoholu, je ipak dejstvo, da je za alkoholne pijače, ki so kvalitativno dobre, dovolj zanimanja. Produkcija našega vina je velika in so težave za prodajo vsakoletnih pridelkov osobito po ugodnih letinah. Ne more biti. dvoma, da se kvaliteta našega pridelka dviga in da je resno stremljenje, pridelovati vedno žlahtnejše pijače, na drugi strani pa je ipak neutajno dejstvo, da je v prometu kaj malo res dobrega blaga. pa tuji gostje, ki so poznavalci dobre kapljice, našim krajem oponašajo, da ne posvečajo tej strani oskrbe zadostne skrbnosti in 1 jbirčnosti. Dobro blago ljudje iščejo, za njim gredo in ga tudi neprimerno rajši dražje plačajo nego vinske pobirovee po nizke ceni. Priporočljivo bo, da se v prizadetih krajih polagoma prične prilagojevati tudi kmečka proizvodnja potrebam in zahtevam. ki jih prinaša tujski promet v naše kraje. Problem gosnodarske 4-385 8 anr.l 615.0 615.8 + 0.8 maj 533.7 542.6 + 8.9 junij 530.2 508.0 — 22.2 julij 621.3 513.9 —107.4 avgust 1006.2 569.2 — 437.0 januar - avgust 4616.6 4390.2 — 172.1 Do maja je presežek našega letošnjega izvoza znašal skoro 400 milijonov Din, v juniju pa je naš izvoz že zaostal za lanskim izvozom za 22, v juliju za 107 in končno v avgustu za 437 milijonov Din. tako da imamo za prvih 8 mesecev tek. leta že primanjkljaj nasproti lanskemu letu v višini 172 milijonov Din. Kakor je podoba, se naš izvoz v letošnji izvozni sezoni še ni mogel prav razviti. Vendar pa je treba tudi upoštevati, da imamo za prvih 8 mesecev tek. leta še vedno za 515.6 milijona Din večji izvoz kakor za isto razdobje 1. 1928. = Izvozna tarifa za drva. 15 odstotno znižanje tarife za izvoz drv je s 30. sep« tembrom prenehalo, ne da bi bilo obnov« Ijeno. Zato se je Savez industrijcev in tr« govcev šumskih proizvodov v Zagrebu obrnil na trgovinsko ministrstvo s pro« šnjo, da se znižanji1'--tarife obnovi, zlasti ker so zaloge drv pri nas zelo velike in se je izvozna sezona komaj pričela. = Pričetek avtogeuskega tečaja v Mariboru bo v ponedeljek 6. oktobra. Vsi prt-javljenci naj se javijo ob 8. zjutraj v delavnici ključavničarskega mojstra Franca Ku-merca, Maribor. Taborska ulica 10. Vsak naj prinese s seboj nekaj kovinskih predmetov, primernih za vežbanje v varenju. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Povišanje diskonta na Poljskem. Poljska Narodna banka je z veljavnostjo od petka zvišala diskontno stopnjo od 6.5 na 7.5%. Ta ukrep je v zvezi z ostalimi ukrepi za zaščito deviznih rezerv, ki so se v zadnjem času močno skrčile. Položaj na naših borzah Ljubljana. 4. oktobra. Po večmesečni izredno slabi potrebi po devizah opažamo zadnje tedne znatno povečanje deviznega prometa na ljubljanski borzi. Tako je minuli teden znašal devizni promet kar 27.5 milijona Din nasproti 19.7, 13.6, 11.9 in 14.4 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz so tekom tedna le deloma nekoliko popustili, sicer pa je ostala situacija nespremenjena. Zagrebško efektno tržišče je bilo v znamenju nazadovanja tečajev državnih papirjev. To nazadovanje pa je le posledica splošnega nazadovanja evropskih državnih papirjev v Newyorku (zlasti nemških in avstrijskih), ki je zadelo tudi naše Blairovo posojilo. Vojna škoda se je v početku tedna trgovala še po 437, včeraj pa le še po 432.5, 7% Blairovo posojilo je popustilo od 84.5 na S3.5, 7% eSligmanovo posojilo Drž. hi-potekarne banke pa od 83.775 na 82.5 do 83 (zaključki). Med zasebnimi vrednotami ni bilo večjega prometa. Nekaj več so se trgovale le delnice Praštedione po 922.5 — 024. Med industrijskimi vrednotami je Trboveljska dalje slaba in se je trgovala v početku tedna po 386 — 387. včeraj pa po 380 — 382. Ljubljana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.775. Berlin 13.445. Budimpešta 9.885. Curih 1095.9. Dunaj 7.9727. London 274.30, Xe\vvork 56.365. Pariz 221.6, Praga 167.57. Trsi 295.55 Curili. Zagreb 9.12875. Pariz 20.22, London 25.035, Ne\vyork 515, Bruselj 71.875, Milan 26.98, Madrid 53.35. Amsterdam 207.75 Žitni tre Ljubljana. 4. oktobra. Nervoznost, ki je nastopila zadnii teden zaradi ponovnega nazadovanja žitnih cen v Ohicagu in v Budimpešti, je tekom mi« nulega tedna popustila. Pšenica, ki je še nedavno dosegla v Chicagu za december najnižjo notacijo 73 in pol centa, se Je zo> pet okrepila na 82 ;n tudi v Budimpešti, kjer je bil še v ponedeljek zabeležen za oktober tečaj 14.98 se je danes pšenica pri živahnem prometu naglo okrepila na 15.95. Pri nas to zboljšanje tendence še ni prišlo popolnoma do izraza, čeprav so se tudi na novosadski borzi danes cene okrepile. Zadnjo težko situacijo na žitnem trgu je povzročila predvsem Rusija, ki je na ame« riških terminskih borzah prodala velike količine blaga. Dobro poučeni krogi pa so mnenja, da ta situacija ne bo mogla dolgo trajati, ker bodo morali Rusi skoro pričeti pekrivati svoje spekulativne prodaje. Pri nas so nadalje dovozi zelo slabi in je po« nudba samo iz druge roke, ki mora prej kupljeno blago prevzeti. ŽITO -1- Novosadska blagovna borza (4. t. ni.) Tendenca prijazna. Promet: 17 vagonov pšenice, 8 vagonov moke, 25 vagonov koruze, 10 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 147.5 — 150; gornjebaška, potiska, šlep, 79/80 kg 155 — 157.5; gornjeba-naška, Bega, ladja Dunav, 79/80 kg 150 do 152.5; banaška, potiska, šlep, 79/80 kg 145.5 do 147.5: sremska. slavonska. 78 kg 13/.5 do 140. Oves: baški in sremski 130 — 135. Ječnien: baški in sremski, 63/64 kg težkt IO7.5 _ 112. — Koruza: baška in sremska 102.5 — 107, banatska, Begej 102 do 107. Moka: baška >0gs in »Ogg« 272 do 280. I23 242 — 252.5, >5t 210 — 220, >6: 167^5 — 172.5, »7« 115 — 120, >8c 85—90. Otrobi: baški, sremski in banatski, v juta-stih vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 - 320. + Budimpeštanska teriiiinska borza (4. t. 111.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za oktober 15.93 — 15.95. za marc 16.93 — 16.95, za maj 17.36 — 17.38; rž: za oktober 8.92 — 8.94, za marc 9.92 — 9.94; koruza: za maj 12.92 — 12.94, tranzitna za maj 11.70 — 11.80. ŽIVINA - Na včerajšnji svinjski sejem v Mariboru so prignali 504 svinje. Prodali so jili 201. Cene so bile za mlade do leta dni stare prašiče 80 do 650 Din. za 1 leto stare 900— 1000 Din, za kg žive teže 11—13 Din, za kg mrtve teže 15 do 17 Din. Šport Današnje prvenstvene tekme Ilirija : Hermes Primorje : Svoboda Jadran : Slovan Danes, v nedeljo, nastopita na igrišču Primorja v prvenstvenem tekmovanju dva prvorazredna para, a odigra se tudi drugo« razredni derby. Nogometna prvenstvena sezona je y pol« nem teku. Klubi so izrabili ves čas, ki jim je bil na razpolago, za trening. Pričakovati je torej zanimivih tekem, posebno ker na« stopita oba vodilna, ali pravilnejše pove« dano: štirje vodilni ljubljanski klubi. Kot prvi par si bosta stala nasproti Slo« van in Jadran. Da bosta moštvi vložili vse sile, je umljivo, saj zavisi od izida te tek« me tako rekoč možnost prestopa iz II. v I razred. Sile so izenačene, izid je nego« tov. Tej tekmi sledi borba med Ilirijo ln Hermesom. šiškarji so polni nade v lep uspeh in ker je v nogometu iznenadenje že nekaj običajnega, se lahko nadejamo za« nimive tekme. Kot zadnji par nastopita Svoboda in Primorje. Svoboda je svoje moštvo nekoliko pregrupirala in postavila v napadalno vr« sto in obrambo ambicijozne sile. Primor« iaši. ki jutri prvič nastopijo v prvenstve« ni jesenski kampanji, so jeseni Se neznani. Marsikdo je radoveden, v kaki formi je bivši prvak. Tekme prično ob 12.30 in se odigrajo vse na igrišču ASK Primoria. Amater : Trbovlje Danes popokine se sestanetapo dolgem presledku lokalna rivala Amater : Trbov« Ije v borbi za prvenstvo, v tokmi, ki je vedno silno napeta in vseskozi zanimiva ter privabi na igrišče staro in mlado, ki na ta način pokaže simpatije do svojih igračev. Prvenstvo si je že 3 leta priborila agilna enajstorica Amaterja, ki je tudi letošnjo se/ono odigra', nekaj težkih tekem ter do« segel lepe rezultate. Vsi ti rezultati dajejo Amaterju prednost do zmage, pokazati pa bo moral svojo rutino in znanje. Tudi SK Trbovlje letos vidno napreduje po zaslugi agvlnega odbora, ki je članstvu prinesel mnogo dobre volje za prospeh kluba. Enajstorica je sestavljena iz prav dobrih igračev, le v skupni igri še ni dobro vigrana. posebno napadalna vrsta vse pre« malo strelja. Upamo, da bo Trbovlje po rednem in vztrajnem treningu na današnji tekmi pokazalo zopet enkrat dobro formo, kar mu gotovo doprinese uspeh. Od obeh moštev pa pričakujemo discipVne in časten nastop za barve svojega kluba. Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču Amaterja ob 16. V predtekmi ob 14. bo igral SK Hrastnik poskusno tek« mo s SK Doberno. Za športni prostor industrijskega Zagorja Zagorje, začetkom oktobra. Vsi večji kraji, posebno oni z razvito industrijo, so s pravim umevanjem za šport že uredili primerna ierišča za nogomet in gredo s širokogrudnostjo na roko vsem tozadevnim stremljenjem mladine. Za zgled naj omenimo v Zasavju Litijo, kjer je predilnica odstopila potrebni prostor, dala na razpolago potrebni materijal in pršne kopeli. V Trbovljah imajo nogometni klubi žasigurano igrišče ob malenkostni najemnimi za neomejeno dobo. Povsod se mladina oklepa športa, ki ji nudi, bilo razvedrilo. bilo pravo športno vzgojo. Energija se pravilno usmerja, za neumnosti ni toliko časa in priložnosti. Da se v Zagorju ne more usidrati športno življenje, posebno noaomet, je vzrok ta. da doslej ni bilo mogoče dobiti primernega stalnega prostora v to svrho. Edino kolesarstvo, ki ni vezano na u reje stalen prostor, se goji v dolini že od 1900 sem. Tedaj je bil ustanovljen 3-Klub zagorskih kolesarjev«; celo svojo skorač-nico- je imel; komponiral jo je^ takratni kapelnik istoimenskega orkestra Zanuškar-jeve Notranjske na progi Vrhnika — Logatec — Planina — Rakek — Cerknica in nazaj na Vrhniko, km 90. Start in cilj na glavnem trgu na Vrhniki pred spomenikom Ivana Cankarja za juniorje ob 13, prvorazredna pa ob 13.5 minut. Obrat pred hotelom Žu« mer v Cerknici. Dirka je odprta samo za notranjske rojake. Prvi dobi naslov prvak Notranjske in častno darilo 2 tabularja. drugi 1 tabular, tretji kolajno. Juniorji prvi naslov juniorski prvak Notranjske in darilo, drugi darilo, tretji kolajno. Dbkati morejo člani kakor: Kol. sekcije Logatec. Borovnica. Bistra. Sinja gorica. Rakek. Planina, Cerknica. Stari trg. Lož, ki spada« jo pod snortno društvo Vrhnika in kole« sarsike sekcije Vrhnika. Natančna navodila se dobijo pri tajniku g. Petru Revenu na Vrhniki. Nov hormon Prvi hormon trebušne slinavke je znani inzulin, ki slovi kot sredstvo proti sladkorni bolezni. Sedaj pa je odkril nemški profesor Frey v tej žlezi drug hormon, ki je aktiven v slinavki in seči, v tkivu in v krvi pa ga je dobiti v vezani obliki. Novi hormon kaže zdravilne učinke pri boleznih, ki so v zvezi z zoževanjem in krčenjem dovodnih žil; v takšnih primerih se utegne tedaj izkazati za nenadomestljivo lečilo. Noč umetalnega ognja v Berlinu V proslavo 83. obletnice rojstva predsednika so na berlinskem vežbališču v Tempel-hofu priredili velikansko večerno slavnost z umetalnim ognjem Več dečkov nego deklic Budimpeštanec dr. Teodor Szel je priobčil zanimiv Članek o porodih v Budimpešti in drugih evropskih prestolnicah. V tem članku ugotavlja, da je število novorojenih moških otrok v državah, ki so se udeležile vojne, za 5 do 10 odst. večje nego število otrok Stresemannov nagrobni kamen Preprosti, toda resni nagrobni spomenik, ki so ga blagoslovili na dan prve obletnice smrti zaslužnega nemškega pacifista na berlinskem pokopališču Iz življenja in sveta ženskega spola. Szel navaja kot vzrok to, da se povojni moški poroče v bolj dozoreli dobi nego prejšnje čase, ženske pa v mlajših let. Znano pa je, da čim starejši je oče napram materi, tem sigurneje se rodi moški potomec. Szel končuje svoj članek z ugotovitvijo, da je povojno moško potomstvo v splošnem odpornejše nego žensko in zato je tudi njegova umrljivost manjša nego pri ženskem potomstvu. Tempel Tiska V Bremenu so ustanovili društvo, ki hoče nad grobom izumitelja tiska, Gu-tenberga, zgraditi veličastno, templu podobno zgradbo, ki bo nosila ime »Tempel Tiska«. L. 1940. bo 500 let, od kar je bil storjen ta izum. zato naj bi tega leta tudi položili temeljni kamen za zgradbo nad Gutenbergovim grobom v Mainzu kot spomenik hvaležnosti vseh narodov. Tako pravi v svoji ustanovitveni spomenici omenjeno društvo, ki bo zbiralo prispevke ne samo v Nemčiji, temveč po vseh deželah sveta. Nemški klovn Grock Priljubljeni genijalni komik, ki zapušča oder, da se umakne v zasebno življenje. Grock je po rodu Švicar in se imenuje z meščanskim imenom Adrian Wettach Izseljevanje v Ameriko nazaduje Iz Washingtona poročajo uradno, da ni v preteklem računskem letu niti ena evropska država izkoristila do konca svoje priseljeniške kvote. Nemčija je n. pr. na kvoto 25.957 izdala samo 4012 vizumov, Angleška in Irska na kvoto 65.721 samo 5004 vizumov. Poljska (kvota 6534) samo 1116, Sovjetska Rusija (kvota 2784) samo 558. Države, ki dado glavni kader priseljencev v Zedinjene države, so od Sijajna plača nogometaša Najboljši nogometni vratar sveta Ricardo Zamora je prestopil iz barcelonskega društva v madridsko. Madrid je moral plačati barcelonskemu društvu za igralca 780.000 dinarjev, od katerih je Zamora dobil 500 tisoč dinarjev, plače pa ima v Madridu vr-hutega še 26.000 dinarjev mesečno. 143.714 dovoljenj izkoristile samo 13.378, tedaj niti desetino. Xe samo svetovna, ampak tudi kriza v Zedinie-r.ih državah se zrcali v teh številkah. 60 ribiških ladij izginilo Kakor poroča francoski marnariški urad je izginilo med zadnjim viharjem ob francoski obali kakšnih 60 ribiških ladij. Ker je bilo v vsaki ladji najmanj po 6 mož, se boje, da je vihar zahteval do 400 človeških žrtev. Dejanje kitajskih roparjev Pred mesecem dni je napadla velika tolpa kitajskih roparjev mesto Li-zien na jugu dežele Kanzu. Prebivalc i pa so se jim postavili v bran in cele štiri tedne so jih morali tolovaji oblagati. Te dni so ti vendarle vdrli v mesto in poklali 8000 oseb. Samo mlai';> dekleta so pustili živa in jih odvedli s seboj. Povratek Andreeja v domovino Slika nam kaže prizor v danski trdnjavi Iironborg, s katere grme topovi v pozdrav ladji »Svenskund«, ki vozi na krovu krste z zemeljskimi ostanki polarnih junake. Andreeja, Strindberga in Frankela. Dogodivščina z balonom Grozovito dogodivščino, ki pa je na vso srečo ostala brez hujših posledic, sta doživela dva učenca angleške zračne čete, ki sta imela opazovati iz privezanega balona strelske vaje angleških topničar.iev v mestu Bali na Škotskem. Vaja je bila že končana in moža sta se spustila z balonom na tla. Preden pa sta uspela izstopiti, se je balon nenadoma odtrgal in z bliskovito naglico šinil v višavo. Kmalu nato pa ga je pograbila zračna struja in ga nesla preko pustega gorovja Areniškega. Vojaka v balonu, letalski oficir Pelham Groom in narednik Robinson, sta sicer odprla ventile in izpuščala plin, ali kljub termi se nista mogla toliko približati tlom. da bi lahko skočila iz balona. Po nesrečnem naključju pa je balon drvel ravno proti elektrovodu visoke napetosti, ki odvaja električno silo iz Škotske na jug. Moža sta se močno prestrašila, kajti pričakovati sta morala, da bosta umrla strašne smrti v plamenih. Usoda pa jima je bila le še naklonjena in balon je zleiel preko elektrovoda le par palcev nad žico. Kmalu nato se je balon približal zemlji in prvi je skočil iz njega narednik Robinson. ki se je pri tem lahko ranil na očesu. Ko je čez par trenutkov pogledal po tovarišu, je na svojo veliko grozo opazil, da se Pelhamu odskok ni posrečil. Častnik se je zapletel v vrvi ter tičeč z eno nogo v vrvišču gondole, visi z glavo navzdol. Robinson je z naporom vseh sil tekel za ba-ionom, ki se ie v nižji legi kretal že znatno počasneje. Parkrat je bil že blizu na tem. da zagrabi kako vrv in reši tovariša. Kakih deset minut je šla ta gonja preko grmovja, skalovja in potokov. Popolnoma izčrpan je narednik končno le dohitel balon in ga obdržal, da se je tovariš lahko rešil iz neprijetnega in nevarnega položaja. Bil pa je tudi že skrajni čas. kajti komaj je bil častnik rešen, že je nov sunek vetra dvignil balon do oblakov, nakar je balon izginil vojakoma izpred oči. Razkrojevalec atomov Že več let so poznali nemški znanstveni krogi dr. Friedricha Jonasa. ki je s pomočjo komplicirane aparature in razkrajanja atomov pridobival vodik iz vode. Našel je polno bogatih oseb, ki so se zanimali za njegov izum in kmalu je ustanovil družbo z veliko glavnico, ki naj bi ta izum izkoriščala. Stvar bi bila vsekakor velikega pomena. Jonas se je baš radi tega pomena bal, da bi se mu ne zgodilo kaj hudega s strani konkurence, da bi mu ne ukradli njegove skrivnosti, zato je stopil, ko je dogradil svojo tovarno v mestu Malchowu na Meklenburškem, ki županu, da bi ta poskrbel za njegovo varnost. Oba sta odpotovala v Berlin, in sta na policijskem predsedstvu dosegla obljubo, da bodo poslali v Mal-chow nekoliko kriminalnih uradnikov nalašč zaradi varnosti Jonasovega podjetja. Ti kriminalni uradniki so prišli, a namesto da bi Jonasa zastražili, so ga — aretirali. Na berlinski policiji so ga bili ob njegovem obisku namreč neopazno fotografirali in ko so potem fotografijo primerjali s fotografijami v albumu zločincev, so odkrili, da je Jonas identičen z nekim Jonasom brez »dr.«, ki je bil pred leti presedel 4 letno kazen v prisilni delavnici. Pri preiskavi so našli v kleti njegove tovarne bombe z vodikom in tako so ugotovili, na kakšen način je on ta plin »pridobival« s pomočjo »razkrajanja atomov« iz »vode«. Pogin Sodome in Gomore Po poročilih carigrajskih listov nadaljujejo jezuiti po naročilu papeškega biblijskega instituta izkopavanje na mestu, kjer se izliva Jordan v Mrtvo morje ter so v zadnjem času dosegli odkritja, ki v polni meri potrjujejo katastrofo mest Sodome in Gomore, o kateri poroča židovsko sv. pismo. Raziskovalcem se je posrečilo najti sledove in ostanke teh dveh prazgodovinskih mest. Izkopali so razvaline hiš, med niih zidovi pa so našli človeška okostja in razno domače orodje. Debela plast pepela, ki leži nad temi razvalinami, govori za to, da sta bili obe mesti uničeni po ognjenem dežju. Slog uničenih poslopij kaže na 3000 let pred našim štetjem, po arheoloških raziskavanjih pa sta bili mesti, ki sta le poldrugi kilometer vsaksebi, uničeni okoli leta 2000 pred našim štetjem. Iz množice najdenih predmetov se dado izvajati zanimivi zaključki o življenju pradavnih prebivalcev obeh porušenih mest. Izkopanine bodo Drenesli v papeški muzej v Rim. Izkopavanje pa bodo skrbno nadaljevali in učenjaki so zelo radovedni na nadaljnje najdbe. Komarji zakrili solnce Mesto Berndorf in njegovo bližnjo okolico so obiskali te dni tako gosti roji komarjev, da so baje zakrili solnce. Na ljudi in vprege so legali oblaki neprijetnih žuželk, tako da so morali v kakšnem hipu ustaviti ves promet. Ljudje se jih niso mogli ubraniti. Seveda so jih bila tudi stanovanja polna. Po ulicah in dvoriščih so zakurili ognje, da bi jih prepodili z dimom. Izginili pa so komarji sami od sebe. Menijo, da je roje prinesel veter iz kakšne močvirne pokrajine na jugovzhodu. Zoro vodo proti sivim lasem! \ / Ne barva, temveč vrača ' <" sivim lasem prejšnjo na- * * ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radiceva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. N. A.: Maud Oče je sporoči! Ervinu, da pričakujejo sorodnice, s katero so bili otroci zadnjič skupaj pred enajstimi leti. Pristavil je tudi, da ostane ta sorodnica dalj časa pri njih, morebiti celo za vedno; njegova želja je bila, da bi se Ervin in Maud vzela in postala mož in žena. Po očetovem naročilu je moral Ervin na postajo, da sprejme svojo sorodnico iz otroških let. To ga je tako vznevo-liilo, da si je želel, naj bi vobče ne prišla. In ko je v takih in podobnih mislih korakal sem in tja po peronu, je zažvižgala lokomotiva, vlak je prihrurnel na postajo, se je ustavil in iz vagoeniat se usuli potniki v obilnem številu. Še preden se je do dobra zavedel, je videl pred seboj visoko, elegantno plavolasko, damo, ki mu je ugajala na prvi pogled. »Maud!« je vzkliknil Ervin ves srečen, da mu je usoda dala doživeti ta trenutek. »Kdo pa ste. gospod, ki me ogovarjate?« je vprašla dama. »Tvoj sorodnik vendar ... sorodnik Ervin ... oče mi je naročil, naj te sorej-mem. ker bo tvoj znak šopek rdečih vrtnic...« »Saj res,« je dejala ona in se ozrla po rdečih vrtnicah. »Ti si torej Ervin?« »Bože moj, ali sem se tako strašno iz-premenil v teh enajstih letihh?« »Zelo, zelo, Ervin. Tako lep in eleganten si, da bi te bila kmalu zgrešila...« »Ti, Mud, ti si šele lepa in očarljiva! Ko sem te videl pred enajstimi leti, mi nisi bila niti malo pogodu. Zdaj pa sem neskočno zadovoljen, da si prišla!« Tako sta se Ervin in Maud razgo-varjala in se nekaj trenutkov gledala, ne da bi rekla besdico. »Maud!« je nagovoril Ervin damo čez čas, »ali bi mi hotela storiti uslugo? Imam predlog zate.« »Če ni kaj nemogočega,« se je izvijala Maud. »Maud, ne želim, da bi se takoj odpravila k mojim roditeljem. Obsuli bi te z vprašanji, silili vate z vseh strani. Veš kaj! Stopiva kam skupaj! Ali si že zaj-trkovala?« »Se ne.« »Glej nu, saj to je kakor nalašč! Stopiva tjale na zajtrk in na kratek razgovor! Bova vsaj lahko odkrito kakšno rekla!« In Maud se je obesila Ervinu na komolec. Zavila sta v restavracijo, kjer je Ervin naročil zajtrk in med tem pripo- vedoval, kako je bil nezadovoljen, ko ga je oče poslal na postajo, da sprejm.. njo, toli drago sorodnico ... potem pa, ko jo je zagledal, so se njegova čuvstva docela spremenila. Ko sta si oteščala dušo, je Ervin povzel: »Maud, zdaj se bom tepel za to, da ostaneš kar najdelj tukaj. Skušali bomo urediti zadevo sploh tako, da se ne vrneš več tja, odkoder si prišla... In še nekaj, draga Maud: idejo imam, imenitno idejo — samo zate.« »Kakšna je ta ideja?« je vprašala Maud z zapeljivim glasom. »Telefoniral bom domov, da nisi prišla s tem vlakom, da si sporočila svoj prihod šele jutri...« »Kakor izvoliš.« je dejala sladko. »Tako bova ves dan prosta... Posvetila se bova lahko drug drugemu ... Kaj Draviš k temu?« »Temu sijajnemu vabilu se gotovo ne smem odreči,« je odvrnila Maud. »Tako je, tako, saj vidim, da si sijajno dekle, Maud!« je govoril Ervin in ganjen polzubil mladi dami roko. Ervin je odvedel Maud v hotel, kjer ie najel sobo, domov pa je telefonično sporočil, da se je pripeljal namestu Maud neki njegov prijatelj, s katerim bosta skupaj prebila dan. Dan, ki ga je preživel v Maudini družbi, pa je bil resnično najsrečnejši dan v njegovem življenju. Pozno ponoči sta se Maud in Ervin razstala. Spremil jo je v taksiju do hotela in ko je izstopila, jo je vroče poljubil na usta. Domov je prišel ob rani zori. Srečal je očeta, ki ga je pozdravil z zaspanim glasom. »Odkod ti?« ga je sprejel roditelj na pragu. »S prijateljem sva nekoliko pokro-kala.« »Tako, tako. Nu, zdaj si pa prinesel mačka domov, kaj ne?« Ervin je bil tako omamljen od misli na Maud, da ni nič odvrnil. »Sinko, zakaj si pa včeraj telefoniral, da ni prišla? Pripeljala se je vendar točno ob rečeni uri! Držala je v roki šopek rdečih vrtnic.« Ervinu se je zdelo, da je zasačen in da bo najbolje, če prizna resnico. »Prav imaš. oče! Maud je res prišla, imela je v rokah rdeče vrtnice,« je de-ial Ervin. Oče je začudeno pogledal sina. »Kako pa to veš?« »Vse vem, vse vem. oče, bila sva včeraj ves dan skupaj. Skladava se naravnost divno!« Kdo vendar?« »Kdo? Maud in jaz!« »Ali si znorel, ali imaš takšnega mačka, da ne veš, kaj blebečeš! Maud je prišla nekaj minut zat eboj k nam. Saj ni napravila koraka iz hiše — kako si jo videl?« * Res, Maud je prišla. Ko jo je Ervin zagledal, ga je osuplost skoro treščila ob tla. Bila je ista Maud kakor pred enajstimi leti. Brez besede se je Ervin zasukal po peti in sedel v taksi ter se z bliskovito naglico odpeljal v hotel. Vratar se mu je nemo priklonil. Videč, da drevi gospod po stopnicah, je ustno stekel za njim, ga ustavil in mu izročil pismo. Ervin je razburjen raztrga! omot in čital: »Ljubi moj, mislim, da je najbolje, če se odpeljem. Bodite prepričani, da ste mi dali najsrečnejši dan v mojem življenju... Slučaj je hotel, da je bilo tudi meni ime Maud in da sem imela v roki rdeče vrtnice, ki mi jih je dal ..a pot moj mož. Pozdravljeni in zahvalieni za vse. Če se še kdaj srečava v življenju, se bova spoznala po tihem nasmehu ki nama bo obudil spomin na ta edinstveni doživljaj, ki je prišel tako nepričakovano ...« W. Mastermajm? Kdo jo je umoril? Roman »Eden izmed mojih kolegov ni znai molčati in malo je manjkalo, da m prišla vsa istorija na dan. Vsekako se mi je zdelo priporočljivo, da za nekaj časa zapustim pozorišče svojega delovanja. Obrnil sem Indiji hrbet in odpotoval v staro Anglijo, naSusseško. Sinclairjevo srce je jelo hitreje utripati. a izdal se ni. »Nesreča je bila v tem, da sva imela z mojim prijateljem malo denarja. Vedet sem, kakopak, da bom pobasal ženino imetje, kadar mine škandal. A dotlej je bilo treba živeti. Zato je moj prijatelj sprejel službo osebnega tajnika. Zanjo sem nastanil pri neki veledostojni rodbini v Terapiji. Na Angleškem bi nama bila samo v napoto. Zanimalo vas bo nemara, da sem prisostvoval prvi obravnavi o nekem slovečem umoru. Seveda ne v tejle obleki.« »Bili ste v Little\vorthu? Tega vam ne verjamem.« je rekel Sinclair, ki mu je hotel izvabiti kar moči mnogo. »Ali mi veriamete ali ne. tega mi je kaj malo mar, prijatelj. Opazil sem, da ste dobili brzojavko, zato sem vam sledil v London. Tam sem stanoval pri svojem prijatelju — saj veste, koga mislim.« Malopridneževa neznosna domišljavost je šla Sinclairju na živce. Komaj se je premagoval in stiskal zobe. »Vozil sem se z vami v orijentekspre-su, če vas zanima.« »To vem. Bili ste tisti dozdevni Francoz, ki sem ga srečal v vlaku.« »Uganili ste. Imel sem prostor v oddelku vašega cmeravega prijatelja Bar-rata. Ce je človek že zločinec, naj bo vsaj vesel.« »Mar ga imate za zločinca?« »Slišal sem, kako ste mu izvabili priznanje. Vsega seveda nisem mogel razumeti. Za moj okus je to kaj dolgočasen dedec.« Barrat je bil z detektivom vred v nočnem lokalu. Forester ga je bil moral spoznati. Sinclair si ni mogel pojasniti vloge, ki jo je igral Barrat.« »Nadaljujmo.« ie rekel Forester. »Imel sem dva zvesta, vdana služabnika. Tale je eden izmed njiju, a drugega ste videli v plesalnici. Poslal sem ju v Terapijo z naročilom, naj pripeljeta mojo lepo soprogo. A ni šlo tako izlahka. Neki Turek je bil vrgel nanjo oči. Moral jo je odkuriti v raj. ki je itak cilj hrepenenja vseh muslimanov. Njo smo potem izpremenili v Fvropko. Videli ste jo, ko ie večerjala z menoj. Kar slast ju je bilo gledati, kako sta s Stevensonom slovesno stikala glavi. Vsebina vajinega razgovora mi ie popolnoma znana, zakaj umetnost čitanja besed na ustnicah imam v malem prstu ln potlej, v rezervoarju bi vas bil skoro že dobil, a tam ste se vedli prekleto pametno. Čast. komur čast! Trik z vašo dozdevno smrtjo je bil izvrsten in mene ste z njim res speljali na led. Mislil sem. da sem vas takrat v postelji za zmerom ohladil.« »Tedaj ste bili to vi?« »Seveda! Tako važnih zadev nikoli ne prepustil podrejenim ljudem.« Forester se je čutil žaljenega v svoji poklicni časti. Da je le mogel kaj takega misliti o n.iem! »A na srečo je stal eden izmed mojih Indijcev na straži, čeprav sem mora! sam dokaj nenadoma odjadrati iz hotela in sem v naglici celo pozabil plačati račun. Ponudil se je, da bo pomagal, in čeprav so ga osorno zavrnili, se je pri tem vendarle utegnil prepričati, da ni šlo za pravega mrliča. Jaz sem seveda takoj vedel, da poj-dete k Stevensu, in od tistih dob vas niso moji ljudje niti za trenutek spustili izpred oči. Lahko bi vas bil spravil s poti, a najprej sem hotel videti, kakšne namene imate. Semili ste se pa kar izvrstno. Vaš »Francoz« je bil prava mojstrovina. Vsa čast vam! Nu, m ostalo veste, ln kaj mislite, kaj je najbolj zabavno pri vsej stvari? 1 o. da je bila vaša igra, ko ste se naredili mrtvega, popolnoma uspešna. Zdaj vas imajo vsi za mrtvega. Nu. in najbrže vam ne bo veliko do tega. če umrete še enkrat, da bo bolje držalo. Vašega groba ne bodo nikoli našli. Ali me želite še kai vprašati? Vaš čas bo namreč kmalu potekel.« »Kaj se je zgodilo s tisto Armenko?« »Oh,« je malomarno rekel Forester in si prižgal cigareto, »preveč je bila zvedava, pa nam je postala nadležna. Nekega večera sem jo srečal na samem — ob nabrežju — seveda povsem slučajno. Kraj je bil zelo nevaren in majhen sunek je zadoščal, da je štrbunkni-la v vodo.« »Lopov! Tedaj ste jo umorili?« »Čemu rabite tako grde besede? S poti sem jo spravil — voila tout.« »Vi peklenšček! Ali imate nemara tudi umor Kitty Lakeove na vesti?« »To bi radi vedeli, kaj? A mene prav nič ne miče. da bi ustreza! vaši radovednosti. Sicer vam bo pa itak lahko sama povedala — poslati vas mislim namreč tja, kjer je ona.« Sinclair se je ozrl na Zanjo in videl, kako sta se zasvetili v njenih očeh sovraštvo in strah. Očividno je bilo med stvarmi, ki i:h je bila oravkar slišala. marsikaj novega zanjo. Ubožica je morda že zdaj slutila, da tudi njeno življenje ne bo več dolgo trajalo, kakor hitro se Forester polasti njenega imetja. A vkljub temu je njegova volja tako nepremagljivo vplivala nanjo, da ni niti poizkusila uiti. »In zdaj, gospod detektiv.« je rekel Forester in vstal, ne da bi se prenehal smehljati, »zdaj vas imam dovolj. Moje skrivnosti so vam sicer znane, a mrtvi navadno ne govore.« Sinclair mu je pogledal naravnost v oči. Videl je, kako je zločinec vzdignil samokres in pomeril. Nato so dogodki sledili drug drugemu z vrtoglavo drzino. Nekaj je prasnilo in oknice za Sinciairjem so se razletele. Detektiv je nehote okrenil glavo. Tisti mah sta počila dva strela. Soba se ie napolnila z dimom in Sinclair je izgubi! zavest. 18. poglavje Dirka s časom »O Bog! Prišla sva prepozno!« Stevens je skočil v sobo in vrgel svoj samokres na mizo. Barrat se je prerii skozi razbite oknice in pogledal okoli sebe. »Bojim se. da ga je ubil. Zakaj nisva prišia vsaj pet minut prej!« Stevens je pokleknil k Sinclairju, ki je nepremično ležal na tleh. »Ne, ni mrtev, saj diha. Kaj vam pa je?« Vzdignil je oči: Barrat je trepetaje slonel ob zidu. Njegov obraz je bil ves bled. »Takoj mi bo odleglo. Takih stvari nisem več vajen, odkar sem bil na vojni.« Komaj se je upal pogledati na krvaveče truplo, ki je ležalo pred njim »Poglejte si rajši Faresterja,« je hladnokrvno reke! Stevens. »Mislim, da jo je pošteno izkupil. Jaz ne streljam slabo.« Barrat je premagal svojo slabost in pogleda! iežečega zločinca. Takoj je vide!, koliko je ura. Mož je bil mrtev. Mlada Indijka se je bila molče in brez solza sesedla v kot. Njene široko odprte oči so strmele v truplo moža, kateremu je bila podložna. Indijski sluga ie bil izginil. Edini Stevens je ostal hladnokrven. Njegova žepna rutica ni zadoščala, da bi bil ustavil kri. ki je curljala Sinclairju iz rane na glavi. »Obvezil potrebujeva«, je dejal. Zanja je drgetaje vstala, kakor da se je šele zdaj zavedela. Lahko bi bila pobegnila. zakaj moža sta imela preveč posla, da bi se bila utegnila zmeniti zanjo _ a videti je bilo. kakor da niti ne misli na to možnost. Cez minuto se ie vrnila z mušljinasto ruto in jo podala Stevensu. Barrat .ie med njeno odsotnostjo pregrni! Foresterjevo truplo z namiznim prtom. Končno je bil tudi to čio-vek. ki je pravkar še dihal. :n Barrat ni bil policijski uradnik. »Urno po zdravnika! Prekleto! Indijec je ušel. A to nič ne de. On ie bi! mo orodje; tu leži pravi krivec.« »Cujte.« je rekel Barrat. »snoči. ko je zadela Sinclairja »kap«, je tale rekel, da ga hoče spraviti v francosko bolnico. Nemara bi tudi midva .. »Seveda, to bo najboljše.« ga je prekinil Stevens. »Pokličite izvoščka in zapeljite ga tja. Moje ljudi poši.i;te neute-goma semkaj, počaka! jih bom.« »A kaj. če se Indijci vrnejo?« Stevens se je zarezal. »Nič drugega si ne želim.« Barrat je spravil ranjenega detektiva v francosko bolnico. Stevensovo ime mu ie odprlo vsa vrata. Med tem. ko so zdravniki preiskovali ranjenca, je on nemirno hodil po dvorišču sem ter tja. Žele nekaj dni je bilo tega. kar ga je bila Madelina nagnala v to divjo prigodo. Včeraj ie bil prišel, pripravljen na do!go in utrudljivo iskanje. — in glej, zdaj je bil Sinclair najden ;n njegovo življenje rešeno, in Barrat sam ie bil oogledal smrti v oči! Mč %» neslane Elektroinženjer vešč tudi vseh pisarniških poslov, dobi mesto pri večji elektrarni na deželi. Ponudbe pod »Elektroinženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 134*21 13479 če si ogledate pravkar dospelo zalogo jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke. Imam veliko izbiro, lepe vzorce v res solidnih cenah. Tudi če trenotno ne rabite obleke, si vseeno oglejte zalogo, ker niste obvezni, da kaj kupite. JI. ŽI smer.- Liubliana, Mesteš tir« ZZ. ! vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošilik oskrbi hitro, skrbno in po najnižji "tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 i železničarji in dijaki so z aktovkami, kov-•egi in podobnim najsolidneje ter najceneje postrežem pri A. PREKUH, LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 28. ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila. 312 Giasba osrecu v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi MATERIAL d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material Ce Je sJlSlle, pitiv posebno piv Ce se sam) Z njo bavi te! NI TKKBA DA JE VAS IXKM KKE7 GODKK! Ce stopite z na mi v stili U> s> tzberete kakšen poceni instrument. Zahtevajte neob vezno ponudbo to brezplačni veliki katalog Dobavimo vam direktni iz tovarne v Nemčiji, od □osno prodajne podruž nlce v Mariboru. Pišite takoj na naslov: Prvovrstne težake in tesar sprejme takoi stavbeno podietje J. Slavec, gradben > vodstvo Bled. 13461 309-a Aistokleparstvo ter emajlirane Lacove peči stavbinsko kleparstv0 in instalacija strelovodov Se priporočava »lajali • Urni Ljubljana Gost osvetska cesta 18 Alkalni blatni jodni vrelec PI|ača sama, z vinom, mlekem ali sadnim — — sokom — — OZDRAVI iznemoglost, arteriosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesa, želodca, sopil, spolnih in sečnih organov, ledvične in želodčne kamne, živčne bolezni, vnetje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Zahtevajte in dobili boste povsod Sisačko mineralno vodo! Popravite in čuvajte svoje zdravje! MEIHEL&HSROLDi MARIBOR ST. 101 -B Nudimo kot dobro priliko nakupa: Mešano naravno drobno perje kg Din 18 Pisano kurje drobno, novo perje » 25 Rumeno kurje drobno, novo perje » 35 Puljeno nar. meš. novo perje kg ■» 40 Čisto belo kurje drobno perje kg s> 58 Puljeno gosje perje, puh itd. Perje je v vrečicah po V2, 1 in ^ kg. Odjemalcem zunaj Zagreba pošiljamo na zahtevo od vsake vrste brezplačne vzorce. 13391 Naj zahteva, kdor ga še nima. naš novi zimski katalog. V njem dobite na 108 velikih straneh obsežno izbiro predmetov, potrebnih za Vas in Vašo hišo. Trgovska in odpremna hiša M JCastner « O h ler ZAGREB, Ilica 4. 13391 vsakovrstne emailirane plošče z napisom za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele itd. NAJCF IZDELUJE Zephier d. d., Suboticaž. tvornica oeči in emajla. češki porcelan kakor tudi pristno emajlirano kuhinjsko posodo dobite zopet pri stari tvrdki ANA KUS Sv. Petra cesta 38 13105 mam Ki a t e r a lesna industrija v Sloven i si želi otvoriti v Zagrebu skladišče žaganega in tesanega materijala in na ta način plasirati na leto 4000—5000 m3 pod vodstvom prvovrstnega lesnega strokovnjaka, ki razpolaga z garancijo od Din 300.000.— v gotovini, naj se izvoli javiti na Inter-reklam d. d. Zr.greh, Marovska ul. 28 — pod »Drvo, K—1507«. 13442 Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani Orožje municijo in lovske potrebščine Vam nud v največji izbiri in po najnižjih cenah: FR. ŠEVČIK, LJubljana, židovska ulica £ Belgijske dvocevne puške od Din 900.— napre; Belgijske Hamerles dvocevne puške » » 1400.— » Flobert puške, 6 mm, risane » » 250.— » Automatske pištole, kal. 6.35 • » » 250.— » Lovske stročnice, 100 komadov » » 45.— » Patrone 6.35, 100 komadov » » 80.— » En-Ge alarm pištole » » 50.— » Puške: »Bajard«, »Darne«, F. N. Brow-ning, Boroveljske, Suhlske. Lovske patrone »Tiger« z nemškim Troisdorfer-smodnikom, kakor vse drugo orožje za šport in obrambo po nanižjih cenah. Za cenik 1930 poslati Din 6.— v poštnih znamkah. 13457 Trgovcem najnižje en gros cene. Opr. št. 1000/13-1930-2. Osrednji urad za zavarovanje delavccv v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani V>o oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru dobavo in izpeljavo električnih napeljav. Ponudbe kolkovane s kolekom Din loO in z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom ^Ponudba za dobavo in izpeljavo električnih napeljav pri zgradbi uradnega poslopja ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru opr. št. 1000,13-1930-2.« Vse ponudbe naj se vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, soba št. 205 do 20. oktobra 1930., do 10. ure dopoldne. Javna ponudna licitacija za ta dela se vrši dne 20. oktobra 1930. ob 10. uri dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 200. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ni dolžan sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne in ni dolžan utemeljiti izvolitve zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočka, dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za Din 100.—. Načrti za izpeljavo električnih napeljav se lahko vpogledajo v pisarni Okrožnesa urada za zavarovanje delavcev, soba št. 201, odnosno pri nadzornerr inženjerju arh. Saši D e v - u v Mariboru, Maistrova ulica št. l/I. Ljubljana, dne 4. oktobra 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. ____ U173 ■HVHMannMMmMMM i * I : « ♦ : ♦ : LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena teta 1900 Delniška glavnica: IHn 50,000 OOO*— Skupne rezerve eca. IHn 10,000.000 — Telefonske štev.: S8«l, £-413, 3502, 2503 Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj. Maribor Metkovič, Nov! Sad, Novo mesto. Ptnj, Rakek. Sarajevo, Slovenjgradee, Split, Sibenik, Zagreb Brcotavni nasov: BtKHA Brzojavni naslov podružnic I, J li It LJ AS SKA B A * K A 39a Se pr poroča za vse bančne posle l CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da m m« pošlje po posti nam tov aH GaGe drugo informacijo tičoco mo matih oglasov naj priloži v mnam&ah a /la* sicer ne bo prejel odgovora t ^ ZmJ^BMM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda 1 Dbu Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. TlahCovi madft ogCa&ov ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah ».JUTRA« v flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. UuifodvfH Dobro pletiljo nprejmem s 16. oktobrom, h':, -lov v oglasnem oddelku »J litra«. 41427—1 Kuharica perfektna doBi stalno službo v hotelski restavraciji v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varčnost«. 41261-1 Pekovskega vajenca okoli 16 let starega, poštenega in zdravega sprejme parna pekarna v Dolenjem Logatcu. 41291-1 Kroj. pomočnika prvovrstnega za velike ko made sprejme v stalno delo »Elegance«, Maribor. Alek sandrova 48. 41310-1 Hlapec vešč dela, voljan in zmožen dobi dobro stalno službo v hotelu Bellevue v Ljub Ijani. — Razumeti se mora pri goveji živini in na vrtna" dela. 41316-1 Vzgojiteljico odnosno učiteljico sprejmem k 6 let staremu fantku. _ — Plača po dogovoru. Juliea Krošelj, Ljubljana, Šmar-tinska cesta 15. 41190-1 Organizatorja (ico) prikupnega nastopa, spretnega in agilnega išče kaji--/• :io podjetje. — Prednost imajo literarno naobraženi. Služba je stalna. Ponudbe T!a oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Književni organizator«. 4U9S-1 Lesostrugarje sprejme v stalno delo večje f eijalno podjetje. V ofer-tih je navesti višino za-hrekov i" priložiti spričevala ter poslati na oglasni oldelek »Jutra« pod šifro »ločno tedensko izplačilo«. 41206-1 Slaščičarskega pomočnika prvovrstnega samostojn .'ga delavca, proti dobri plači sprejmem takoj. Dopise na orrlas. oddelek »Jutra« pod »Dober slaščičar«. 41212-1 Vajenca sprejme elektropodjetje Ar bar, Celovška cesta št. 80 41211-1 Dobro veziljo ia svileno perilo sprejme takoj trg. Red. šare. Ljubljana, šelenburgova ul. 5. 41075-1 Pečar, pomočnika samostojnega delavca sprejme takoj proti dobri plači v trajno delo Dermastja Fran, Ljubljana, Glinška ul. ' 41102-1 št. 11. Gospodinjo dobro kuharico, ki ljubi dom in otroke, zdravo in čisto, neoporečne preteklosti, z dobrimi spričevali, sprejme samostojna gospa z otroci. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gospodinja«. 41155-1 Dekle zdravo, pridno, pošteno, ne nad 35 let staro, lične zunanjosti, ki je skrajno snažna, zna priorosto kuhati, rrati, likati, šivati in je sploh verzirana v vseh domačih delih — išče družina 2 oseb brez otrok. — Piača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41370-1 Strojevodjo kvalificiranega, treznega In zanesljivega za lokomotivo na ozkotirni progi, iače rudnik. Nastop takoj. — Služba stalna. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Strojevodja 6«. 41:384—1 Brivski pomočnik perfekten v moški postrežbi. Slovenec. dobi stalno mesto. Ponudbe pod »Stalen poslovodja« na oglasni oddelek »Jutra«. 41406—1 Mizar, pomočnika veščega strojnega pohištvenega mizarstva, samo j izvrstno moč. sprejme Anton Štolfa, strojno pohišt. mizarstvo, Domžale, šolska ulica. 41400—1 Mizar, vajenca sprejme z vso oskrbo v hiši Ludv. Jug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 23. 41399—1 Pletiljo samostojno, sprejme v stalno službo Javornik, Vojaš-niška 2, Maribor. 41338—1 Učenec iz dobre rodbine se sprejme v trgov, z mešanim blagom. Vprašati v podružnici »Jutra« v Mariboru. 41340—1 Šafarja ali oskrbnika kateri je vešč v poljedelstvu, pri travnikih, živinoreji in gozdarstvu, iščem za večje posestvo na štajerskem. Isti mora biti marljiv, pošten in mora imeti že prakso. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. oddel. »Jutra« pod »Štajerska«. 41331—1 Trgov, pomočnika kateri bi z 1. I- 1931 kupil isto trgovino za mal denar, išče dobro vpeljana trgov, suhornesnate robe. Naslov: T. Baisner, Brežice. 41359—1 Pletiljo izurjeno za nogavice. — sprejme takoj Bonač. Stre-liška 24. 41349—1 Akadem. in konser-yatorist inštruktor poučuje za brezplačno stanovanje. Samo boljša družina! Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Akademik in konservato-r:st«. 41343—4 Pridno dekle popolnoma zdravo, ki bi opravljala vsa gospodinjska dela pri mali družini, sprejmem v službo. Prednost ima ona, ki zna šivati in ki se razume tudi vsaj nekaj pri kuhi. Plača po sposobnosti. Vprašati: Maribor, Vrbanova ul. 63-1. 41308-1 Učenko k: zna že nekoliko šivati perilo, sprejmem. — Vsa osikrba v hiši. Ponudbe na podružjiico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Poštenost 24«. 41294-1 Postrežnico iščem za dnevno 2 uri dopoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41266-1 Dve dobri pletilji sprejmem. A. Gamser, Zagreb, Sveti Duh 44. 40840-1 Mladenko veščo kuhanja in gospodinjskih del. sprejme boljši gospod, ki dobro plača. Kraj blizu Ljubljane. Ponudbe pod šifro »Najlepše ravnanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 41283—1 Prekajevalec prvovrsten samostojen dela ve« dobi takoj nameščenje Ponudbe Da oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Sa mostojen 6«. 40975 i Postrežnico čisto in pridno sprejmem za kratek dnevni čas. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41004 1 Hallo, godbeniki! Za kavarno angažiram za čimprejšnji nastop prvovrsten trio (violino, čelo, klavir) za daljšo dobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41046-1 Šiviljo Boljšo kuharico mlajšo, z letnimi spričevali, sprejmem k trem osebam poleg hišne; mora pomagati v gospodinjstvu in govoriti nemško. Oglasiti: gen. ravn. Josip Dekleva, Gvozd 19. 41204—1 G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. <5 Globoko vzdiiiKjuf neifdo » razvaline bivšega klobuka... A kmalu se s«'-t »hrabri. »Saj moram Boga zahvaliti, da ini je ostala plava cela!« misli sam pri sebi. I)a bi se hiffije potolažil, sklene pokaditi pipieo tobaka: potegne jo iz žepa in jo prižge... Strifek. striček. ne bodi raztresen in pazi kam *ržeš iižigalieo! G6. Rum! — joj, užigalira je zažgala bencin, ki se je raziil po cesti... V nekaj trenutkih je plamen dosegel voz, ki se zdaj s strašnim pokom razleti. Tako je. če hodi rlovck z ognjem okoli bcncina! Le glejte, •la si zapomnite! Vidite: stric, rožnik, kanja, vse je izginilo brez sledu! Učenko za damsko krojaštvo sprejme Fani Jager, Kolodvor lika ulica 28-1 — dvorišče. 41437-1 Varuhinjo pošteno, zanesljivo, staro od 17 let naprej, zmožno razen slovenščine tudi per-fektne nemščine, sprejmem k fantkoma, 3 in 6 let starim. Ponudbe s sliko in navedbo zahtevkov je poslati na M. Modic. lesna industrija, Nova vas pri Rakeku. 41205—1 2 kroj. oomočnika za fino veliko delo sprejme takoj Leopold Knol. Litija Godbeniki imajo prednost. 41432-1 Trg. sotrudnik (ca) agilna in zanesljiva moč s kavcijo 20—30.000 Din dobi takoj mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč 22«. 41453-1 Likarico dobro izvežbano sprejmem proti visoki plači. Ponudbe pod »Lrkarica« na oglasni oddelek »Jutra«. 41172-1 Dobro pletiljo za okrogle stroje, v stalno službo, proti dobri plači ln s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Jožef Polak. Spodnje Gorje pri Bledu. 41056-1 Učenko za damsko krojaštvo sprejme modni atelje M.- Šare, Ljubljana, vila »Trnovska«, Rutarjeva ulica — ined Ti-volijem in Vrtačo. 41474-1 Dekle vajeno tudi nekoliko kuhanja. sprejmem za vsa hišna dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41479-1 Služkinjo za vse sprejmem na Mirju, Bogiši-čeva ulica o. 414SS-1 Lesostrugarja zmožnega samostojnega ob ntovanja, » p r e j m e m v trajno zaposlitev. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesostrugar« 40747 1 Mesto hišnika razpisuje Sokolsko društvo ? Škofji Loki. — Prednost imajo oženjeni bre2 otrok Ponudbe na upravo Sokol skega doma v škofji Loki. 40922-1 2 vajenca in 2 kleparska pomočnika s imostojna delavca sprejme takoj v trajno delo FVan Žužek, Bled I. 40924-1 2 kroj. pomočnici izurjeni v moški konfekciji dobita stalno delo pri Ot-marjn Bukovnik, Ljubljana Kongresni tre 5. 40965-1 samostojno v finem dam skem delu sprejme takoj L. Vrščaj, Rajhenburg. 41049-1 Prodajalko sprejmem v špecerijsko trgovino v bližini mesta Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41506-1 Pleskarja s prakso v pohištvu, sprej me mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici štev. 18. 41498-1 Mizarja za izdelovanje foteljev sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici štev. 18. 41497-1 Pletilje in šivilje iztirjene sprejmem. V prošnji naj se nasede tudi ako je zmožna na navaden stroj ali ža-kard. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletilja 50« 41502-1 Trgovski pomočnik dober prodajalec, vešč mamifakturne. špecerijske in železninske stroke. prva moč. dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen prodajalec«. 41494-1 Kroj. pomočnika dobrega in tudi nekoliko vajenega v damskem kro jaštvu, sprejme takoj A. Babuik, Kranj št. 185-11. 41520-1 Perfektno kuharico iščem za čez dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41518 1 Vajenca sprejme podružnica Julio Sleinl, Ljubljana, šelenburgova 3. 41499-1 Kuharico obenem samostojno gospodinjo sprejme takoj Andrej Zvan, šolski upravitelj — Komenda. 41519-1 Kavarn, vajenca (pikolo) sprejme kavarna »SIou« v Ljubljani. 415S2-1 Mizarskega vajenca sprejme Jože Zadnikar. Ve-rovškova 48, Ljubljana VIL 41556-1 Prodajalko popolnoma verzirano v modni trgovini, sprejmem takoj, event. pozneje. Ponudbe Ie pismene na podružnico »Jutra« v Celju pod »Modna trgovina v Celju«. _ 41588-1 Mlajšo pisarn, moč moško ali žensko, even-tuelno začetnika, oziroma začetnico zmožno poleg slovenščine ali srbohrvaščine perfektno v govoru in pisavi tudi nemščine, išče veletrgovina v Celju. Oferte, pisane poleg v slovenščini in srbohrvaščini tudi v nemščini je po-I slati na »Edda«. Wien I.. Kohlmessergasse 8. V oferti je navesti reference in zahtevano plažo. 41589-1 I4-letno deklico .poštenih in ubož.nih staršev sprejme takoj k otroku Jul-ka P a v š n a r, Kokra nad Kranjem. 41578 1 30 dobrih zidarjev sprejme Emil TomažiiS, gradnja šole v Škofji Loki. 41567-1 Mlajšo pisar, moč event. začetno, zmožno poleg enega državnih jezikov, še nemščine v govoru in pisavi, išče veletrgovina v Celju. — Ponudbe v katerih Je navesti reference in plačo, ki se zahteva, je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Praktični sprejemni izpit«. 41593-1 Otmena velika zdravstvena institucija u velikom gradu dunav ske banovine traži za upravnika gl. lečnika - hirurga sa kapitalom. Intere-sentima daje obave-štenje Schwimmer Bela. Subotica. Sienkfe-vi6eva 10. 41547-1 Šiviljo, ozir. prikrojevalko za damske obleke. Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 41599-1 Poštena kuharica želi mesto gospodinje, ali gre tudi na orožniško, ozir. financ, stanico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »90«. 41248-2 Akademik išče s 15. oktobrom lepo, soinčno in ceneno sobo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Možnost in strukcije«. 41304-2 Kot trg. učenec v večjo trgovino na deželi želi iti mlad fant boljše družine iz Ljubljane Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski učenec«. 41217-2 Mlekar izvežban v vseh mlekarskih poslih, z večletno prakso, išče službo za takoj aH po dogovoru. Vzame tudi mlekarno v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlekar«. 41117 2 Na veleposestvu ali graščini želi kako pomožno mesto 28 let star trgovski uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št. 11789«. 41139 2 Gospodična trgovsko izobražena. želi vstopiti h kaki boljši nemški družini kot pomoč pri gospodinjstvu, kjer bi se naučila nemškega jezika. Na plačo se ne ozira. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41366—2 Trgov, pomočnik železninar. vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten železninar«. 41585-2 Gospodinja starejša, inteligentna gospa z večletnimi spričevali, ve-I šča slovenskega in nemškega jezika, gre k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Starejša gospodinja«. 41330—2 Učenec ki je dovršil tri gimnazije, žcl: stopiti v vaj j kr-: elektrotehnik, avt jmehanik ali strojni kljui v š. iičitelj konservacon ja. Studentovska al 9il 85243 Nemško konverza-cijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din od ure. Poljanska oesta 13 II. levo 40738-4 Diplom, učiteljica poučuje klavir, nemščino m francoščino. Naslov v oglas, oddelku njutra«. 41515-1 Železen štedilnik skoraj nov poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta IV 26 411S0-6 Popolen zdravniški instrumentarij m popolno opremo za ordi nacijsko sobo. belo pleska-no, prodam. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 4127U-6 Halo, nekaj noveea Po reklamni ceni veliko množino gramofonskih pl-jšE (vel. 25 cm) proda tvrdka Avgust Pečnik. Stožice -;7. pošta Jezica pri Ljubljani. 41213-6 Barako 4 m dolgo in 2 m široko, peč (gašperček) in vodno črpalko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41225-6 Lončena peč bela. dobro ohranjena naprodaj na Jurčičevem trgu št. 3-1, levo. Ogledati dopoldne. 40916-6 Zidan štedilnik naprodaj. Krakovska ulica 11- 41394—6 Bordeaux steklenice 7/10 in 35/100 ter buteljke in šampanjske steklenice kupi Fr. Kliam, Miklošičeva cesta 8. 41424—6 Daljnogled Zeiss fix 7. etuiem naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41421—6 Strokovni pouk iz matematike in srbohrvaščine daje gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strokovna«. 41581 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali francosko. Specialna moderna metoda. — Stari trg št. 3-II, desno. 41566-4 Nemščino, francoščino in italijanščino poučuje gosna z veliko Drakso, državnim izpitom in pristno izsn-vorjavo M. N. Novi trs št. 5-1. levo. od 12.—1. 2.-4, eventu-elne Dismen ponudbe. 41554-1 Lep premog trboveljski ter Irvv dostavlja na dom najceneja •er tudi na obroke Frano Slovša. K Rezijska 20. 204—€ Najboljši trboveljski premog bukova in mehka drva ter drugo kunvo dostavljamo na doni. Zalogi, vrhniške c;ieke ter stavbneca mate-r iala. — Jakob Goli. Trnovska ulica 1 ali Trnovski pristan 2. 317-6 Vaša pljuča so podobna prekajevalnici, ker še vedno kadite. Ni-koprost, ki stane franko 76 Din, Vas odvadi takoj. Lindič, Ljubljana, Komen-skega 36. 120-6 Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški materijal v veliki izbiri najpo-voljneje: Poljokan, Zagreb. Ilica 50. 324 Gospodje ki so za prodajo tehnične novosti spretni, se za obisk privatnih strank sprejmejo. Ponudbe pod »Visok zaslužek* na anončni biro Maribor. 41186—3 Otroški voziček zelo poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11414-G Lepo ovčio volno proda Podgoršek, Domžale. 41040-6 Steklene balone čiste, po 50 litrov vsebine poceni proda Alimeuta«. Tovarniški ob;ekt prodam v industrijskem centru Dravske banovine. Delavnice, stroji in orodje, pripravni posebno za izdelovanje predmetov iz finejših kovin, sicer pa tudi za vsak drugačni obrat. -— Dopise je poslati na oglasni oddelek »Jutrr« pod »Objekt«. 41590-5 Polnojarmenik (Tophau), širina 65 cm, v dobrem stanju prodam. Na ogled v pogonu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39368-5 Spomladanski med po pošti 5 kg za 105 Dra pošilja A. Mačok, čevljar, Vrhnika. 2jfo$ Puhasto perje Kg po 38 Din razpošiljam M povzetju, najmanj 5 kg, t»otem čisto belo gosje k 5 00 131 Din In čisti puh k; po 250 Din. L. Brozovič, Zagreb, [lica S2, kemični čistilnica perila. 263 Premog in drva prodajo tudi na obrok« Vinko Podobnik. Tržaška ceeta št 16. telefon 3313. 145 Za narodne noše prvovrstni predmeti naprodaj v sredo 8. t. m. v Kapiteljski ul. 3 dvorišče. 41504-5 Brun in lepa srednje teS.a kočija poceni naprodaj. Pojasni'* v hotelu »ilon« v Ljubljn- i. ' 41583-0 — - 1 ■j poceni pro Zg. Šiška — pri mizi i Kamniti 41434-6 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Liuhliana Gosposvetska 12 Teorija vožnje. 41098-4 Inteligenten potnik z lepim in mirnim nastopom, za obisk zdravnikov in zobozdravnikov, dobi ta koj nameščenje. Po kratki preizkušnji ddhi fiksno na meščenje. — Ponudbe pod »Inteligenten« na oglas, oddelek »Jutra«. 41189 5 Potnike in potnice za prodajo šivalnih strojev. koles itd. sprejmem. Ponudbe pod »Najboljši šivalni stroji« na oglasni oddelek »Jutra«. 41171—o Potnike in potnice za prodajo šivalnih strojev spreimem s kavcijo in garancijo. Ponudbe pod »Najnovejša prodaja, najboljši zaslužek«. 41170—5 Potnika za Sloveni io. kateri že potuje in bi vzel s seboj fine pletenine domačega izdelka, sprejme takoi večje podjetje. — To"adevn» ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pletenine«. 41503-5 Potnika sprejme stara renomirana firma za kuhanje zganja, sadnih sokov, tvornica li kerjev itd. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vp» Ijan«. 41574-5 Mikroskop popoln, z imerzijn poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41176-6 Krojaško peč o-bliki omarice, malo rabljeno prodam. Uporabi se 1 lahko tudi kot štedilnik. Poizve se v trafiki Zg. Šiški št. 81. 40843-6 Spomladanski med po pošti 5 kg za 105 Din pošiiia A. Maček, čevljar, Vrhnika. 25163 Otroško korbico dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41197-6 National blagajno registrir.. nikeljnasto, brez hibno proda Weber, Ljubljana, Prečna ulica . št. 8. 41470-? Damski čevlji po zelo nizki ceni in otroški copatki za najmanjše od 5 Din naprej se bndo razprodajali v torek v Kapiteljski ul. 3 — dvorišče. 41464-6 Pozor! Kliči telefon. 270S Radi velikt zan-ge drv in kolobarjev se iste orodajo po konkai-enčn senl. Iste tam tudi prima trbovelisk kakor tudi šleziski ore-mog R Veieoid. Liubljana VII. Sv lerneia c. 25. 328-6 Zaboje dobro ohranjene poceni proda R. Stermecki v Celju. 40906-6 Premog in drva orodaia Jezeršek Vodmai 200 15—20 vin. sodov v velikosti 150—300 litrov, v prav dobrem stanju prodam. — Psjasnila v hotela »Slon« v Ljubljani. 415S4-5 Štedilnik dobro ohranjen naprodaj ra 150 Din v Medvedovi ul. 36. 4,1555-6 Rebraste cevi že rabljene, kupim. Ponudbe na Boris Samsa v Litiji. 41358—? Korenin rudečega radiča za zimsko gojenje, več:o množino kupim. J. Stare, Novomesto 222. 41333—7 Blagajno »VFertheim«, srednje vciit kupim. Ponudbe na oglasil oddelek Jutra« pod šifro »Dobra blagajna«. 41438-7 Star kovan denar in plakete kupim, ponudbe s ceno na naslon-; oKoiek-tor«, Stražišče. Eventuelna dam znamke. 4O540-7 Železno peč manjšo kuni I. Ahčin. (kujeva 2-1. 4140&T Gobe, suhe zadnje rasti, kupujem p» najvišjih tržnih cenah. Ponudite povzorčeno z navedbo cene tvrdki Pete* Šetina, telefon 1, Radeče-Zidani most. 323-7 Polžaste stopnjice ali druge pripravne kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 35«. 4O7S0 Več polnih gum v rabljenem stanju kupim. 1050 140 za tovorni avto. Dopise s ceno nas Celjska avto & stroj-, na delavnica. Celje — Ljubljanska cesta 11. 41591-7 Modroce Ia a f r i k, močno blago, 260 Din, spodnje modroce, mreže in posteljne odele najceneje kupite pri Rudolf Sever, Marijin trg štev. 2. Zahtevajte vzorce! 68-a Novo turbino kompletno, s pritiklinami in hydrauličnim regulatorjem, ki da pri 97 litrih vode in 10—13 m padca 10—13 PS: dalje kemični laboratorij s potrebnimi stroji za izdelovanje barvnih trakov za pisalne stroje, ugodno proda Mlin Nastran, Radomlje. 41043-6 Radio štiricevni Hartlev, popolnoma nov, kompleten za 3500 Din proda Muren Hinko, Št. Vid nad Ljubljano. 41290-9 Radio aparate prodaja, popravlja modej^ nizira, vzdržuje najugod-aeje Jože MarkeS, Jesenice. go 3 radioslušalke Ia in telef. zvočnik ugodno proda J. Sopper v Novem mestu. 41543-9 Radio-aparat tak prodam. Naslov pove oir:.: -:li oddelek »Jutra«. 41473-9 Radio / žtc-i; .ik in izložbeno okno prod t M. Lužar, Kranj 162 41100-9 lA Subskribent mo' ien'aine zbirke »FI i d a bucu der Literaturwi»seo scbaft .šče interesenta. k: bi pod izjemno agodnimi po coj: ?t->pil na njegovo me sto. — Ponudbe pod značko »Subskripcija po znižani ee-n:« na ogl. oddelek »Jutra« 40112 8 Engl.-L.ansendscheit in Miirtner - Italicnisch ' i: o proda .J. Sopper v N-.-cm mestu. 41544-8 »Ford« avto limuzina tipe Fordor Sedan skoraj nov, 51100 km vožeu ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 41303-10 Avtomobil Sestcilinder. limuzino v iz vrstnem ^fanjn naprodaj. — N M 0"leil v garaži Srupica v Ljubljani. 41122-10 fndian scout za v-ako sprejemljivo ceno naprodaj. — Pojasnila daje Kaučič, mehanična delavnica Tržaška cesta. 41402-10 Pohištvo Hrastovo jedilnico (črn furnir), najlepše izdelano, s klub garnituro — celotno krasno spalnico te: kompletno kuhinjsko opravo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41257-12 2 čisti postelji rabljeni, kupi m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S ceno in opi som«. 41271-12 Jedilnica črna hrastova, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem "ddel-ku »Jutra«. 41375—12 Pohištvo Otroški avto i bro ohranjen, kupim. — Ponudbe na podružnico »Jutra Novo mesto pod »Mali šo 41332—10 Cencm motor štab:'en, j k. s., v brezhibnem stanja vsled naprave električnega pogona ceno naprodaj. Telban Franc mizar in posestnik na Verdu št. 57. p. Vrhnika. 41335—10 Fiat auto S ton-:i. ugodno prodam. — Naslov v oglasnem od-dnlk-1 =Jutrac. 41341—10 Avto dvosedeten, pi"'eni prodam Pnn-idbe r.a ' ,''as. oddelek »Jutra, pod : Citroen«. 41409-10 Rabljene gume pod »Br. 24588«. 41188-16 20—30.000 Din posodim podjetju, ki mi da stalno službo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod -Staino mesto 33«. 41407-16 2 pisarniška lokala po adaptaciji primerna tudi za trgovino, oddam s 1. novembrom. Ljubljana, Frančiškanska 8. 41540-17 Kam pa kani Danes vsi v Moste 100, v nanovo preurejeno gostilno »Zakotnik«. Tam se dobe krvavice in pečenice ter izborila kapljica. 41091—18 v gostilni »Jadran« se točijo pristna domača 111 dalmatinska vina in pivo. Dobra domača kuhinja, topla in mrzla jedila vedno na razpolago. 41315-18 Stanovanjska hiša lepa, 5 minut od gl. kolo dvora Maribor, preko 3000 Din douosa. s trgovskim lokalom naprodaj proti ugodnemu plačilu. Naslov v ugl. oddelku »Jutra«. 41313-20 Velika hiša z gostilno naprodaj na zelo prometnem kraju Marija Gradec pri Laškem. '4 ure od kolodvora. Hiša je v dobrem stanju. dograjena leta 1919. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Hiša 95«. 41295-20 Gostilno in mesarijo dobro idočo, na zelo pro aietni cesti blizu Maribor:, prodam z vsem inventar jem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41309-19 Gostilno in trgovino v Ljubljani, vse opremlje no. vsled bolezni lastniki takoj oddam skupno ali pa posamezno. _ Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pienovirano 357«. 41072-19 Gostili*) na prometnem kraju v Ljubljani oddani v najem. Samo pismene ponudbe na naslov: Viktor Fritsch, Ljubljana, Gestrinova ulica 6~ 41080-19 Prodajalko, oziroma družabnico z 10—15.000 Din sprejmem v dobro idočo trgovino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dežela 12«. 40S32-16 Cvlinderbiock za tovorni avto Fiat. tipe 1? P. kupimo. Ponudbe z navedbo cene na Zadrugo za izvoz jajc v Sv. Juriju ob ;užni železnici. 41051-10 Dvosedežni »Ford« (zadaj 2 zaprta sedrta) — ©branjtn nov. tele pri praven ca potnika, vsled nnr-ave večjeja agodne na p- .taj Camernik. Dunajska eesu 36- 40271 10 F. N. motorno kolo 350 ccm novo, nevoženn. zaradi »»možnosti odplačevanja obrokov globoko pod ceno predam. Na ogled pri tvrdki Kenda. Ljub ljana. 40396 10 Avtoplašč 895 - 135 skoro nov in eno zračnico iste dimenzije prodam za 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Avtoplašč«. 41512-10 ?tare moške obleke in drugo kupuje Jurešič, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 27. 41219-13 Družabnika strokovno izobraženega, ki bi osebno sodeloval in ki razpolaga s primernim ka pitalom sprejmem v mno go let obstoječo špecerij ; sko veletrgovino v večjem I mesto Slovenije, na prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabnik«. 40946 16 Kožuh za 7—10 let staro deklico, drap, zelo eleganten poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41239-13 Žaket - obleka zelo dobro ohranjena, za srednjeveliko postavo, naprodaj zn jOO Din. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 41372—13 Jopico in žemper za 10—12 let staro deklico poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41365—63 3 fini fraki na prodaj pri krojaču na Rimski cesti 13. 414«!—13 Motorno kolo Hv.-<>;;: br-ko. 7 IIP. v naj-b''! stanju prodam za 3200 Din. Mehanična delavnica Ka:. ič. Tržaška cesta. 41560-10 Dvosedežni Opel dobro ohranjen. 4 16 HP. porabi 6 litrov na 100 km. ugodno naprodaj .Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 41525-10 Žensko kolo »kor a j novo za 1600 Din naprodaj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 11300-11 Moško kolo renovrano, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddel!: u -Jutra«. 41376-11 Moško kolo malo rabljeno po nizki ceni naprodaj na Tržaški cesti št. 2S-II, levo. t: 142-11 4 plesne obleke nove, za vitko postavo, ter več nem-kih romanov naprodaj. Poljanska ceste ' 13/11 d»sno. 41321-13 Moški plašč in moška obleka ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41320-13 Moške obleke zimske suknje, površnike, čevlje in klobuke prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41451-13 Temnomodro obleko za srednjo postavo, popolnoma novo prodam za ceno. kolikor *tane blago in podloga. Najfinejša izdelava, boljše blaoo šif'0 »Kemik« , w V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRIPOROČA TVRDKA NOVAK Liubliana, Kongresni trg 15 »V solne« ia vetrn« — prosim pišite ponovno! Vaie pismo izguhljeno. Po-sdrav »Cez drn in strne. 41361—34 Volga 20 dvignite dopis pod isto rubriko v oglasnem oddelku »Jutra«. 41357—24 Osamljenka feii spoznati nad 50 letne ga inteligenta. Dopisi pod »Skrbna gospodinja« Oglasni oddelek »Jutra«. 41347—24 Varana Baj dveh ne moreč imeti Ne misli, da je izgovor, lem dovolj prepričana. 41418—24 t-- Dama ieleč znanja, dopolnjeva nja, plesa, lepote zimskih večerov z mladim, vsega lepega žejnim inteligentom. naj piše podružnici »Jutra« v Mariboru pod »Vzajem no osrečevanje«. Neano nimno! Diskrecija zajam žena! 41314-24 Mlad fant ■ stalno službo zeli zna nja in dopisovanja z de kletem, starim 17—20 let, Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod značko »Poštena mladenka«. 40925-24 Zakaj ♦ako sama srčkana dama? — Mlad gospod, izobražen Seli dopisovati z Vami svrho poznejšega spoznanja. — Dopise pod šifro »Temelj« na oglasni oddelek »Jutra«. 411S4—24 Dva mladeniča * dežele, preprosta, osamljena in nepokvarjena, se želita zaljubiti v dve isto-taki mladenki (17—21 let). Cenj. dopise poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pla-tonična ljubezen«. 40833-24 Dve mladi dami inteligentni želita znanja t inteligentima, ki bf ju na nčila plesati. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko 17- in JS-letna«. 41443-24 Državni uradnik feli znanja z inteligentno mladenko. Cenj. dopise polnim naslovom na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Jesensko cvetje«. 41511-24 Gosp. višji carinski uradnik Pismo prejela prepozno. Pridem v nedeljo zvečer ob Isti uri kot je bilo določeno za petek 3. t. m. pred glavni vhod Tabora. 41523-24 Slovenka Jeli poročiti gospoda nižjega poklica. Stara je 20 5et. lepe zunanjosti, čvrste postave. Sla bi tudi izven Slovenije. Le resne pon ld-he na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjka«. 41354—25 Mlada trgovsko naobražena tri rada moža z lastnimi lokali ali potrebnim premoženjem. Cenj. dopise s sliko na naslov »Jutra« pvd »TTgovina 412«. 41045—25 Uradnica simpatična, ljubke zunanjosti. plemenitega srca, stara 95 let. Ljubljančanka, nameščena v Mariboru, z doto 70.000 Din, želi resnega znanja v svrho ženitve z značajnim gospodom od 30 let naprej. — Državni uradniki imajo prednost. Neanonimne ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Značaj nad vse«. 40910—27 Mlada kristijanka dobra gospodinja z znatnim premičnim in nepremičnim premoženjem iz posestniške obitelji se želi poročiti. Ne fšče hr>(*:i . nesro solidnega in karakternega soproga. ki bi cenil tudi njo, ne samo njeno premoženje. Ponudbe s polnim naslovom pod »Sretan Dom« na oglasni odd. Jutra«. 39586—25 Mlad obrtnik mehanik z lastno delavnico in trgovino, želi znanja z gospodično, s kapitalom, v svrho povečanja obrata. — Ženitev takoj. Le resne ponudbe na oda stri oddelek »Jutra« pod šifro »Mehanik« 41353-25 Simpatičen mladenič želi dopisovati v svrho kasnejše ženltve, z isto tako gospodično do 20. let. Cenjene dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vesela pomlad«. Slika se na zahtevo vrne, tajnost častna stvar. 41539-25 Železniški uradnik se želi seznaniti radi ženitve z gospodično _ -- 2D—50 '-1 Primorko, trgov, na obraženo. Ponudbe s Dolnim naslovom poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resnično«. 41572-25 Črn pled sem pozabil v vlaku ji St. Lovrenca do Ljubljane. — Pošten najditelj naj ga prinese v barako Gosposvet-ska e. proti nagradi. 41388--28 Knjiga „__________, »Pariške skrivnosti« staro od 25—50 let. z izkazico Kogoj se je iz- Klavir dobro ohranjen, z železnim oklopom kupimo. Ponudbe z navedbo znamke in cene direktno na naslov: Sokolsko društvo v Cerknici. 41287-26 Lep kratek klavir dunajske firme in krasna zbirka rogov, nekaj inozem skih naprodaj v skladišču Ranzinger. 41231-26 Klavir (ne pianino) dobre znamke in le v dobrem stanju, po možnosti črn, sprejmem ob ugodnih pogojih v hrambo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaneslji va hramba«. 41124-26 Pianino ali kratek klavir kupim. Plačam takoj. Do-braj. Maribor, Frančiškanska 21. 41312-26 Pianino malo rabljen, kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj« 41410 26 Klavir že rabljen, kupimo. Po nudbe z opisom in navedbo cene na Sokolsko društvo Moste v Mostah. 41440-28 :ubila od Matice do Prul. rošten najditelj naj jo odda proti nagradi na oglas, oddel. »Jutra«. 41429—28 Trgovec je pozabil v strarJšču vagona III. razreda večernega brzovlaka Jesenice—Ljubljana listnico v kateri so bili razni trgov-ski papirji, notes, davčno potr dilo etc. Najditelj, Z3 katerega so te stvari brez vrednosti, se prosi, da od da listnico pri vratarju ho tela Union, kjer dobi za to primerno nagrado. 41489-28 Barve, Rrr,ež, lake la dr. pilnu« najbolj*« in najeeneji« dobite i« pn »Lustra« V. Laznik Gosposvetoka cesta it. 12 (poleg restavracije »Novi svet«). 86 Pianino ali kratek klavir ■>roti gotovini kupi Koller, Maribor, Tattenbachova 4. 41032-26 Gostilničarji! Orchestrion (godbenl avtomat) po zelo nizki ceni na prodaj v gostilni New York na Giincah — Tržaška cesta 40940-26 KLAVIRJI! Svarim pred nakupom na vi delnega blag« — cenenih kavirjevl Kopnjie na obrok« od Din 400.— p r t e svetsvn' fabrikate: BOsendortar. St«inway. FOr »ter. HBlal Stingl original k) «o nesporno najboljšil Lahka, precizna mehanika) Prodaja jih I « k i j n £ n o te sodni izvedenec in bivii učitelj »Glasben* Matic ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska .zbira r • e b glasbil ln strmi Najcenejša Izposojevalnica 193 Specijalna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev ter drugih instrumentov. Josip Bajde, Go-■posvetska cesta štev. 12, bližini gostilne »Novi svet«. 40936-26 Kupim klavir Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Prima 7«. 40999-26 Gospod srednjih let, v stalni službi in s premoženjem — želi B>'anoviti svoj dom z isto-tako gospodično, staro do SO let. Samo resne ponudbe na oglasni oddeipk »Jutra« pod šifro »Srečen za-kon«. 41106-35 Gospodična et3ra 38 let, neomadeževa-ne preteklosti, inteligentna in gospodinjsko izobražena, s oO.OOO Din premoženja — želi zna.nja z dobrosrčnim gospodom, v svrho ženitve — najraje z državnim uradnikom. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eigenes Heim« 41573-25 Lastnik podjetja dobroidočega, v Ljubljani. star 36 let. išče radi pomanjkanja zna-nia tem Dotom gospodično ali vdovo staro do 35 let. ki ie dobra gosoodin.ia in ki bi za razširjenje obrata vložila v podietie 50.000 Din. — V slučaju harmonije sledi ženitev. Ponudbe z polnim naslovom na »Jutro« ■pod šifro >Resno živ-fienje!« 41562-25 Kovčeg-gramofon posebno pripraven za gostilno, s ploščami vred poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Gramofon«. 41485 26 Izboren gramofon malo rabljen, s ploščami ta koj prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41510-26 Pianino Holzl & Heitzmann, v hs-vrstnem stanju, prikladen radi močne rezonance za večje dvorane, ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41524-36 Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke. z garancijo. Najcenejša Izposojevalnica! Warblnek. Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. 41508-26 Velik gramofon angleške znamke, v oWikl salonske omare, za gostiln«, restavracij« ali dvorano zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41577-26 Jazbečarje čistokrvne, prvovrstnih lovskih staršev proda Likozar v Kranja. 41319-27 Mlad volčjak za 300 Din naprodaj. Taksa že plačana. Jež, Cesta na Loko, Ljubljana. 41413-27 Molzno kozo proda Ladiha, Vodovodna cesta — Mestna jama. 41112-27 Psa volčjaka 3—6 mesecev starega kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Čuvaj«. 40927-37 Pletilni stroj št. 10 naprodaj. Moste pri Ljubljani — ob železnici št. 1. 41368—29 Pletilni stroj Jaquard 10/80, s petimi te-pimi kartami. brezhiben, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41396-29 Strojne cvikerje (Moenus) za platnene Sev-jje in šivalce za stroj »Rapid«, perfekt-ne. potrebuje tvornica »Vulkan« v Kranju. Pred stavi se lahko vsaki čas. 41390—29 Stroji v dobrem stanju nahajajoči, in sicer: Trakasta žaga (Bandsžge), stražnik m »Abricht-maschine«, napro daj po ugodni ceni zaradi opustitve kolarske obrti. Isto tam se proda tudi več suhih plohov in napol obdelanega lesa. Več se izve v Kandiji 75, Novo mesto 41334—i29 Pletilje, pozor! Pletilni stroj 8/80, prav do ber poceni naprodaj — tudi na obroke. Istotako napro daj stroj za porte (lajšte: na ročni pogon, za 1800 Din ali z motorčkom za 2700 Din. Prodam pa tudi nekaj lepih sprednjih delov po 20 Din in nekaj voln« za zoknčke po Din 60 kg. Naslov pove oglasni odde lek »Jutra«. 41411-29 Preklic! Podpiisana izjavljam, da moj sin Franc Zore nima nobene pravice za mene sprejemati denar. Vsaka taka plačila smatram za mene neveljavna. Terezija Zore, Kamnik 72. 41202—31 Izj*ava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moj sin Josip ali hči Zdravka. Josip Pavčič, železničar, D. M. v Polju. 41478-31 Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena. Anton M a v s e r, mesar v Trbovljah. 41545-31 PridtM Fižol krompir, orehe in jabolka kupi Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, Ljubljana 7. 41419-33 Lepi lasje f moža in žene kras. Poiščite ogla$ »Ines«. 13150-37 Nikoprost Vas odvadi kajenja takoj. Sune franko 76 Din. — Razpošilja: Josip Lindii, Ljubljana, Komenskega 36 33050 Kdor želi razvedrila naj pride danes v Dravlje k Debeljaku. na trgatev rozdja. Solidna postrežna, obro vino, sveže krvave in mesene klobase, godba In ples. A. N. Debeljak. 41454-37 tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. 13412 Pozor, čevljarji! Radi bolezni poceni prodam dobro ohranjen stroj »Sin- fer« (levoročni). Ana Jazbec v. Jurij ob južni železnici. 41480-29 Lanz-Iokomobila grajena leta 1924., 17/25 HP. 10 Atm., s 12 m1 ogre valne površine, t celo do brem stanjn, s popolnoma novo pripravo za kurjenje t žagovino (Treppenrostvor feuerung) ugodno naprodaj. Na ogl ea vsaki čas na žagi graščine Boštanj pri Sev niči. 40316-29 Sladke mrve in detelje 200 metr. centov po dogovoru proda Intihar Janez, Gorica št. 27 — pošta Celje 41026-33 Suhe gobe zadnje rasti plačuje naj boljše Proda d. z o. z.. Ljubljana, Prečna ulica 6. 41522-33 Lepega krompirja prodam 10.000 kg po 1 Din. dostavljeno na postajo Semič. Ernest Schmuck. štale št. 3. posta crmošnjice. 41550-33 7 Prostovoljna javna dražba obsežne vsebine se vrši v torek in sredo, 7. in 8. t. m- ob 9. uri v Kapiteljski ulica 3 — dvorišče. 41463-32 Lovci in športniki! Gojzerje in športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi in izdeluje po meri ZALOKAR, Gosposvetska c. 8. 229 Absolventka trg. tečaja _ znanjem nemškega in slovenskega jezika in obeh stenografij, strojepisje, išče primerno službo. Cenjene ponudbe pod »Perfekt-na v nemščini« na oglasni odd. »Jutra«. 41553-2 Ako želite kupiti na obroke obrnit« se o* Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev t. z. t o. s v Ljubljani, Cigaletov* 1. iraveo sodnije Posestvo z gostilno in lesno trgovino, ležeče ob glavni cesti v neposredni bližini Cerknice — naprodaj. Hiša je skoro nova in ima sobe za tujce. Prostorna gospodarska poslopja, dvorišče in veliki skladiščni prostori za les. Posestvo obstoji iz 30 parcel, med njimi več gozdnih. Proda se tudi vsa stanovanjska in gostilniška oprava, ves fundus instruetus in vsi letošnji pridelki. Cena je zelo ugodna. Podrobna pojasnila daje dr. Kraševec Ciril, odvetnik v Cerknici. 13430 Več dobrih tesarjev SPREJME TAKOJ 13487 • - JOS. PERNUŠ - - mestni tesarski mojster, KRANJ. Ležalne stole Vsa pleskarska, ličar- ska in slikarska dela izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni ANGELO JELCIC pleskar in ličar Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. 3 2 Export pristnih kranjskih klobas od 5 kg naprej po pošti ali železnici razpošilja v vsaki množini po nanižji dnevni ceni proti povzetju Franc Fisfer Ljubljana, Zaloška cesta 10. o> to Namiznih jabolk kupim večjo množino. Ponudbe na naslov: Franjo Krajec, »Bar Amerikan«. Ljubljana, Vodnikov trg. 41422—34 2 vagona jabolk mošanske, večje množine jedilnega kostanja in orehov proda Villa Bach6 — Pragersko. 41428-31 Pletilna stroja Popp 8/60 in Dubied 8/60 ugodno proda Ang. Babnik, Zg. Šiška 42 — Ljubljana. 41517-29 Navijalni stroj na električni pogon, že rabljen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »ASA«. 41534-29 Žimnice otomane. divane, fotele, vse tapetniške Izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij NAROBE, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 (pri »Levu«). 332 Ključavničarji in kovači — pozor! Vsled opustitve obrti razprodam za ključavničarsko delavnico potrebno orodje in_ stroje. Natančni naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. — Ugodna prilika! 41149-30 Igralcem harmonik Naznanjam, da sem pričel izdelovati nove harmonike kakor tudi popravljam in uglašujem stare harmonike. Anton železnik, izdelova-telj harmomk, Vrhnika. 40719—30 Jabolk namiznih kakor tudi za mošt, vagonske množine, protf takojšnjemu plačilu in promptnemu prevzemu kupi Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Mi klošičeva ulica 2, telefon 2581. 40696-34 Brinie, orehe in domač kostanj nudi zelo poceni Ehren-freund Sisak. 41549 Ustanovljeno 1852. Vsakovrstno zlato knpnje po najvišjih cenah Černe — juvellr Ljubljana, Wolfova bL 3. Ljubljana Poljanska c. štev. 8. (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. po 140. bo oovzetln 150 Din Spalne fotelje Datent divane otomane. garniture modroce postell-ne mreže železne zložljive postelje In tapetniške izdelke nad! e i I c e n e I e Rudolf Radovan tapetnik 141 Mestni trg štev. 13. Naznanjamo pretužno vest, da je naš dobri mož, oče, stric, gospod UMEK JOŽEF železničar v pokoju v soboto 4. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 6. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Celje, 4. oktobra 1930. 13488 2ALUJOČI OSTALL Švedska tvornica damskih artiklov sprejme denarno sposobnega zastopnika (-co) ki zamore po navodilih organizirati dodeljeni okraj. Instruktorica na razpolago. — Vprašati samo danes dopoldne, hotel »Zamore«, Maribor. 13418 Oglejte si otomane v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnice od 290 Din, madrace - afrik, močno blago, 240 Din. Vsa popravila izdeluje točno In najceneje le 13286 SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg št. 6. (Delna ta pulU »perje m obtešcc 12' t Ljubilana. Dvorni trg 1. utittmiiMiiititiiiiiiiiiiHuitttiiiiiiiitiiiiimiitiiiiifnitnniHiHHtiiitiinimtiininiiniiiiiiitiHtfiMHnutiiiiiuittttiiiiiititit^ | Ml SMO ZA VAS ( i podaljšali rok za odplačevanje za nadaljna dva | i meseca na 8 mesečno odplačevanje 1 vsa manufaktura, kakor tudi čevlji v | največji izbiri, ter po najnižji ceni | Oblačilnica JURIJA" 1 Ljubljana, Mestni trg št. 17 ^iMititMniiiiMUMiMntntuininitMriinnniiUMiiiMHli»MiiniiMiM>rMMlcr»C31CDBCI>BC3BC3BC33CD Klobase 13473 kranjske, priznano najboljše kakovosti — nudi v vsaki množini priznana tvrdka MARIJA URBAS nasl., LJUBLJANA. Komenskega ulica 16. — Telefon 2S65. OB CD ■ CD ■ O 8 CD K OIOI CD ■ CD B CD Praktična novosti IM-hM - GOSPid: Patentirana ^94 plošča zn brxw pečrnje izpeče vsako meso v nekaj minutah Velik prihranek masti, časa in truda Stane - a m o Din .'.V-Nipio v vsaki trg-.vini z železnino. Transmisije osovine, jermenice, ležišča, konsole, sklopke, zobčaniee, traverze, tračnice, IT-že!e-7", pločevino, cevi, jeklo in drugo rabljeno uporabno železo prodaja poceni »JUGOFURDA« Miroslav Kras, Zagreb, Miramarski Podvožniak. tel. 66-49. Isto podjetje kupuje vse vrste starin kovin in avtogum. 131R3 FLETEOIIIE Ib TRIK0TH20 (zimsko perilo) raznovrstne nogavice, do-. kolenice, rokavice, čcpice, kravate, ovrat= nike, čipke in trakove ter drugo galanterij* sko in modno blago nudi najceneje 0ŠUI1LO DOBE K Ljubljana. Pred škofijo 15. Velika zaloga D. M. C. preiice. kvačkan-_ ca in krpanca - Na debelo! Na drobno!" Naznanilo S 1. septembrom sem prevzel restavracijo Korin Dom w Karioien Za obilen obisk se priporoča 13460 Jože Wiedeuig fjnbliana kupuje suhe gobe, fižol i li orehe po najvišji dnevni cen'. Nogavice iz gume uajejo uu^ri vitku iu ,i raji« tno obiiko. Današnja meda zahtev* lej»o in graciozuo obliko noge, a to se doseže samo s nošenjem giminatib nogavic Noga se ne utruja, a obenem to pokrite vet* aa-:»ake. ka:;cr tudi krčne žile (Krampfaderu). Nogavice is Si^te im^rike jrume brei tenke, popolnoma prozorne 'n CE.NT1F0L1A, kozmetiJkl nas od. Zaereb. Jurišičeva 8. Zahtevajte takoj brezptaftnr ilustriran* rmiikel Najcenejše otomane so pri tapetniku PAR KiKOL LJUBLJANA, Wolfova ulica 12 — Oražnov dijaški dom (na dvorišču) Najsolidnejša izdelava vseh v stroko spadajočih tapetniških izdelkov po konkurenčnih cenah, in to: spodnje modroce na peresih Din 300.—, zgornji Din 240.—, otomane 570.— do 850.— Din. Izdelujem spalne divane in turške otomane najmodernejših kreacij, fotelje in klubske garniture v usnju in blagu. — Na deželo pošiljam po pismenem naročilu. — Popravila točno in najceneje. — Zahtevajte vzorce! 13474 jP