Iv; - J:
i dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj tn praznikov.

List Slovenskih delavcev v o4jneriki.
^^H J?"
f-
The first Slovenie Daily In
the United States. Issued every day~ except Sundays and Holidays.


PXSAJUTE: 1279 EEOTOSL
Entered, as Secood-Ola«
21, 190S, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Oonsraea of Iferch 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 KEOTOB.
NO. 156. — &TEV. 156.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 5, 1907. — V PETEK, 5. MAT. SRPANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
"The glorious Fourth" in njegove žrtve.
SLAVLJENJE PRAZNIKA PRO GLA&ENJA NEODVISNOSTI.
V New Yorku so bile tri osobe ustreljene.
VSA SVARILA ZAMAN.
Dasi ravno jo časopisje na vse mogoče najine svarilo pred streljanjem v pposlavo včerajšnjega praznika, je včeraj vendarle vse streljalo in posledica temu je, da je vse jwdno ljudi ranjenih, doeun so bile tri tudi ustreljene. Ambulante in gasilci so bili ves ilan na nogah, da so popravili ški>do, ktero je provzroeila lahkomiselnih.
Na Pleanant Avenue v Harleiuu je l!>letni A rt uro Oarraro slavil v prvič 4. julija s tem, da je streljal z ostro nabitim revolverjem, s kterim je nehote ustrelil svojo teto, da je na mestu obležala mrtva. To ga je tako u/.alostilo, da je potem na mestu sebe ustrelil.
Na Klizabeth. Street je gledala 19-lelna Ninvpa Grizzante skozi okno, ko jo je po^nlila svinčenka in je padla mrtva na tla.
102 LETI STAR S POMOČJO WHI-SKEYA IN CIGARET.
Josip Zeitlin je dosegel to staroet v dokaz, da trditve temperenčni-kov niso resnične.
Josip Zeitlin, ki stanuje v hiši 33G Lesingftoa Ave. v New Yorku, obhaja danes svoj 102. rojstni »lan, kterega proslavlja z viivanjem whiskeya, pive in s cigaretami. On izjavlja, da ga te tri »tvari vzdržujejo pri zdravju in življenju, tako, da se čuti danes mlaj-sc>ja, nego pred leti.
Vsakdo, kdor zatrjuje, da sta pijača in kadenje zdravju škodljiva, se lahko pri Zeitlinu osobno prepriča, d* temu ni tako, kajti on j<- tekom zadnjih 50 let vsaki dan spil |h» pet čas whiskeya in po pet čas pive ter vedno kadi!,, kadar je poželel. Zeitlin je rodom Poljak. On pokadi vsaki dan po 20 ciiptret.
Brodovje gre
samo na vaje,
VESTI, KTERE TROSI ČASOPISJE GLEDE GIBANJA NAŠEGA VOJNEGA BRODOV-JA, SO POPOLNOMA NEOSNO-VANE.
Iz pojasnila mornaričnega tajnika se vidi, kot bi hotel nekaj prikriti s svojo izjavo.
DOBRE RAZMERE.
Raxstrelba d in ami ta.
Salt l,ake City, Utah, 3. julija. Na Oregon Short Ijine v Reeks Hot Sprin-gfU, pet milj daleč od tuknjšnjegu mesta, razletelo se je včeraj dva vagona dinamita, kteri se je vnel radi goreče trave. Razstrelba je bila tako jaka, •la so se vse hiše v tukajšnjem mestu pričele tresti in da se je mnogo šip razbilo. Ko se je dinamit razstrelil, bil je nek lokalni potniški vlak skoraj miljo daleč od onega mesta. Na vlaku ho se iaizbiLa vsa okna in potniki ao ]>opadali raz svoje sedeže.
Ogenj je uničil tovarne.
Battle Creek, Mich., 4. julija. Glavno zgradbo velikih tovarn Toasted Corn Flakes Co. je danes uničil ogenj. Skoda znaša .$75,000. Trije ognjegasci
so nevarno po&kodovani. .Tednega delavca je ubil električni tok, ker je o-genj pretopil žice, od kterih je padla jedna nanj. Požar je nastal vsled preveč kurjene peči.
Stafford, Kans., 4. julija. Parni mlin T^arral»e<» Klour Melting t "o. je danes [K)|t*il)H)in» zgorel. Skoda zna^a 150 tisoč dolarjev.
Svojega moža umorila.
V So.rantomi. Pa., so zaprli 181etno Kindro Howrsto, ktera je obdolžena, da je svojega moža polila s petmljem in ga zažgala tako da je kmalo nato vsled dobijenih opeklin umrl. Ona se je hotela moža iznebiti, da bi ee *a-mogla poročiti s svojim prejšnjim ljubčkom, Ignacijem Hutro, kterega ao kot sokrivca tudi zaprli. 0£a sta doma iz Lit vinske.
ma
Govorica glede zbiranja naših vojnih ladij na Pacifiku je deloma potihnila vsled ofioijelnega pojasnila, ktero je bilo oficijelno izdano iz poletnega bivališč« predsednika Roosevelta v Oyster Bayu.
V tem pojasnilu ni izrecno povedano, da pojde vojno ladijevje v Tihi ocean: vendar se pa priznava, da se to mogoče zgodi, a da nima druzega j»onieiia. kot da se tam vadi. Povdarja se nadalje, da ni še ničesar določenega. kani bodo odplule ladije; zgodi se lahko, da pojdejo v južnoatlantski ocean, v Sredozemsko morje ali pa v Tihi ocean. Za vse slučaje pa se izrecno povdarja. da nimajo odloki glede vojnega ladijevja nobene zveze z nasi»rot>tvi. ktere imajo posamezn? prebivalei naše republike z Japonci. Namen mornaričnega oddelka je združiti vse oklopnice in jih poslati na daljše vaje, da se priuče častniki voditi in nadzorovati tudi večjo skupino vojnih ladij. Baš zdaj se pripravljajo na daljšo pot, ktero nastopijo najbrž pozimi.
Oakland, Cal,, 4. julija. Mornarični tajnik Victor H. Mefccalf potrjuje poročilo glede velikih vaj. Do dvajset ok lopni c bode plulo okrog Južne Amerike in prišlo do San Krancisca Metealf je rekel v nekem pogovoru: "Cilede plovitbe naših ladij vlada na;
pa«*-no mnenje. Po mojih mislih nima to nobenega. faktičnei?a pomena. Mi nameravamo obdržati ladije kolikor mogoče v našem vodovju. Namena nimamo druzega, kot priučiti se manevriranja tudi z velikim oddelkom vojnih ladij. Prej smo pošiljali ladijevje v razne evropske luke, zdaj pa mislimo. da je vsejedno, če potrosimo tisti denar v ameriških pristaniščih.
Namen, da pojdejo ladije okrog Kap I loma. sem sprožil jaz. Kako dolgo l>odo trajale vse vaje, ne morem povedati. Prebivalcem San Francisca nameravam pokazati z vojnim ladijev-jem najkrastiejši prizor, kakoršnega niso videli še do danes v Tihem morju. Upam, da bode časopisje prenehalo z nepotrebnim pisarenjem glede Japonske. Z Japonsko nimamo sploh nobenih težkoč razen teh, kar jih napravi časopisje. Ne vrjamem tudi govorici, da bi se bil zameril poslanik Aoki svoji vladi v Toki ju. Med Zjed. državami in Japonsko ni vendar no-benih vzrokov, da bi se sovražile ali nasprotovale. Dobro ra?merje med o-lx-nm državama je toliko v našo korist kot v japonsko.
ali pa
SMeASk* ter HfltMh ▼ Ameriko vxetJL pili srn pojasnila in votne cene na: FIAf« SAK&eCMf OnMMwkA SU New Yocfc. K. ¥,
ker ta bodel najpofttenefe in najbolje l. Fr. Safcser f« priznani sastop-ir»wwih Mrobrodnih druw
aik mb
PARNIK ZA VOZIL NA SKALOVJE.
Parnik City of Lawrence je nakrcan z izletniki zavozil na pečine blizo New Londona.
New l^ondon, Conn., 3. julija. Izletniški parnik City of Lawrence je včeraj, ko je bilo na njem več sto izletnikov, zavozil na pečine Eastern Point, ko je p!ul iz New Londona proti Block Islandu. Parnik je zelo poškodovan. Potnike so v malih čolnih prepeljali na Eastern Point, ne da bi prišlo do kake panike. Nezgoda je pripetila radi goste megle, parnik se je hitro napolnil z vodo, toda ležal je tako trdno na pečinah, da se ni mogel potopiti.
Afera Haywood.
Zasliševanje prič.
PRI OBRAVNAVANJU SO ZASLIŠALI PRIČE, KTERE ZANI KUJEJO ORCHARDO-VE IZPOVESTL
Orchardovi znanci izpovedujejo o Orchardovih zločinih.
DR&GI
McPARLAND.
Boise, Idaho, 3. julija. Včeraj so pri obravnavi proti Haywoodu zaslišali <priče Maks Malica, Josipa Mehe-liča in Billy Aikmana. kteri so večkrat občevali z glavno obtežilno pričo Orcliardom in ki so se tudi udele-leili raznih lopovščin v Olobeville, Denverju in Cripple Creeku. Vsi trije so odločno zanikali Orchardove navedbe.
Malič je pričal, da je Orchard in ne on bil oni, kteri je predlagal, naj se razstreli prenočiešce, v kterem je stanovalo več neunijskih topilcev povodom štrajka v Globeville. Orchard je tudi izdelal načrt, po kterem naj se umori Malicev tekme« William McDonald. Nadalje je tudi Malič izpovedal, da se je Orchard večkrat izrazil, da bi bil bogat mož, ako bi ne bilo governerja Steunenberga, radi česar ga je sklenil umoriti.
Tudi Mebelič in Aikman zaniku-jeta vse, kar je Orchard pripovedoval o zločinih, ktere so baje skupaj izvršili. Tudi državni tajnik je zaslišal te priče, toda iz njih ni dobil ničesar, kar bi bilo v prid Orcharda. O nekterih podrobnostih lx>do sedaj zo-l>et zaslišali Orehardn.
Kot olajševalna priča je tudi nastopil E. L. MoParland, kteri je brat onega detektiva, ki je pridobil Or-oliarda za to, da je izpovedal vse. kar je mogel, samo da škoduje Haywoodu. Ta MeParland je čevljar v Manitou in je izpovedal, da so ga p&vodom šttrajka v Motorju brez vsakega povoda zaprli in izgnali iz mesta. Eugene Englee je prisegel, da mu je Orchard pri|Kn*edoval o svojej zgubi deležen pri ruilniku Hercules, kar se ima zahvaliti Steunenbergu. kterega mora radi tega umoriti.
Iz .Denverja se |H>ixx"a. da sta bila pri konvenciji Western Federation of Miners zopet izvoljena uradnikom Haivvv«H-d i:i Mover.
Tajnik Taft pri svoji materi.
M i 11 hurry, Mass., 4. julija. Vojni tajnik William H. Taft, kteri je včeraj obiskal svojo mater Louiso M. Taft, je prišel semkaj in je potem odpotoval proti Manchester-by-the-Sea. Jutri odpotuje od tam v Murray Lake, Canada, kjer se mudi njegova obitelj.
V	njegovo počast in v proslavo slavnega '4četrtega' % se je zbralo v Central Squaru veliko ljudij. Mislili so, da bode tajnik kaj govoril, a ni. PaČ pa je bil slabe volje, ker so mu pokvarili nočni počitek.
Voda in ogenj.
Bakersfield, Cal., 4. julija. Poplavi-tev pšeničnega polja nizko ležečega kraja Kern county se vedno bolj razširja. Voda je predrla nasip Buena
V	ist a Lake in se je nag-lo razlila. Prenehali so jo ustavljati, dokler ne bode dodelan pomožni nasip pri San Ama-deo, do kterega pride kmalu voda. Zajedno s povodnijo je nastal požar na j polju, kteri je uničil od 15 do 20 tisoče v več pšenice. Ker je nastala povo-denj in požar istočasno, je postal slu-čaj sumljiv.
Roparski napad
na železnico.
ROPARJI SO NAPADLI IN OPLE-NTLI VLAK V GOSTO NASELJENEM VZTOČNEM ORR4.in
Mahali so z rdečo evetilko, potem pa planili z revolverji na železnic ne uslužbence;
KOT V DIVJEM ZAPADtJ.
Malo čudno se sliši poročilo, da se ustavi in oropa vlak na vztoku, kteri je tako dobro obljuden. In vendar se je to zgodilo v noči od torka do srede na Lackawanna železnici pri Little Falls, blizu Patersona. Ta nečuven dogodek se je zvedel malo pozno, ker ga je hotela železnična uprava prikriti. Konečno je uvidela, da ne opravi s svojimi detektivi ničesar in je javila napad oblastim.
Napad se je zgodil blizu Little Fallsa, kteri je oddaljen šest milj od Patersona. Ko se je pomikal vlak po precej samotni okoliei, je zapazil naenkrat st roje vod ja na tiru rdečo luč, s ktero je mahal neki mož. Ker ja to navadno znamenje za opozoritev vlaka. je dal strojevodja znamenje, naj se vlak zavre; vlak se kmalu ustavi. Sprevodnik in zavirač skočita na tla in vidita naenkrat več revolverjev na-merjenih na nju. Precej potem se zasliši: "Roke kvišku!" kar se je z ozi-rom na nevaren položaj takoj zgodilo. Ktevilo dobro oboroženih roparjev je bilo šest. Jeden ropar ustrahuje z revolverjem strojevodjo in kurjača, par drugih pa sprevodnike in zavirače. O-stali del roparjev gre v vozove, kjer poberejo veliko blaga in ga nalože v pripravljene vozove. Kaj so. vzeli, se ne ve; ve se le toliko, da so pobrali dosti blaga. Ko so imeli dovolj blaga, so zapovedali, naj bode železnicno o-sobje vsaj še pet minut popolnoma mimo; nato so se odpeljali.
Kraj napada je bil dobra izbran. Tam ni daleč na okrog prav nobene hiše. Naravno je, da se niso mogli u-stavljati neoboroženi železnieni uslužbenci.
Kot se dozdeva, so nameravali roparji opleniti osebni vlak. Nekaj u-Južbeneev je namreč slišalo, kako so roparji godrnjali, češ, da se morajo zadovoljiti z blagom mesto z denar-jem. Policija v Patersonu pomaga iskati roparje. Našli jih seveda ne bodo lahko. Izdati jih more k večjem blago, kterega so pobrali iz železnice.
Mirovna konferenca v Haagu, Nizozemska.
UGODNI USPEHI ODSEKOV. GLEDE ZAPLENJEMJA LADIJ SO VZPREJETE ŠTIRI TOČKE. OMEJITEV POLAGANJA MIN.
Američanka Miss Anna Eckstein iz Bostona, Mass., je predložila prošnjo za razsodišče z 2,000,000 podpisi.
KONEČNI CILJI.
AN JE PAŠNIKOV.
Požar v Minneapolis n.
V Minneapolisu, Minn., zgorelo je poalopje na Nieolett Ave., v kterem je bila nastanjena tvrdka W. K. Morrison. Požar je nastal vsled tega, ker so ae vneli raketi, ktere je imela tvrdka v svojej ulogL Skoda znaša 150 tisoč dolarjev.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa f 10.30 sa f 20.60 ..
t i 40.90 .. sa f 804.00 .. i $1017.00 .. Poštarin Je Doma se nakaz,
50 kron, ... 100 kron, ... 800 kron, — 1000 kron, ... 5000 kron. pel tek notah, ot popolnoma
^ i
izplačajo brat vinarja odbitka.
Naša denarne piHljitf> izplačuje c. kr. pošta! hranilni urad v II. do 12. dnak.
Denarje nam podati J« najpriUč-nete de $26.00 v gotovini * priporočenem ali rasfelzmM ptaam. večje n«ki po
Order aH p« New Točk
PRANK UXSB dO. 109 Greenwich gUeei, Mmr Tffk 8104 ft Otadr Ave. H3~ ObvML O.
Kaiser Wilhehn IT. 3. julija iz Bre-
Andalusia 4. julija iz Hamburga s 1061 potniki.
Majestic 4. julija iz Liverpoola s 350
potaOtL
Dospeti imajo:
Vaderland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Princess Irene iz Genove. Esto-nia iz Rotterdama. Victorian is Liverpoola. Mobile iz Antwerpena. Main iz Bremena. Bata via iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Hudson iz Havre.
Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga.
St. Louis iz Southajnptona. La Provence iz Havre. Campania iz Liverpoola. Barbaroma iz Bremena. Caledonia iz Glasgowa. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhehn is Bremena.
Odpluli so :
La Tourame 4. julija v Havre. Carpatžiia 4. julija v Reko. Bremen: 4. julija ▼
Haag. 4. julija. Pod predsedstvom francoskega delegata Bourgoisa je proučaval danes v to izbrani odbor predlog Nemčije in Anglije glede za-plenjenja ladij v slučaju vojske. Govorili so razni de lega t je, največ seveda nemški. Naš delegat, general- Ho race Porter, je rekel, da bodo dali A-meričani pismeno svoje mnenje.
Štiri točke izmed osmih so že vzpre-jeli. —
Predsednik odseka Bourgeois je rekel, naj se ne stavi z ozirom na omejen čas novih predlogov.
Odsek, kteri se peča z obstreljava-njem luk, polaganjem min itd., je zbo-i-oval pod predsedstvom norveškega delegata dr. PTagerupa. Posvetovali so se grlede predloga Anglije, kteri stremi za tem, da se polaganje min popolnoma opusti. Po dolgem posvetovanju so se zjedinili, da se smejo sicer polagati mine, vendar pa morajo imeti tako pripravo, da se jih po vojski lahko uniči.
Predsednik Nelidov je vzprejel danes Miss Ano Eckstein iz Bostona, Mass., ktera mu je predložila prošnjo za mirovno razsodišče. Prošnja ima dva milijona podpisov.
Nelidov* ji je častital radi množin podpisov. Baš ti dokazujejo, kako je upravičei.a ta prošnja. Ce se doseže pomanjšanje oborožene sile, se more zgoditi to le potom mirovnega razsodišča. Rusija ni še opustila svoje prvotne liamere glede mirovnih sodišč, ktera edina so umestna, da po ravnajo mednarodne prepire. Mirovna konfe-retu-a vzprejme pri vsakem sestanku nekaj občekoristnih točk. Tako se bode spopolnjevala polagoma, dokler se ne ustanovi razsodišče v smislu izro^ Pene prošnje.
Predsednik ameriške mirovne družbe. Robert Treat Paine, je bil poleg. Rekel je, da se ta prošnja izroča baš na " slavnega četrtega", kar smatra on za dobro znamenje.
Iz Avstro-Ogrske. Nasilje proti Hrvatom.
HRVATJE SO OSTAVTLI OGRSKO - HRVATSKI DRŽAVNI ZBOR ; ŽELEZNIČNI PREDLOG "PRA-VOMOČEN".
Sklicanje hrvatskega sabora v Zagrebu; otvoritev se vrši 11. julija.
V AVSTR. DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 5. julija. Hrvatska kriza je dosegla svoj vrhunec in hrvatski poslanci so ostavili ogrski državni zbor, kajti trgovinski minister Košut je v imenu vlade odstopil od predloga glede uradnega jezika na železnieah in naznanil, da postane ta predlog pravomočen po ministerijelnem ukazu.
To lopovščino je Košut izpopolnil z izjavo, jfra. ostavlja vlada zbornici le še ta predlog: "Železniški uradniki morajo znati madjarščino
Ko je Košut med nepopisno razburjenostjo zbornice končal, so hrvatski poslanci formelno protestirali proti sumaričnemu nastopu vlade in proči-tali izjavo, v kterej so zlasti povdar-jali, da je nova odredba kršitev ogr-sko-hrvatskega kompromisa. Na to so skupno ostavili dvorano in se več ne vrnejo.
Potem je bil Košutov predlog sprejet. —
Ministerski predsednik Wekerle je početkom seje odgovoril na neko hrvatsko interpelacijo in tem povodom je povdarjal. da je treba storiti konec cilju Hrvatov obeh državnih polovic, kteri hočejo ustanoviti samostojno kraljevino, b kterej naj spada Istra. Dalmacija. Bosna in Hercegovina.
Hrvatski sabor, kteri bode volil nove poslance za državni zbor. je sklican na II. julija v Zagreb. Tam vlada nepopisna razburjenost in nemiri so na dnevnem redu.
Dunaj, 5. julija. V avstrij-skem državnem zboru je prišlo do burnih nastopov socijalnih demokratov in Poljakov. Govorilo se je o volitvenih nemirih v Galiciji in kraval je nastal takoj početkom debate. Poljaki in so-cifalni demokrati*« «o se ppovali medsebojno in le malo je manjkalo, da ni tprišlo do pretepa.
New York G. julija -v Southampton. Dmbria 6. juliju v Liverpool. "Vaderfand ft. juHja. Pennsylvania ft. joUja ▼
Soda Boberibeer ft.
VELIKA HIŠA SE JE PODRLA.
Dvajset delavcev je ostalo pod razvalinami; nihče nevarno ranjen.
Cincinnati, O., 3. julija. Na Main in ulici se je podrlo veliko sestnad-stropno poslopje in razvaline so pokopale nad dvajset delavcev. Prvotno se je mislilo, da so vsi ubiti, toda kmalo se je pokazalo, da so delavci imeli srečo v nesreči, kajti ni jeden m bil tako poškodovan, da bi ae bilo bati smrti.
V podrtem poslopju je bila nastanjena tvrdka Levy & White, ktera trguje s pohištvom za pisarne. Poleg tega posiopja kopljejo zemljo za neko novo zgradbo in 25 čevljev pod zem-skim površjem je delalo 20 delavcev, na ktere <so se podrle razvaline. Rešilna dela so izvršili gasilci in policaji, kteri so prišli takoj na lice mesta in so vse po ne sreče nce rešili.
VABILO NA NARO0BO2
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo "GLAS NARODA".
List velja do konca leta Sl.gO za četrt leta pa 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kterim je naročnina potekla s- prvo polovico leta, prosimo, da isto čim prej blagovolijo ponoviti.
"GLAS NARODA" je prvi in največji slovenski dnevnik, čegar naloga je, b a viti se z resnimi dnevnimi vprašanji, prinašati najhitreje razne novice to- in onstran oceana, ter tako služiti slovenskemu narodu v poduk in zabavo.
Večina naših cenjenih naročnikov bode priznala, ako ceni nepristransko, da je "GLAS NARODA" na pravem stališču napram času in razmeram.
"GLAS NAHODA" je dosegel približno 4S00 naročniko-o-, in upamo, da se bode s pomočjo zavednih roj ako 7 še bolj razširil.
K temu najložje pripomore jo že S3-danji naročniki z redno vplačnino naročnine, poleg tega pa naj vsak posameznik skuša pridobiti še kakega novega člana. Čim dosežemo gotovo število naročnikov, bode naša dolžnost, da se list primerno poveča, s činrnr bode gotovo vsem ustrežemo.
Da se to doseže, pa je treba, da stori vsak svojo dolžnost. Toraj rojaki-na-ročniki na delo.
Upravništvo • GLAS NARODA".
100 saloonistov zaprli.
Nashville. Tenn.. 2. julija. Na podlagi nedavno sprejetega zakona, po kterem smejo le v gorenjem delu države izvrševati svoj obrt, so včeraj tukaj zaprli nad 100 gostiln.
pošljemo JZepof sli-|fko parni-k», kteri spada k najeettejši,f najboljši in nigJdlTfcktneji! progi sa M Avstro-Ameri
ŠTRAJK TELEGRAFISTOV.
Strajk začasno omejen; za sporazum je le malo upanja.
•San Francisco. Cal.. 4. julija. Zvedelo se je. da je predsednik unije telegrafistov S. J. Small preklical odredbo, da naj se štrajka tudi po drugih mestih. Odlok je bil izdan pismeno. Naenkrat se je brzojavito, naj se počaka z odlokoim, dokler ne pridejo nadaljna navodila. Predsednik Small boče počakati prihod delavskega komisarja Neilla. s kterim se hoče posvetovati, kako bi se dalo priti do poravnave. To kaže, da se pričakuje kljub slabemu položaju nekakega sporazumi jenja.
Superintendent Western Union Telegraph Co. -T. N. Miller je rekel, da je pripravljen posredovati. To je sicer mala koncesija za štrajkarje, toda negotovo je, ali pride do resničnega posvetovanja ali ne. Predsednik Small je rekel, da se še ni odločil, ali se bode štrajkalo tudi po drugih mestih ali ne.
Razne novosti
iz 'inozemstva.
V	BULGARIJI SO OBSODILI NA SMRT PETROVA KTERI JE
UMORIL MINISTER-SKEGA PREDSEDNIKA PETKOVA.
V	Italiji so praznovali z veliko navdu-
šenostjo stoletnico rojstva Garibaldi j a.
POVSOD NEMIRI.
Veliki viharji.
La Crosse, Wis.. 4. julija. Včeraj je obiskal tukajšnjo okolico silen vihar, kteri je zahteval dve žrtvi. John Dame in njegove žena sta mrtva, Mrs. W. ButterSeld je dobila smrtne poškodbe. Škoda je večja kot se je poročalo prvotno. Najhujše je divjal vihar v Oakdale, Warrens Mill in Mills* otiu. Oakdaln, ktero mestece ima kakih 500 prebivalcev, je skoraj popolnoma razdejano. V Warrens Millu eo se podirale zgradbe; več o sob je ranjenih. Južno in iztočno od Tom aha je vsa okolica popolnoma razdejana. Vihar je dosegel tudi mali kraj Toro, kjer je ubil neko Ženo in njenega otroka, ranil pa mnogo o sob. V okoliei je razdejanih več farm; pobite je tudi mnogo živine.
Sofija, Bulgarija, 4. julija. Petrova, morilca ministerskega. predsednika Petkova, je danes obsodilo vojno sodišče na smrti. Njegova pomagava, sta obsojena jeden za vse življenje, drugi pa v petnajstletno ječo.
Rim, 4. julija. Danes praznuje vsa Italija z velikanskim navdušenjem stoletnico Garibaldijeve^-a -rojstva. Mesto je vse v zastavah; na večer je bilo sijajno razsvetljeno. Garibaldi-jevi prostovoljci so se zbrali pred kraljevo palačo, kjer je govoril v prisotnosti kralja in vseh ministrov neki višji častnik Garibaldijeve čete. Slovesnega obhoda se je udeležilo nad 00 tisoč ljndij s 500 zastavami. Do kakih nemirov ni prišlo.
London, 4. julija. Angleška vlada je poslala -noto na marokansko vlado, v kteri se brezpogojno zahteva, da se izpoeluje oprostitev generala Harry McLeana. kterega je vjel zloglasni ropar Raisuli, da dobi veliko odškodnino in druge ugodnosti.
Lizabona, Portugalska, 4. julija. — Tukajšnje časopisje poroča, da so nastali nemiri v Angra de Heroisme na Azorskih otokih. Posredovati je moralo vojaštvo, ktero pa ni hotelo streljati na izgrednike. Oblasti so morale proriti pomoč v Punta I>olgada.
Trije možje so padli 525 čevljev- globoko.
Spring Valley, 111., 4. julija. Včeraj so padli trije možje v rov La Salle County Carbon Coal Compaaiy pir Cedar Pointu 525 čevljev globoko in so ostali na mestu mrtvi. Štirje možje, preddelaveč William Stiwrt in delavci Hogan Benson, Charles Ag-new in Frank Bassala so hoteli spraviti po dvigalnici železne cevi v globino. Kar se utrga veriga. Preddelaveč Stuart se prinrhitro za verigo, kjer se je držal toliko časa, du eo ga rešili. Ojrtali trije so mrtvi. Najbolj je razmesarjen Bassala, kte-je železna, cev pretrgala čez pol.


NARODA
M
(Slnvcnlc Daily.)
Owued and published by the SLOVENIC PUBUSHING COMPANY
I m corporation ).
FRANK SAKSER, president-VII TOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of bu^inewj of the corporation and addreHHe* of above otfit'ers: lull Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list za Ameriko .
,, pol leta.......
„ leto za mwto New York .
pol leta za mesto New York „ Kvropo za vse leto . »> h ,, pol leta . ,, ,, i-etrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 , 4.50 2.50 1.75
V Kvropo pošiljamo skupno tri številke.
'GLAS NARODA" izhaja vnak dan iz-vzeinši ne<lelj in praznikov.
"OUAS NARODA"
("Voice of the People") ued everyt day, except Sundays and holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Ta ogla-e <lo desiet vrstit" Me plača 30 centov.
IJopwl brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj .-<e blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi k raj a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče na/nani, <la hitreje najden>o naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov
"Olas Naroda" 10*.> Greenwich Street, Svw York City.
Telefon : 127» Rector.
Razmere z Japonsko.
K vrti p.« ko čast>pisje ;w>roča, ako smemo verjeti brzojavnim poročilom, da razmerje med Zjedi njenimi drža-imi in Jajionsko skrajno nevarno; vendar se pa ta nevarnost dozJeva Fvropejcem mn<^o večja, nego je v suii-i. V Evropi namreč pričakujejo, da pride med nami in Japon »*ko prav sotovo do vojne. Ker je !»:t na^a vojna mornarica večja nejro japonska, gotovo ne pride do vojne A s: rat etičnem p-jgrledu imajo Jaj>on-ci seveda prednost pred n:uui, kajti i zamorejo osvojiti Filipine, pred-•i' > zamore priti tjekaj naše vojno > jc. A ko pa hočemo potem zo-»svojiti Filipine, in sicer ne na i-kem ozemlju. oziroma tam, se poljubi Japoncem, temveč kjer mi določimo. potem mora •iti vojna med obema vojnima mornaricama. O tem je znano tudi Japoncem in vsled tegra oni ne bodo pričenjali z vojno.
Da l»i naša republika pričela z vojno, -m* ved a tudi ni za misliti. Evropsko časopisje, zlasti pa rusko, pričakuje. da b*.de radi "odprtih vrat", ozii..ma po JafMtiicili zaprtih vrat končno vendarle prišli* do vojne. Od-I' 'ili trgovskih vrat namreč ni nikjer, kjer ima kaka druga dežela vpliv nad kako vazalno pokrajino. To tudi ne pomenja svobodno trgovino, temveč le je<dnako carinsko postopanje za trgovce vseh dežel. Vpliv aiajbolj vplivne države pa vedno vpliva na koncesije in Lrg vske odnosa je, in sicer vedno v prid vlasti. ktera ima v takej deželi prvo besedo.
Cel<» Anglija, ktera v tem ožina
i>rod« f>et . filipii kjer tam. od lo
Trikrat zadostuje.
Nek bančni ravnatelj iz Ohio je Zfnibil v New Yorku pri igri Faro $25,000. Potem je še enkrat zastavil
$25,000 in je zopet vse zgubil. Končno si je naročil posebni vlak, da si pripelje od doma nadaljnih $25,000, ktere je tudi žrtvoval nevaraej igri. Sedaj se pri nas vse čudi. da je za-mogel biti bančni ravnatelj tako neumen, Toda imamo-li dovolj povoda, da se čudimo neumnosti človeka, k^ri pride iz dežele v mesto, da izgubi velikansko svoto denarja?
Tudi -mi postopamo ravno tako, ka kov bančni ravnalelj iz Mariette Najpreje s-mo dopustili, da se raz krinka goljufija zavarovalnih družb in potem smo volili post a vod a j alee kteri skrbe za +o, da postane kandidat zavarovalnih družb, kteri je zajedno tudi njihovo orodje, — superinten dent.
Časopisje vedno trdi in nam pred stavlja trust za plin kot roparsko organizacijo, toda kljub temu volijo državljani razne ljubljence tega tru-sta v državni senat.
Čestokrat se tudi pritožujemo radi slabega prometa uličnih železnic dinzili prometnih naprav, ktere so vse združene v posebnem trustu, poleg tega pa dopuščamo, da se razpusti državna komisija, ktere naloga je bila nadzorovati prometni trust. Najbrže bodo sedaj zopet ugodili ljudski želji in imenovali novo komisijo, ktero pa bode trust ravno tako kontroliral, kakor je njeno prednico.
Bančni ravnatelj iz Mariette je, ako _ra primerjamo sami s seboj, še mnogo pametnejši od na-;, kajti on se je pu-—t i 1 po newyorskih goljufih le trikrat ogoljufati. Potem so se mu odprle oči in s svojo igro je prenehal. Mi se j a puhtimo leto za leiom varati po raznih korporaeijskih goljufih, ne da bi to zapazili in prenehali z neumno igro.	—
I '
sel nega programa, ne zaradi "far&kej "Dobro, praaMite mi Ojjjiiiii jii is gonje", marveč edino m izključno postelj. Ta imate", je	dalje,
zaradi tega, ker ima zrveao z Nemci ko je vrgel svojo tadojo gvinejo na in je £orej izdaj i cm. naroda.	mizo, postite mi rezervirati pro&tor
Ali si more kdo misliti večjega hi- v vlaka; imenujem se William Bar-navstva, kakor je to, da klerikalci ing."
Jugoslovanska dele= gacija.
Jugoslovanski poslanci v avstrijskem državnem zboru so se razdelili :a .Iva kluba. Tri dni so trajala prizadevanja, da se ustanovi skupen klub. v kterem bi bili združeni vsi jugoslovanski poslanci, a vsa ta prizadevanja niso imela uspeha, ker sta lr. Šušteršič in dr. Krek absolutno zahtevala, da se napredni poslanci Hribar, Štrekelj. Roblek in Ježovnik ne smejo sprejeti v skupni klub.
Poslediea tega je bila, da so se jugoslovanski poslanci razdelili na dva kluba. "Lfcj>i klub" pod Šuster-šičevo komando šteje IG kranjskih, štajerskih in goriških klerikalcev; klub. v kterem so vsi Hrvatje, oba Srba in osem Slovencev, pa šteje 21 članov.
Beležimo to suho dejstvo brez komentarja. saj pove več. kot bi moglo »'•vedati deset člankov.
K-uo >tvar pa moramo tu ome-liti, o kteri smo namenoma molčali, ker nismo hoteli posegati v delo za
. ... ,	snovanje skupnega jugoslovanskega
zelo liberalno postopa, ima v Egiptu I kluba
prednost ftred vaemi drugimi drža-j 4)va raeseca sem
zdaj odklanjajo vsako sodelovanje z ■narodnonaprednimi poslanci zaradi svobodomiselnega programa, v tem, ko so celih šest let prisegali, da ta program ni -nobena ovira T
Seveda danes ni več zveze med <na-rodnonapredno stranko in med Nemci — danes ne morejo klerikalci več govoriti, da je narodnonapredna stranka izdajica, zakaj danes imajo kleri kalci trdno zvezo z Nemci in se prav dobro poč i tuje v ulogi izdajice.
S. N.
Irhaste hlače.
Humoreska. — Spisal Fred Lewis. Prevel Zmagoslav Poljšak.
vami. V ostalem pa [K^topamo mi sami tudi na t-a način, kakor Japonska z južno Mandžurijo — napram Civbi. Tudi Francija zahteva odprta vrata le sama za sebe v Maroku in * ako postopa Japonska v Koreji, ktera pii ni navezana na našo trgovino, vsled ktere zamore priti seveda do prepira.,
PoložajIndiji,
V	Lahore v angležki Indiji so domačini izdali manifest, ki ima nekako sledečo vsebino:
Angležka Hada ima dobre namene in podkralj Earl of Minto vpošteva želje prebivalstva. Vzlie temu pa se ne more utajili, da je lokalna vlada v gotovih provincah sama kriva, da uprava in pravosodstvo domačinom nista pravični. Domačinom naj se dovoli zbirati se in kritikovati upravo. T^ahorski domačini prosijo guver-»iorlajtnanta. naj sprejme njihovo de-fHitarijo, ki mu bode razložila prave vzroke sedanjih nemirov in neredov. Predlagali bodo tudi, kako naj se razmere izboljšajo. Evropejci v Indiji tiaj skupno delujejo za ta cilj. Kofi e«-no se obračajo proti vsaki agitaciji za uiKir,
Nevarni so za angležko vlado zgolj ciemi ri v j»eterorečju, v Pendžabu, ker imajo nemiri t«m agrarni značaj. ~V iztočni Bengali j i se Angležem ni nič bati, ker živijo tam domaČi Hindu z rnohamedanci v ved nem prepiru in bojih in Angleži ta spor dobro znajo uporabiti za-se. Vzrok nemirov v Bengaliji je Ar prvi vrsti ta, da Angležka uprave ne daje v roke domačinov, d as i ima vedno več domačinov srednje- in visokošolsko izobradbo.
V	CalcuttL je policija zaprla dva agitatorja domačina, ki sta poživljala na bojkot angležkih. izdelkov. Policija je našla pri njih 700 bro&ur in pisem, ki poživljajo na snovanje
voljnih vojaških oddelkov is »v.
^mo v Susterši-čevih in Krekovih organih čitali v vseli varijaeijah zatrjevanja, da je <kirpen klub, v kterem bi poleg klerikalcev sedeli tudi naprednjaki, zaradi razlike v programih nemogoč.
Tudi na sestanku, ki so ga imeli nekaj dni po volitvah klerikalni poslanci v Ljubljani in na kterem je celo Šuklje govoril za skupni klub, sta Šusteršič in Krek lasprotovala skupnemu klubu z razlogom, da razlika v programih onemogoča skupno« delo.
Program — to je 'bil začetek <n konec vsega klerikalnega modrovanja o tej stvari. Ta program so klerikalci tako prodajali, da je "Edinost", ki se je z veliko vnemo zavzemala za ustanovitev skupnega kluba, začela speeijalno polemiko ter v njej posebno opozarjala, kako se poslanci drugih narodnosti vzlic razliki v programu združujejo na skupno delo. Seveda ni vse to nič zaleglo pri naših klerikalcih.
Razlika v programu je tudi pri prizadevanju za ustanovitev skupnega kluba bila edini argument, s kterim so klerikalci podpirali svojo zahtevo, da se napredni 'poslanci ne smejo sprejeti v skupini klub.
Prav tu pa se vidi vse klerikalno hinavstvo Program je bil le izgovor in pretveza.
Poglejmo samo nekoliko v preteklost. Če kdo vzame v roke oficijalne izjave klerikalne stranke iz minolih let ali prelista "Slovenca", našel bo vse polno dokazov, da so klerikalei do zadnjega časa čisto drugače govorili kakor sedaj. Pri vsaki priliki so klerikalci povdarjali, da jih od narodno napredne stranke ne loči njena svobodomiselnost, marveč samo in edino — sveža, z Nemci.
Tudi v hrvatsko-slovenskem kluba so dne 6. maja 1004 klerikalni poslanci z dr. šustešičem na čelu slovesno izjavili, da odklanjajo vsako sodelovanje z aarodnonapredao stranko, a ne zaradi njenega svobodomi-
V Manchester je prišel nedavno tega človek, ki je imel eno samo gvinejo v žepu, svoto, ktera njegovim potrebam nikakor ne more zadostovati in ktere bi na ta ali drugi način rad pomnožil.
Naš junak je stopil v najbližjo gostilno, ponosno šel in poklical zapovedo valno :
"Natakar!'* Natakar je prišel. "Jedilni listek!'*
Natakar je prinesel listek, ki ga je tujec naglo pregledal.
"Prinesite polenovko z omako, potem pa kuhanega piščanca z gobami. Ce se dobro spominjam, imate tudi dobro vino" tukaj T''
"Da, gospod, mislite-li vino Oporto?"
"Dobro, vino Oporto; recite go-podu — ah, vedno pozabim ime go-stilničarjevo. "
"Gospod Ramson." "Bravo! Recite torej gospodu Ramsonu. naj mi da eno —steklenico najboljšega Oporto-vina !1'
"Da, gospod. Kedaj želite obedovati?"
"Hitreje ko mogoče. Medtem prosim časnik."
Natakar mu je donesel izvrstno pripravljeno jed. Ko je tujec nalil zadnje kaplje dobrega Oporto-vina v ča-je pozvonil in zahteval rfceun. Natakar mu je predložil račun, ki je znašal 1 funt sterlingov, 4 šilinge in 6 pensov.
;<Ni drago, to moram reči", je pripomnil tujec, potem, ko je malomarno pregledal račun.
Pri tem segel v desni žep svojega elovnika, kakor ibi hotel poseči po mošniček — a ni ga, mošnjička! — 'Hm!" se je zavzel začudeno in segel z roko v desni 'žep svojih irhastih hlač — ni kakega mošnjička tu, v levi žep popolnoma do dna — tudi tukaj ni našel nič!	. -
4 Kaj?" je za vpil naš gost, ko je preiskal budi žepe svojega jopiča, — 'tudi ti so prazni? Natakar, jaz sem denarnico gotovo izgubil!91
Naglo je skočil od mize. — "In sedaj šele zapažam, da ste mi tudi ura in pečat ukradena."
"Natakar, kaj vi je sedaj sto-^ riti?"
"Vaš račmn plačati, če vam drago", je odvrnil natakar mimo.
"Seveda moram to", je odgovoril tujec; "jaz ne morem misliti, da bi vi imeli zaupanje do mene. Zastaviti moram pri vas kako stvam" "Kaj pak!" je odvrnil natakar. "Kaj pa? — Suknjo?! Jaz je itak ■ne rabim. * *
"Da, da, popolnoma zadostuje.' * "Torej pridite in pomagajte mi, da jo slečem. — Ali sedaj mi je prišlo nekaj na misel. To vendar ne poj de, premočno 'boleham na trganju v ramah. Izvolite si kaj drnzega. Kaj pa? — moje škornje, moje nove bele škornje ?'1
Mislim le, da vam <ne pojde ravno dobro v samih nogovieaJi."
'' Prav res! Pa tako nepričakovano
priti v tak siten položaj! Čuditi ___ _	. _
je, da c'ovek ne izgubi pameti! —' gospodar, kteremu je postajalo vedno
Ne, škornji ne — neumnost! Jaz vam hočem nekaj povedati, natakar, — pustiti vam hočem tukaj svoje irhaste "hlače — popolnoma nove — dvakrat več vredne od mojih škornjev. Jaz jih ne bodem rabil. Hodil bodem hitro, in suknjo si zapnem tesno na-se, in tako ne 'bode tega nihče opazi L''
"Kakor želite, gospod."
V malo trenotkih so bile hlače v rokah natakarjevih. Tujec je zopet obul svoje škornje, zapel svojo suknjo od spodaj in skoro do nosasin je zapustil gostilno z obljubo, da reši hlače že drugi dan ter je skušal s počasno, ravno hojo kolikor mogoče preprečiti, da bi ljudje ne opazili, da nima hlač.
Naš nesrečni gost ni hodil Se dolgo in že je na nasprotni strani ulice "vstopil v hotel.
Krnelo je bil v sobi in je sel n* s&o-lieo, ne da bi nijeden optnl kaj sumljivega.
j®
' "Natakar!" liki uri v Loodonf"
"Ob ko-
fxrvi brzovlak
Natakar, ki je to ime že kje slišal, se je prav ponižno in spoštljivo priklonil.
"Imate prtljago, gospod?" "Ne!"
Tujec je obedoval sedaj že v drugič.
Okolo desete ure je zahteval, naj se mu nakaže spalnica.
"Sluga", je pravil "tujec, "zbudite me gotovo ob štirih, ker zelo težko •vstajam.
"Kakor zaukalžete", je odvrnil sluga in točno ob štirih je potrkal na vrata gospodove spalnice
Tujec je vstal in sel na stolico zraven postelje, medtem ko je oni obračal ključ električne svetilke.
"Aih — aa!" je zehal naš "imenitni gost", in se delal, kakor bi Še "napel spal. __
"Brr! Mraz je! Če bi mogel ležati le Še četrt ure! — Sluga, moje nogavice ^ *	*
"Tukaj, gospod P* •Počasi je oblačil nogavice, med tem pa se je zevanje venomer ponavljalo. "Moje hlaee!"
Slu-ga je jemal kos za kosom s sto-lice — a hlač le ni bilo videti; pogledal je na desno in levo — nobenih hlač; preiskal pod in nad vsakim stolom — hlač ni nikjer, pod odejo — nikakih hlač; pod blazino — tudi tukaj jih ni.
"Jaz «ne vidim nikakih hlač, gospod. ' *
"Neumuo blebetanje, človek!" Sluga je preiskal soflbo v drugič.
V	isti meri, kakor se je možnost, najti hlače, manjšala, rastla je oči-vidno tujčeva {jeza.
"Nebesa, kdo 'bi si kaj takega mislil ! Preveč je to, in zraven še v tako spoštovani hiši! *'
"Slyga, hitro k vašemu gospodarju — nemudoma moram ž njim govoriti — moje ime je William Baring — hitro, brzo!"
V	nekolikih minutah je stal že posestnik hotela v tujčevi spalnici, kakor se zdi, ne posebno dobre volje radi zgodnje buditve.
Pa ime Baring je bilo imenovano, ime ugledne londonske hiše in za tako slavno ime je že bilo treba d aro vit i nekoliko nočnega počitka.
'' Vi želite z menoj govoriti, gospod ?"
"Da, z vami želim govoriti. Vstopil sem včeraj v vaš hotel, povečerjal sem in šel počivat, z odločnim ukazom, da se me pravočasno vzbudi. Ko sem vstal, sem žalibog zapazil, da so mi hlače ukradene.**
"Da," je še enkrat pritrdil, "moje 'hlače so izginile!*'*
*1 Mi je žal, zelo žal; pa jedva mi je mogoče misliti — najbrž pomota!'' je jecljal gosiilničar.
"Pomo:a? Kaj pomota, gospod, moje hlače so proč!" je odvrnil tujec ves razgret.
"Smatral sem ta hotel vedno vzornim, a zdi se —"
"Moja fhiša je poštena in upam, da tudi taka vedno ostane!" je za-upil gostilničar. "Dosedaj ni še nihče svojih hlač tukaj izgubil. Gospodje ser vedno to odnesli, kar so prinesli."- ~	I
"Ali, gospod gostilničar P * je kričal tujec, čigar jeza je hitro naraščala, *1 pa ' vendar ne boste mislili, da -bi človek, kakor jaz, William Baring iz Londona, vstopil pri vas brez hlač?"
"Nikakoir!" je odgovoril gospodu*, kteremu je iže nekoliko odleglo, "tega s tem nisem hotel reči."
"Kaj pa ste hoteli s tem reči? Da pa ne boste imeli nič več govoriti, poslušajte, kaj vam imam povedati: Ko pridem v London, pišem na upra<vni-štva vseh znamenitih listov, na "Times", na "Morning Chronicle" itd., in opišem v svojem listu ves dogodek. To pisanje potrdim s svojim podpisom William Baring. Tožil vas bodem po svojem odvetniku za povrnitev škode 1''
Hudo, skrajnje hudo", je menil
da je kil zastavlj*]ee v goe&ilni ter okradeni -v ho he ln ena in ista oeofca.
Policija je sicer aalezavala tega spo&enjaka, a ga dosedaj ni bilo še mogoče prijeti.
NAZNAHILO.
Rojakom v Pittsburgh, Pa., in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik g. Jakob Zabnkovec amoral oditi radi pogrebne operacije v bolnišnico, kjer bode ostal kacih 14 dnij. Kakor hitro okreva, 'bodemo v listu "Glas Naroda prijavili. S pozdravom
f Frank Sakser. Co.. 109 Greenwich St., New Yosrk, N. Y.
Kje je IVAN RIGLER? Zadnji čas je bival v Reitz, Somerset Co., Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi naznani. — FVank ■Slabe, R.. F. D. No. 1, Johnstown, Pa	(2-5—7)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z K. naj po vim praikom, kdor teli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Z i golobradce in pleSaste imam najboljSe mamilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahfic,
1239 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA.
JOHN VENZUL, 1017 E. *2ad Street. N. E„ Cleveland. Ohing
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevan je naročni-Ccne so primerno nizke, a delo
podp. društvo
Cr

svete Barbari

drteve S«-v4
Sedež: Forest City", Pa.
a«, lanuarta I903 v
VS IP^HlSrtocv uiu»
-©-O—
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Box 547, Forsst City. Podpredsednik: IVAN TELeBAN, Box 3, Moon Itnn, Pa.
I. tajnik: IVAN TBLBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: AJLOJZIJ ZAVBRL, Box 374, Forest City. Pu. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, P*.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, P*. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. FRANK SUNK, Luaerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa, Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. f9X f^f, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
www
y w
elefon 2034.
*
Frank Petkovšek
kov.
trpežno in dobro.
Tri vrstni
d $22 do
$46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošCe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od do $8Q._~_
Z14-Z18 Market Street
Waukegan, III.
SLOVENCEM V POGLED.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York
Preeastiti g", profesor:—
Veliko slavnost Vam sporočujem za Vaša. zdravila, ker sem se jaz tako popolnoma ozdravil z njimi, ko sem 4 tedne težko bolehal na drobu, a me minnesotski zdravniki niso mogli ozdraviti.
Lepa Vam torej hvala, ter Vam ost anem h val ežni
Frank Bambich, Box 55, McKinley, Minn.
priporoča rojakom svoj	^
^S A L O o
v kterem vedno toči »veže pivo, dobra vina in ulilekejr, ter	J
ima na razpolago fine sinod ko.	j
V svoji PRODAJALMCI ima vedno *veže groce-	4 rije po nizkih cenab.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno- v	4
zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Yorku. '	5
ulrftn rc-.....Ti^r-afc. --a-, -a...».

Rojaki, naročajte se na "Olaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno rine po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavlen od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* roeniki dopoSliejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
894 Vennont St, Sna Francisco, CaL
mm-mum line
keguiarrtl potnl purnlkl
K
Hohenberg" odpluje s. julija.
£ '*Uaura
99
(nov z 2 vijaki) odpluje 20. julija.
"F/ancesca
99
odplnje 3. avgusta.
vr>x,I°	Mew Vorkum, Trotom In RcKo.
tesneje krog srca.
* * Gospod, imam ru ja ve hlače, menim, da vam bodo pristojale izvrstno, dam vam jih -na razpolago, dokler mi ne bodo mogoče vaših vrniti."
"Bnjaive hlače? Lopa hvala! Mislite-li, da so moja izguba le tiste hlače t Motite se zelo. Kdo mi pa povrne štirideset in nekoliko funtov sWrlingov v 'bankovcih, ki sem jih hranil v hlačah f Kaj .pa sedaj, gospod T"
Stvar je dobila lice, kakoišnjega ubogi r^tilničar ni pričakoval.
Hla a izginile — dobri glas hiše je bil \ skrajni nevarnosti. Ni bilo drugače mogoče: prinesti je bikx ra-ztm mjavih hlač tudi ie petinštirideset funtov sterlingov.
Jez«, tujčeva se je ohladila, obljubiti pa mora, da ne bode mi komu r govoril o današnjem dogodku.
Kakih Seat or po tujčevem odhodu je pripovedni natakar im gostilna svojemu tovarišu nasproti stoječega hotela dogodhino zastavljenih, in ta pa w BHoeao dogodbo o ukradenih hla-
I
Slovencem in Hivatom pri-' poiočam svoj
| SALOON
i v obilen poset. Točim vedno 1 svet© pivo, dobra | vina in whiskey ter k imam v zalogi zeo fine [ smodke.
j Rojakom pošiljam denar* i ]e v staro domovino
i hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas | Naroda*'. V zvezi sem z gg. I Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoStovanjem
Rajprtpravnejša in najreiiejfta parobrodiJH črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja «lo Ljub. ljane le »O centov. Potniki dosi>o isti dan na paruik. ko od doma gredo.
PhelpsjBros. CSb Co., General Agents,
3 Washington St., New York.	^ ^
Gompagnie Generale Tiaosatianlipe.
(Francoska parobrodna družba.)
na prodaj
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
gainna.
Imllng 56 eomtov galooa. Kdor kupi manj kakor 28 galoo mora gani posodo plaSati. po $2JB0 gakwu po $3.00 galona. Fn TtijMD moUn dan popunt.
P. O.
"La Provence" na dva viiaka.............
"LaS^oie" „ „ J„ .............
"La Lorraine" t,	.............
"LaTouraine" . ..
2SJ4JW HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0MQSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pajmikS no:*
-----14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.....12,000 „ 25,000
.....12,000 „ 25,000 „	\\
. . „ „	_______________10,0(X) „ 12,000
"La Bretagne"	____"................ ... 8,000 " ».'ooo
"La Gasgogne"............................... 8,000 „ 9,000 „	"
Glavna Apncija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplojejo od sedaj naprej vedno ob če trtkih ob lO. url dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., K. Y.
•L*A PROVENCE La Bretagne •liA SAVOIE •LA TOUKAXNX: •LA LORRAINE
11. julija ltfvj. L*n Bretagne 18. julija 1*+ *<LA PROVENCE 26. julija lint *LA TOURAXNE 1. avg. l»r. *LA LORRAINE 8. avg. IBS	SAVOIE
15. nvg. 1M7. 22. avg. 1007. 29. avg. 1007. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907.
Parnika s zvezdo zaznamovan t imajo po dva vijaka.
M. W. KozminskL generalni agent za zapad.
71 Deaborn 8t., Chicago, lil
■f . . : -ii. • ■ flieS
				
JugosI	ovan	iska		Katol. Jednota.
				

n?
pognala iz hiSe. Reiki krogi "premii ljujejo" sedaj, kaj storiti proti marjenosti malarije.
Inkorporirana dne 24. janu»ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIH A F,L SUNlC, 421 7th St., Calumet. Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. fc*» 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JTTRIJ L. BROŽlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mirni. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bo* 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora.
(»478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Bo* 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIRNIK, III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: 1AKOB 7.A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7tb St., Calumet, Mick. JOSIP Pi:ZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni ud ravnik Jednote: Dr.MARTlN J. IVBC, 711 N. Chicago
Street. Joiiet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preimembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Bo* 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugera-
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-gem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavn«pa tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamezeikov naj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
BALKANSKE NOVICE.
Iz srbske skupščine. Belgrad, 16. junija. Skupščina je imela včeraj sejo. Navzoči so bili vsi ministri. Vodja mladoradikalcev, Ljuba ~ Stojanovič, je podal izjavo, da radikalci ustavijo obstrukcijo. Nato je ostro kritiko val
POZOR* ROJAKINJE! Službo dobite dve Slovenki, kot
kuharica, oziroma sobarica. Obe mo-rate streei pri obedu ter biti zmo&ni angležkega jezika. Plača je $20.00
na mesec in vse prosto ter 6e po »poprejšnjo vlado in uradništvo ter kd^feobnosti priboljša. Pišite na naslov:
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
llROSftOSTr
KRANJSKE NOVICE.
Kap je zadela 10. junija dopoldne v
neki brivniei v L, j ubijati i Tllettiega po-otnika Franceta Sojerja iz Viča. Sojer je bil zjutraj še popolnoma zdrav pri masi na Viču, potem se je pa šel v mesto brit in ko se je usedel na stol, je bil trenotkoma mrtev. Njegovo truplo *o s posredovanjem sorodnikov prepeljali na njegov dom. Pokojnik je bil med svojimi soobčani zelo priljubljen in pameten kmetovalec. —
PRIMORSKE NOVICE.
Radi izsiljevanja je bil aretovan v Trstu Alojzij V., ker je dne 2. junija, propadlemu kandidatu v mestni svet za IV. okraj, Andreju fstolfa, izsilil
Božjast je prijela GOletnega Franca Komela pri Mrevljevem mlinu pri Kari v Furlnniji. da je padel čez zid v vodo in utonil.
V pijanosti, se je bil začel slačiti na ulici v Trstu 44letni krošnjar Ferdinand P.. ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici (Gaspare Gozzi. Prišli so pa k njemu redarji in ira arrto-vali. —
Zgleden sin. Nedavno je bil aretovan v Trstu kurjač Erminij Degrassi, stanujoč v ulici S. Sergio. Aretovan je bil pa na zahtevo svojega lastnega očeta, kteremu je malo prej grozil, da ga ubije. Ker se je bila postavila v bran očeta žena njegovega brata, Terezija, jo je bil Erminij naklestil.
Radi kave. Dne 17. junija so finančni stražniki na izhodu iz svobodne luke v Trstu aretovali 391etnega Antona M., stanujočega v ulici di Ribor-go. Pri prvem so namreč našli poldrag kilogram kave, pri dr utre m 1 kg in pri tretjem istotako 1 kg kave. Vsi trije so bili izročeni policiji, ki jih je vzela na zapisnik in jih potem izpustila.
Zgleden soprog. 341etne«ra Karola T. v Trstu je 16. junja okolu 7. ure aretoval neki občinski redar. Areto-val ga pa je zato, ker je pretepal svojo soprogo Heleno. Zakonska Karol in Helena T. sta sicer sodnijsko ločena, a Karol je slučajno srečal na u-lioi Heleno in jo začel najprej zmerjati, a potem pretepat:. Med drugim jej je tudi zagrozi, z besedami: "Dati«. te moram na vsak način končati!* Občinski redar, ki ga je vsled tepra a-retovn!. gn je odvedel na policijo, koder bo ga vzeli r.a zapisn:k in ga pridržali v zaporu.
Štajerske novice.
Oblak se je utrgal 16. junija pri
Ponikvi na Štajerskem. Posledica je bila, da se je utrgala zemlja in zasula več metrov proge Južne železnice. Po napornem delu se je posrečilo, da so oprostili en tir. Proga je bila zaprta pol dneva. Vlaki so imeli velike zamude.
Ob otvoritvi Franc Jožefovega mostu v Brežicah je kočar Koprivec zagrabil frankfurtarsko zastavo, visečo s hiše Schilletra ter jo s tako silo potegnil, da se je zlomil drog. zastava pa padla v blato. Radi tega groznega zločina je dobil en teden zayora z dvema postoma.
Požar. Ogenj je uničil v Mezgovcu posestniku Jožefu Ilržiču gospodarsko poslopje.
Skoro bi utonil v Ptuiu pekovski j>orročnik Fakleš, kopajoč se v Dravi b' 3». železniškega mostu. Klicajoče-mi a romoČ. je skočil v vodo neki
"c-tošolec, toda, ker je Fakleš silno •nalial z rokama okoli sel>c, izginila bi !>i':i i ha v valovih, da ni prišel na pomoč še nhiturijent Scheichenbauer.
Ustrelil se je v Ptuju dne 13. junija mizar na južni železnici Osim, a se je -!al>o zadel: krogija je šla med desnimi >«-nci v črepinjo; prepeljali so ga takoj v mestno bolnišnico, kjer je zopet poizkusil samomor, hotel je skozi okno skočiti na piano, a so mu to še ob pravem času zabranili. Osim je mlad mož, ima ženo in več nedoraslih otrok. Nesrečna pijača ga je privedla v samomor.
KOROŠKE NOVICE.
Toča je padala na zgor. Koroškem v več krajih ter je napravila kmetom znatno škodo na pridelkih, tako, da , morajo prizadeti posestniki ozimino
pokositi.
i Obsojen je bil od celovškega sodišča tovarniški delavec L S. v petmesečno težko ječo. ker je ukradel svoji izvo-ljonki, neki natakarici v Beljaku, iz zapitega kovček? 26 Iv zraven pa še okradel za malo svoto svojega tovariša.
Usmrtiti se je hotel v Špit-alu na Dravi neki trgovski pomočnik B. s tem. da si je zadal rane na vratu, rokah in nogah in bi na ta način izkrvavel. Vzrok je bil baje, ker je mislil, da je njegov šef riezaupe.i proti njemu. —
V Borovljah že več kakor en mesec razsaja med otroci škrlatica. Dasirav-no je v enem samem razredu 15 otrok bolnih, se šola vendar ne zapre. Res čudno!
Velikovec. Dne 6. j unija prigodila se je v tukajšnjem Mlinskem grabnu velika nesreča. V mestnem lesu v strmini nad Majdičevem umetnim mlinom je po naročilu mestnega boršt-narja go~tač Zavoden žagal neko drevo, ktero je vihar obenem s koreninami podrl. Pri tem opravilu pomagala mu je njegova žena, 40 let stara Elizabeta Zavoden. Ko sta odžagala zadnji lilo d tik štora, začel se je štor obenem s koreninami gibati. Mož zakli-če, da naj žena beži, ali bilo je že prepozno. Težki štor se zvrne na ženo, ki je bila pri priči mrtva. Zapustila je tri dečke od kterih sta mlajša dva še nepreskrbljena.
HRVATSKE NOVICE.
Letošnja vinska letina v Dalmaciji
ne obeta biti kaj prida, ker se je skoraj povsod pojavila strupena rosa.
"Grozodejstvo" hrvatskih poslancev. Clan ogrske ljudske stranke For--:«*r je 12. jun. v kuloarjih drž. zbor-poročal svojim madjarskim tovarišem o sledečem " barbarstvu'* Hrvatov: "Po sobotnej seji so se odpeljali hrvatski poslanci v Zagreb. Na meji, na postaji Gyekenyee, so v svojej ne-popisnej besnosti zagrabili madjar-skega kondukterja, ga vrgli iz vlaka in dobili hrvatskega. ... " Silno razburjenje med madjarskimi poslanci. ' "To sirovost treba maščevati! Neza-! slišano! Predrznost Hrvatov presega i že vse meje! Takoj in najstrožja ka- ! zen jih mora zadeti!" so vpili vse-I vprek. "Kaj pa hočete kaznovati T' vprašal je Forster mirno. — "Saj so vendar vrgli madjarskega kondukter- | ja iz vlaka." — "An, seveda so ga vrprli, toda ne v obliki človeka, ampak v obliki knjige....**
Zanemarjanje otrok. Na Reki se je potikal ob 11. uri ponoči čisto sam osemletni fantiček ki je, vprašan od redarjev, kaj išče, povedal, da je nje-■rov oče v Ameriki mačeha pa da g>a je * i
nečno izjavil da mladoradikalci ne morejo skupno delovati s Pašičem, zato zapuste današnjo sejo. Mrcnster-ski predsednik Pašič je izjavil, da je prejšnja vlada demisijonirala, dasi so ji bila na razpolago še druga sredstva proti obstrukciji. Glede kritiba pred-govornika pa more reči le toliko, da še nikoli v svojem življenju ni izrekel neresnice. Po prečitanju raznih interpelacij se je seja zaključila.
RAZNOTEROSTI.
Zdravniki proti dvoboju. Zveza zdravnikov v Palermu je iznašla čudno sredstvo proti dvoboju. V posebnem. sklepu izjavljajo zdravniki, da je poklic zdravnika, skrbeti za bolne in ranjene, ne pa pomagati pri tem, da bi bil kdo ranjen, ki bi ga potem zdravili. Zdravniki so sokrivci, ako dovolijo svojo pomoč pri dvoboju, zato je njihova dolžnost, v bodoče vsako asistenco pri dvoboju odreci. Ta sklep se predloži vsem zdravniškim zvezam v Italiji. Zdravniki upajo, da ne bo nihče prevzel več službe sekundanta v dvoboju., ako ne bo takoj skrbljeno za zdravniško pomoč.
26 km visoko je splaval zrakoplav, ki ga je spustila 4. decembra 1. 1. v Strassburgu mednarodna komisija v znanstvene namene. Zrakoplav je bil seveda prazen. V visočini 15 fcm je našel — kakor so zaznamovali inštrumenti — skoraj 63 stopinj mraza po Celziju. Višje je mraz pojemal ter je bilo pri 25 km —.40 stopinj. To je zelo važna meteorologična iznajdba.
Peterburška razstava avtomobilov. Razstava, ki so jo otvorili dne 1. junija v navzočnosti ruskega trgovinskega ministra, ima zaznamovati ne le mnogobrojni poset občinstva, temveč tudi zanimanje prvih ruskih osebnosti. Tako je posetil razstavo prve dni po otvoritvi razen trgovinskega ministra veliki knez Vladimir in minister carskega dvora, baron Friderik s. Z zadoščenjem se je konstato-valo, da je i zanimanje občinstva i pozornost navedenih dostojanstvenikov veljala ne v poslednji vrsti razstavi firme Laurin v Mladi Boleslavi.
Koliko listov izhaja v poljskem jeziku? Xa to vprašanje odgovarja neki varšavski list. Leta 1SK>5 je izhajalo vsega skupaj 600 poljskih listov in sicer v kraljestvu Poljskem 142, v Rusiji 1, v Galiciji 146, v Šleziji 15, v Bukovini 1. na Dunajti 1, na Nemškem 130, v Švici 1, v F*ranciji 3, v Angliji 4, v Italija 3, skupaj v Rusiji 143, v Avstriji 163, v Nemčiji 150, v Ameriki 52. Največ jih izhaja v Varšavi. namreč 126, potem v Lvovu 107, v Krakovci 87, v Poznanju 38, v Chi-cagi 16, v Torunu 11 i. t. d. — Izmed teh jih izhaja po dvakrat na dan 5, dnevnikov pa je 54. — Prvi poljski list pričel je izhajati v Krakovu leta 1061 pod naslovom "Merkuryusz pol-sko-or<Jvnacyjny'
Koliko ljudi umrje na dan.* Na celem svetu živi približno 1500 milijonov ljudi. Povprečno življenje človeškega plemena se računa na 30 let; potemtakem izumrje v 30 letih 1500 milijonov, tedaj vsako leto 50 milijonov, vsaki dan 137,000, vsako uro J 5700, vsako minuto 95 ljudi.
Žrtev svojega poklica. V praški bolnici je umrl mestni živinozdravnik M. Pretner kot žrtev svojega poklica. Pretner se je bavil z bakterijološkimi študijami ter je bil na tem polju poznan strookvnjak. Zadnje dni se je zastrupil z bacili ki povzročajo pri konjih bolezen smrkavost ter je v strašnih mukah umrl. Lani se je hotel Pretner habilitirati na dunajski višji živi-nozdravniški šoli, toda pangermanska mladina je njegovo predavanje s silo preprečila.
Previdnost pri stavljenih kosah! Nikoli se ne da materam dovolj dopovedati, naj bodo previdne, kadar imajo otroci sveže stavljene koze, da -le prenašajo gnojne tekočine iz koz na ranjene, krastave dele telesa ali v oči. Otroci, ki iamajo sveže stavljene koze, se ne smejo skupno kopati z drugimi otroci. Od 1. 1880 do 1903 je dokazanih »40 slučajev, ko se je zaneslo gnojenje iz ko;i na druge otroke, ki so imeli kraste ali izpuščaje. Pet otrok je celo umrlo. Otrokom, ki imajo kožne bolezni, pa se sploh ne smejo staviti koze.
Generalni inšpektor japonske arma-
def baron Niski, je dospel na Dunaj.
"Kmet" — častni naslov. Deželni svetnik pl. Bodien-Filenc izdal je sledeči razglas: "Opaža se, da se vedno bolj opušča naslov "kmet", posebno od strani oblasti. Jaz bom odslej častni j^aslov "kmet" v uradnih dopisih vedno rabil i.i odstranil malopomem-ben naslov " posestnik * \ saj vem, da naši Častiti kmetovalci niso samo posestniki svoje zemlje, ampak jo tudi pridno obdelnjejo* *. To je krepek sta vek, ki naj se m^širi tudi 7m v~ej Av-
striji. Kajti, če ee kmet sramuje svojega stanu, bo ta. res prišel ob vso veljavo. Kmet naj bo ponosen na svoj stan.
Mi s. T. Schmidt,
2318 Jefferson Ave., Taeoma, Wash.
(3-6—7)
Kje sta ALOJZIJA TURK, soproga podpisanega T Docna je iz Gorenjih Impolj, fara Studenci, Dolenjsko, ter se je preje pisala Blatnik. — Odpeljal jo je MATEVŽ HREN, doma iz Šmartna pri Gornjem gradu, po domače Gaadavčev. Con jen i rojaki, če kdo ve za -njun naslov, naj ga mi blagovolijo naznaniti. — Joseph Turk, Box 115, Frontier, Wyo.	(3-6—7)
POZOR, ROJAKI!
Slovencem v Carboradale, Vamdling, Forest City, Pa., in v okolici priporočana svoj novo urejeni
FOTOGRAFIČNI ATELIER, v kterean izdelujem najfinejše slike
do naravne velikosti. Imam tudi slovenskega vsluz'benca g. Anton Lebeza. Torej se lahko ž njim po slovensko pogovorite.
W. B. FOSTER, 37 W. Main St., Carbondale, Pa.
Pozor! Slovenci Pozor! crSALON^
zmodernim kogljldčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in iz borna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, III.
(T
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ....----
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua Tina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna ____________
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.


Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Re?ič
2095thSt. Union Hill, N.J
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte.Mont.
#
4
>«
)
I
t
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
N® stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Proiesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Z^toraJ rojaki Slovenci ! mi Vam svetujemo, da poprej ne^o se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N| Y. Medical Institute
140 We.st 34tli NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slaboV'-"-nosti, kašlja, l» /ke t>oiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 123 North Bergen,N.J.
WMRETOU,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi ). zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
UpravniStvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Iščem mojo ženo in dvoje otrok. Žena je stara 25 let, otroka 5 oziroma j 8 let. Imel sem tu dva nesram- j neža na stanu, ktera sta mi jih ne ; vem kam odipeljala. Bog jim daj srečo. Prosim rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi ga naznani. — Anthony Kostelic, Box 495, Aspen, Colo.	(2-5—7)
Najboljše in najbolj priporočljivo domače
zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je ral»il, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpenaelal>em želodcu elal>o*ti in glavobolu, sIuIhmii prenavljanju i 11 težkem dihanju. Že jm> kratki uporabi, z>ri-nejo navadno bolečine, Naj jih t<>rt>j ri«»l»-na - M„. „„ družina ne pogreAa. Cena za 3 .«tekl. $1.S0, M"k	za <i stekl. ^>.75, za 12 stekl. $.",.00
Čudodelno mazilo za lase.
Po zdravnikih novo pronašlo in najl>olje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hln<l. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $4.<>0. Marijaceljs^p kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
JVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Varstvena znamka
NAZNANILO.
MARKO K OF ALT,*
249|So. Front St.,-STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči ("Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kvere točno in po ceni izvržujem.
Dalje prodajem pnrobroene li&tkt: /a v stari kraj za vse boljše parnikc in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro dcrrovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle 111 va rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicagu in okolici, potem pa m poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Wmmtr»- itd., ter 1» vsem prav srčno priporočamo.
Co.
ROJAKI, NAROČAJTE SE N/. "(JLlAŠ NARODA". NAJVEČJI LS NAJOEN7-UŠ1 DNEVNIKI
Za vsebino ineeratov ni odgovorit ie uredništvo niti npravniitvo.
Upravniatvo "Glasa Naroda".
Ako hočefc dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam £ ▼ zal opri vsakovrstno suho meso, namreč:
• klobase, rebra, je^iice, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
i?
obilni obisk.
m
m w » w w w v
IMA
"SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki eenik, okrašen z vee sto slikami ut in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v last ne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor ▼ kterejkoli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEK CENT za'dopisnico in donose Vam W hišo zastonj in poit nine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE dE VAŠE,FRUATBUE HA TO!
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
■Kj ...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki jotovanja v t-taro domovino, ali ako iele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrtao.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, pred no se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.


Usoda.
Po I jnki *f>Lsal Vladislav Orkan, p re vel Fran Virant.
(Nadaljevanje.)
Tajnik se je ravno ogledoval v kupu.*:, se sklonil zivabno in se vzdignil s klopi.
"Ifazni ao," je povzel, "slučaji.. Človek ne v©, kako konča. .. .Sposobnosti vsaj ima najrazličnejše. In ko bi vam rekel, čislani bratje, o kterem od vas, da ni po vesti, kakor tisti, ki ima storiti, ker j« povedano v svetem pismu: Človek je podvržen izkušnja vam v trpljenju. Kilor bo jedel sad zlega, na j bo proklet, kdor bo pa jedel sad dobrega, naj bo izveličan. Amen. — Ali razumete, kaj je povedano? Torej zli sad nastane v neslogi, a dobri sad v dogi....A kje, čislani bratje, more biti «doga, ako ne v soku dobrega sadu, o kterem je povedano v psalmu svetega Davida: "Iz mojega vinograda boš pil t.... "
Tu je prenehal in se ozrl po odbornikih. četudi jo imel, ko je govoril, oči obrnene v strop. Tn z zn ruden je m je ugledal speče, in njih oči in ušesa so bi!a zaprta. ... Pregledal je vse kupice, steklenice, izlil ostanek vina, posrkal do dna ta sok dobrega sadu in p« mislil za hip, kaj naj stori; naredil je, kar mu je veleval razum. Potegnil je <> klopi in z droga vse plašče in suknje, jih razgrnil po skrinji in se sain udobno iztegnil po njih....
"Ali vam |>ovem, . . , 11 zaspal je.
Medla svetloba okajene svetilke se je spojila s pol senca m i in prodiraje >kozi dim, napolnjevajoč izbo, je raz-
dal vozni listek in kar najprej pozdravil znance. .. .Zadaj je lel počasi tudi mlinar. Šel je tudi on za vsemi, oddal vozni listek in šel, ne oziraje se, skozi čakalnico; Vedel je, da ga nihče ne čaka.
Obrnil se je naravnost proti mostu, k varšavski mitnici... .Brez misli je stopal po sredi ceste, topo umikajoč se kočijam in šel naravnost proti Prondniku. .. . •
Odpeljal se je za Marušo, ne vedoc, kje hi jo iskal ; šele v vozu, ko se je nekoliko umiril, sc je domislil, kolikor .-»e je m<»gel. da se more Maruša nahajati samo na Prondniku pri teti. ... Vedel je, da ima njena teta taim hišico; saj je bil, par let je temu, pogledal k nji, ko je bil z ženo v Krakovu na sejmu. . . .
Šel je torej proti Prondniku, ker je vedel, da dobi tam Marušo....
Poleg vrste belili hiš na Prondniku je s ta i a ena, s pročeljem obrnjena na cesto. Razlikovala se je samo v tem od druyrih, da je bila rdeče pobarvana, barvo je pa tuintam spral dež in navale so lise rjave barve kakor zid.. Pred pragom so kupi smeti in dve črni mlaki pričali o dobri volji gospodarja, oziroma gospodinje,
Iv tej hišici je obrnil svoje korake mlinar. Stopil je v vežo in obstal pred priprtimi vrati ter pokukal skozi špranjo v izbo....
Za hip se mu je razjasnil obraz, pa" takoj se mu je zopet zmračil; pri mizi je zagledal Marušo. ... Spoznal jo je takoj, četudi je sedela oprta na komolec in s hrbtom obrnjena proti njemu. Polmer nje je zairledal kos kosmatima obraza in umazano roko. ki je nagnila kozarec k njenim ustnicam..
"Pij vendar, če ti dam!....Ko bi mi ti dala, tedaj se ne bi branil!. . . . "
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumati zmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave- To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ~ let.
V vseh lekarnah, 25 Mn 50 centov, ali pa pri izdelovalca.
F. AD. RICHTER & CO.,
»15 Pearl St.,	New York.
oporek
A.
i
na mizo. druiri na posteljni rob, tretji je dolgo boril z ozkostjo klopi, se končno umaknil in se udobno položil ]v<> tleh, poleg skrinje. .. .Lepa snov za povest: "Speči občinski odbor."
Samo včasih je priletela iz te dis-liarmonično h rope če godbe razločnejša beseda, iz misli, ktere je še v trepeta-jočih živcih prepojil sen . . . . In tako so tudi one pojavile v spanju, kakor brnenje strun, premočno napetih, io se kdo dotakne orodja....Ni čudno, da je mlinarju parkrat s hrope-njem ušlo: "Maruša!** in župan je v tem zakli&al: "pogodba".
"Pri moji dušici...." je končal poljski čuvaj v spanju, gotovo iz navade.
• * •
Bilo je jutro v vasi. . . .Solnce se je s svežim nasmehom oziralo po vrhovih <rora in počasi, neopazno so se kradli žarki do jarkov in dolin, hotee v najskritejša zakotja s svojim bitjem in s svojo svetlobo prinesti odsev one sreče, po kteri hrepene, ktere žele, ki je ]»a nikdar ne morejo cele posedati . . . .Čudno hrepenenje po tem, česar ni.... Bitja naše zemlje si žele živ-
Bvetljevala od pijanosti tcmnordeče , ,„.	„	,
,	,,	i-- x • » , i Mlinar je slisal hroper- irlas skozi pri-
oUraae odbornikov. \ se to ie ležalo! i ,	. , „ ,	, . , prta vrata.
kakor živina. Eden je oprt s komolci 1 ^ , . . , , , , , .
Stresel se je pn teh besedah, hitro
odrinil vrata in stal na pragu.
"Hvaljen l>odi!. ..." je za jecljal. Nihče mu ni odgovoril. Videti je bilo. da je tu druga navada. Namestu teyra so se obrnili obrazi radovedno proti njemu. Stara ženska, ki je bila d« »sedaj sključena nad razloženimi kartami, je dvignila glavo, nasrubala čelo in, sodeč po zasiti obleki, da je kak berač je hotela že izpregovoriti: "•% Bogoruf" ko je skočila Maruša k njemu s krikom:
" Martin !. .. .e kakšen vrag te je pa sem prinesel!...."
Mlinarja je oblila rdečica, hotel je nekaj odgovoriti; toda niti besede ni mogel spraviti iz sebe od bolesti in razburjenja. .. .
"Ata! ata!...." se je razlegalo iz kota in dvoje raztrganih, neumitih o i rok se je vrglo k njemu.
Mlinar je pogledal na njn, noge so se mu zamajale, padel je težko na najbližje stoječi kovčeg.
Otroka sta se, eden od ene, drugi od druge strani, pehala k njemu; po-gladil ju je s težko dlanjo, poljubil, potem se je pa ozrl na ženo s tako
HAZNAKILO.
Rojakom v Chicagu, HL, in okolici naznanjamo, da je sa taamožnji kraj naš Zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HI, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
JOHN KRACKEA
EUCLID, O.
}m
najprimernejša pijača je
E I -S V PIV0^4-
ktero je varjeno iz najboljšega j m po rt i ranega Cešfctj a hnela. h adi lepa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kprist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Leif y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Trav nikar-ju 6! 02 St. Clatr Ave. N.E. kteri Vam dragevol je vse pojasni. '
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAI Y
CLEVELAND, O,
Rojaki, naročaj t« se na "Glas naroda". največji in najcenejši dnevnik.
Spominjajte se ob raznih prilikah oaee prekoristne družbe sv. Cirila la Metoda v Ljubljani l Mal peloži dar Aotnu na oltar I	(v d]f

44W-


Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolic!
naznanjam, da j. za ta mc»5nji okraj moj
ledini pooblaščeni zastopniK za vse posle
* 4824 Blackberry Alley*
F'ttsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £3. ure, ter ob sobotah do f 8. ure zvečer.
Frank Sakser.
■Mli	i » ■
Ijenja bitij dragih svetov, a od tam!stra*nim očitanjem, da je ta, vkljub
obračajo zopet k nam svoje hrepeneče oči.... Solnce je pa kakor posredova-telj teh svetov, vesljajočih drug k drugemu. ... K solneu hrepene vsa bitja. .. .Ni čuda, da nimajo eelo sr?-če, ker mora ono svojo svetlobo razdeliti med vse. . . .Ko bi >amo na zemljo padla vsa svetloba — sreča, prenehalo bi življenje. Ene bi požgali žarki, drugi bi zmrznili v noči.
Tore j.... jutro je bilo v vasi. Ljudje so stopali iz l*ajt, ?-«* ozirali k -soln-cu, zahvaljevajoč se mu za svetlobo, ki jim obeta plačilo za delo, dobro letino .... OVetlice, drevje pa pozdravlja, kakor vsak dan solnce z razcveta-njem. . . .
Samo en človek se ne ozira na njo •— na svetlobo. Vleče se po poti proti zapadu, obraz obrača od solnca....
Zaman ga to zbada z /-arki v vrat, prevleoe z rdeoieo ušesa, hoteč pogledati v dušo, razsmati temo.... Zaman !....
1'griznil se Je, kakor bi sramoval fcolnea. *>anie«a s^be, iz gneva ali bolest i, v ust.ie, brvi se mu stiskajo in raztezajo pri mislih. lmreeih se med seboj.
I'stavil se je zakip, okrenil glavo ti vasi, pmti svoji bajti....
"Tam----nimam ničesar!...." je
š*-|M*tal. "Jaz, živina, s. m se upijanil, proda! svojo očevino !. . . . Sama bajta . . . .1 a j čem z njo!. . . . Posestvo so i;ti divjaki vzeli.... H«»sničen l>erae! . <> najsvetejša gospa, pnmasraj!"
In / zadnjo pobožno mislijo je kanila zadnja «olz.a iz očesa....
<ib'dal je dolgo proti bajti, kakor b si hotel vsako drevo, plot, vsako ji tdmbnont utisniti v spomin....
'' 1 no, zgodilo se je, kar se je imelo zgoditi.... Rilo mi je usojeno, da u m rem kot berač!...." Sram, gnjev in bolest so ga stisnili za grlo.
Pasje življenje!.... Oj Maruša! Maruša!...." Strašno očitanje, vsa žalost »e je nahajala v teh dveh besedah.
Obrnil se je hitro in stopil dalje po poti — na postajo.
V
"Krakov!"
Potniki so se vsipali iz vozov.... Vsak se je pehal k izhodu, da bi od-
roga.joeemu izrazu, obrnila obraz v stran, ker ni mogla prenesti te neme tožbe....
Stara ženska in kosmati hlapec sta radovedno gledala ta prizor.
"(rasper! Prinesi četrt!...." je rekla stara, obrnivši oči od mlinarja na prazno steklenico. .. .Spoznala je takoj, da je to mož nečakinje.
Hlapec je vzel steklenico, zainrmral nekaj pri sebi in šel iz izbe.
"Si že davno prišel -je začela -tara.
' * Ne izprasn jte me!...." ji je se-irel v besedo Martin, v kterem sta se ix»lest in razburjnost menjavala tako. • la mu je bilo znoreti.
" Torej si tako skrbela za bajto?!" je zaklir-al ženi. "Tako si pazilaf.... Zato se>tn težko delal toliko let!.... D«*nar sein ti pošiljal. . . .kaj si storila v. njim*. . . .TCaj*. . . . " je erovovi*, Irhteč od srnjeva. istopivši k ženi.
Maruša je povzdignila k njemu iskreče oči in ga kljubovalno gledala...
Mlinar, ki se je že izpozabil, dvig-nil roko in jo zopet spustil, je gledal na ženo. . . .Besnost se ga je lotevala hitro kakor plamen, M požira par^r ....Nič ni videl, niče-s-ir T-ntil. samo te oči. zaradi kterih jo je vzel zaradi kt^rih je hotel biti bogat.. le oč: so ira omamljale. . . .
* * (>j Mai usa!____" j-j zastokal težko in padel na stol. Povesil je glavo, kaor bi se bil on pregrešil na njo. . . .
Maruša se je nas mej a'n — čut;!n je. da ima premoč nad nj'tu.
*'0 Maruša!...." je začel ?e brez arnjeva, "ko bi ti vedela. '*ako se »ni je srce stisnilo, ko sem pr"šel v vas in nisem nikogar našel v bajti. . . .Tako mi je bilo hndo pri srcu, da ne morem povedati!. . , .Ljudje so mi toliko napovedali.'. .. "
"Ljudem ne verjemi,'* je začela prijazno Maruša. "Opravljali so me za nič....Niso mi dali miru. Moral sem zbežati od njih... .Pisala sem po
tebe____"
"Jaz nisem dobil nobenega pisma!____•»
Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Co-ncord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) t o 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNO JE SO GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.30 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lon<a. — Najmanje posode za žganje so 4^jgalone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKF.R,
Euclid, Ohio.
Velika zaloga vina in žganja J
IW&tija Grill,' i
Prodaja belo vino ]>o 70<; gi 'Ion „ črio „ „
r>r»»žnik 4 g-»n«m« z?i...... s?T1.oo
I5r;nje\ et* 12 stekicii'«; r , ?12.(H» ali * gall, (sodček) za.......6H'» <».s
Za obilno naročilo	ppiporoi
Ma«iia Grill,
w 1548 St. Clair St.	CLEVELAND
O. |
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo na šega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO XN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., e z nami v zvezi, vsled česar ga vsec> cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., is okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi razno vrstne slovenske knjige po izviraifc cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glaa Naroda.")
- ——= FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. EL,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Rečica pri Krakovu. (Dalje prihodnji«.)
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najccneje. Penarne poŠiljatve dospejo na dom v 12_13
dnevih. - Kupuje in prodaja av«trljske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranil e knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. «__
^-»
Potnike iz Clevelaada, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne relja in je to velike vrednosti.
/

Dob| se v podružnici «Qlaa Naroda** po 1 cent Številka.

Cenik knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
MOXjTVENIKI.
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75«., flua vezava, zlata obreza, #1.00.
Jezus in Marija, vezano v si 000 kos t $1.50, fitno vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza S0c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
,	ULiMMMM,
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Al adi n s čarobno cvstlioo, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk. 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Bnrska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova o sveta, 20 c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke. 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorks, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolai pravljici, 20e. Džnmik: Bseednjak slovsuskega in
nemškega jezika, v«zaa OOe. Domači zdravnik po Kneippu, veza.i. 75c.
Domači zdravnik po Kneippn. nevezan 50c. Erazem Pred jamski. I5e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Lmdon, 25e
George Stephenson, o&e ielezme. 40. Golobček in kanarček, 15e. Gosdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c.
Grundrias der slovenischea Bprache
vezan $1.25. Bed vika, band i to v a nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20 c.
Hrvatsko-angležki razgovori, veza n« 60e.,
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Iz an ami, mala Japooka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20e. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20«. Krvna o sveta, 15c. Kako postanemo stari, 40& Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljakec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaaski 20«.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj #2.26. Marija, hči poHkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20«. Hladi samotar, 15c. Mlinarjev Janes, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vsesnalec, 20c.
Mučeniki. A. Aškerc. Elegantno vezano. $1.25. Na indijskih otocih, 25«. Na preriji, 20«.
Narodne pripovedke, 3 svsaki, vsaki
20c.
Nsseljenci, 20e.
Naselnikova hči, 20«.
Ws4 dem. Zbirka povesti. Vsak SO«.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.
Nezgoda na Palavauu, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20«.
Varodne pesmi, žirovnik. 3 zvezki, rezano. Vsak po 60«.
Navodilo za spisovanie rasnih pisen
75e.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki ss hočejo naseliti v Ameriki, 30«.
Pregovori, prilike, reki 30e. PavLiha, 20c.
Pod turšJcim jarmom, 20«.
Poslednji Mob{kanec, 20o.
Pravljice (Majar), 20e.
Pred nevihto, 2t>c-
Princ Evgen, 2l>c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20e.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20«.
Prst božji, 15e.
Prva aemiks vadaiea, 36«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c.
Poezije. Vojarov-R. Majster. 60*-.
itepoštev, 20c.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 4Or.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Polaneškib. 3 cvetki $2.50.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in Blovenako-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slevenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žie-Bartel. vezan $3»00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20c. Spisje, 15e.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20e. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20e. 60 malih povesti j, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih in ženitovan}-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80«. Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nsmšČld« brss
učitelja, 40e. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20e. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena. 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	deln je rešitev, 20c. Ver ček pripovesti, 20e.
V	gorskem zakotju, 20e. Vrtomirov prstan. 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti. 3 zvezki, vsak 40«.
Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov.
Zbirka ljubavnih in snuhflnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nov« zaveze, vezano 50e.
Zgodbe sv. pisma za nižje razrede
ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«.
Žepni hrvatsko-angleški ra« govori,
40c., broširano 30c. Zemljevid \vstro-Ogrske 25e.. mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 26c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5e. A.ve Marija, 1C*.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30«.
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaanici sli poitnfh snamksh. Poštnina je pri vseh teh cenah Še
■ah.
.i i Lt&su--v .