20,	Šim	Radgona, dne 15. maja 1920.	II. leto.

kurilo obmejnih Slovencev,
a*«.* .i'"jnTnnifiMiMiaiiiiigiMMiaMaMMMMiMMBMBaMaaMBBaaaMMaaMaMMeaeaMaaaaaMaMaaBMMBMaaaaMeaawaaMMeaBaaBMaMamwBiwaMMMMM
tmaeisr.^aj

> v Hj4g«r»!, burska ulica
- Tslsfontjia štev. 31.
sl se B8 vraiftjo. sz«.;;.:'. ;": :
Izhaja vsako soboto zjutraj in staas s poštnino vred za vse teto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K.
Inserati: Ena petstolpna petiivrsta (prostor 3 vm visok in 54 mm širok) I krono.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Mašin naročnika
Začetkom februarja smo povišali naročnino na 22 K. Vsi drugi slovenski listi so povišali že preje, mi smo bili zadnji. Takrat smo plačevali za tisk lista nekoliko manje kot v Sloveniji, ker tiskarna spada v območje nemško-avstrijskik tarifov. Toda kmalu potem so tiskovni stroški močno poskočili in danes so še tako visoki, kakor drugod v Jugoslaviji. Podražil se je papir in druge tiskarske potrebščine, zvišale so se mezde in še vedno ni konca višanju cen. Februarsko povišanje ni tedaj nič pomagalo in tako nam od tistega časa pri vsaki številki naraste izguba, ki jo imamo z listom. To bi n4s moralo uničiti, saj si kot mladi gospodarji nismo mogli niti vinarja prištediti za »huda leta«, ki nas tarejo enako kot starejše liste. Čitatelji dobro vedo, kaj je draginja in kako slabi so časi. Da se jim udarno? Ne! Naš list se je kljub številnim oviram osnoval zato, ker je bil na meji tak list potreben. Tudi Nemci ga imajo, dasi izhaja poleg njega nebrojno drugih ljudskih tednikov. Bila bi sramota za pomurske Slovence, če ne bi mogli vzdrževati svojega glasila. List je v teh časih največji in najuspešnejši zagovornik ljudskih potreb in zahtev. Dokler bodo naši naročniki in čitatelji z nami, se ne bojimo »hudih let«. Vztrajamo in delamo dalje. Zato smo pa preverjeni, da bodo naši naročniki brez daljnih besed razumeli, zakaj zopet povišujemo naročnino. Z dohodki, ki jih imamo zdaj od lista, nikakor ne izhajamo, dolgov pa niti — ne moremo delati. Pomnite tedaj:
„Murska Straža“ stane za yse leto 30 K., za pol leta 15 K., za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev. To povišanje se računa za koledarsko leto 1920, torej od 1. januarja 1.1. naprej. Povišali smo tudi cene inseratom.
Čitatelj! V dobrih predvojnih časih bi plačal za naš list okrog 4«K, na leto. Takrat si dobil za te 4 K, 7—8 litrov vina. Sedaj plačaš 30 K, in dobiš za ta denar komaj en liter vina. Ako bi cena stala v tistem razmerju kot pred vojno, tedaj bi moral plačati za tednik blizu 210 K, letne naročnine. Zamisli se malo y te številke in ostal boš zvest našemu listu, ki bo vsako soboto prinašal v Tvojo hišo novice iz celega sveta, ki bo trdno branil ter zastopal potrebe in zahteve Tvoje ožje domačije.
Prilagamo današnji številki položnice in prosimo, da nam cenjeni naročniki takoj nakažejo naročnino. Tisti naročniki, kateri so že poravnali letošnjo naročnino, naj blagovolijo plačati razliko. One naročnike pa, ki še dolgujejo naročnino za lansko leto, opominjamo in prosimo, da obenem z letošnjo naročnino plačajo tudi dolg. (Kdor je plačal 8 K., doplača za lansko leto še 7 K. in za letos 30 K.)
Upamo, da ne bo treba nikomur ustavljati lista, kar bi sicer morali storiti, zakaj naročnik, ki lista ne plača, nam dela škodo in krivico.
Agitirajte za naš list, širite ga in podpirajte!
Upravništvo „Murske Straže“.
Pred glasovanjem na Koroškem.
Ljudsko glasovanje v celovški kotlini stoji pred durmi. Posvet poslanikov antantinih držay je že določil osebe, ki bodo pri glasovalni komisiji zastopale tri glavne evropske države: Anglijo, Francijo in Italijo. Sicer določa člen 50. senžermenske mirovne pogodbe, da pošlje antanta štiri zastopnike v komisijo, toda Združene države se, kakor znano, že dolgo ne udeležujejo evropskih mirovnih razprav. Dalje določa isti člen mirovne pogodbe, da se glasovanje vrši v coni A tri mesece po razglašeni veljavnosti mirovne pogodbe, v coni B pa tri tedne pozneje, toda le tedaj, če bo izid glasovanja v coni A izpadel ugodno za Jugoslovane. Mirovna pogodba z Avstrijo še vedno ni stopila v veljavo. Dne 25. maja jo menda ratificira francoska poslanska zbornica; Angleži so jo sprejeli nedavno, Italijani pa že preje. Če bo šlo vse po sreči, se bodo začetkom junija izmenjale ratifikacijske listine in okrog 15. junija stopi mir v veljavo. Toda antanta kaže, da se ne bo držala natančno vseh rokov, ki so označeni v pogodbi in tako bomo imeli glasovanje na Koroškem že julija ali avgusta.
Jugoslovenski zastopnik še ni imenovan 5 kolikor vemo, tudi Avstrija ni imenovala svojega pooblaščenca. Na obeh straneh pa se opažajo živahne priprave. Ne gre zgolj za razširjenje ozemlja, t. j. za gospodarsko pridobitev, marveč za moralno zmago: vsaka država hoče pokazati pred svetom, da ima prav.
Mrzlična agitacija na nemški strani je dovolj značilno znamenje, da je Avstrija izgubila hladnokrvnost v presojanju te stvari in da ji je dobro vsako sredstvo, ki pripomore k taki rešitvi koroškega vprašanja, katera bi zadovoljila njo in samo njo. Zadnje dni nemški listi tekmujejo v iskanju načinov, ki bi hitreje in sigurneje vodili k cilju. Izdajajo se knjige, brošure, časopisi, letaki. V nemški coni so dan za dnem zborovanja, koncerti — vse za propagando. Ljudje, ki jim v teh slabih časih ne prede trda za denar, so se v socijalistični Avstriji našli na istih tleh z proletarci; bogati veleposestniki razsipavajo denar in hkrati hujskajo, socijalnodemokratski voditelji pa hujskajo in obenem pobirajo denar. Nedavno so imeli soci-jalisti zborovanje v Celovcu, kjer so milostno priznali, da nimajo nič proti Slovencem (!), da so pa odločno proti jugoslovanski kraljevini. Seveda je to le izdanje rdeče papriciranega narodnega sovraštva. Značilno je, da morajo v »nemški« coni B ljudem toliko vbijati v glavo, da so Nemci in da morajo glasovati za Avstrijo. Zastopnim ljudem se pove enkrat, pa zadostuje. No, pa to je njihova stvar!
Predno se bomo natančneje pečali z koroškim vprašanjem, nas zanima, ali se na naši strani stori vse, kar zahteva korist naroda in države. Da se ne dela, se ne more reči; stori se pa premalo. Krivda ne leži na Koroškem, temveč v naši javnosti. Mi smo prepovršni; malenkostne stvari, ki pri večjih narodih spadajo za gostilniško mizo, se pri nas poveličujejo kot važen političen dogodek, pri tem pa izgubimo zmisel in razumevanje za velika politična vprašanja, ki segajo daleč v bodočnost. V Ljubljani imajo
na pr. list, ki piše o reškem vprašanju, a pri tem v vsakem tretjem stavku lopne po »klerikalcih«. Ta političen primojduš, ki rodi težke strankarske borbe, nam silno škoduje na znotraj in zlasti še na zunaj, kakor smo že pisali v zadnji številki.
Prva naloga je tedaj: izločiti koroško glasovanje iz strankarskih borb in v stvareh, ki se tičejo Koroške, organizirati skupen nastop vseh resno čutečih Slovencev.
Drugi poglavitni vzrok, da se na Koroškem ne stori vse, kar bi se bilo moralo, leži v pomanjkanju državnega čuta v Jugoslaviji. Herman Wendel je nedavno dobro povedal, da pri nas državni čut caplja daleč zadaj za državo. Zato koroško vprašanje še ni postalo državna zadeva in se promatra preveč s pokrajinskega stališča.
Za Jugoslovane mora biti koroško glasovanje najmanj tako važno, kot je za Öehoslovake Tješin. V marsičem bo treba sprejeti češke metode, ki se jih v ostalem poslužujejo tudi Nemci. Predvsem: v dnevnike stalno kolono z napisom »koroško glasovanje«. Izobraževalna društva naj prirejajo predavanja, ki bodo združena z predstavami, da bo udeležba obilnejša. Čehi so s tem dosegli lepe uspehe. Vstopnina je šla v prid propagandnega sklada, predavanja pa so imela ta učinek, da je češki človek začel smatrati tješinsko vprašanje za vprašanje svoje časti in enakovrednosti.
Mi bomo v naslednjih številkah prinesli več člankov o koroškem vprašanju, ker moramo kot glasilo obmejnih Slovencev obrniti vso pozornost našemu Korotanu, čigar usoda ima za našo državo in slovenski narod velike in odločilne posledice.
I _______________________
Rokovnjaško.
Zadnja številka »Deutsche Grenzwacht« je polna zlobnih napadov na Jugoslovane. Tako je tudi prav. Kdo bi branil hribovski naturi, da ne izbruha prav vsega, kar jo tišči v želodeu Komur ugaja, bo v te kupčke izbruhanega narodnega sovraštva tako »apetitlich« vtaknil svoj nos, kakor marsikateri Radgončan, ko je čital zadnjo Vahtarco.
Mi nimamo prostora, da bi se spuščali v prepire z »D. G « To bi pomenilo nositi vodo v Muro. O ljudeh krog »D. G.« in »Tagesposte« je nedavno v »Frankfurter Ztg.« povedal svoje mnenje znani nemški publicist in politik Hi Wendel: »Z namenom, da bi z obrekovanjem spravili Ob ugled jugoslav. državo, posegajo ti gnusni prevžitkarji gnusne preteklosti po naj-neumnejših izmišljotinah«. To so besede Nemca, ki dobro pozna svoje rojake. Lepše jih ni mogel označiti. Oni so vse svoje življenje preživeli v gnusobi in ta gnusoba še jih vzdržuje dalje.
Mi bi se lahko pomenili o posameznih točkah, toda vemo dobro, da bi bil tak pomenek docela brezploden. Ljudem okrog. »D. G.« ni stalo do objektivnega razmotrivanja stvari, ker smatrajo, da je krajše in naravnejše če kar lopnejo po nas. Tudi v tem oziru jih dobro razumemo, ker se poznamo iz preteklosti. Öe so sovražili vse, kar je slovenskega, v tistih
časih, ko so nas imeli v pesteh, ko je bil njihov škric in birič, tem besneje nas pač sovražijo sedaj, ko nt govorimo z njimi iz nižine, marveč kot enakovredni z enakimi.
Ali je to nasilje, ako država, ki upravlja zasedeno ozemlje, zatira tihotapstvo, veriž* ništvo in druge nravne izrodke. Kaj pa naj potem rečemo o nemških in madžarskih nasiljih v Srbiji in Belgiji ? O tem zna ves svet. Dobro bo, če spravijo Nemci v svet, da so naj večji mučeniki tega sveta — Radgončani. To bodo
ljudje zijali!	-	.
To da ad rem: Zgodilo se je, da je obmejna straža ustrelila tihotapca, ki se ni ustavil. To se dogaja na vseh mejah, pravno je to tako naravna bramba državne avtoritete, kakor na pr, vsiljena vojna. Toda Radgončarom je to političen umor, nasilje nad prebivalstvom. Priznavamo. Tovariši se čutijo prizadete, in teh tihotapskih kolegov je v Radgoni skoraj toliko kot ljudstva. Tihotapi grofica in beračica. Pa če ji kdo stopi na prste, krikne o nasilju. 1 ako je neka ženska pisala v »Volksblatu«, da je Radgončane strah in groza pred »rjavimi« vojaki, ki v njenih očeh niso nič bolpi kot Mongoli. Kdo je to ? I, Srbi seveda! t_e taka ženska ugleda srbskega vojaka, že čuti nasilje. O, sveta babja histerija !
Mogoče bomo posamezne napade ob prvi priliki porabili za naše čitatelje. Ne zato, da odgovarjamo »Vahterci«, ker je to nepotrebno, ampak zato, da naši čitatelji iz teh napadov spoznajo, kakšna pridobitev je za nas, da smo svobodni.
Politični pregled.
Od 4. do 11. maja.
Od važnejših dogodkov v tem tednu moramo omeniti predvsem izročitev odgovora na madžarske protipredloge glede mirovne pogodbe. Odgovor vrhovnega sveta je bil iz-ročeR brez običajnih ceremonij predsedniku madž. mirovne delegacije v sredo dne 5. maja. Vrhovni svet odbija madžarski predlog, da bi se v odstopljenih pokrajinah glasovalo. Določbe glede mej se ne morejo spremeniti, ker bi posledice te spremembe bile veliko težje kot je sedanja ureditev sama. Le tam, kjer bi se komisiji za določitev meja dozdevalo, da se godi krivica, sme predlagati zvezi narodov primerno popravo meje, vendar samo v lokalnem obsegu. V spremnem pismu se opozarja, da je Madžarska soodgovorna na izbruhu vojne in nosi velik del krivde na imperialistični politiki bivše monarhije. Madžarski se je hkrati določil desetdnevni rok za podpis pogodbe.
S tem so naše raeje proti Madžarski končnoveljavno ugotovljene. Spremeniti se ne morejo ne v naš prid in ne v našo škodo. Iz mogočne Madžarske je nastala neznatna državica, ki nima lepih vidikov v bodočnost. Najbogatejše pokrajine — Sedmograško, Slovaško, Bačka, Banat, Prekmurje in Žapadna Ogrska — so izgubljene, »nedotakljivost Ogrske« je postala prazen političen dovtip, bahay ia nestrpen Arpadov narod je ponižan kot še nikdar doslej.
Ali bodo Madžari podpisali mirovno pogodbo? Brezdvomno, čeprav te dni na vsa U3ta kriče, da ne podpišejo. V tem kriku je dobršen kos politike. Pravijo, da se bodo udali samo sili — ali niso tako rekli tudi Nemci in Avstrjici? —- v tem slučaju pa bo sedanja vlada odstopila.
Madžarske priprave na mejah so sicer svareče znamenje, toda priprave na strani sosedov niso nič manj odločne. Fo podpisu miru bodo pač radi tiho, zakaj položaj bo takrat resnejši in združen z večjo odgovornostjo pred zvezo narodov.
Drug dogodek, ki ga omenjamo, je pri prava k sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Dozdeva se, da se Italijani popustili tako daleč, da bi se med Jugoslavijo in Italijo ustanovila samostojna vmesna državica v širšen obsegu nego je predlagal Wilson. Neodrešeni Siovsnci so predložili vrhovnemu svetu in italij. ministr. predsedniku Nittiju spomenico, v kateri zahtevajo, da se vse slovenske pokrajine, torej celo zasedeno ozemlje, priklopijo tej vmesni državici, ki bi imela slovansko večino, ako že antanta noče privoliti v združitev te dežele z Jugoslavijo Naša mirovna delegacija je že odpotovale ;
Gornjo Italijo, kjer se sestane z italij. zunanjim ministrom Scialojo in poskusi doseči sporazum v jadranskem vprašanju.
V zvezi s tem so pogajanja dr. Vesniča, ki je že prispel v Beograd, za sestavo nove vlade, ki pa dosedaj še niso pokazala uspeha. Sedanja vlada stoji trdno, zlasti odločen nastop preti komunistom ji je utrdil stališče.
Tedenske novice.
Bogumil Berbuč f. Dne	Ie umrl .T rad"
gonski bolnici g. Bogomil Berbuč, civilni komisar za Prekmurje. Njegova nagla smrt je presenetila vse, ki so ga pbznali. Bolehal je nekaj časa na želodcu — posledice 7 mesečne internacije v Italiji — pred par tedni se mu je bolezen poslabšala in v soboto 8. t. m. so ga prepeljali v brezupnem stanju iz^ M. Sobote v radgonsko bolnico. Za operacijo je bil že preslab, v par urah je podlegel izkrvavenju želodca. Pokojnik je bil rojen 11. januarja 1882 v Gorici; v rojstnem mestu je dovršil gimnazijo, visoko šolo pa na Dunaju 1. 1906 je stopil v politično službo pri takratnem c. kr. namestništvu v Trstu, služboval je tudi v Tolminu in Gorici, ob izbruhu vojne pa so ga poklicali k vojakom. Pozneje je bil odpuščen ter je služboval v Opatiji, Kopru, Ajdovščini in Gorici. Italijani so ga zalotili v rojstnem mestu in odpeljali v Italijo, kjer je bil 7 mesecev interniran, Po povratku iz internacije je prišel v Ljubljano in ko je odstopi! prvi civilni komisar osvobojenega Prekmurja dr. Laujšič, je prevzel g. Bogutnil Berbuč odgovorno, dela in skrbi polno mesto glavarja prekmurske pokrajine. V tej službi je užival splošno priljubljenost prebivalstva, ki je bilo vajeno videti na državnih mestih uradnike kateri so sovražili Prekmurce in jih zatirali z pristno madžarsko surovostjo. Bogumil Berbuč je pokazal, kakšen mora biti uradnik: prijazen, čuteč z ljudstvom in umevajoč njegove potrebe. S tem je mnogo pripomogel k utrditvi jugoslov. misli med prekmurskimi Slovenci. Njegove telesne ostanke so v sredo dne 12. t. m. iz radgonskega kolodvora, kamor ga je spremljalo mnogo slov. občinstva, prepeljali v Ljubljano in tam na Križevo popoldne položili k večnemu počitku. Prekmurje ne bo pozabilo nanj. N. v m. p.
Prepoved alkohola. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila, da se sme točiti vino in pivo. Prepovedano pa je točenje žganja. Mladim ljudem, ki še niso stari 18 let, ne sme gostilni čar dajati nobenih alkoholnih pijač. To velja tudi tedaj, če so v spremstvu starišev. Gostilničarji, ki bi prekršili to odredbo, lahko izgube koncesijo, — Pozdravljamo to odredbo deželne vlade in le želimo, da ostane trajno v veljavi. Seveda je v veliki meri odvisno od tega, kako se bo odredba izvrševala. Vlada mora skrbno paziti, da bodo podrejeni organi res vestno in brezobzirno nadzorovali gostilne, ker je brez praktične strogosti še tako dobra naredba brezpredmetna.
Ljudsko Štetje bo v Jugoslaviji 31. decembra 1.1. Istočasno se bode popisalo tudi domačo živino in hiše. Ljudsko štetje izvedejo pod nadzorstvom okrajnih glayarstev občinski uradi, sodelovati pa bodo morali vsi primerno izobraženi ljudje v občini. Z ljudskim štetjem bo napravila naša država nekak inventar, da se bo končno vendarle enkrat vedelo, kaj imamo in koliko nas je.
Iz tihotapcev — cestni razbojniki.
Anton Riegerbauer, tihotapec v Žepovcih in Jožef Neuwirth, mizar na Dunaju sta lansko leto skupno tihotapila živino in živila čez demarkacijsko črto in sta jih spravljala v Gradec ter pri tem lepo služila. Za lepe dobičke so jima bili zayidni Cmurečani m so jima zaplenili nekoč par volov. Da bi se maščevala nad cmureškimi »purgarji«, sta počakala nekega lepega dne cmureškega trgovca N., ko je tiho tapil voz jajc v Nemško Avstrijo, ga na cesti z revolverji napadla in ga z grožnjami prisilila, da se jima je »odkupil« s 9000 K. Kmalu na to pa sta bila aretirana in zaprta pri graškem okrožnem sodišču. Ker sta pristojna v občine južno od Mure, ki spadajo po mirovni pogodbi k Jugoslaviji, sta bila oba izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. Zaradi izsiljevanja sta bila obsojena ia sicer Anton Riegerb.vjer na tri leta težke ječe, Jožef Neuwirth po ?.a dve leti težke ječe. Ta slučaj nam dokazuje, kako imenitne varnostne razmere vladajo v Nemški Avstriji ob demarkacijski črti.
Nekatere tatvine pred mariborsl- un okrož nim sodiščem. Znan tat is navade,- 3 S let star viničarski sin Tomaž Zorjafl iz Brek. ovnika, ki je bil rodi tatyine že samo'dvanajstkrat p.-«•d k«- ’>van, je bil obsojen zavoljo vlomov v ra ae «•	•' i« viničarij« na tri leta težke ječe,
njegova mati pa zaradi udeležbe na 8 mesecev ječe. — Jožef Muršič iz Kupetinec, ki je takoj nadaljeval tatvine, ko se je vrnil iz moške kaznilnice v Mariboru, je dobil znova poldrugo leto težke ječe.
Ali je to agrarna reforma? Iz ljutomerskega okraja se nam piše: Veleposestvo vojvodinje Ahrenberg v Radencih in Stanetincih v gornjeradgonskem okraju je že razdeljeno med domačine, k temu veleposestvu spadajoči vinogradi pa še uradno ne. V resnici pa so si te vinograde kratkim potom že razdelili med medse štirje, ki niso kmetski posestniki, med njimi en advokat in živinozdravnik. Ali si dotična komisija pri okraj, glavarstvu tako predstavlja agrarno reformo?! Pričakujemo pojasnila.
Državne menjalnice za vračajoče se Amerikance. Take menjalnice je ministrstvo za finance ustanovilo pri davčnih uradih, v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču. Splitu, Sarajevu, Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljani prevzame te posle davčni urad za ljubijansko okolico (sodna palača). Ti uradi bodo zamenjavali denar samo izseljencem, vračajočim se iz Amerike in sicer samo dolarje, ki jih prineso s seboj. Zaraenje-valni kurz bode za pol dinarja ali dve kroni izpod dnevnega prodajnegaJcurza dolarjev na beograjski borzi.
Elektrika iz Fala. Kakor se je sklenilo dne 12. aprila na prvem zborovanju pripravljalnega odbora za dobavo električnega toka iz Fala, vabi pripravljalni odbor mesta Ptuj vsa interesirana mesta, trge, občine in okrajne zastopa, da pošlje vsaka po enega ali dva delegata dne 20. maja 1920 na drugo zborovanje glade dobave električne moči iz Fale. Dospeli so dosedaj že nekateri proračuni za preddela in treba se nam je tedaj odločiti, kateri tvrdki bodemo oddali delo za sestavitev natančnega proračuna, za napeljavo električnih vodov iz Maribora naprej. Opozarjamo, da došli proračuni niso visoki, tako, da bodemo res lahko enega izmed dospelih proračunov sprejeli, in bodemo kvoto sporazumni; na posamezne interesente pri tej seji razdelili. Obeaem bode treba tudi voliti širši pripravljalni odbor, ki bode sestavljen iz vsaj enega zastopnika iz vsakega večjega mesta, trga, občine, ali okrajnega zastopa. Ravno t! -20. maja hočemo potem tudi voliti ožji odbor, ki bode sestal iz 8 članov in izmed teh hočemo prevzeli tudi vsaj enega ali dva strokovnjaka, inženerja iz ejektrič». stroke. Zato podpisani pripravljalni odbor ponovno vabi, da vsi interesenti, to je vsa mesta, trgi, občine in okrajni zastopi pošljejo vsaj po enega delegata, kakor je bilo na seji 12. aprila sklenjeno. Zborovanje se bode vršilo zopet v Ptuju v dvorani mestne hiše, II. nadstropja in bo začetek bb 10. uri predpoldne. Pripravljalni odbor.
Težave kadilcev. Iz Beograda prihaja vznemirljiva vest, da se bodo tobačni izdelki podražili še tekom tega meseca za 50 odstotkov. Tako bo postalo kajenje res pravi luksus, kateremu se bo moral marsikateri kadilec odpovedati. Ali bb imel svet kako škodo, če bo manj kadilcev, je drugo vprašanje.
Ljutomerski Orel priredi veliko TOMBOLO, v nedeljo 18. maja 1918 po večernici v gostilni TRIGLAV. Sodeluje orlovska godba. Del Čistega dobička ]• namenjen jugoslovanski Matici. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Gornjeradgonska požarna bramba, ki
je sedaj v slovenskih rokah, bo v kratkem nabirala prispevke ia člane (redne ter podporne) po hišah. Pristopajte obilno ia podpirajte njeno delo z izdatnimi prispevki.
Podlistek „Bodi mož“ bomo nadaljevali, kakor hitro nam bo dopuščal prostor.
NeŽigOSan denar. Iz »Goriške Straže« povzamemo, da je kurz nežigosanega denarja na tržaški borzi 7 do 9 lir za 100 K. Kurz lire pa je znašal dne 7. maja na zagrebški borzi 675 K. za 100 lir. Nežigosanl bankovci so v veljavi samo še na Poljskem do 15. avgusta 1.1.
Zavarovanje. Velika škoda, katera nastane vsled požara, zamore se preprečiti, Se zavarujete svoja na-slopja in premičnine proti požara. V te svrhe vam priporočamo denasči zavod »Croatia«, zavarovalna zadruga v Zagrebu, ki ima svojo podružnico za Slovenijo ? Ljubljani, Star! trg štv. 11 in svoja ©krajna zastopstva v vseh večjih krajih v Prekmurke
Prekmurje.
Prekmursko pismo. Gospod urednik, dovolite mi, da p© pravem prekmurskem jeziku odgovorim na »Prekmursko pismo«, priobčeno 18. štv. »Murske Straže«: Pis&teo tega pisma
: želen ma, naj bi sdne »novine« izhajale v takšen* orM 'ji .v jeziki, v kakšen» on piše.
Jaz njemi na znanje dam, ka je to ne mogoče ar takšega prekmurskega jezika nega na sveti, v kakšem je on svoje pismo pisao. >Stopili» po našen slovenskon, boden, natl, moren, mij, nej, zatok, tiidik, ravnok, trnok, Čitaka, čistij, bilij, volon, keden« itd. tak je ne slobodno pisati, ar to je samo pokrajinski, zakotni izgovor. Ki šče v novine pisati, tisti se more slovnico (Gramatiko, nyelytan) navčiti. Vogri ali Nemci tiidi ne pišejo tak, kak kakši ščista ne-vučeni liidje gučijo, nego po pravitnom pismenom jeziki. Za šalo (špas) je lehko tak pisati, kak je »Prekmursko pismo« napisano, ali resne se tak ne sme i nemore pisati. Či bi vsaki nevuden človek po svojem napačnom izreki pisao v »novine«, to bi edna takša zmešanca bila, ka bi se drugi ali od smeja, ali čemerov mogli razpočiti. Morebiti Franjo Taianyi ne razmi Kieklnovih »Novin« i morebiti najde ešče koga više »Muske Sobote«, šteri jih ne razmijo; ali ka bi jih drugi tudi ne razmeli, to je ne istina. Jaz sam goričanec, poznam vse goričanske reči i znam, kak gučijo i kak razmijo goričanci. Či bi sa prekmurci v šoli včili slovensko slovntcd, te pisateo »Prekmurskoga pisma« ne bi napravo v svojem pismi 96 napak. Vadarski. — Iz Beltince smo tudi prejeli daljši dopis v tej zadevi. Povzamemo: Vsaki, što šče, v Prekmurji zastopi Kleklove »Novine«, pa tudi Murska Straža« piše tak lepo razumljivo, da vsako dete, štero se komaj zdaj ešče 4 mesece v šoli slovensko vči, je lehko bere i razmi.. . Ostanimo pri tem jeziki, šterom »Novine» pijšejo in samo gledajmo, da se prav slovensko navčimo, te bomo se dobro ražmili. Več Prekmuicov. — Uredništvo ima k temu pripomniti naslednje: Ako bo kedo v Ljubljani ali drugod na Slovenskem čital našo »polemiko«, se bo smejal. Toda v Prekmurju to ni smešno. Ogrski Slovenci so imeli malo stikov z nami, največ menda v času reformacije, pa tistikrat še ni smo imeli književnega jezika Ko so pa slovenske pokrajine sprejele enoten slovsteni jezik, temelječ na slovnici in skupnem pravopisu, so bili Prekmurci že docela pod pestjo madžarske raznarodovalne politike in kolikor narodne kulture so sploh mogli ali smeli imeti, so jo morali osloniti na narečje. Vse do zadnjega časa so izdajali knjige, koledarje, molitvenike v »prekmurskem jeziku« in z. madžarsko pisavo. Prekmurskega jezika seveda ni, obstoja pa prekmursko narečje; madžarska politika, ki je le pod gotovimi pogoji priznavala »Vende« kot narodnost, sicer pa jih je na zunaj štela med »vendsko« govoreče Madžare, je zapustila med ljudstvom toliko sledi, da se ne dajo izbrisati kar z rokavom kakega gospoda, ki prihaja iz Ljubljane. Prekmurskega narečja ni treba uvaževati radi tega, ker hočejo imeti Prekmurci svoj jezik, temveč zato, ker se še ljudstvo ni vzdramilo od prejšnje politične omotice in smatra svoje narečje za dragoeeno narodno svojino. Madžarski agitatorji pa to seve spretno izrabljajo. Naše mnenje: V šole je treba uvesti izključno književno slovenščino. Če so se dolga leta učili madžarščine, se bodo vendar zdaj hitreje in lažje naučili slovenščine, ki jih zopet zbližuje s srbohrvaščino. »Novine« naj izhajajo zaenkrat v narečju (tudi »Medjimurake Novine« pišejo v narečju, dasiravno so bili medjimurski Hrvati v ožjih stikih t Mrvatsko kot Prekmurci s Slovenijo), toda polagoma naj uvajajo kujiževai jezik.
Domače vesti.
General Majster rešitelj obmejnih slovenskih krajev aa severa, je bil odlikovan z redom belega orla IB. razreda z medi. Obmejni Slovane! asa k tema zasluženemu «dlikovanja iskreno čestitamo.
Badgana. Pogreba civilnega komisarja ES er ha £ a se se udeležili zastopniki vseh uradov, draštev in korporacij iz Radgone, Gornje Radgone in Prekmurja. Pevska draštva v Radgoni, Gornji Radgoni in H. Soboti so mn zapela dve nagrobnlci. Od priljubljenega civ, komisarja so se na radgonskem kolodvora ^ ganljivimi besedami poslovili veleč. g. ¿spalk K!skl, g. vladni tajnik Kočar iz Dolnje Lendavo in g. okrajni sodnik dr. C-igoj iz Gornje Radgone.
Kra$+!Hke bralno drnitvo v Garnji Radgoni ponovi aa splošno željo predstavo ljudske igre „Benso“ v nedeljo dne 16. maja 1920 ob 5. uri popoldne v dvorani Posojilnic«. Vdeležito se mnogoštevilno!
Prosveta.
Širite med nared sledeče knjige: Koroška. Spisal Carantanus. Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena K. 4. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošujak. Cena K. 2. — Na ša Is tra. Spisal Fr. Erjavec. Cena K. i. Jugoslovanska žena za narodno svobodo. Uredil AIre. Cena K. 2. Slovenci! Slovenke 1 Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je, da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige in širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni tiskarni« v Ljubljani, Marijin trg. 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah.
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja
»Zgodovinsko društvo v Maribora. Urejajo prof. Fr. Kovačič. Snopič 1., 16. letnik. Prejeli smo l.Ietošuji snopič časopisa«, na katerega smo že opozorili Čitatelje v prvih številkah našega lista. Novi snopič ima sicer skrčen obseg, vsebina pa še je vedno tako bogata, da že ta zvezek odtehta borih 10 K-, ki jih izdaš za udnino »Zgodovinkega društva«. I. snopič ima sledečo vsebino:
I.	Razprave: dl. Kos, Doneski za krajevne kronike (Slov. Gradec, Ptuj); Kovačič, Mariborsko vprašanje; dr. Mohorič, Prekmurje in Medžimurje. H. Izvestja: dr. Šašel, Spomini na Virunum; M. Kovačič, Epska narodna pesem o Pegamu in Lombergarju; Kovačič, .Nekaj krajevnih imen; dr. Tominšek, Jezikovno ozemlje Srbov na Saksonskem.—Nekrologi. Priporočamo obmejnim Slovencem, posebno Muropoljancem, da v obilnem številu pristopajo k »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru.
Lepa knjiga o Koroški. Dober poznavalec in ljubitelj mile Koroške pesnik Iv. Albreht je med koroškim ljudstvom nabral in priredil s najlepših pravljic iz Koroške, osobito iz Roža, katere je izdala »Zvezna tiskarna« v Ljubljani v lični obliki kot 16. snopič »Narodne knjižnice« v knjigi »Paberki iz Roža«, ki obsegajo sledoče pravljice: Ljubica povodnega moža. — Pravljica o zvonu. — Kako je ljubil kmet Žalik ženo. — Ena o sv. Petru. — Kolomanove bukve in kaj je bilo potlej. — Nesrečna kmetica in škapnjaki pregnani. — Pravljica o čudni grofici. Iz vseh teh ljubkih pravljic diha vseskozi lokalni kolorit na Koroškem in kljub splošno znanim motivom je pisatelj znal oživiti stare motive z novim čarom; pravljice so enotno zaokrožene, zanimive po vsebini, lahkotno pripovedovane, v živi narodni govorici in prepletene s pristnim, zdravim humorjem. Knjiga se naroča pri »Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg. 8, dobiva se tudi pri vseh podružnicah »Jugoslavije«. Cena je izredno nizka K- 4.
Knjige Družbe sv. Mohorja. Prejeli smo ietošuje knjige Mohorjeve družbe. Udje so lahko zadovoljni, da dobe za 10 K. tako lep knjižni dar. V eni prihodnjih številk bomo spregovorili o Mohorjevih knjigah kaj več.
Po svetu.
Boji med Poljaki in Rusi se nadaljujejo na vsej črti. Trocki] je izjavil, da se Rusija pod nobenim pogojem ne uda in da bo ta vojna odločila usodo obeh držav. Škoda slovanske krvi. — Vest o zasedbi Kijeva po Poljakih se ne potrjuje. —• Na Ornem morju je utonilo 14 ladij z ruskimi begunci, ki so bili namenjeni v Malo Azijo. — Rusi (protiboljševiki) in Japonci so sklenili premirje. — Glasovanje v Tješinu (med Čehi in Poljaki), ki bi se moralo vršiti 12. maja, je odloženo na 12. julija — Sovjetski armadi so se udali ostanki Denji-kinov« armade v moči 60.000 mož. Denjikin se je lansko leto bojeval proti boljševikom. pa je bil premagan. — Baje so se sporazumeli stari nasprotniki Ukrajinci in Poljaki, tako da dobi Ukrajina veliko ozemlja ob Bugu, odstopi pa Poljski vzhodno Galicijo. — Mednarodni trgovski posvet je sklenil uvesti mednarodne bankovee, ki bi se rabili za plačevanje potrebnih živil ih surovih za obnovo Evrope. Tak bankovec bi veljal 1 angleški funt, ali pet dolarjev, v našem denarju okrog 650 K,— V blaženi Nemški Avstriji se more plačati od vsake osebe po 1500 K.— davka na leto. Draga zabava biti Avstrijec! — Ameriški delavci so odtočno proti komunizmu. Njihov vodja Gora-p«rs je izjavil, de je komunizem največji sovražnik delavstva. — Na Reki se tepejo med seboj arditi (dAnnunzijevi prostovoljci) in i talij, vojaki. — Na Francoskem stavkajo rudarji in deloma tudi železničarji. — V Mehiki, kjer so vedno vroča tla, je vsled navala rnehikar.?1 :U upornikov odstopil predsednik Caranza sr rev-zel predsedstvo Domiguez, — Umrl je bivši italij&R "ki minister Bisolali, — Na Cehosiovask . \ je razpisano novo drž. posojilo. — Novo; : j’ j enega poslanca Toblerja na Slovaškem s<~ aretirali, ker je obdolžen veles daje, — Dne ir maja je sprejela Turčija mirovno pogodbo, Ukrajine! so zasedli Odeso, znano pristanov ob Creem merjp .adnji čas je bila v ’ 'kali boljše v'*"	• u •* je tekom dveh let menda
že šestkrat menjala gospodarje. — Znano mesto Odrin (1. 1912 ins 1913 so krvaveli pred njim Srbi in Bolgari ter ga zavzeli) pripade sedaj Grčiji. Grčija dobi pbe Traciji, tako da bo ležala med 5 morji (Jonsko, Egejsko, Kretsko, Marmarsko in Črno morje). Posebna sreča!
Gospodarstvo.
Vinarski ravnatelj Puklavec: Škoda, povzročena po peronospori in oidiju lansko leto in kako se je je obvarovati letos.
(Konec.)
Ker bo tudi letos za žveplan]« trt le vžepleni cvet na razpolago, se vinogradniki s tem opozarjajo, da je treba z žveplenim cvetom žveplanje trt večkrat ponavljati, če se hoče doseči popoten uspeh, kakor bi to bilo potrebno pri uporabi zmletega žvepla. Žveplati ]e treba 4—5 krat (pred cvetom enkrat in po cvetu vsak teden po enkrat do konca julija), name3to dve do trikrat — in po vsakem močnejšem dežju žveplanje ponoviti. Spočetka je žveplati celi trs, pozneje le grozdje.
Oidij pa se da vsaj deloma preprečiti tudi s salo-jidinom (natrijevim tiosulfatom), ki se ga primeša po pol kg na 1001 galično-apnene zmesi. Dodati pa se sme še le že pravilno pripravljeni zmesi, kateri še pa manjka toliko vode, da ima v sodu prostor raztopina salojidina. Osobito za škroplenje grozdja je primes salo-jšdina toplo priporočati in se naj nikoli (posebno v bolj vlažnih letah) ne opusti.
Če nastopa oidij zelp močno in vsled slabega vremena ni mogoče žveplati, se priporoča poraba kalijevega hipermanganata, od ketere snovi se vzame na 100 litrov vode 20 dek in 2—3 kg apna. Hipermanganat se raztopi v polovici vode, v drugi polovici pa pripravi apneni belež, ki se potem prilije raztopini hipermanganata. S to mešanico je grozdje močno poškropiti in ono se, kakor pravijo, kmalo obriše (ž njega zginejo sledovi bolezni).
Toda hipermanganat učinkuje ie kratko in se mora škroplenje pri vsakem napadu ponoviti.
Kar se časa tiče, v katerem se mora začeti z zatiranjem oidija in peronospore, je omeniti, da je to odvisno od stopinje toplote, ozir. vlažnosti spomladanskega Časa. Dognano je, da se peronospora, dokler pada temperatura po noči redoma pod 15 C ne razvija, četudi je dovolj vlažnosti v vinogradu. Zatorej se v Času primeroma hladnih noči ni bati okužitve po peronospori. Nasprotno pa oidij lahko nastopa (četudi se ne razvija močno) pri precej nižjih stopinjah toplote (od 5—10 C) in njega razvitek ni popolnoma nič odvisen od vlažnosti v vinogradu. Zaradi tega bi bilo umestno, da se praje žvepla, nego škropi in ne narobe, kakor se to navadne dela.
Sploh se opaža pri nas, da škropijo vinogradniki proti peronospori prvikrat navadno prerano, ko je mladje komaj izlezlo iz popkov, drugikrat pa prepozno, ko je mladje že nad pol metra visoko, kar je vzrok, da med obojim škroplenjem nastopi navadno peronospora. Ko pri nas navadno prvič škropijo, bi bilo dobro prvič žveplati, a prvo škroplenje preložiti za kakih 8—14 dni pozneje, na čas, ko je mladje po večini že nad pedea dolgo ali z drugimi besedami rečeno, kratko predno začne trta cveteti, bi se moralo prvikrat škropiti; 10—14 dni pozneje drugikrat in črez nadaljnih 14 dni tretjekrat. Po dragem in tretjem škroplenja je vsakokrat posebej grozdje poškropiti in potem požyeplati. Le v slučaja, da so noči v prvi spomladi nenavadno to ple, se priporoča škropiti prvikrat malo raneje, pri čem Je pa potrebno, da se škroplenje pred nastopom cveta ali celo med cvetom ponovi.
Boj prsti poronssperi in ravnanje a poškodovanimi pagknjkf fn listjem vinske trte.
Zadnje dni j« naredil vihar, ki je dosegel v noči od 5. na 4, majnika svoj vrhunec, precejšno škodo v naših vinogradih, posebno v severno-vzhodnih in severno-zapadnih legah. Kar ni polomil in odtrgal je tako močno zbičal, da j« mladje Sn perje poškodovano kakor po toči. Vinogradniki Se s tem opozarjajo, da so taki vinogradi posebno podvrženi ekuženju po peronospori in drugih boleznih. Da se okuženje po peronospori prepreči, se priporoča v takih vinogradih škroplenje nemudoma izvesti. Za to škroplenje je pripraviti močnejše galično-apnene zmesi. Vzeti je najmanj poldrago kile galice na 100 litrov vode. Listje in polomljene poganjke, v kolikor s« močno poškodovani in se sušijo, je najbolje odtrgati in odstraniti iz vinograda. Na njih mesto je vzrediti iz zalistkov, ki poženejo kmalu pri vsakem koieoca novo Ustje in nove poganjke, ozir. nov« vršičke. To se lahko doseže na ta način, da s« pognani zalistek, ki izraste pri najvišjem nepoškodovanem kolenen mladike pusti nemotene razvijati, mod tem, ko se nižje stoječim odščipnejo vršički, kak hitro so razvili pe eden do dva lista. Popisana ravnanje je priporočati tudi po vsaki poznejši poškodbi mladja ia Ustja, naj si bo po toči ali po drugih njmab ia je edino sredstvo izločiti povzročen® škode, kolikor s« d». VtiumU rtamddj Putdaum.
Ste prehlajeni? imate bakčine o prsih? V grla? M lašljete? ? .»ate nahod? Osbri prijatelj o takih hudih Sh Vam je 'krjen prani *člsa rluid! 6 dnojnatih ali 2 oeliki špecijalni stekleniči 36 K. Zagorski Sak zoper kašelj in prsne bolečine I steklenica 6 K. Slaba hrana \h m rte» -¡ril« želodec? ~ Merjen« prane Ciza kroglice qa sp;ni •	6 škafp !8 K. Omot in poštnina po-
sebej a itajcei.eje i 6ug« i . ^eller, Staniča donja 61za-trg št. 25: Kruatska.	A
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeka mast proti gaijam. Erez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 10-50 K pri lekarni Trn-koel, Ljubljana.
Sfši * Podgane
steiiicE — ščurki
in vsa jodlate® mora poginiti ako porabljate mojanajlMilje preizkušena in splošne hvaljena sredstva kot: proti p*y$kiS3 mišim K 8*—, za podgane is miši h' 8 —, u. Ščurke S 10*—, pesetae meče» tinktura za «tenke K 10*—, eni-čevelee m*ijev K 10*—, prašek za eši v obleki h oeriltt K 8 — in K 10 -, vreti m ra vij Ata K 10*—, preti ešem pri perstsini K 10*—, prašek proti Mrče?om K 10*—, »azile proti ašem ari ijndcu K 5*— in 10*—, mazilo za sli pri iiviai K 6*— in 10-—, tinktura proti arčesn na sadju is zelenjavi (uničeval eev rastlin) K 10'- , mazilo proti garjam K 10'—. Pošilja po povzetju Zavod za ekspert
M. JSnkeif, Zagreb 46, Ptlrlujsia ulica 3
Scbni in dekeraoijski slikar
Jauk® Horvat
w Ljutomera
se priporoča slav. občinstvu za izvršitev vsakovrstna slikarije, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov ter prenavljanje obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno. Cene zmerne.
Razpošiljam
samo na debelo fino kremo za čevlje znamka
5J
ciPULir.
Dalje raznovrstno špecerijsko in galantrijsko blago. I. MENART trgovec, Domžale, Slovenija.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 6 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jaje in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnaiju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnk6ci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
HHMIHIlIfHMHHMaiMIHIHIII	■m mi milina
Na prodaj dva mala posestva s novimi hišami, oziroma dobrimi stanovanji. Cena 90.G00 kron. Več se izve pri g. Kuharju pekar v Ločah, pošta Loče, Sv. Duh.	Staro lito in kovano jjele30 ▼sake vrste, kupuje po najvišji ceni vagone Vatro Keši, Makele-Poljdaae.
	■ II li T ■
Kipe Kristusa,	Matere božje ter
raznih svetnikov, velike za kapele in križe, kakor tudi majhne za sobe, izdeluje in priporoča posebno še vernim Prekmurcesi% podobar FffAIHC NEMEC pri Sv. Duhu na Stari gori, pošta Sv. Jurij ob Šča-
ivmci»
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi nepozabljivi sin, oziroma soprog, brat, zet in svak, gospod
Bogomil Berboč
vladni tajnik in civilni komisar 3a Prekmurje,
dne 9. maja ob pol 2. popoldan, po kratki mučni bolezni, spreviden s svetimi zakramenti, 38 let star, mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnega so prepeljali iz Radgone v Ljubljano in ga v četrtek 13. maja položili k večnemu počitku.
Gorica — Murska Sobota, 10. maja 1920.
Žalujoči ostali.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Bursko polje in Slov. gorice r. z. z 0. z.
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufaktnrno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova 11 Murska Sobota.
Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutdmeru
S
Ü
Čitajte „¿Bursko S i r s 3 o “
Hočete obdržati svojo lepoto?
Hočete imeti kakor baržuti mehko kožo?
Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev?
Uporabljajta Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjeve najiinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tanochina
pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano
osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No.III 12 K. K temu močno terovo mile za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v, in 3 K— v.
Mučijo Vas kurje očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin,hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 4 K — v. velika škadlja 6 K — v.
Želite še kaj?
Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska 1 voda) 1 škadlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja CK. — Fellerjev mentolu čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 4 K — v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najftnejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja 12 K.
Močna francovka u steklenicama po 8 K in 22 K. Lilijino mlečno milo 16 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Kluger 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
EOGEB V. FEf 'EK, nassif Sirita » Kr.N264 Olrvats™)
EMA URA?
Katera trajno ==se veseljepovzročuje?
Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd.
Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od:
H. SUTTNER Ljubljana štev. 978
Samo Suttner-jeva oral
OGLAS.
Carrara marmor-ja
prvovrstnega je došlo več vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobnih spomenikov, plošč itd., sprejema Kamnoseška družba. Celje.
„CROATIA“
zavarovalna zadruga v 3agrebu
...... ustanovljena leta 1884.	■■
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg II.
ZAVARUJE! Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnioi In parobrodu za oelo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. Zastopnik v Radgoni je gOBpod Zdravko Vrlič, Murska uUoa itv. 184.
POSOJILIIO \7 G0RQJI R&DGORI
resisfrovana zadruga m z neomejeno zavezo
Hranilne vloge
sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brci posebnega naročila
siu
h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
- . \ , na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
Posojila
plača le koleke.
7!*arff10 KFfl 80 V3flk pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob Ul ttuilv lir« uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
sprejema in izplačuje
DrifSieflfia 80 dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli rUjfl^lllifl izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši. Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.