Poštnina plačana v gotovim. ŠTEV. 32 LJUBLJANI, četrtek, 10. februarja 1927. Pogameina številka Din 1,— LETO IV. »..{■ veak den opoldne, itvrenaži nedelje in /. praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošii: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen polHiien list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 532. UPRAVNI9TV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokopisi 9* ne vračajo. — Oglasi po tarifu- Plsinenh* vprašanjem naj s« priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.833. Haie bogastvo propada. Vedno manj je slišna pesem o bogastvu Jugoslavije in skoraj bo popolnoma kliknila. Dala nam je sicer narava neizmerna bogastva, a naša še bolj neizmerna nesposobnost jih bo kmalu upropa-stila. Na vseh poljih je tako in prav nikjer še ni videti zboljšanja. Kaj bi nam mogla dati žitna Vojvodina, če bi se znali varovati pred poplavami, tako ko pred vojsko. A kaj šele dobili, če bi znali našo poljedelsko produkcijo dvigniti vsaj toliko, da bi nam dala le polovico tega, kar daje v naprednejših deželah. Pregovorno je skoraj bilo gozdno bogastvo Jugoslavije in vse je mislilo, da je to neusahljivo. Prof. Ugrenovič pa je sedaj odkril, da je naše gozdno bogastvo vut pv®d koncem, ker ga nezmožna uprava skoraj sistematično uničuje. In slo\enska industrija? Kak razmah je debila po preobratu in kako ponosne so bile naše misli. 2e smo mislih, da smo čisto gospodarji na svoji zemlji’ danes pa je ta sen razbit in več podjetij ko nekdaj je danes v tujih rokah. In naše šolstvo? Kako veseli so bili začetki. Nastala je univerza, ustvarili »mo si konservatorij, izpopolnili gledališče in čisto zavzeli srednjo šolo. Danes jo stalno v nevarnosti ljubljanska univerza in ni proračunske razprave, ko se moramo bati, da nam bo okrnjena, Gle-. iška kriza pa je postala že javno vprašaje in sedaj tudi še kriza naše srednje šcJe, In naše b©i© ceste! Kako smo bili na nje nekoč ponosui! Tudi tega ponosa je konec, kakor mnogo drugih stvari. Po svoji legi bi morala biti naša država posredovalec med vzhodom in zapa-dom , v resnici pa smo tako zelo zapravili to svejo pozicijo, da še lastnega blaga ke oddajamo kupcem direktno. V najtež-boju z Italijo sme, a italijanskim posrednikom plačujemo milijonske nagrade. Mogli bi biti ena najbegatejših držav, Pk .snip vsako leto bolj revni, ker se vsa-rA7eto .miše bogastvo zmanjša. A čisto po rebe in le po naši lastni krivdi, ker trpimo, da nas že leta in leta duši čisto nezmožna birokracija. Da pa se ne zboljša naša uprava, je krivo strankarstvo. To oprošča vsako napako, če je grešnik zaslužen za stranko, pa magari, da je ta zasluga že kriminalna. To strankarstvo ne trpi niti najboljšega- uradnika, če ni ta slep pristaš vladajoče stranke. In to strankarstvo ne trpi, da bi se nared organiziral, ker ne trpi poleg sebe nikogar drugega. Zato pa tudi ni upati, da bi se razmere kmalu spremenile. Spremenile se bodo šele takrat, kadar se bodo stanovi emancipirajj cd strank in vodili svo- ■ pnhtiko. Listo brez važnosti je za kmeta boj med strankami, temveč zanj je važno le da bo vodila država tako gospodarno politiko, da bodo kmetije uspevale. ^8nes pa kmetije propadajo in če bi pri-k nam bogataš, bi mogel za beraške. ^Ide kupiti vsa Slovenijo. Tudi našega trgovca, obrtnika in indu-drijaica ne bi smel prav nič brigati boj P>Pd liberalci in klerikalci. Ne gre v tem Su za prav noben gospodarski princip, *** gre tu za prav nobena svetovna nazi-f®hja, temveč samo za vlado stranke. Z ®ešli so danes stranke razjedinile naše ?°spodar3ke kroge in zato so ti danes moči. Zato pa je tudi bilo mogoče, ® 'banke in denarni zavodi niso služili rstvu, temveč strankarskim fon- Konec boja proti korupciji ANKETNI ODBOR SPREJEL DR. HODŽARJEV PREDLOG Z 11 - 10 GLASOVI. Radič govori ^®bank< ?%odar doi Slovenija pa je bila vsled tega za ^ bilijone lažja, država pa za milijar- Beograd, 10. februarja. Včeraj popoldne se je v anketnem odboru dogodil velik preokret, kakor ga nihče ni pričakoval. Kakor znano, sta se v zadnjem času izoblikovali dve različni stališči glede poročila anketnega odbora, in sicer stališče radikalov in stališče opozicije, ki se je zbrala okrog predloga, kakor ga je izdelal dr. Svetislav Popovič. Radikali, ki so že pričakovali, da bodo v anketnem odboru ostali v manjšini, so se včeraj popoldne pred sejo anketnega odbora sestali h konferenci, ki so se je udeležili Marko Trifkovič, Uzunovič in pa dr. Korošec. Rezultat te konference je bil, da se je sestavila nova resolucija, ki jo je izdelal in kesneje predlagal klerikalni poslanec dr. Hodžar. Zaradi te resolucije je Ranko Trifkovič umaknil svoje poročilo in motivacijo. Tako se je stvorila večina v anketnem odboru za to resolucijo, s katero bo odbor tudi stopil pred narodno skupščino. Take odločitve glede resolucije vladne večine niso pričakovali niti sami radikali. Dr. Hodžar je v anketnem odboru j prečital naslednji predlog: »Anketni predlog je dokončal prejeto nalogo in predlagal: iz vrst narodne skupščine naj se stavi predlog, po katerem bi se moglo proti vsem osebam, o katerih krivdi se je narodna skupščina na podlagi poročila anketnega odbora prepričala, postopati po veljavnih zakonih. Razen tega smatra anketni odbor za svojo dolžnost predlagati kraljevski vladi: 1. da izda predpise o organizaciji upravne službe v prometnem ministrstvu, 2. da predloži potrebne zakonske predloge za pobijanje korupcije,, ko se po končanem delu anketnega odbora izkaže prava podlaga za te zakonske mere, G. Radomir Pašič si je dal izplačati ček štev. 48.303 in stavil nanj svoj podpis pri Francoski hipotekarni banki v Beogradu. Anketni odbor po veljavnih zakonskih predpisih ni pristojen, vmešavati se v vprašanje posameznih stroškov in izdatkov iz fondov za zaupne državne potrebe. Ce pa narodna skupščina smatra za potrebno, da se tudi izdatki take in podobne narave kontrolirajo, je anketni odbor mnenja, da bi morala kraljevska vlada staviti primeren predlog, da se kontrolirajo tudi te vrste izdatki.« Ko je bila v anketnem odboru ta resolucija prečitana, je Svetislav Popovič predlagal, da se vobče vse resolucije, ki se prečitajo v odboru, proglase za nujne in da se zanje zahteva v narodni skupščini nujnost. Toda ta predlog je bil z 11 :10 glasovom odklonjen. Tako tudi ne bo resolucija, ki jo je predlagal dr. Hodžar, v plenumu narodne skupščine prišla na Naše bogastvo nam propada in bo propadalo, dokler se naši gospodarski krogi ne bodo emancipirali od političnih strank. V istem lripu, ko bodo ti krogi to storili, se bo pokazal tudi njih upliv na državno upravo, ker celo stranke bodo začele tedaj izvajati gospodarsko politiko. Danes pa jim to ni potrebno, ker so gesla še vedno tako močen lep, da limanice sigurno funkcionirajo. Očividno smo še vedno prebogati, očividno je naše bogastvo še vedno premalo nazadovalo, da še vedno funkcionirajo limanice. Kako dolgo še? razpravo, dokler anketni odbor ne bo proučil vseh drugih interpelacij o korupciji, ki so mu bile predložene in o njih razpravljal. Tako je vse vprašanje ankete odloženo na nedoločen čas. Važno je, da je predlog dr. Hodžarja jako kratek in brez kake utemeljitve. V političnih krogih smatrajo, da ta predlog SLS v resnici ni nič drugega, kakor predlog, ki so ga hoteli staviti radikali kot drugo stran vladne koalicije. To postopanje je izzvalo v vrstah opozicije in v narodni skupščini sploh mnogo komentarjev. Posamezni poslanci raznih parlamentarnih skupin so zatrjevali, da je prav te dni poslanec dr. Hodžar vedno trdil, da bo glasoval za stališče, po katerem naj -bi se vsi krivci ostro obsodili in naj bi se krivci pred narodno .skupščino klicali na odgovornost. Včerajšnji preokret, ki je nastal po konferenci med Uzunovičem, Markom Trifkovičem in dr. Korošcem, izvira po mnenju parlamentarnih krogov od ton, ker so radikali dr. Korošcu toliko ob- ljubovali, da je on lahkotna podlagi tega slede ankete zavzel stališče, ki m v skladu z dosedanjim nastopanjem klerikalcev v parlamentu niti z naziranjem ostalih parlamentarnih skupin. Resolucija opozicije se 'razlikuje od resolucije vladne večine med drugim tudi v tem, da ima prva tudi obsežno utemeljitev, iz katere so razvidna vsa dejanja, zaradi katerih se stavijo dotični predlogi in s katero se tudi motivira zahteva, ki se stavi na narodno skupscino. Dr. Hodžar pa v svojem predlogu sploh nima nebene motivacije, temveč gol predlog, s katerim se ne dajo utemeljiti razlogi,’ zaradi katerih se predlog stavi. Seja anketnega odbora se je pričela včeraj nekaj po 4. uri popoldne. Na seji ie najprvo Ranko Trifkovič prečital svoj predlo* in pcdal tudi utemeljitev zanj. PotenTpa je dr. Svetislav Popovič pre-čital ?voj predlog. Nato pa je dr. rlodzai, ki je razložil svoje posebno stališče gle-de vsega vprašanja, predložil konkretno resolucijo. Za tem se je takoj začelo z glasovanjem. Prvi je prišel na vrsto predlog dr. Popoviča, ki je bil z 11 glasovi radikalov in SLS proti 10 glasovom opozicije odklonjen. Dr. Hodžarja predlog,.ki je bil nato dan na glasovanje, pa je bil sprejet z 11 glasovi proti 10. MADJARSKA SE OliOROŽUJE. Beograd, 10. februarja. Včeraj popoldne je dospela iz Budimpešte brzojavka naslednje vsebine: Minister za narodno obrambo je predložil parlamentu načrt zakona, ki se nanaša na spremembo uporabe nekaterih klavzul trianonske pogodbe. Te spremembe so napravljene v soglasju z mednarodno vojaško kontrolo in z odobrenjem veleposlaniške konference. Glavne odredbe so te-le: Število plinskih mask se poveča na 52.000. Tvornica municije se razdeli na štiri različne tvcrnice. Policija dobi 12 oklopnih avtomobilov. Proti večeru pa je došla brzojavka, v kateri se ta zakonski načrt pojasnjuje. Obe brzojavki sta zainteresirali naše di-plomatične in politične kroge. Pripisuje se jima velika važnost Trdilo se je celo, da je veleposlaniška konferenca ukinila vojaško kontrolo in da bo dovolila izdelovanje streliva. Kakor se je kasneje ugotovilo, se vojaška kontrolna komisija ne ukine in se o tem sploh ni razpravljalo. Madjarski so bile dovoljene samo neke koncesije glede tvomic streliva, da bi lažje dobivala nekatere surovine. HSS IN POROČILO ANKETNEGA ODBORA. Zagreb, 10. februarja. Sinoči je bila v Seljačkem domu konferenca zaslop-nikov in vodstva HSS. O tej konferenci je bil izdan naslednji komunike: »Na konferenci hrvatskih narodnih poslancev je bilo navzoče vse vodstvo HSS, predsednik Hrvaiskega seljaške-ga kluba dr. Šibenik in 20 poslancev. Najprvo se je razpravljala, kako naj nastopi HS klub v vprašanju predloga, ki naj ga anketni odbor slavi narodni skupščini. Na temelju podrobnega poročila članov anketnega odbora je bilo ugotovljeno, da je bil ves klub enoduš-nega prepričanja, da mora končni predlog anketnega odbora zahtevati: 1. Da narodna skupščina izroči vse gradivo s poročilom vred sodišču v ha-dalnje poslovanje. 2. Da narodna skupščina v kratkem roku, izvoli preiskovalni odbor, ki naj odloči, atli je dovolj razloga, da se bivši ministri dr. Velizar Jankovič, dr. Dragotin Kojič, dr. Milan Stojadinovič in vsi drugi ministri, ki se imenoma omenjajo, da so imeli posla z adamovsko afero, izroče sodišču na temelju zakona o ministrski odgovornosti. 3. Da narodna skupščina pozove pravosodnega ministra, naj ukaže državnemu pravdniku, da proti Radetu Pašiču takoj nastopi po veljavnih za-konih. 4. Da narodna skupščina sklene, da mora anketni odbor v roku dveh mesecev proučiti vse drugo obtožbeno gradivo in sestaviti osnovo za zakon proti korupciji. Na konferenci se je nato govorilo še o proračunu ter o glavni in podrobni proračunski razpravi. Enodušno se je obžalovalo, da tudi ta proračun ne nosi znakov pravega državnega proračuna, ker je za narod neenako razdeljeno in ker ni za vseh osem let nobenega zaključnega računa. Zato HS klub pri najboljši volji ne more tega proračuna smatrati za državni proračun in se glede na io ravnati po angleškem načelu, da se proračun daje državi ne pa vladi. Vsi govorniki HS kluba bodo proračun napadali najprvo zalo, ker je sestavljen proti vsem načelom finančne vede in kar je še huje, ne glede na življeriske, •narodne in državne interese. Predsednik HSS je pred dvema mesecema postavil načelo, da naj pridejo v vlado Slovenci, ne pa klerikalci. Tri tej priliki se je ugotovilo, da so tega mnenja tudi vsi odločilni činitelji. Posebno Uzunovič se je odlikoval kot velik in prepričan branitelj teh načel. Sedaj pa se vidi', da namesto, da bi dr. Korošec nehal dobivati smernice od jezuitskega kolegija, dobiva odslej te smernice Uzunovič. Nate je peslanec Pucelj pripovedoval o svojem razgovoru s škofom Jegličem: škof mn je ves vesel nad včMkimi uspehi dr. Korošca naglasa!, kaka sreča je, da so končno tudi radikali uvideli, da se sme in mera Radič pobijati predvsem s cerkveno političnega stališča, češ da je Radič že star nasprotnik papeža in da se z njim ne sime politično sodelovati. To je bržkone Uzunoviča popolnoma usposobilo, da sme po dvakrat sprejeti v predsedstvu vlade člane, ki so glavni obtoženci pred anketnim odborom in da je te člane obakrat sprejel.z njihovimi odvetniki vred,' in to v navzočnosti poročevalca anketnega odbora, Banka Trifunoviča. Vsa javnost niti malo ne more biti v dvomu o tem, kaj se je takrid sklenilo Kriza naše srednje Sole Najdražje, kar ima narod, je njegova mla^ lina, ker ona je bodočnost naroda. Ce ja zdrava naSa mladina, potem vemo, da bo •adrava tudi prihodnja generacija in razvoj naroda bo šel premočrtno navzgor. Zato pa mora tudi biti prva skrb vsake vlade, da skrbi za mladino in da poskrbi za njeno na-obrazbo. Kako so to svojo najvišjo nalogo pojmovale naše vlade, kaže z vso zgovornostjo knjiga prof. Westra. Sredi Šolale ega pouka so ae brez zakonite podlage in celo v direktnem nasprotju z zakonom izpreminjali šolski načrti, z birokratičnimi odredbami pa onemogočil vsak razvoj šole. In ni ae skrbelo miti za gmotno oeigura-nje učitelja m nič se ni storilo za revno mladino. Niti določbe ustave se niso upoštevale, kakor kaže prezir določbe o brezplačnem pouku. S tem večjo vnemo pa se je nastopalo s policijskimi -metodami, če se je pripetilo, da je bila tudi mladina ogorčena nad naSlmi žalostnimi razmerami. Komunistični procesi med srednješolsko mladino bodo večno pričali, kaiko slabo je oblast umevala svojo dolžnioat do mladine. Slino pogosto se slišijo tožbe o pokvarjenosti Ln o degeneraciji povojne mladine. Vse te tožbe so neresne in samo nov dokaz, da oblasti ne pojmujejo mladine. Ne zanikamo, da ne bi mogla biti sedanja mladina boljša, kakor je, toda zanikamo tudi, da bi mogla biti mladina z ozirom na naše razmere boljša, kakor pa je. Tudi mladina je samo produkt raamer in če so te gnile, je to naša krivda, ne pa krivda mladine. Kje pa vidi danes mladina le sled kakega idaaHzma, kje pa ima današnja mladina vzro-re, ki bi jo mogli navdušiti k stremljenju na-vsgor. Kamor se ozre oko mladine, povsod sama korupcija, povsod samo gnilo strankarstvo- povsod sam egoizem. Ali je potem čudno, če ima tudi današnja mladina svoje napake? Da pa je zlo popolno, živi velik del naše mladine v tako slabih socialnih razmerah, da je njen napredek sploh nemogoč. Naj opozorimo le na posledice stanovanjske bede in na brezbrižnost vlade, ki ni postavila v Sloveniji niti ene stanovanjske hiše, pač pa uporabila celo vrsto stanovanjskih hiš za svoje urade. Silno mnogo se je grešilo nad našo mladino in ti grehi se sedaj kaznujejo. Zato pa je tudi odveč vsako govoričenje o napakah sedanje mladine, ker tudi tu smrdi riba pri glavi. Z učinkovito paralelo pričenja prof. We-ster svojo knjigo. Iz Renentabora gleda na naše trpeče Primorje, kjer je prepovedan vsak pouk mladine v slovenskem jeziku. Vso možnost za čim večjo izpopolnitev šolstva pa imamo v prosti Jugoslaviji, a tu propada šolstvo vsled malomarnega, v se zaljubljenega in nesposobnega birokratizma. Takšna je slika našega prosvetnega dela. In vendar je jasno, da bi moralo biti naše šolstvo na tako visoki stormji, da bi nujno učinkovalo tudi v Primorju in vsaj deloma popravilo to, da je vse Primorje brez slovenskega pouika. Vso možnost imamo, da to stopnjo naše šolstvo tudi doseže in jasno je pokazal prof Wester pot, ki vodi do te stopnje. Ali pa se bo zmenila naša vlada za to pot? Skorij smo pesimisti. Niso izmodrile naše merodajne kroge strahovite napake, ki so jih zagrešil:, niso jih izpametovali vsi opomini naših prvih strokovnjakov, kako naj vendar upamo, da bo sedaj nakrat boljše. Rešitev je samo ena, če se bo javnost sama pobrigala za našo šolo in če bo ona vlado in merodajne kroge prisilila, da bodo šoli posvečali vse drugačno pažnjo, ko pa do-sedaj. Na vsaki šoli bi moral biti odbor sta-rišev, ki bi skrbel, da ne bi nesposoben birokratizem ubijal šole in prva skrb vseh strank bi morala biti, da bo naše šolstvo zopet v redu. Brezpogojno treba osvoboditi naše šolstvo od centralizma, ki je kakor povsod drugod, tako tudi na šolskem polju dokazal svojo popolno nesposobnost. V krizi je slovenska srednja šola in iz nje mora priti. Kako se naj to zgodi je pokazal prof. Wester in sedaj je vrsta na javnosti, da stori svojo dolžnost in da se za njegove predloge zavzame. Skrb za slovensko šolo mora biti prva skrb naše javnosti I Propadanje našega gozdnega bogastva- »Jugoslovenski Lloyd< priobčuje pod gornjim naslovom daljši članek, v katerem razpravlja na podlagi članka univ. prof. dr. Ugrenoviča v »šumarškem listu« o faktičnem položaju naših gozdov. Iz članka posnemamo : Kadar govorimo o prostranosti in vrednosti naših gozdov, zapada naša javnost često v nekako megalomanijo in vedno misli, da je površina in množina naših gozdov mnogo večja, nego je v resnici. Toda naši gozdovi niso ono, kar si predstavljamo. Statistika navaja 7.B milijonov hektarjev gozdov, toda ta statistika je le fiktivna in prirejena za internacionalni gozdarski kongTes aprila 1. 1926 v Rimu. Po podatkih strokovnjaka Petra Rohra pa je stanje sledeče: Od skupnih 24.5 milijonov hektarjev zemlje odpade na poljedelsko zemljo 11.5 milijonov hektarjev, na gozdove 7.5 milijonov in na nekulturno zemljo 5.5 milijonov hektarjev. Od teh 7.5 milijonov hektarjev. Od teh 7.5 milijonov hektarjev pa odpade aa neobrasla tla 560.000 ha, na kra-ška tla 820.000 in na grmičevje 750.000 ha, torej skupno 2,130.000 tal, ki v resnici nimajo gozdov. Če pri ostalem računamo, da je med gozdove všteto še mnogo pašnikov in neobrasle zemlje, potem moremo trditi, da znaša površina gozdov kvečjemu 5 milijonov hektarjev, torej za tretjino manj. Po starosti teh gozdov pa jih je 45 odstotkov mlade sestavine (do 40 let), 25 odstotkov srednje stare sestavine (40—80 let) in 30 odstotkov stare sestavine (preko 80 let). Od 5 milijonov hektarjev je torej 2.25 milijonov hesktarjev mladih giozdov, 1.25 milijonov srednje starih in 1.5 milijonov hektarjev starih Rcsdov. Se žaloetnejša je ta slika pri slavonskih hrastovih gozdovih. Po podatkih Petra Ma-nojloviča je v Slavoniji sarmo še 14 odstotkov hrastovih srednjestarih gozdov, prvoraz- rednih, to je od 80—100 let starih, pa samo še 8 odstotkov. To pa še ni vse. Kakor smo konsta hirali, 70 odstotkov vseh naših gozdov ni zrelih za sekanje, od hrastovine pa celo 86 odstotkov. Žalostno je tudi stanje naših mladih gozdov. Znano je dejstvo, da so bili naši gozdovi pogosto eksploatirani tako, kakor se eksploa-tirajo le rudniki. Čeravno živimo v dvajsetem stoletju in imamo ponekod gozdno gospodarstvo že sdtoro to let staro, nam tudi sedaj ni prizaneslo pustošenje, ki so ga pretrpele že 7,npad.ne države, zlasti pa države okrog Sredozemskega morja pred stoletji in stoletji. To velja zlasti za bukovino in ho-jevino. Težki napori, skrbi in žrtve bodo potrebne, da se vsaj ti mladi giozdovi popravijo in dvignejo. Vojna je prekinila gojitev gozdov. Okupacijske oblasti v Srbiji so neusmiljeno pustošile gozdove, v prečanskih pokrajinah pa so bivale za časa prevrata uničene ogromne količine giozdov in drevja. Saj so celo nekateri narodni poslanci, da dobe pri volitvah čini več krogljic, operirali z devizami: Posekajte gozdove in dajte ljudstvu več pašnikov!« Ogromne površine gozdov so tekom zadnjim 12 let pretvorjene v pašnike — brez vednosti oblasti. Uzurpacije in krčenje gozdnega zemljišča s strani poljedelcev je bilo pri nas — izvzemši Slovenijo in Vojvodino — na dnevnem redu. Pri tem ni bistvenih razlik med Bosno, Srbijo in Hrvatsko. Čaka nas poleg pogozdovanja rednih se-čišč tudi pogozdovanje starih sečišč, goličav, krasa in živega peska. Pogozdovanje kra-ških tal ni samo gozdarsko, temveč tudi široko nacionalno ekonomsko in celo socialno vprašanje. Imamo gozdni fond, v katerega se stekajo milijoni našega gospodarstva, zlasti trgovcev in industrijalcev. Potrebno je, da se pove javnosti, kam je šel denar, kaj je že pogozdeno in to s kakim uspehom na Tačun rednih proračunskih sredstev in kaj na račun gozdnega fonda. Težišče dela pri pogozdovanju Krasa in goličav je v državni in ne v privatni inicijativi. Važnega pomena za gozdno gospodarstvo je tudi vprašanje škode in tatvin v gozdovih. Državna oblast bi morala skrbeti zato, da se javno publicirajo rezultati vpliva gozdne škode in tatvin na položaj naših gozdov. Naša javnost bi pričela vse drugače gledati na vprašanje oproščevanja gozdnih glob in odpisovanja odškodninskih zneskov, če bi vedela, kako gozdovi propadajo radi tatvin in gozdne škode. Važen uničevalen element naših gozdov so tudi gozdni požari. Kakior vemo, nimamo o tem nikake statistike. Gozdni požari nam delajo milijonsko škodo. j Tudi podarjanje drv, oziroma oddajanje drv po nizki taksi, zelo škoduje našemu gozdnemu pir-spodarstvu. Pri nas se ne varčuje niti * gozdovi, niti z lesom. Mesta ih siromašni slr.ji znajo sicer varčevati z lesom in z drvmi, čimbolj pa se bližamo domeni gozdov, tembolj raste neracionalnost v uporabi lesa in drv. V istem času, ko se zadnji ostanki naših hrastov plačujejo s težkim denarjem, ! gradi kmet v bližini Zagreba hiše in gospo- i darska poslopja iz masivnih hrastovih desk. V istem času, ko zbirajo po mestih revni ljudje najmanjše ostanke lesa, leže po naših prostranih sečiščih neizkoriščane množine klad, obrunkov in odpadkov. Medtem, ko se mestna družina stiska okrog ene peči in izrablja vsako kalorijo, pa kmet pusti, da gre z njegovega odprtega ognjišča tri četrtine toplotne sile v nič. Naš kmet in naša širša inteligenca sta zaverovana v fikcijo, da je pri nas gozdov v izobilju. Temu more odpomoči samo žilavo in vztrajno prosvetno delo in pa — kruta nujnost Bič krute nujnosti pride sam tudi brez vsake pomoči in to prav kmalu Perspektiva bodočnosti nam grozi, da smo v nevarnosti, da v kratkem času nehamo biti eksportna drživa z lesom in da pridemo — toda 6amo v tem oziru — v isto vrsto e »kulturnim zapadom.c Tako je torej perspektiva našega gozdnega gospodarstva. Potrebno je, da si postavimo to nevarnost.pTed oči in da uvedemo še pravočasno one mere. ki bi mogle ohraniti naše gozdno gospodarstvo pred propadom. Politične vesti. = širokoustenje je postalo v naši politiki v zadnjem času silno moderno. Naravnost neverjetno je, kako sedaj gotove opozici:onal-ne stranke vse dobro znajo in kaiko siilo receptov v dobrem vladanju imajo vedno na razpolago. Toda da bi ti novi državniki te recepte tudi sami uporabljali tedaj, ko so bili na vladi, tisto pa ne. Šele sedaj, ko jih je vladna nezadovoljnost vrgla iz vlade, so postali nakrat pametni. Ampak tej nenadoma nastali pameti je le malo zoupati, ker dejansko ni drugo, ko prazno širokoustenje. Znto gospodje, kaj bi sedaj tako kričali, preje, ko ste bili v vladi, bi pokazali, kaj znate in potem bi vam danes verjeli vaše modrosti. — »Šesta Uzunovičeva vlada je le pavza«. Tako pravi »Naročita strana« v »Novostih«. Sedaj da imamo situacijo brez situacije, to je pavzo. Naloga Uzunovida je samo ta, da ne podvzame nobene večje stvari in ne pokvari vsega. Vlada Uzunoviča je 4e prehodna in pavza tudi ne sme dolgo trajati, ker bi sicer nastale zle posledice. »Naročita strana« pravi nadalje, da mora politika sporazuma ostati in je zato tudi HSS le v pavzi. Naloga St. Radiča je sedaj, da ne nastopa preostro in da dokaže, da vodi načelno politiko, ne pa politike zaradi ministrskih sedežev. St. Radič mora pomagati ustvariti možnost za likvidacijo sedanje vlade. — Tako klepeta v »Novostih« nova »Naročita strana« in dokazuje, da pri njej tudi pamet malo pavzira. Nič zato, saj je tudi že par let v naši politiki pamet na dopustu. — Otvoritev angleškega parlamenta. V torek se je z vsemi tradicijonelnimi ceremonijami izvršila svečana otvoritev angleškega parlamenta. Kralj je v prestolnem govora pozdravil vstop Nemčije v Zvezo narodov, dalje je govoril o ukinitvi mednarodne vojaške kontrole v Nemčiji in o ekspediciji na Kitajsko, ki ima le namen, da zaščiti življenje angleških državljanov. Angleški narod želi, da se odstranijo vsi vzroki upravičenih pritožb na Kitajskem. Angleška vlada bo nadaljevala svojo politiko, ki ne stremi za umešavanjem v notranje dogodke na Kitajskem. Dalje je omenil kralj regulacijo vojnih dolgov a Portugalsko ter izboljšanje gospodarskega položaja na Angleškem. Končno je govoril kralj še o nekaterih socialnih reformnih zakonih ter o drugih zakonskih načrtih. Na seji poslanske zbornice je prvi kritiziral prestolni govor Ramsay Maodonald. Trdil je, da ni otvoritveni govor ničesar povedal. Napovedal je oster nastop delavske stranke ter izjavil, da konzervativna večina ne odgovatji več razpoloženju države. Pozdravil je Chain-berlainove predloge in kritiziral javno reklamo z odpošiljanjem čet na Kitajsko. Macdo-naldu je odgovarjal Raldwin, ki je ugotovil soglasje delavske stranke s principi kitajske ■politike, kakor jo zastopa vlada. Baldvin je zanikal, da bi obstojale radi politike na Ki* tajskem v vladi dve smeri. Kje se bodo an-gleške čete na Kitajskem izkrcale, je odvisno od poteka pogajanj s kantonsko vlado. Pr- vi kontingent čet se bo izkrcal najbrže v Hongkongu. V lordski zbornici je siavil fr beralec lord Beauchamp vprašanje radi i*" praznitve zasedenega ozemlja, .odgovarjal p® mu je v imenu vlade lord Salisbury, da po* polna izpraznitev ni upravičena, dokler ni*> izDolnjen* «“■ •pogoji versajske pogodbe. Vendar je treba pospešitev izpraznienja le pozdraviti. Zadeva pa je zelo komplicirana in se ne sme pri tem prenagliti. V imenu vlade in vseh angleških strank pa izjavlja, da bi rad videl, da bi bivši zaveznik čimprej izpraznil drugi ln tretji pas zasedenega ozemlja. Če se bo to kmalu zgodilo, ne more reffi vendar pa je angleška vlada k temu pr'" pravljena in voljna. = Kitajski dogodki. Ameriški predlog 0 nevtralizaciji Šangaja je bil povsodi slab° sprejet. Celo Američani iz Šangaja ga zavračajo, ker da je popolnoma nemogoč. Položaj ostane za tujce prav tako opasen, če je Šan" gaj nevtraliziran ali pa če ostane sedanji položaj. Tudi ne zadostuje izjava čena, da bo kanton sika vojska spoštovala evropske naselbine v Šangaju. Kantonska vlada mora dati jamstvo, da sodrga ne bo napadla naselbine in tega jamstva ni pričakovati od kanU>nBko vlade. Kantonska vlada se ne zadovoljuje več samo z ustavitvijo vojaških transportov v Šangaj, temveč izjavlja, da je pripravljena obnoviti pogajanja z Anglijo le, če te pretrjgn vsako zvezo z vlado severne Kitajske. shodu v Harakavu je namreč dejal kamionski zunanji minister čen, da je glavni sovrafc-nih svobode kitajskega naroda fevdalizem-Ta se izraža v mandarinetvu pekinške vlade in pa v militarizmu banditske vlade Čang-solina. Na zunaj pa je glavni sovražnik kitajskega naroda tuji imperializem, zlasti pa angleški. Popolnoma izključeno pa je, da bi britanska vlada pretrgala zvezo s severno vlado, ker je glavna ■ misel britanske politike ta, da se obenem pogaja s kantonsko vla-dio in s Cangsolinom ter da na ta način vzdrži razkol mod severno in južno Kitajsko. —-Položaj angli:e na Kitajskem Je znatno oetap-ljen vsled simoatij angleškega delavstva za kantonsko armado. Voditelji levičarskih delavcev teh simoatij niti najmanje in skrivajo in izjavljajo, da imajo Rusi čisto enako pravico podoirati boj Kitajcev za narodno osvo-bojenje, kakor so podpirali Angleži osvobodilni boj Grkov. Desničarska skupina delavcev pod vodstvom Micdonalda pa je manj nasprotna vladni politiki, vendar tudi o»a izjavlja, da se ne smejo pošiljati čete na K>" tajsko. Anslija sploh nima nobene pravie® pošiliati voisko v Šangaj, ker je Šangaj med' narodna naselbina. Naj Cen jamči za varnost v Šangaju in nato naj Anglija ustavi pošiljanje čet. — Precej pa se je izboljšalo stališče Anglije vsled vojaških priprav Jar^>* Angleško lije v varstvo svojih državi^ Sr. krJž Kil H m trače Italija zelo rada pripravljen* prevzeti to varstvo na sebe. Ta^usa^ a* gležko časopisi? z grznjo. da bo ostala hran cija pri ev. delitvi Kitajske prazna .n da bo dobila njen delež Italija, politično <^onsd ti italivinsko pomoč. Zaenkrat pa še ni vi deti dosti znakov, da se bo ta namera angleškega časopisja tudi posrečila. Ricciotti Garibaldi se je hotel izkrcati na Kubi, vendar pa mu je bilo to zabranjeno-Nobena država ga ne želi sprejeti. Ch. Lucieto: 52 Spomini francoskega vojnega J detektiva. Ah, ne govorite mi, tako sem divjal Motor se nam je ustavil in ne moremo naprej. Povabljena sva v Como na južino in sedaj bo samo ta neredni Adolf kriv, če ne pridemo o pravem času. — Ne storite si ničesar iz tega, tudi mi se peljemo v Como, in če vam je prav, vas vzamemo seboj. Malo se bomo stisnili, pa bo šlo. Sicer pa nismo daleč ^ Irma Staub in von Richber sta se spogledala. Ta se je divje ozrl na njiju nerabni avto in nato izjavil: — Pri moji veri, prav rada sprejmeva vašo prijazno ponudbo, ker res ne veva, kaj naj storiva. Toda to bo za vas zelo neprijetno. — Nikakor ne! , . , Obrnil sem se k poročniku O. ter mu dejal: — Dragi prijatelj, kajne, da boste tako prijazni in sedli poleg šoferja. Gospa d’Aspremont ln g. de Tir-lemont bosta sedla zadaj, poročnik M. in jaz pa na sprednja sklopna sedeža. S tem, da je sedel G. poleg šoferja, sem bil že bolj miren, kajti kdo ve, kaj bi napravil v svoji razburjenosti. . Ko smo bili vsi na svojih prostorih, smo se odpeljali. Ustavili smo se na laški meji, kjer so nam pregledali naša potna dovoljenja. Nekaj alpincev je stražilo obmejni urad. Po končanem pregledu smo odbrzeli naprej proti Comu, kamor smo dospeli nekaj trenutkov pozneje. Sedaj pa smo bili v Italiji in ne več na nevtralnih tleh, temveč v zavezniški državi. —— Kam naj vas zapeljemo, milostiva? sem \prasal. — K Rialtu, Via Roma. — Rialto? Ali ni to slaščičar^ ki ima tako izboren »gela ti«? — Da, isti. . — Vem, kje se nahaja njegova prodajalna. Dal sem šoferju potrebna navodila, kam naj nas zapelje, in potem sem se zopet obrnil k Irmi Staub in jo vprašal: — Ali se boste dolgo tu mudili? Ali naj vas počakamo in vas peljemo v Lugano nazaj? — Vi ste preprijazni, g. komandant. Naredila bova obisk, ki ne bo trajal več kot eno uro. In če ta nerodni Adolf ne bo spravil mojega avta v red, vas bom prosila, da me vzamete seboj nazaj v Lugano. — In g. grof? O, kar se njega tiče, mislim, da ima tukaj kakšen galanten sestanek in se bo menda šele čez nekaj uni vrnil v Lugano. — Lepo. Cujte, gospa baronica, tudi mi imamo tukaj opravke. Cez eno uro se bomo vrnili sem ter vas vzamemo spet seboj. Odšla je k Rialtu v slaščičarno. Ta velika slaščičarna ima dva izhoda, kot vse hiše za sestanke: eden je bil v Via Roma, drugi pa n* Corso Risorgimento. . , . . Ko smo bili okoli vogala ulice, smo se takoj ushu vili in naglo sem razpostavil svoja dva tovariša kot stražnika, vsakega k enim vratom. _ če eden obeh špijonov pride iz hiše, sem jima dejal, sledita mu tako dolgo, dokler ne stopi v drugo hišo. Toda pazite, da vas ne vidi. Jaz se vrnem v desetih minutah in imeti bi morali velikansko sn*>10’ če nam uideta. .. , Hitel sem, kar sem mogel, k policijskemu komisarju, g. Sardi, ki sem ga že dolgo poznal. In v par trenutkih sem ga obvestil o zadevi. Nekaj minut pozneje je bila slaščičarna že zastražena od italijanskih detektivov pod poveljstvom a Sarde. Odpoklicali smo moja dva tovariša in umaknili smo se na vogal ulice, koder smo pazili, kaj »e bo zgodilo. „ , . . . — Ali je kaj novega? sem vprašal svoja tovariša. , — Prav nič. Ptička sta še vedno v gnezdu. Medtem sta g. Sarda in njegov tajnik vstopila slaščičarno. Nista bila pet minut notri ko sta poči dva strela. Mi smo se bali, da m von Richber v boj* s policijskim inšpektorjem in zato smo hi teh v slafic* čarno, kar so tudi storili štirje detektivi, katere J bil gospod Sarda postavil pred vrata. , Tragična .lik. «. Je ™dil* Dnevne vesti. — Spomenik osvobojenja in udruženja^ v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo: Načrt za spomenik osvobojenja in udruženja je gotov. Izdelal ga je arhitekt Rosandič. Odbor za postavitev spomenika je izročil načrt, proračun in nabrani denar novosadski mestna občini s prošnjo, da bi izvedla ona akcijo. — Kredit za poljedelske razstave. Na predlog ministra poltoprivrede i voda je vstavljen v proračunski načrt kredit 1,000.000 Din za poljedelske razstave v vsej državi. — Redukcije v carinski službi. Finančni minister pripravlja večji ukaz o premestitvah ‘"■•Tinskega osobja. Izvedejo' se intenzivne redukcije, obdrži se samo najpotrebnejše osobje. ' • — ReiMTui oficirji - člani ljubljanskega Pododbor* *e opozarjajo, da ee vrši 3. rediu Jetrn zbor pododbora v pondeVjek, dne 14. februarja 1927 ob 2. uri v salonu restavracije »Zvezde« v Ljubljani, Kongresni trg 1. Even-tuelne predloge za dnevni red je poslati uprav; pododbora do 13. februarja 1927. — Uprava pododbora. — Za rezervne oficirje. Pri izdaja novih legitimacij za trikratno polovično vožnjo po železnicah so nastale ■tehnične ovire. Zato je minister prometa odredil, da veljajo ponovno -in do nadaljnega že izdane rumene legitimacijo za leto 1027. Z e vrnjene rumene le-Tfitimacije se bodo zato zopet razposlale. Kdaj bodo prestale veljati, se bo pravočasno sporočilo. — Uprava pododbora. — Razpisana mesta. Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Mokronogu, pravtako se oddajo vsa mesta okrajnih sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega. Prošnje je vložiti do dne 10. marca pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. — Občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo se vrši v nedeljo 20. februarja i. 1. ob 5. uri popoldne v gostilni pri Mraku na Rimski cesti štev. 3. Trafikanti, vaša dolžnost je, da se vsi udeležite tega velevažnega zbora. £‘>,lgres *»lewrižarjev. Izredni kongres Udruženja narodnih železni- čarjev m brodarjev vr5i dne 12. ^ 13. februarja t. 1. v Beogradu. Delegati iz Slovenije odpotujejo v petek ob 17. uri 15 minut z brzovlaikom štev. 5 iz Ljubljane Dele- • gati iz proge se naprošajo, da se pravočasno priključijo v Ljubljani ali Zidanem mostu. Tovariši delegati, ki se udeleže kongresa, dobe vse potrebne informacije v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 26-1. — Oblastni odbor UJN2B. — Za šefa kabineta v ministrstvu javnih del je imenovan dr. Stefan Skubica, dosedanji pravni referent pri agrarni direkciji v Ljubljani. — Iz zdravniške službe. Dr. Franjo Radšel ... Je imenovan za zdravnika pri splošni bolnici ^ Mariboru. Nov kazenski zagovornik. V imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša je sprejet notar France Rant v Velikih Laščah. 7~.jt?OT °dTetnik v Ptuju. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan dr. Alojzij Remec s sedežem v Ptuju. — Jugoslavija naj bi rešila Reko. »Piccolo« objavlja v nekem dopisu iz Reke statistične podatke o trgovskem prometu v reški luki. Po teh podatkih je znašal promet leta 1913 22,585.000 q, 1. 1922 je pa rani Gasilnega društva v Zabnici. Dolžnost vseh članov jo, otreba poročevalne sklužbe itd. Letak se Pošlje na ogled vsem Kmeti :sklm podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije z vabi- — Razstava načrtov sta^benilh zadrug. — Zveza stavbenih zadrug namerava ob prilihi svojega rednega občnega zbora v mesecu marcu 1927 prirediti v Ljubljani razstavo načrtov stanovanjskih in družinskih hiš. Razstava ima namen pokazati javnosti predvsem dosedanje uspehe zadružnega stavbenega gibanja in načrte, ki jih imajo posamezne stavbene zadruge pripravljene za bodočnost, UD-enem pa hoče Zveza stavbenih zadrug nuditi tudi priliko našim arhitektom in stavbenikom da razstavijo v medsebojni tekmi svoje načrte za vzorne družinske in stanovanjske hiše, bodisi, da so že zgrajene ah so šele v osnutku. Zveza vabi vse stavbene zadruge kakor tudi naše arhitekte in stavbenike, da prijavijo najkasneje do 1. marca t. 1. svojo udeležbo in približni obseg za razstavo napa en j en ih načrtov na naslov: Zveza stavbenih zadrug v Ljubljani v roke t. č. tajnika dr. Frana Spiller-Muvsa v Ljubljani, Turjaški tre 3/2. — Dobrodošli so tudi modeli, lom, da si ga skupno naroče za_ svoje člane vinarje. Ako bi se katero podružnico nehote prezrlo, naj piše po letak navedenemu odseku Knjižica se pošlje brezplačno tudi srez-kim kmetijskim referentom v vinorodnih okrajih. Cena bo predvidoma 5 do 10 dinarjev, pri skupnih naročilih potom Kmetijskih podružnic pa še znatno nižja. Krasni barvo-tiak sam je več vreden. Vinarji, viničarji in šole se na to aktualno in temeljito strokovno delo že zdaj opozarjajo. Vsakdo bi ga moral proučiti še pred letošnjo trsno rezjo, da se na njem že letos izdatno okori srti. rCvetno slavie v Yokohami“ maškarada T,»Ljubljanskega sokola1' 11. marca 1927J______________________^ vn/šeh prostorih Narodnega doma. — Direktna radiotelefonična zveza med Poljsko in sprednjo Azijo. Te dni^ je bila vzpostavljena direktna radiotelefonična zveza med Varšavo in Bejrutom. S tem je ustvarjena direktna raditelefonična zveza med Poljsko in Sirijo, Libanonom, Transjordanijo, Palestino, Egiptom, Eritrejo ter Abesinijo. — Veselični davek, ki se odmerja po urah. Iz Bukarešte poročajo: Luksuzni davek na plese in predstave v varietejih se bo odmerjal odslej po urah. Do 21. ure bo plačati 2000, do polnoči 3000 in pozneje po 5000 lejev^na uro. Če se bo pobirala vstopnina, bo plačati dvojno takso. — Kolesarski kongres v Parizu. Te dni se je vršil v Parizu 45. mednarodni kongres kolesarjev. Kongresa se je udeležilo 30 delegatov, ki so zastopali 15 držav. Na kongresu je bilo sklenjeno, da se vrše tekme za svetovno prvenstvo leta 1918 na Madjarskem, leta 1929 v Zedinjenih državah, leta 1920 pa v Belgiji. — Naraščanje števila mladoletnih zločincev v Chicagu. Konferenca županov države New-york je sprejela resolucijo, ki zahteva, da naj se priključi vsaki policijski upravi v državi posebna komisija za preiskave in pobijanje zločinov mladoletnih. Te specialne komisije naj bodo v stalnih medsebojnih stikih ter naj tvorijo začertek na sličnih ustanov v drugih državah unije. Iz diskusij na konferenci^ je razvidno, da kriminaliteta mladoletnih v Zedinjenih državah- neprestano narašča. Med drugim so bili omenjeni na konferenci sledeči značilni slučaji: V Cambridge-u v Massa-chusetts-u je imelo pet mladoletnih v starosti pod 18 leti v hišo vdove atleta Fried-mana, ki so ženo oropali in poškodovali. Vsi zločinci 90 bili izsledeni ter bodo najbrž obsojeni na dosmrtno ječo. V Chicagu je udrlo devet mladoletnih v starosti od 16 do 19 let v trgovino nekega malega trgovca. Mladoletni zločinci so trgovca umorili in oropali. Dejanje je vzbudilo celo v Chicagu, kjer se pripeti toliko zločinov, pozornost. — Nesreče na morju. Nedaleč od Caena je presenetilo angleški tovorni parnik »Fox< neurje. Parnik se je potopil. Iz sedem mož obstoječa posadka je zbežala pravočasno v rešilni čoln. Uro pozneje je priplul mimo neki francoski parnik, ki je vzel ponesrečence na krov. — Na krovu italijanskega parnika »Nimbosc, ki se je nahajal, natovorjen s sladkorjem, na Egejskem morju nedaleč od otoka Cosmos, je izbruhnil požar, ki je uničil v6e blago. Parniku je prihitela končno na pomoč neka druga italijanska ladja. — Eksplozija v cerkvi. Iz Newyorka porodi0- Y neki cerkvi v Toledu (Illinois) se je pripetila te dni med službo božjo eksplozija. Dv© osebi sta bili ubiti, v©Čje število pa je bilo težko poškodovanih. Doelej še ni ugotovljeno, če gre za eksplozijo svetilnega plina ali za zločinski atentat. — Umor za gripo obolelega, ki je nenadoma zblaznel. Iz Offenbacha o. M. poročajo: V Ebersvveier-u je razbil 26 letni Heinrich Manle nekemu kolarskemu mojstru s sekiro črepinjo. Maule je bil že dalje časa bolan za gripo v glavi, vsled česar je nenadoma zblaznel. — Po sedmih letih pojasnjen umor. Iz Hofa na Bavarskem poročajo: Leta 1920 je bil v Untersteinachu umorjen, medtem ko je vršil v gozdu svojo službo, šumar Popp. Morilca takrat niso mogli izslediti. Te dni so ga erukrali v osebi delavca Hirchmanna, ki je svoje dejanje že priznal. Hirschmann je izpovedal, da ga je zasačil Popp, ko je tatinsko lovil divjačino. Hirschmann je šumar j a zahrbtno ustrelil * revolverjem. Ker 9e mu je zdelo, da še ni mrtev, je oddal nanj še strel iz puške, nakar ga je obdelaval še dalje časa s puškinim kopitom in brcami. Ko je bil prepričan, da je mrtev, ga je zakopal. Na podlagi ugotovitev pri obdukciji pa se sumi, da je bil Popp še živ, ko ga je Hirschmann zakopal. — Petletno deklico odvedel in zlorabil. — Pred porotnim sodiščem v Innsbrucku se je obravnaval te dni nenavaden zločin. Dne 14. oktobra lanskega leta med 8. in 10. uro zvečer je izginila na zagoneten način iz pstelje, v kateri je spala, petletna hčerka gostilničarja Laimgruiberja v Hramsachu na Tirolskem. Starši so alarmirali vso vas. Pol ure pozneje so našli ljudje deklico v bližnjem gozdu v rokah neznanega možakarja, ki je imel na klobuku krivce. Ko je lopov opazil, da se bližajo ljudje, je pobegnil. Deklica je povedala, da je prišel v njeno sobo po lestvi skozi okno, jo pograbil in odnesel. Ko je jela kričati, ji je zamašil z robcem ustaf Več ni vedela povedati. Pod toknom je stala res lestev. Na nekem žeblju so našli košček blaga. To je zločinca, ki so ga izsledili naslednji dan v bližnji vasi, izdalo, ker je bil iztrgan košček blaga iz njegove obleke. Bil je 251etni, že ponovno radi različnih deliktov kaznovani pomiožnf delavec Wenzl Prazek. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je Prazek deklico zlorabil Pohotnež je bil obsojen na pet let jfege. — Vlom skozi dimnik. Po nenavadnem potu so vlomili te dni neznani lopovi v neko konfekcijsko trgovino v Berlinu. Vlomili so železna vrata dimnika, ki vodi od strehe do kleti ter prišli na ta način v trgovino, kjer so pokradli za okoli 7000 mark perila, nakar so pobegnili skozi neko okno na dvorišče in od tam na cesto. — 10.000 Din je vreden glavni dobitek književne tombole Jugoslovenske Matice, koje žrebanje se prione nepreklicno 5. marca t. 1. Tablice po 3.— Din so naprodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugosloven-ske Matice v Sloveniji, v Ljubljani v Novi založbi, Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni J,ugoslovenske Matice, Šelenbur-gova ul. 7-II. — Gospodinje! Jugoslovenska Matica ima v zalogi le še par izvodov »Gospodinjskega koledarja« za leto 1927. Nabavite 6i ga še pravočasno. Ljubljana. 1— Predavanje o Beethovnovih komornih delih. Z ozirom na koncert, katerega priredi »Glasbena Matica« ljubljanska s sodelovanjem Sevčikovega komornega kvarteta iz Prage, predava na državnem konservatoriju o komorni glasbi nesmrtnega Beethovna dvorni svetnik dr. Josip Mantuam. Predavanje se vrši v ponedeljek, dne 14. t. m. od 6. do 7. uTe v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Predavanje je javno ter ima k njemu vsakdo pristop. 1— Predavanje v Pravniku. Društvo »Pravnik« priredi tekom meseca februarja vrsto predavanj pod naslovom »Pripombe k osnutku novega avtorskega prava«. Prvo predavanje se bo vršilo v petek, dne 11. t. m. ob pol osemnajstih (pol 18.) popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. Predaval bo g. univ. profesor dr. Stanko Lapajne: »I. Uvod in obči predpisi.« Odbor vabi na predavanje vse člane, pa tudi druge, ki se zanimajo za to snov. __________ mesarskemu pomočniku Filipu Uuherju 200 dinarjev, gostilničarju Štruklju Antonu pa 1000 Din vredno srebrno uro. Maribor. m— Cercle fran^ais. Odbor prosi člane društva, da vplačajo članarino za leto 1927 še pred občnim zborom, ki bo začetkom meseca marca. Članarina se sprejema ob sredah od od 5. do 7. ure zvečer v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Pri tej priliki vabi odbor vse one ki znajo francoski in še niso Hani, da vstopijo v francoski krožek. Članarina je' neznatna, trideset dinarjev za celo leto, ugodnosti pa, ki jih nudi krožek, so velike. V čitalnici sa članom na razpolago trije dnevniki, izborne leposlovne, umetniške, znanstvene in modne revije in približno 1200 knjig po večini pripovedne, pa tudi zgodovinske, filozofske in znanstvene vsebine, naj-boliše iz bogatega francoskega slovstva od sedemnajstega stoletja do najnovejše dobe. Vse te knjige in tudi revije razen najnovejših številk si člani lahko izposodijo na dom. Članstvo pri francoskem krožku se priporoča posebno starišem, katerih otroci so ee naučili že nekoliko 'francoski, kajti knjižnica ima tudi lepo število mladinskih knjig in ilustrovanih revij, ki jih bo mladina doma gledala in čitala z velikim veseljem in dobičkom. KATASTROFALNI ZAMETI IN VIHARJI V JUŽNIH IN VZHODNIH POKRAJINAH. Že par dni divjajo skoraj po vseh južnih in vzhodnih {»krajinah naše države strahoviti meteži in viharji. Železniški promet je na mnogih krajih popolnoma ustavljen. Na liški progi je sneg po-nekodi do 6 metrov visok. Iz Zagreba so bili poslani pomožni oddelki delavcev. Za očiščevalna dela na progi je bik) rekvirirano tudi vojaštvo. Črna gora je od sveta popolnoma odrezana. Pošta prihaja vsak četrti ali peti dan. Včeraj je bila železniška in telefonska zveza med Zagrebom in Beogradom prekinjena. Tudi na skopljanski progi je bil promet ustavljen. Na Sušaku, skoraj po vsem Hrvatskem in | v Primorju besni strahovita burja, ki ruje ! drevesa in telefonske droge ter odnaša strehe. Vsled razburkanega morja je pomorski promet ustavljen. Mnogo ribiških ladij je ponesrečilo. V Bosni in Hercegovini so se pojavili v dolinah volkovi. V bližini Mostarja so udrli v neko stajo ter raztrgali nad 100 ovac. V Splitu je lepo vreme, toda zavladal je nenavaden mraz. Union 16. februarja 1927 I. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra'!. Velika dvorana izključno za plesalce! Ostalemu občinstvu so rezervirane vse tri stranske dvorane, vsi restavracijski prostori in srebrna dvorana! 1— Opozorilo javnosti I Ker je pozno prišlo do sporazuma med akademskimi društvi za prireditev I. reprezentančnega plesa, je organizatorjem bilo nemogoče v tako kratkem času materijal brezhibno urediti. Tako so nekateri dvakrat povabljeni, druge zopet_ smo pa izpregledali. Prve prosimo oprosčenja, drugi pa naj se obrnejo pismeno na tajnika Kmeta, Gledališka ulica 2 ali na najbližjega znanega akademika. — Odbor. 1— Finančna kontrola, v Ljubljani priredi v soboto, dne 12. februarja 1927 v Mestnem domu I. plesno veselico. Pričetek ob 8. uri zvečer. 1— Predpustno otroško čajanko priredi »Atena« na pustno nedeljo popoldne, 27. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Legitimacije se izdajajo ob delavnikih od 4. do pol 6. v Ortopedskem zavodu, Mladika, pritličje. Nobrodošli prijatelji »Atene«. 1— Komite natakarjev priredi dane« dne 10. t. m. svoj valčkov ple9 v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob 8. uri z"ečer, vstopnina 15 Din. Za obilen obisk se priporoča komite. 1— Policijska kronika. Policija je aretirala eno osebo radi hudodelstva javnega nasil-stva, eno pa radi pijanosti. — Dijaku Antonu Skobcu je bil ukraden 300 Din vreden klobuk, tesarskemu mojstru Francu Pustu pa petelin in kokoš v skupni vrednosti 100 Din. — Policija beleži 4 slučaje kaljenja ročnega miru in pijanosti, 1 umor in 1 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 neogoa 4 prestopke cestnopolicijskega reda. - V Zgornji Šiški so orožniki aretirali nekega V. T., ki je star komaj dvanajst let. Ukradel je Prosveta. Koncert Sevčikovega komornega kvarteta. Ves glasbeni svet praznuje meseca marca stoto obletnico smrti enega največjih svetovnih genijev, skladatelja Ludovika Beethovna. Tudi v Ljubljani je v spomin na to obletnico pripravljenih več koncertov in koncert Sevčikovega komornega kvarteta spada že v ta ciklus. Člani kvarteta uživajo brez dvoma največji sloves ter jih vsa Evropa pozna kot mojstre najfinejše skupne komor-j ne igre ter kot najboljše interprete i klasič-nih i modernih komornih del. V Ljubljani nastopijo v torek dne 15. t. m. v Filharmonični dvorani ter izvajajo 3 Beethovnove godalne kvartete, op. 18, op. 74 in op. 131. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. D’Albert: Mrtve oži. Po daljšem presledku se poje danes zvečer v ljubljanski operi D’ Albertova opera »Mrtve oči« z go. Čaleto, Vilmo Thierry - Kavčnikovo ter gg. HoJodko-vom, Kovačem in Banovcem v glavnih vlogah. Predstava se vrši za abonente reda B. Šport. Najboljša avtomobilska proga sveta — preslaba za sedanje hitrostne vožnje. Porast hitrosti pri avtomobilskih dirkah je v zadnjih dveh letih napredovala v fantastični izmeri. Popolnoma resno s-e dela že na to, da se doseže rekord 300 km na uro. Ne dvomimo, da se ta cilj prej ali slej doseže, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se to ne bo zgodilo na doeedaj najhitrejši avtomobilski progi sveta, v avtodromu Pariš—Linas—Montlhčry. Ta proga je bila zgrajena pred dobrima dvema letoma in je povsod vzbudila cenzacijo radi bajnih hštrostij, ki jih je omogočala. Toda postala je prepočasna in nemoderna. Ko je Eldridge pred kratkim v avtodromu z 209 kilometri na uro dosegel nov svetovni rekord, je rekel, da ta proga za velike hitrosti ni sposobna in je zato nevarna. Lahko bi bil dosegel večjo hitrost, toda ni si upal hitreje voziti. Silno se je moral truditi, da ga pri tempo 200 km na uro ni treščilo iz kurve. Ko je poskušal zvišati tempo 255 km na uro. se je skoraj zaklel v ograjo in pri 230 km bi ga bdlo brezpogojno zaneslo iz kurve. Z ozirom na hitri razvoj v gradbi avtomobilov pa lahko trdimo, da se sploh ne bodo vec gradile proge s kurvami, kar dokazuje tudi dejstvo, da se najnovejša, angleškahip-er-a mobila -a 450 in 1000 KS že eP^ ka nista preizkušala na dirkališču, ampak™ obrežni peščeni cesti v Florida, ki je dolga 34 km. Koočnoveljavni program olimpijskih iger Amsterdamu leta 1928 vsebuje sledeče točke- 28. julija: otvoritev. — 29. julija: atletika, tenis, dviganje ročkov, sabljanje. 80. julija: atlertika, tenis, sabljanje, rokoborba. 81. julija: atletika, sabljanje, rokoborba, pe-itoboj. 1. avgusta: isti spored kakor prejšnji dan. 2. avgusta jednako. 3. avgusta jednako in kolesarska dirka. 4. avgusta jednako brez kolesarjenja. 5. avgusta kolesarska dirka, rokoborba, sabljanje in plavanje. 6. avgusta atletika, moratonski tek, sabljanje, jadranj®, plavanje, vesljanje. 7. avgusta javna telovad- ba in boks. 9. avgusta telovadbaum lhwyu rti ba, sabljanje, jadranje, iplavanje, weslanje. 8. avgusta. telovadba in boks. 9. avgusta telovadba, sabljanje, jadranje, plavanje, boks, konjske dirke. 10. vgusta kakor 9. avpusla in vesljanje. 11. avgusta eabljanje konjske dirke, jadranje, telovadba, plavanje, boks. 12. avgusta zaključek olimpijade, ikonjske dirke. BORZE. Ljubljana, 9. februarja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83—84, Vojna škoda 344—346, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98—100, Pra-štedionica 925—0, Kreditni zavod 170 —180, Trbovlje 375—0, Vevče 120—0, Stavbna 55 do 65, šešir 104—0. — Blago: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca za les mirna, za deželne pridelke mlačna. Zagreb, 9. februarja. Devize: Newyork ček 56.75—56.95, Pariz ček 223.75—275.75, Praga zplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097, London izplačilo 276—J276.8, Amsterdam izplačilo 2274—2280, Dunaj izplačilo 801—804, Berlin izplačilo 1349.3 do 1352.5, Italija izplačilo 242.5—244.5.^ Curih, 9. februarja. Beograd 9.1375, New-york 520, Varšava 58, Dunaj 73.2625, Sofija 3.75, Bukarešta 2.93, Budimpešta 90.90, Pariz 20.43, Praga 15.40, London 25.22125, Berlin 123.2375, Milan 22.175. I To ln ono. Hotelski uslužbenec Peters — »angleški grof in dedič ogromnega premoženja.« Dunajski policiji se je posrečilo razkrinkati pustolovca, ki je nastopal že več let kot angleški grof in dedič ogromnega premoženja. Gre za nekdanjega hotelskega uslužben-; ca Karla Petersa, ki se je izdajal za nezakonskega sina angleškega lorda, po katerem ima podedovati 300.000 angleških funtov. Peters je predložil vsakomur, če je bilo treba, notarijelno legalizirane prepise navadnih uradnih dokumentov’. V naslednjem nekoliko podrobnosti: V nekaterih nemških listih je bil objavljen pred daljšim časom inserat, s katerim je i iskal nekdo posojilo 30.0C0 mark, za katere bi ! vrnil tekom treh mesecev 50.000 mark. Med številnimi čitatelji se je našel tudi neki ano-j nimus iz Munchena, ki je sumil, da tiči za tem kaka goljufija. Pričel je z inserentom korespondirati. Inserent mu je »zaupno« sporočil, da bo podedoval končno po dolga leta trajajočem čakanju po svojem očetu 300 tisoč angleških funtov ter da se pogaja na Dunaju glede nakupa 12 milijard vredne vile. Navedel mu je tudi svoj popolni-naslov: »Counte R. Ch. Peters, Wien I.« Anonimus je poslal grofova pisma dunajski policijski direkciji s pripombo, da se mu zdi, da je angleški grof pustolovec. Nato je bil Peters povabljen na policijo. Pred policijskim komisarjem se je pojavil vitek, gladkoobrit, elegantno opravljen go- spod z monokljem, ki je povedal, da se piše Karl Peters ter da je rejen leta 1872 v Regensburgu kot nezakonski sin slavne Iragedi-nje Klare Ziegler in nekega anglešk. grofa. O svoji materi, je dejal, ne ve ničesar povedati, ker ga je oddala še kot otroka v oskrbo nekemu hotelirju, ki je že davno umrl. Ko je bil Peters v Ameriki, so ga poslali nekoč na nemški konzulat ter mu povedali, da je podedoval po svojem nezakonskem očetu, nekem angleškem lordu 200.000 funtov, ki se mu pa izplačajo šele s petdesetim letom. Imena lorda mu niso hoteli povedati, pač pa so mu povedali ime izvršilca oporoke, gospoda Dounder-a, s katerim si od tedaj redno dopisujeta. Po svojem povratku v Nemčijo od leta 1900 dalje, se je preživljal do zadnjih let kot plačilni natakar, hotelski ravnatelj itd. Zadnja leta živi od posojil, ki mu jih dajejo razni ljudje na dedščino. Vprašan po dokumentih, s katerimi bi labko dokazal črno na belem, kako je z ogromno dedščino, je izjavil Peters, da je dal izvirnike prepisati in notarielnio legalizirati, nakar je izvirnike uničil. Dasi je predložil Peters res notarsko overovljene prepise raznovrstnih dokumentov, ga je pridržal policijski komisar vendarle v zaporu, kajti tekst listin je bil preveč romantično stiliziran. Naslednji dan se je Peters nakrat spomnil, da ni sin tragedinje Klare Ziegler, marveč nekdanje igralke Lingg, poročene in ločene Peters, ki pa je že davno umrla. Gospa Lingg - Peters pa v resnici še živi. Dunajska policija jo je namreč našla in kon-f rent ir?, la s sinom. Igralka Lingg, danes 84 letna starka, je imela troje otrok: dva dečka in eno deklico. Po štirih letih zakonskega življenja se je od svojega moža ločila, ter se preživlja že 40 let na Dunaju s tem, da poučuje glasovir in petje. Dejala je, da od svojih otrok ni videla nobenega že 50 let •ter da so, kot je cula že vsi mrtvi. Da bite imela kdaj s kakim angleškim lordom ljubezensko razmerje, o tem ne ve ničesar. Kljub temu pa je bilo njeno snidenje s sinom Karlom po skoraj 60 letih zelo dramatično. Predvsem ga je pošteno aštela, da ji dela tako sramoto. Ko je izpraševal policijski komisar Petersa vpričo dame o rodbinskih razmerah o rani mladosti, je odgovarjal tabo precizno, da je stara ženica popolnoma prepričana, da je našla po dolgih letih' svojega sina Karla v dunjskem policijskem zaporu. Toda kljub vsemu stvar še ni popolnoma sigurna. Identiteta Petersa še nikakor ni dognana. Vsekako pa je prefrigani pustolovec priznal, da je goljuf, da si je bajko 10 svojem grofovskem očetu in ogromni dedščini izmislil, zato da je izvabljal ljudem denar. Pisma, ki jih je dobival iz Anglije in Amerike, je pisal sam, jih pošiljal svojim tamkajšnjim prijateljem, ki so mu jih vračali na zahtevane adrese ter prejemali zato od Petersa skromne nagrade. S. A. Nawrocki: Figarja. Na Kazikovo glavo so padale te besede ka- j kor toča. Držal je čepico v roki ter ni niti j vedel, kako je prišel domačemu gospodarju pred oči. i >Ali je pismo zame, prijatelj?« je vprašal slikar nenavadno prijazno. Kazik, ki je bil j komaj še pri zavesti, je dvignil tresočo roko m mu izročil pismo. j To je bil najtežji trenutek njegovega živ- ljenja. Od povsod so mu grozile nevarnosti. Nemožate solze, ki bi se mu mogle, kljub junaškim naporom, vsak trenutek vliti po licih, so grozile, da ga strašno kompromitirajo. Nevarnost je bila še večja, ker bi se vsak čas lahko odprla kje vrata in bi vstopila še kaka druga priča njegovega malodušja. Ne bi bilo tako strašno držati prša pred puškinimi cevmi, kakor pa stati pred tem možem in ne imeti poguma, gledati mu v oči. »Kdaj se bo to končalo?« mu je brnelo po glavi in globoko se je oddahnil ko je slikar končno spregovoril: »Čuješ, moj dragi. Bila sta dva. Čemu mi pošilja tvoj ded denar za vse šipe?« »Ne vem,« zašepeče Kazik. »Kdo je bil drugi?« >Ne vem.« »Ne veš?« se je čudil slikar. »Aha, že razumem. Nočeš ga izdati. No, dobro. Ne daješ si slabega spričevala. Vzemi to pismo in ga daj svojemu dedu!« »Vendar! Kakor veter je planil Kazik skozi vrata in pritekel zasopel k dedu. »Ali veš, dečko,« ga je ta nagovoril, ko je prečita! pismo in zmečkal bankovce, ki jih je' vzel iz pisma, »zakaj je bil pripravljen denar, ki si ga nesel gospodu slikarju?« | »Ne.« J »Zanj sem ti nameraval kupiti uro. Ravno te dni sem ti jo hotel kupiti. Gospod slikar mi je, kakor veš, vrnil polovico vsote, kaj naj napravim z njo? Za uro ga je premalo, moram ga shraniti in dalje štediti.« Šele sedaj je čutil Kazik vso neumnost dejanja, ki ga je povzročil. Ti preklicani kamni, ki so razbili šipe na vrtni lopi, ti so preprečili uresničenje lepih sanj /o uri. »Reci vendar, dečko,« je silil ded, »kaj naj napiavim z denarjem gospoda slikaTja?« »Denar gospoda slikarja...« te besede so Kazika osupnile. Res je, to ni bil več dedov denar, temveč ga je, kakor iz milosti, podaril gospod slikar, oni slikar, ki ga je Kazik tako obsodil. Imeti torej uro vsled velikodušnosti tega tujega moža, ki ga je označil s pečatom figarstva. Kazik se je zgrozil. »Dedek,« reče, »ali ne bi poslali denarja slikarju nazaj?« »Torej nočeš imeti ure?« »Ne, nočem ure za slikarjev denar.« »Da, sedaj imaš prav,« prizna ded. Torej dobro. Uporabila bova denar v kak dobrodelen namen in ga izročila uredništvu z opazko: znesek, ki ga gospod slikar ni hotel sprejeti! Hočeva?« »Da„ je zašepetal Kazik in naenkrat izbruhnil nemožato v jok. Naslednje jutro je srečal Kazik, ko je šel v šolo, Jureka, ki se je plašno oziral na vse strani in nato, mežikajoč z očmi vprašal: »Kaj misliš, ali so naju spoznali? Saj nisi nikomur nič... Ali vsi mogoče že kaj izblebetal?« »Ne boj se!« je odvrnil Kazik s prezirljivim smehom. »Šipe so že plačane!« »Kaj?« je zastokal Jurek. »No, da. Slikar je pisal dedu.« »Torej naju je videl? Oh, saj se samo teliš, da bi me uplašil.« »Še v sanjah mi ne pride to na misel. Slikar me je spioonal.« »Tebe? Samo tebe? In mene ni videl?« »Videl te je, ni pa te spoznali« »In ti si seveda vse izblebetal,< je zaat^ kal Jurek, »ti, ti tožljivec!« Ko je eul Kazik to grozno in vrhu tega še neupravičeno žalitev, se ni mogel več obvladati. Pesti so se mu krčevito stisnile in udarci so padali na Jureka kot *oča. Ta ps ni spTejel boja, negio je sramotno pokazal pete in zbežal. Kazik 5e je sklonil k svojim knjigam na tleh, poprej pa še zaklical za bežečim nasprotnikom: »Da boš vedel, pes strahopetni, da si to dobil radi strahopetca in radi moje ure!« (Konec.) li- ja U tovarra vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najtinejšl in najokusnejši namigni Kis iz vinskega kisa. j#' ZAHTEVAJTE PONUDBO I **C Tehnično In higljenlCno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 81. ta, II. nadstropje. ..illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli. : * *__________________________________________ ra m m ess „GR0M“ CARINSKO POSHKON1ŠKI IN ŠPEDICIJ SKiBURKAU LJUBLJANA, Kolodvorska nlica 41. Ka.lov bnojavkami .OBOM*. Telefon Int. St. 45 *. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek. Oba vi J a ▼*« * to stroko »padajoč« posle najhitreje in pod ku-lantnimi pogoji. Zasiopnikl družbe •polnlh voz S. O. N. ZQ ekspresne poSIlJke. 7 / S h A R N A MERKUR LJUBLJANA SIMO\ OKt-.GORČIČtVA UL~ Oddam sobo za 2 gospoda. Elek-trična luč. Kje pove uprava tega lista. Sostanovalca iščem. 170 Din mesečno. Kje, pove uprava tega lista. Premog - Čebin Telel. 54 Wollova 1. II. Najboljši šivalni stroj in kolo Je edino le dom, obrt ln Industrijo v vseh opremah Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk • mula bi u«l*ta- VeCIstna garancija Mamki u poprntU Mita cen«, tudi m obrok*. Josip Peteline Ljubljana Mn rninnin sponealU. €1-» p&vcdom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, gospoda ING. IGNACIJA ŠEG direktor južnih železnic v p. itd. Ludoviku, dir. drž. žel. ing. Kneam&l, »stoprnM Dunav—Sava—Jadranske žel. Vrečku dekami Fato-ju, fetatuttUm pevcem m godbi » eanll.ve zaimke govc mikom g. Rupniku, g. dr. Faturju, f„ g Dežmanu; vsem zastopnikom drnstev. Zlasti pa gre zalivala vrlim gg. strojevodjem, ki so ‘ nika na svojih ramah k zadnjemu počatku m ga s tem najganljivejše počastili. Ljubljani, 9. februarja 1927. Žalujoča rodbina. MALI OGLASI. Za vsako beaedo ae_ plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Kroje za maske po vseh »likati izdeluje Krojna šola, Stari trg 19. Uilstein’5 Welt-geschichte 6 toiig. elegantno vezane, za Din 1200. —ma prodaj Naslov v uprava. F se priporo**0 z a naročilo o tiskarsko stroko spadajočih del Proda se esao koinpletn! nemžko-angle-Ski alovar in nekaj angleških knjig. — Naslov pove uprava Nar. Dnevnik*. Malinovec in druge sokove nudi najceneje > Brezalkoholna Produkcija«, . Ljubljana, Poljanski eauip 10. Po-skusite! Zahtevajte cenike! "■»tnniinnuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMii)'' IVAN JAX IN SIN Ljubljana« Gosposvetska c 2. Šiva ni stroji izborna konstrukciji 1" *le" gantna livril e* >* lastne tovarne. 15-Utn* *ar«n-cija. V zeitje i« P»uču)e pri nakupu breiplafno Pisalni ••ro)* .ADLER*. Kolesa li prtih tovarn, DDrkopp. Kays»r, Styrls W«Henrao (Oroino kolo). Pletilni ttro)! veda* »lilopl. Posamezni deli «oles 1» ihai-nlh itro)e». Da)e u tudi n ekreke! Cenike franke la »aato«|. "n , , ,n Mm**** - Za tiakamo »Merkur« Andr.] Sev«. V.l v Ljubiji 1*1* Ja tel J: Atokattid«r KeUanlfeu. ~ Urejuj« Vladimir Svetek. ' /