296. številka.
Ljubljana, sredo 29. decembra.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSK
AROD
«'lff *£*;niAVZmnil TČ2t?iik\m dUQ«f. PV *'?M^fk,h. tor T«^a P# P««1 projoman   za avatro-ogerske dežel« »a colo leto 16 Kold.. ta pol leta 8 mi d.
2 S„„. In t T   a *-|a*|J««ii bre« pošiljanja na dom ta celo leto 13 »old., ca četrt leta 3 *old. 30 kr., *a en meaoo I Kold. 10 kr.   Za pošiljanje na-
•Ijake velja zalzaaa oena m aieer: Z> LJifelJMs aa četrt leta 2 a;old. 50 kr., po poeti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila »o plaouje od ćotimtopne
.. potit-vrote 6 kr., ee se oananilo enkrat tiaka, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
JJoplsi naj so Izvolo rrankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frano Kolmanovoj hiši it. 25—26 pole« gledišča v „zvcudi Upravniatvo, na katero   ai ae blagovol-jo noW*c    iro.-tnine, >ekiamnei»e, n^.r.-ia, t. i. »d nun. strati vne reči. je v „Narodni tiakaroi- v Kolmanovoj
hiši
P. n. gg. naročnikom.
To koncu tega meseca stopi jedini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" v deveto leto svojega izhajanja in začne se novo naročevanje.
Uljudno vabimo vse p. n. gg. naročnike, da svojo naročnino ponove in vse prijatelje, da nam skušajo novih naročnikov pridobiti, list razširiti kjer je mogoče, in s tem podpirati slovensko stvar.
Naj gg. naročniki izvolijo ob pravem Času, prej ko mogoče, naročnino po poštnej nakaznici poslati, da ne bode nereda v razpošiljanji, ker odslej po sklepu upravnega odbora moramo list brez razločka vsaceniu vstaviti, kdor mj naročnine naprej plačal. Administracija tedaj zdaj nema pravice pošiljanje podaljšati na upanje.
,,8l0V. Hfarocl" velja:
Za ljubljansko naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto.....13 gld. — kr.
Za pol leta.....O   „   AO „
Za Četrt leta     ....     3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    1© n Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....I<» gld. — kr.
Za pol leta.....S  „    — „
Za Četrt leta     ....    4   „    — „ Za en mesec     ....     t   „   4© „ Za gospode  iii'laVIJ«*   na ljudskih šolah in za Catjtslte velja zni> attsiita cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — ,
Administracij a „Woi;. JVarotla".
Ogerske razmere.
Iz lludim-Pešte 26. dec. [liv. dop.| Specijalna razprava o proračunu je ravnokar koučana tudi v hiši velikašev. Zanimivih vladne težnje označujočih momentov je bilo v specijatnej debati še več, nego v geueral-nej. V hiši zastopnikov je govoril, kakor nže večkrat, tudi letos Uermenv odločno proti honvedstvu. Ironično je dokazoval, kako smešni so ogerski honvedi mej evropskimi stoječimi vojskami. Prava karikatura rfoldaštva! Stoji pa deželo ravno toliko, in Še več, kakor katera si bodi druga veljavna vojska. Tisza je Uermenvja s tem zavrnil, da je honvedstvo „armatura bracbinmu ogerske države imenoval, brez katerega je oger-ska državna samostalnost iluzorna. Kdor naše bonvede pozna, so pač smeha vzdržati ne bode mogel.
Drugi zanimivi moment je bila interpelacija Simonvja o zadevi turškega vprašanja. V Tiszinem odgovoru pokazal se je magjar-ski napuh v svojoj najsmešnejšej pa tudi najimpOitioeutnrjSej veličaju«.sti. Brez mojega dovoljenja, rekel jo Tisza, ne bodo avstro-ogerska vojska v Bosno in Hercegovino marširala. Toga Tisza nij mogel reči kot ogerski minister predsednik, nego samo kot ogerski kralj, kateremu jedinemu pripada prerogativa, o miru in vojni odločevati. Sploh se mora konstatovati, da Tiszino minister-• tvo vsak dan večje pretenzije dola. Magjar-aki duh jo zadnji čas precej zletel, samo če nijso njegova krila iz voska.
Tretji zanimivi moment je bila interpelacija Miletičeva zavoljo razpusta slovaške matice. Ta interpelacija je magjarsko dušo Tiszino v vseh njenih živcih tako pretresla, da nij bil več v stanji samega sebe brzdati.
Izgrešii je ves državniški takt in vso parla-moutarno pristojnost. V svojih izraziti jo bil uprav osoren, da huje no rečem. Iz njegovega odgovora se vidi, da jo on protivnik Slovakov ne samo iz državno-političmh ras«-logov, nego da jib osobno Črti. In kakor on, tako vsi Magjari. Veleizdajstvo je T inž* Slovakom v lice vrgel, vendar pa mj mogel niti z eno veluizdajno pravdo svoj nepremišljeni izrek potrditi. Če bi kak turški paša treh konjskih repov na iuterpelacijo zavoljo Bosne in Hercegovine tako odgovoril bil, kakor je Tisza odgovoril na iuterpelacijo zavoljo slovaške matice, bi se reklo, to je pač po turški, po barbarski. S Čem se moro pa Tiszina osornost opravičiti ? Z ničem družim, nego z njegovim sovraštvom slovaškega tako pohlevnega, tako delavnega, tako mirnega naroda! Slovak je na Ogerskem to,. kar je mravlja v naravi. Celi ubogi dan dela, ter obdeluje mesto lenega Magjara plodne ravnine mej Tiso in D onavo, in oholi Magjar ga niti za človeka no pri poznava. TiBza je uže parkrati ogerski parlamentarizem s angleškim prispodobu. Njegov od-govor na Miletičevo interpolacijo pa bogme nij bil gentlemenski! Slovaki so donos na Ogerskem blizu to, kar je raja na Turškem:: nič nemajo več svojega. Magjari so jim vse vzeli. Ne davni uvodni članek v „Politiki" o tem predmetu je pri nas veliko senzacijo naredi). Škripali so Magjari jeze zlasti tam, kjer jih „Politika" p rit open o druhal imenuje.
Sedaj se na to dela, da so bogata srbska matica iz Novega Sada, kamor je bila leta 1849. iz Budim Pošte prenesena, zopet nazaj v Budim-PeŠto prenese. Kazlogi so zgolj politični. In če Srbi ovo premeščenjs obraniti ne bodo mogli, bo premoženje nji-
Mfttek.
Domovina po zimi.
i.
Ali te vrag moti, ali kaj, da potuješ po zimi po domovini! Nič me menda ne moti, pa par grošev sem čutil v mojej Wert-heimerici — telovničnem žepu — in ti so mi vedno pridigovali kapitol o mrtvem ka pitaln in — originalen sem hotel biti, misleč si, v poletnem času vsak lehko potuje, po zimi pa ne, in hodil in vozil sem se gledat domovje v belem krilu. Pa je tiio> sneženo lepo naše ozemlje. Res krasen je pogled v prvo zelenje naših hribov in rav nin. Tam zelen dol, tam zelen hrib, tam veselo valeče se naše reke, tam dolga ravan, tam tužni, mrtvi Kras, tam ljubo peneče se jadrijansko morje!
Ali  tudi  zdaj   bi človek  z Heinejem
zavriskal : „Auf die Berge moeht' icb stei-gen — — lacbend auf euch niederscbau'n;" — pogledavši v jasno-belo gorenjsko stran, kjer sneženi velikani čuvate ravnino, da se mirno vleže počivat pod kristalno odejo; tudi z vami bi plaval kalne bolj, ledene žile m žilice, reke domače, z vami doli, kjer zgodovinski mladenič, južni Slovan, nosi toliko veselo, ponosno glavo, boreč se za .epe ideale; in tudi po vas, mršavi, zaspani bavbavi — gozdi rad hodim s puško na rami, rad v ravuiui, v srcu Seidelna : „Ob die ersteu Lerchen sclnveben, oder Scbuee bedeekt deu Gruud, Uasch ius Freie, da ist Leben, Da vvird Kopf und Herz gesund. u Iu rud še sem slišal ttbe burja peti ; slišal sem te prvikrat in vigla si me tudi parkrat v blato, ali inaje stetičua si; velikanski tvoji akordi oznaunjejo tebe glasno mati narava in kadar niečeŠ visoke valove po tvojem mokrem kraljestvu, kadar vzdiguješ iu skri-
vaš in zopet dviguješ brodovje, učiš lapi-darnimi črkami moč človeškega duha, ki se na tenkih deskah tvojim divjim rokam so-perstavlja in soiejo se tvojej jezi, mirno svoj tobak prežvekujoč, bojeva svoj pot.
Narava s tvojimi elementi, kam te je človeški duh djal! Sram te bodi; jeden človek vodi veslo iu jedua Blaba roka te uzda ali vsaj kroti. Pa je vendar kaj resnice v stavku: veda, in omika je moč!
Ali mrzla si burja, ta jo pa tvoja. Nič ne pomaga obleka, nič kurjava proti tebi povsod najdeš vbod. Dobro, da dolgo ne poješ, za dolgo časa bi sc tebe tudi jas naveličr.l. Nekaj več časa bi uže smela hrumeti, ali s tem pogojem, da bi v hišo ae prišla, vsaj bi vendar naše Goričane učila peči zidati. To so kaj Čudni ljudje ! Nemajo pečij po hišah. Ah peč, peč, zakurjena peč, v te bi včasih zaljubil se, v nebesa ne grem,  če tebe tam nemajo postavljene, in
bove malice za kateri dan ravno tako v dr-iavnej blagajni izginilo, kakor je izginilo premoženje slovaške matice.
Tadi proti starim pravicam Sasov v Erdelji je začela naša vlada svoje rove kopati. V kratko rečeno: Magjarizem se jeza-čel na vse strani samopašnu Siriti. Na Du-naji se razpravlja ravnokar vprašanje zavoljo osnovanja samostalne ogerske banke in zavoljo obnove čolne in trgovske nagodbe. Iz teh razprav se dosedaj še nič nij sliAalo, pa Če bo kaka vest o njih v svet prišla, bo gotovo ta, da so Magjari v svojih terjatvah prenapeti, da je njihovo ponašanje oholo, da se groze z izstopom iz državne zveze itd.
Na OgerBkem se je začela novejši čas neka nova stranka ustvarjati, ki bi se mogla avstrijska imenovati. Svoje pristaše nabira mej viBoko aristokracijo in mej visokim dn-hovenstvom. Iu tudi naši konservativci so več ali manj k Avstriji nagneni. Proračunska debata v hiši velikašev je pokazala, da so naši lordi večjidel konservativci, kar se ve da Tiszi ne godi, ki bi rad, da bi vsak Magjar ves v ognji ideje velikega magjar-stva gorel. _
Jugoslovansko bojišče.
Od bosenBko-turške meje nam Blovensk prostovoljec 25. t. m. piše: Culi ste gotovo liže od zadnjih bitek posebno od bitke 4. t. in. na otoku blizu Novega, kjer smo se hrabro tolkli. Predvčerajšnjem bili smo bo blizu otoka Pivnjaka na otoka Strugi; nas vstašev bilo je okolo 100 Turkov pak več ko 30O. Bitka je trajala od po p6lu dne */,4 do \28 na večer. Vstaši smo imeli jako ugoduo pozicijo, in sicer tako, da od nas nij ne jeden pal in tadi ranjen ne. Čudili se boste. Ali to izvira iz tega, ker smo četniki naše ljudi nže dobro naučili, kako se mora vsak skrivati, in kedaj mora streljati in kako. Turki imajo 7 mrtvih in 11 ranjenih, katero število smo iz gotovega vira poizvedeli, ker Turki radi zakrivajo Število mrtvih in sploh izgubo. T tuli to je nam v korist, da Turki kadar le tnalo noč nastopi zmirom boj vstavijo. De ne« odide zopet jedna ekspedicija zgor Novega, kakov vspeh, da bode imela, poročati vam hočem, ako bodem le priliko imel pismo poslati. (Res ima „Obzor" iz Kostajnice 27. dec. telegram, ki poroča, da so vstaši zopet zmagali, Ur.)
ti doli te ne marajo, pravijo, da jih glava boli v tvojej bližini! Ognjišče imajo in tam gori na tem velikem ognjišči posedajo in popevajo in popivajo, ali to vse z mrzlim hrbtiščem in hrbet vendar nij polovičen brat prednje strani. Kaj hočeme, trden Ijnd. Pa vina imajo dobrega in veliko. Kdo bi jim ga ne privoščil; pridni so naši Gori-čani in največ v domovini povzdigne se tukaj časa ljubezni do slovenskega doma in ne Batno tiho doma plamti domovinska ljubav, glasno se javi na odru goriškega gledališča v koru 100 ali več pevcev. Iu ti pevci, ki bodo 30. t. m. v Gorici nastopili, nijso v enej vasi doma, iz vseh krajev se snidejo in ti nijso ne bali se zime, ne pota, ne stroškov, prihajajoči k vajam v posameznih oddelkih v ta ali ona zbirališča, in vse te ne odvrača od sodelovauja pri koncerta izguba par dcij itd. Tu se mi dozdeva,   da je .lovcu najbolj zaveden svoje
Iz Risanja se dalmatinskemu „Nar. L." poroča, da se je okolo 5000 turSkih vojakov vstavilo zapovedniku Ranf paši, ko je hotel vojsko iz Trebinja voditi.
0 H nI ga rs ko j se ruskemu „Golosu" piše : Tukaj se strašne reči gode. Razbojstva umorstva in drugi zločini dogajajo se dan □ a dan. Da bi Bnlgari imeli orožja, nže davno bi se bili vzdignili. Največjo uevoljo delajo Bulgarom oni Čarkezi, ki so se mej njimi naselili in smejo vso početi.
Turki v gorenjej Bosni ho dopisnika v nI)cut8che Zeitung" uže izpustili na reklamacijo krajišne generalkomande in nemškega konzulata v Sarajevo.
Politični razgled.
totrsaujr drzrie
V LJubljani 28 decembia.
Postava o upravnem soili&či baje kmalu izide in bode še januarja državnemu zborn predložena. Mesto predsednikovo se od kraja ne bode zaselo, ker ga hoče minister Lasser za Bebe prihraniti.
Hrvatskim, poslancem je „Politik" očitala, da so glasovali tudi proti slovaškoj „Matici." Temu „Obzor" ogovarja, rekoč, da Hrvati nijso mogli ni za ni proti glasovati pri priliki Tiszovega odgovora, ker na-godbena postava jim prepoveduje, govoriti in glasi i vati v stvareh, ki so notranje ogerske.
Vir sva J«* <L;rs!%v<c,
llumunska zbornici je odgovorila v adresi na knežev prestolni govor in glede vnanje politike nični, da je položaj Romunije tak, da mora nasproti dogodjajetn onkraj Donave neutralna ostati. — Zaano je, da so zdaj v Rumunijl takozvani konservativci na krmilu, ki so protivnikt prave narodne romanske stranke, katera drugače sodi.
Francoski predsednik republike je čestital Buftetu zarad njegovega znanega reakcijonarnega govora. To je znamenje, da odločne ministersko krize v boljšem smislu nij pričakovati. — Thiers je prevzel kandidaturo za senat v Belfortu, pak je povsod drugod odbil jo. Če bodo tudi drugi tako delali, ne bode torej pri tej priliki dvojnih, trojnih itd. volitev, s katerimi so se prej na Francoskem vodje čestili.
Preko Londona se iz Filadelfijeporoča, da je mej severno Ameriko in Španijo nov prepir začel se. Amerikanske zjodinjeno drŽave očitajo,  da je Španija s tem amerikansko neutralnost oskrunila,   ker je itali-
ua rodnosti. Bog te j" ob var val in ti dal obilu dobre tvoje kap.jicel Bog pa je tebe malo »zdramil, več kakor je bogu ljubo, za spaui Kranjec 1 Na te sem malo jezen; pri tebi sem najmanj našel slovenskega »radovanja. Tu dobi kmet kak plačilen nalog, kako razsodbo ; v 14 dneh jo treba ugovor vložiti, pritožbo oglasiti, ali kako ho e to storiti, če pa ne ve, kaj j<s zapisanega, če ne ume nemškega, in kakor da bi bili bog zna kje mej trdimi Nemci, uraduje se pri nas vse nemški! Koliko obrokov se tu zamudi, koliko Škode ljudstvo trpi, — za boga, mene je včasih sram, da sem Slovenec, ker tako prokleto ponižen in z vsem zadovoljen vendar nijsem, kekor po večjem Slovenec sploh ! Tu pride s ponižno pobe-šeno glavo v pisarno, vpraša se: kaj bi radi. Ne vem, tu-le sem dobil, boste uže videli kaj je, odgovarja, „diner" mi jo nekaj pravil, kar na tem papirji stoji, ali kaj čem,
janske prostovoljce sprejela na Kubo. — Videti je, da bi Amerikani radi Kubo imeli.
Dopisi.
¥z  u {-I t olj* kili  krofov 15.
dec. [Izv. dop.] llitifgit je renegat, deni ga kamor ti je ljubo, pregleduj ga od katere strani koli hočeš. — Iu če ga tudi mi-kroskopično preiskuješ, sledu o kakem značaji, patrijotizmu ali ljubezni do domovine, o pravih nazorih, prepričanji pravicoljubnosti, poštenosti, vnemi za svoj poklic itd. pri njem našel ne boš. In ravno s temi prelepimi lastnostmi se renegatje naj rajši tudi takole javno o svojih časih pobahajo. — Ali nasprotno so pa v istini prave lastnosti vsem odpadnikom narodnim le zvijača, brezzna-čajnost, breztaktnost, škiljenje v nemški ,,i ajli", izdajstvo domovine in naroda svojega, potuhnjenost in še druge porfidnosti vsake vrste, ter postavolomstvo. — Renegatom je navada, da kadar bo čutijo užo od vseh stranij z omenjeno nesnago okidane, skušajo jo potem potom svojega umazanega Časopisja na poštene narodnjake razvaliti. Naj preidem k predmetu, kateri je namen mojemu denašnjemu dopisu. In to je : .,I)io Verfas8ungsgeguer iu der krainisehen Lchrer-8chaftu ali uvodni članek Ljubljanskih „af-ter pedagogov" v št. 23. „Laibacher Schul-zeitunge" od 10. dec. t. 1. Malokdaj mi je prilika dana to prasofilsko „klepetuljico" v roke dobiti. Imenovana številka mi je prav po naključji došla. Prebravši imenovani članek nijsem vedel, ali bi se srni jal, ali jezil, — in ali smo v resnem adventnem času, ali v predpustuem, v katerem norosti cveto.
Vse, kar je li slabega, protipostavnega, »notarskega, rogovilastega in nepedagogič-nega — podtika se v rečenom članka na- 1 rodu zvesto ostalim učiteljem; — kajti „kle-petuljica" pravi, da so le narodni učitelji, kateri se novim šolskim postavam upirajo in izvršitvi taistih zadržke stavijo. Le narodni učitelji razpor mej učiteljstvom napravi jajo; le narodni učitelji slovenskim časnikom dopisujejo, v svojih dopisih šolo grajajo, in potem take članke .mladini iu drugim brati dajo, ter jo tako od spoštovanja postav odvračujejo — itd. Potem pravi, da se slovenski listi ljudstvu popolnem brezplačno ali pa lo proti mali odškodnini — vsiljujejo.
govoril je mešanico nemškega in njegovega — slovenskega jezika, razumel ga nijsem in če bi mi dal cekin za to. To je vsakdanjo v odvetniških pisarnah. Odgovarja se: nemško uradovanje na slovenskih tleh. Imeli amo francosko prekuci jo; doživelo je človeštvo veČ druzih tacih revolucij; s polnimi ustuii se uže sploh povsod piše iu pravi: narodi nijso več pleh mej nakovalom in kladivom : vrabci sč streh uže Čivkajo: „der Mensch ist frei geboren, ist frei und w!ir' er in Ketten geboren," ali na Slovenskem dobi še vedno slovensk kmet nemška pisma od urada; na slovenskih tleh se bije še zmirom koncem glasovitoga našega stoletja vsej zdravoj pameti s pestjo v obraz; na slovenskih tleh si narod no upa še vreči nemškemu uradu nemškega mu poslanega pisma nazaj, kar postavno sme. . .
Ljubim svoj narod;  po svojih močeh bodem delal zanj; ljubim ga morebiti z ve-
Gospodje „afterpedagogi", — Ljubljanske narodne izdajice, — s tem sami sebi spričevalo svoje nedoslednosti in perfidnosti podpisujete! — Vse kar tnkaj nam narodnim učiteljem podtikujete, je pobalinska ia preležana roba iz vaših lastnih prodajalnic. — Dokažite, če ste zmožni, da nij res! Kdo dela razpor mej učiteljstvom, — mi ki ho nže po naravnem nagona iz prepričanja in iz pravega domoljubja trudimo narodu k pravemu izobraŽe nju pomoči, iu boljšemu ■vsestranskemu napredku — na podlogi prave pedagogike — po svojem stanu dospeti, — ali pa vi, ki narod, iz katerega ste izšli in kateri vas se svojimi žulji redi in pita, na mesto ga po pravilih izobraževati, ga le v staro sužnost germanizma nazaj pahuiti hočete, ter mu tako pot do pravega blagostanja zapirate? — Vsa vaša dela so •dela le jedino — bornega kruboborstva, — a ne dela pravega prepičanja iu hvaležne ljube sni do taistih, katerih kri pijavkam enako izpijate. Ako bi vi res v smislu sedaj obstoječih šolskih postav na podlogi pravega prepričanja za blagor in napredek naroda delovali, bili bi možaki spoštovanja vredni na svojem mestu ; ker pa postavnemu smislu ravno nasproti ongavite, ste v pravem pomenu besede le „kruhoborci" iu „p o-s t a v o 1 o ui c i"!
Ko bi so vsa mladina po vaših načelih odgojevala, bili bi v par decouijih v celej monarhiji sami renegatki, kukavico in narodni izdajalci. Kako bo vjerna taka odgoja mladine z §. 21. postave od 20. avgusta 1870, leta? R >ko na srce iu potem, ako imate še kaj vesti in pravega prepričanja, (kar pa popolnem dvomim) odgovorite si! Odgovor mora vam na lastno sramoto izpasti. — Bahate se vedno z nekakim pa trijot'zmom; — ali vaš patrijotizem jo v besednem pomenu le — „p rasizem". — Nij li morda res ? Dokažite ! Ako ste res patrijotični, delajte v smislu obstoječih novih šolskih postav, katere mi narodni učitelji vedno čislamo in spoštnjemo, za pravi napredek in razvoj naroda in skupne države; — obadva vam bodeta vam gotovo hvaležna. Ali — ker ste v pedagogiki le pi-Škavci, nasprotujete vsemu, kar je temeljitega, taktnega, narodnega in značajnoga. Ako vam se po škarjah in „pinji" toliko ljubi, idito gori v nrajh" — Bisniarkovci morda vašim željam zadoste in vas v svojoj rr fugi j — vzamejo, če bi se morebitno vam kaj nasprotnega ne pripetilo.
liko strastjo; ali kakor mi je ljub, udaril bi ga, če bi mogel, udaril bi abstraktuui, imenovan narod; z močjo grmenja bi temu svojemu rodu zavpil na ušesa: ti si osel, ker se daš tako traktirati s tujim jezikom; ti si brez ponosa ; ti si mevža, ubogo kijn.se, ki bo da tepsti in trpinčiti brez jeze, brez od bijanja; ti na vse brutalno tvoje duševno robstvo le praviš: bo uže bog pomagal.
Čo bi mogel, kakor ne morem, storil bi nekaj: razglasil bi delovanje nemške „kulture" na Slovenskem, kako se javlja n. pr. po naših uradih in stavim kaj : Amerikance bodo rekel : ta ljud nij dosta vreden, Anglež bode rekel: to je moderni rob, Francoz bode še drugače dejal, in sam ueavstrijski Nemec bode rekel, to so bedaki, pa še kaki, še hujši, kakor smo mi nekdaj bili, in mi smo bili tedaj kar za razstavo.
Kdo se večjih zvijač, nesramnosti), ostudnih pridevkov, lažij in drugih enacih sredstev ponlužuje, kadar gre kakega narodnega okrajnega šolskega nadzornika, narodnega učitelja ali kakega druzega poštenjaka očrniti in spodkopati, — kakor ravno vi.
Prokleto slabo mora vam oziroma vaše eksistence uže presti, ker narodno učitelje, katerih se pa — hvala bogu — še vedno ogromna veČina po miloj slovenskoj domovini nahaja, jedino le na dobra dva reducirate. In še ta dva vam tako preglavico in panični strah napravi jata, da bo prisiljene čutite, celo vlado z vsemi mogočimi sredstvi na pomoč klicati, da bi privržence vaše stranke v svojo „okrilje" — vzela. Daleč je nže to renegatstvo na poti v — pogin — prišlo!
Vrli sobratje narodni učitelji! To naj bode nam migljaj, da v svojem prepričanji tudi v prihodnje nepremakljivi ostanemo; in pred krivičnim terorizmom nasprotje nam stranke ne strašimo se! — Kaj so še narodni odpadniki za napredek šolstva storili? Ne rečem preveč, ako pravim, da še prav nič. — Pomislimo le malo nazaj. Ko je šlo v deželnem zboru za povikšanje in uređenje naših plač, kdo nam jih je priboril? Naši vrli narodni zastopniki, a ne renegati a la Kromer et consortes. — Tudi drugo postranske pravice imamo jedino le narodnim deželnim poslancem zahvaliti.
In vi renegatki? — Vaša slava je hi-navščina in potuhnjenost, omahljivost in netaktnost, brezznačajaost in kruboborstvo; a orožje pa, s katerim hočete narodne učitelje zmagati iu jih v svojo prusoii-.sko mavho spraviti ter za-so pridobiti — je terorizem. Ali verujte mi slobodno, — nijsem denes na zemljo padel, — da povračilni dan tudi za vas, morebiti prej nego pričakujete, pride!
Bogme, da svojega narodnega značaja in prepričanja ne prodamo za vse vaše blagre, katere si domišljujete, — ter za vse gradove puhlih protekcij, kakoršnih se, bog zna  od koga — iluzorično nadejate?!
Res, nekoliko omahljivcev ste sterorizi-rali, do se z vami vred nmalohu" uklanjajo a to ne iz pravega prepričanja, nego iz DO* jaz ni pred — preganjanjem.   Ako želite,
v kratkem s fakti čem vam posvetiti. Slednjič potrjujete sami, da ako vam vlada na pomoč ne priskoči, ste v nevarnosti, še malo peščico slepo ujetih ptičkov izgubiti. — Pozabil sem še omeniti, da „klepetuljica" v svojem povedanem članku tudi pravi, da par „rogoviležev" mej n ilrodniin učiteljstvom nij le vsem drugim sokolegom učiteljem, nego tudi višjim šolskim oblastuijam do sitega poznatih. To se mi prav nič novega ne zdi, kajti mej učitelji ima vata „uapredua" — a ne — bog mi grehe odpusti — hotel sem reči „poredua" prusofilska stranka uže skoro povsod svoje ovaduhe, detektive in vohune, kateri so na svojo sramotno službo bolj umejo, nego na svoj pravi poklic kot nčitelji. Znajo priti fakta na dau. Dokažite
vi nam narodnim učiteljem kaj euako sramotilnega, ako ste zmožni!
Od praznih strahov se v propad rene-gahttva slepo za nos voditi mi ne dajmo; delajmo neutrud<mia v smislu obstoječih šolskih zakonov za pravo oliko iu vsestranski napredek slovenskegu ljudstva v prid naroda in skupue uam monarhije. Družimo se okolo domačega ognjišča — in Čo bi sem in 11 j: l še kdo Kriva uemčurstva zavoljo svo-
jega narodnega značaja postati moral, ne dajmo bo plašiti 1 Zlato se v ognji Čisti, in narodni značaj pa v preganjanji.
Domače stvari.
— (Hitrost sodniška.) „Slovenski Narod" je bil zidnji čas vočkrat konfisciran. Vložili smo ugovor zoper več kon-kacij a dolgo in dolgo je tega kar ne dobimo nobenega glasa od deželne sodnije. Neverjetno je, ali nemogoče menda nij, da bi naš ngovor obveljal. AH čema so nam zastarani članki potem?
— (Študentovake štipendije.) Uradni del v „Lzibacher Zeitung" od 28. decembra prinaša obširno oznanilo, da je razpisanih 27 raznih štipendij za učence ljubljanskih šol.
— („Laibacher D i 0 z e s a n b 1 a 11u), glasilo ljubljanske škofije, je včeraj v drugoj številki izšel.
— (Na „Zvon") se je, kakor čujemo, ljubljanske mladine lepo število naročilo.
— (Ročno knjigo za porotnike) je v nemškem jeziku izdal v Ljubljani pri Bambergu naše deželne sodnije svetovalec, dr. Leitmajer. Kadar nam knjiga v roke pride, izpregovorimo več o njej.
— (Umrl) je v Ljubljani znani hra-nilnični uradnik Rajmund Progi in bil včeraj 28. dec. pokopan.
— (Pri slikarju Franketu) smo videli pretečeni teden zopet dve mojstersko izdelani sliki, portreta barona in baronice Apfaltrern. Te sliki sti v Bambergovej knjigo-tržnici videti za nekaj duij.
— (Občn i zb or „Sokolov") v ponedeljek je bil odložen, ker je bila večina udov pevcem zadržana po pevske j vaji udeležiti se ga. Kedaj bode v drugič sklican naznimo v tem listu ob svojem času.
— (Pri občnem zboru ljubljanske čitalnice) so bili večjidel voljeni dosedanji odborniki.
— (O „Tedniku") nek tukajšen list nekrologuje, da „ga res nikdar treba nij bilo." Prej jedno Številko je pak isti list na svojej prvej strani prinesel dolg članek, ki britko samoizpoved prinaša, da baš njega nij res nikdar treba bilo.
— (Krajni šolski svet v Mo-zirji) napravi dne 20. januarja 1876 zvečer veselico v gostilnici gospoda Jože Goric a rja 8 tombolo. Izigravala se bodo v domačej dekliškej šoli izdelana ročna dela — in drugi darovi. — Čisti dohodek je namenjen v podporo ubogih učencev. — Potem se bode vršilo : petje, igra „Bob iz Kranja" in ples. — K omenjeni zabavi najuljudneje vabi vse prijatelje šole in mladine: mozirski krajui šolski svet.
— (Okolo Mozirja) se baje zoper naš list agitira zarad nekega dopisa glede železnice : ali naj bi šla tod ali tam. Mi jako obžalujemo, da je mogoče, iz take lokalne stvari narodno-politično stran v nemar pustiti sicer pa samo dotiČuike zagotavljamo, da je vsacemu uredniku nemogoče vsak kraj tako ua tanko poznati, da bi vedeti mogel, kako daleč kak dopis o materijalnih zadevah more duhove razburiti. Sicer bi vseh onih dopisov ne bilo. Odločuje pa v tem sam urednik, in oni, ki družili iščejo, krivo mislijo.
— (Druiba sv. Mohor a.) Mej tem ko marljivi poverjeniki k pristopa v družbo vabijo ter stsre in nove nde nabirajo, se družbi 11 e knjige za prihodnje leto pridno in redno dotiskujejo. V nntisa uže končana je razen dveh pobožnih, tadi sploh koristna knjiga: „Kmetovalec", drugi snopič; obseg na 10 polah poduk o gnoji iu gnojenji j kako obdelovati in oskrbovati rastline sploh in kako pridelovati posamezna poljska žita in semena. — Tretji snopič nObčne zgodovine" ali dražega zvezka prvi snopič, ki pripoveduje prvi del Rimske zgodovine, je do sedme pole stavljen in bede v teku meseca januarja v 29.000 iztisih in v obsega 10 pol dovršen. Z novim letom se prične natis priljubljene povesti: „Robinzon starši", kateremu sledi Koledar. — Razen druzih rokopisov došli so odboru po minulem obroku sledeči spisi in tekmajo za razpisana darila: 1. nTemou, povest; 2. »Skušnjava in skušnja", povest;
3. „Kako   daleč   pride   z   nemščino" in
4. „Prva pomoč v smrtnih nevarnostih po naglem zboleuji in v drugih slučajih". Tudi ti spisi so izročeni presojevalnemu odseka družbiaega odbora.
— (Zima je na Koroškem) hudo pritisnila iu marsikdo je uže zmrznil, mej temi tudi neka lOletua deklica na potn na Brezjem. Revo je sneg zasul. Rokici, s ko-jimi je bržčas pomoči prosila, ste nekoliko is snega moleli. Ko so jo izgrebli, bila je uže mrtva. —
— (Umor.) Poroča se nam: V nedeljo so se kmetski fantje v Malčicah za Savo na Gorenjskem stepli in jednega zaklali do mrtvega. _
Razne vesti.
* (Mlad samom ore c.) V TrBtn se je ustrelil realni učenec 16 let star s revolverjem. Pismo ki ga je zapustil pripoveduje, da je bil — zaljubljen.
* (Ostrnpljenje) z gazom, kakor se je primerilo v Ljubljani na sveti večer, je tadi na Dunaji na "VVieden zgodilo se. Počila je plinova cev, plin je izpuhteval se po dveh hišah in dve osobi zadušil, dve sta v smrtuej opasnosti.
Valilo na naročbo.
„Slovenska knjižnica," zbirka izvirnih in prestavljenih romanov, povestij, dram itd., začne v Ljubljani tiskom „narodne tiskarne" po novem letu izhajati.
Prvi zvezek, nov izviren Jurčičev roman »Doktor Zober," izide 10. januarja in potem izide vsak mesec ali dva ali jeden velik zvezek.
NaroČiti se je mogoče najmenj na prve 3—4 zvezke (znašajoče 40 tiskanih pol).
Vso gospode naročnike, nabiratelje prosimo, naj pošljejo naročnino 2 gld. za tri resp. štiri zvezke (preraČnnjeno po 6 kr., za dijake po 5 kr. tiskano polo), administraciji „narodne tiskarne".
Nabiralci mej dijaki morejo poslati tudi za posamezne zvezke, za prvi po 50 krajcarjev.
Oglasiti se prosimo brž, da vemo koliko iztisov založiti, ker je prvi zvezek nže v drugej poli v tisku.
Doseđaj  se je   oglasilo  komaj toliko naročnikov, da se bode tisk in papir plačal, tedaj se zanašamo,  da bode  še mnogi na novo oglasil se. Uredništvo. Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere k Banj
30 let nže je nij bolezni, ki bi jo ae bila oidra vila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščeuih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na livcih, dulje prsne, i ua jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, šumenj ■» v ušesih, slaboBti in blevanje pn nosečih, Otožnost, diahet, trganje, slini Sanje, bledičico in pre hlajcn'e; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spri devala profesorja Dr. VVurzerja, g. V. Beneka, pra-rega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. AngclBtcina, Dr. Shorelanda, M r. Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle amart, Markize de Breban a umogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaBtonj.
Kratki izkaz li 80.000 spričevalov.
Spričevalo št  73.»170.
Na Dunaji, 13. aprila 1872. I milo jo i /.c sedem mesecev, od«ar sum bil v brezupnem stanji. Trpel som vsled prsnih inču; ničnih bolečinah,  in sicer tako, da sam od dne do dne \ idno    m I,  in to z» pretilo je dolgo č*ba moje itndije.   t nI sem od Vase čudapolne Kovulesciere prijel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vaše tečne in okuBiie Bon a ltisciero ju.pn m m zdrav, tako, da brez najmntjega tresenja mort m zopet pisati. Zaradi tega priporečum vsem   bolnim   to  primerno  prav  cei 6  m okusno hrano, kot i.ajboljši priponi.ček, ter ostanem Vas udani
Gabriel Teaohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemonito markize de Brčhan.
Noapol, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je mojo stanjo hujšunja in bolečin v Bako vrsto sodom let som strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, troBle so bo vso čutnico na colom životu, slabo pre-bavljonjo, vedno nospanje, ter som trpela vodno na razdražonji čutuic. katero mo jo som ter tja preganjalo in mo no jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišjo stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vso, brez da bi mojo bolečino zlajšali. V polnoj obupnosti poskusila som Vašo Kovaloscioro in sodaj, ko jo uživam tri mesece, •zahvaljujem so bogu. Hovalosciore zasluži največju hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje in mo stavila v stanjo, da morem mojo društveno pozicijo zopot uživati. Dovolito gospod, zagotovjonja mojo prisrčno hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markizo do Hrt lian. St. 75.877.  Flor. Kollorja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Št. 05.716. Gospodični do Montlouis na nopro-bavljonji, nespanji in hujšanji.
Rovaloscičre je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter se pri odraščonih in otrocih prihrani 50 krat veo na eam, ko pri zdravilih.
V plebastih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. do kr., 2 lun ta A gold. 50 kr., 5 run tov 10 gold., IS funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Bevalosciere-Biseaiton v pušieah in tabletah %* 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. '#u *r., 44 tas 4 gold. 50kr., v prahu ta 120 taa 10 gold. Prodaje: Da Barry A Comp. na »aonjl, W»ll Snc-h-KHDie it o v. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiš* na vse kraje po poštnih r.akatnioab ah povietjib. V Ljubljani Ed 4«hr, J. Svoboda, lokar pri „zlatom orlu", v Kelti pri lekarju J. Pf 0 damu, v Celovcu pri lekarju Birnnacherju, v Mpljelu pri lekarju A lj i no vi ću, v Trutu pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogoristu 1*. Kocoa in J. Iliru c h n, v /miru pri A ud ro viru. (2(J0j
Tujci.
27. decembra i iCvroi>m   Vurhan iz Celja.
Pri Slonu: Tomšič iz Karlovca. — Brand iz Čakovca. — Pogačnik iz Trsta.
Pri  MullOl:   Gullč  iz  SeŽaue. —   VVagner iz
Kanile.
Dr. J. N. Orozel
advokat,  dozdnj  v Kinarji pri Jelšah, odprč 3. prosonca 1876 odvetniško pisarno v
JCTii.i*i1>oi*ia
jj   hišna štev. 22, Graškega predmestja,
in sprejmo
niiiltmiestot aliiftfii f       ,tn,tntn in
izuš'Jenfffa
(452—4) K
t^m ufa
Dunajska borza 28. decembra.
(lavirao telegraflčuo porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 40 kr.
K notri i dri. dolg v srebrn    .   .   73   „    75 .
1860 dri. posojilo.....lil   .   00 .
Akcije narodne h-.nke   .   .     920   „   — „
Kreditno akcije .   .      200   „    — .
LomloM     ........ 112   „   90 .
Napol. .......9.0.-) „
C. k. cokini.......5    .   tl*/i .
Brebra .  . 101 U
Slovenske
lepoznansko knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so Izšlo in so morejo dobiti sledeče slovensko knjigo:
.A..   Romani in povesti:
1. Krnzeiu Titteulitili. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Mvtn lloIdeiilN. Komun, francoski spisal Viktor Chrrbuliez, poslovenil Davorin Mostnih   50 kr.
'.i. Knntorelrn. Komun s pogorskegu zakotja. Češki spisala Karlina Svitla; poslovenil Franjo Tom'š-ič, velja........50 k r.
•1. I»rvl poljub. Novela, spisal J. Skalee. — Na erul a* iiiiji. Novela, spis. J. Skalee, velja 25 kr.
5. K u/.m. Novela, francoski spisal //. Itivičre, poslovenil Davorin llastnik. — Cerkev In tlrži&vn v Ameriki. Francoski spisal E. Eaboulage, poslovenil Davorin Jlostnik, velja     ...      25 kr.
IE3_  Ijlstls:! v zvezkih: I. zvezek, ki obsegu: Stenografija, sp. dr. liibič,
— Zivotopisje, sp. liajč liož. — Presern, Prešerin ali Proširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavolli, sp. dr. Ribič. — i'i sina iz Kusije, Bp. dr. Celentin. — Trstvo z grozdjem na Ituskem, sp. dr. J. Vo\iyak. — Čigava bodo? Novelica, sp. J. Ogrinec,   Velja        ....       25 kr.
IV. zvezek, ki obsegu: Lepi dnevi. Sp. 1'aulus.
— Plašč. Novela. Kuski spisul JV. V. iiogol; poslovenil L. Uorenjee. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij.  Spisal prof. dr. Krek. Velja 96 kr.
Kdor hoče kutero koti teh knjig dobiti, nuj pišo taKarodiuj tiskarni" iu jih dobi po poštnem povzetji. Vso skup so dajo za znižuno ceno 2 gold. 50 kr.
O*
c5
pripravlja
Dorško olje
(IDorsciri.-ZLieloortli.rcx.ri.-Ool)
iz sale kito vili jeter, v katerem je železni jod (Mir)
V 35.00 gramih olja iz salo kitovih jeter jo 14 centigramov železnega joda (1'rotojodurotum Ceni.)        (132—1C3)
Jaz no bodom opisoval učiiiok žo-lcznoga joda, kor ta jo občo znan in so vporublja sploSno v zdravilstvenoj stroki.
Ta učinek pak postane važnejU, ako so združi z onem iz salo kitovih jeter in jo posebno zdaten v vsoh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenoj redilnej delavnosti; kjer so mora dostaviti krvnoj ciikuhiciji večja kolikost teh elementov, kateri kri Čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdruvnejso in večje krvno maso.
Jaz morem jih tedaj najtoploje pri* poročati kot najboljši pripomoček proti braniorjem (škrofeljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki.
Nakazan je o rabi. Olja iz salo kitovih jetor uživa so po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškimi prod])isu.
Cena jedne steklenice 1 gld. av. volj. sssuimi   Da se ponarejenju Izogne, vtisnem* bode moje ime na vsake j steklenici.
Laatuiua m u m nNaroaue tiHiuaie",