Celje-Čuiirila MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI Bilo je v juniju 1941. leta. Drugi transport slovenskih pregnancev je krenil iz Ma­ ribora na pot v Srbijo. Med 303-mi pregnanci jih je bila več kot polovica iz Celja. Kam? Kam? Transport se je ustavil v Ćupriji. Tako je to srbsko mesto postalo drugi dom ti­ stih, ki so morali zapustiti svoje domove in se poslo­ viti od ožje domovine zato, ker so bili Slovenci. Ćuprija jim je postala T resnici drugi dom. Domači­ ni so jih sprejeli kot svoje brate. Nudili so jim streho, uredili so jim menzo, do­ mači zdravniki so jih zdra­ vili brezplačno in jim prav tako zastonj nudili zdravila. Slovenski šolarji so sedli v iste klopi, kot njihovi mladi domači gostitelji, slovenski profesorji so našli novo de­ lovno mesto na tamošnji gim­ naziji. Toda slovenski preg­ nanci niso dobili v Ćupriji samo strehe in hrane, dobili so še nekaj več. DON^IR'NI «0 jim vlivali vero in zmago os­ vobodilnega gibanja. Sioven- ski pregnanci so stopali v njihove vrste borcev za svo­ bodo. Z njimi so se borili in umirali. Tako se je skovalo bratstvo, tako se je krepila ljubezen med predstavniki dveh narodov, ki PO delili isto usodo in r.e odločili za isto pot — ra borbo proti oknpa- tor.iu. Tako se je razrasH moona po''tlčna vez med prebivalci Ćuprije in «;LOV«»n- sk'r"! pregnan<^i. Prisrčno NIORI«PHNINN zaupanje se je Po konč^-ni vo.fni po se •'lo- venslfi pregnanci poslovili od gostiteljev. Stisnili so jim ro­ ke, jih objeli in rekli — hva- ter na SVIAFC.ije, AAH.o je ste talu-at vzKiua %cij» P" vcc- kra.uem mcdseuojiicui bie- čanju. blovensKi pi tgaauci so velikokrat in poaamic poio- vali v kraje, kjer so preži­ veli vojna leta, in tako tudi v Ćuprijo. Ob letošnjem po­ novnem srečanju, ko je v Sr­ bijo pripeljal vlak »bratstva in enotnosti«, pa je želja po trajnejšem sodelovanju med mestoma in prebivalci Celja ter Ćuprije povsem dozorela. Kot zunanji izraz tega prija­ teljstva, je Občinski ljudski odbor v Ćupriji že 28. sep­ tembra sprejel sklep o ime­ novanju ene izmed ulic v — Celjsko ulico. Konec prejš­ njega tedna pa sta tudi oba zbora Občinskega ljudskega odbora v Celju po poročilu podpredsednika Romana Bobna z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem sprejela predlog, da tudi Ce­ lje prispeva k utrjevanju sti­ kov med obema mestoma. Tako so odborniki med dru­ gim sprejeli sklep, da dose­ danjo Razlagovo ulico pre­ imenujejo v Cuprijsko ulico. Mimo tega so priporočili vsem ustanovam, organiza- ri.i-vm in drugim, da navezu­ jejo stike s sorodnimi insti­ tucijami v Ćupriji. In konč­ no, ljudski odbor je potrdil imenovan,ie posebne komisije, ki bo pripravljala sprejem srbskih gostiteljev, ko bodo prihodnje leto obiskali Slo­ venijo in tako tudi Celje. Tako so ti sklepi ljudskega odbora celjske občine postali pomembna manifestacija bra*«!tva in enotnosti ne samo r^»»d pr»'b^v^lci dveh mest, ki jih .ie rđn'ž'la voJna RRO70*a, tomvrč prnv tako manif««?*^.- cija bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. M. Božič Petek, 22. decembra PO VSE I DRŽAVI 8* loresno pofa- atili dan JLA. Maršal Tit« je na Brionih »prejel predstavnike borcer Prve pro- letarske brigade; veliko zborovanje pa je b'lo tudi v Rndem, kjer je bila pred 2t. loti ustanovljena Prva pruletartika brigada. Sobota, 2'5. decembra NA SESTANKU v državnem sekretari­ atu za blagovni promet so novinarje »t'znaiiili z ukrpipi za snodbiijanie kme- t'i2-s*nnovnnJSKI '»lok. ka+CERNII MNNJKN še no­ RA n in IIRF^RLITEV. T.r-^os je za ta !ela denar in /manjkn'o- prihod- •>|e letn I>N BO /E dobil svoie i*rve stanovalce. Brez tega in »stalili biukov, ki so še v grad­ nji, so Konjice v teh letih do- uue UKOU 00 uovih stanovanj, ki O J lil /.grudue G03JX)darsku u.jja- :i/.ULIJE in usiuuove. I ii pa niso šteie zasebne gradnje. Gradnja lanovanj je bi.a nujna in po- rehiia. saj je sedanje šievilo za­ poslenih za najmanj dvakrit .eeje od tistega pred dvajsetimi leti. Tovarna usnja se je razvila v večji industrijski kombinat, ka­ teri daje obrat za izdelavo nmet- nepra usnin poselino obe'ežje. Ne­ ka i podnbnP!ra BI SE dalo nn PI­ sati o >Ko':troiuc. KI sieer OBM- tnie že nekaj let. pn iz leta T leto r.OVERUJE prnizvodnio in i^- 7.r\\ MII TESNI PROSTOR} ne do- VOLJTMOJN d" BI SVO'e dedovanje ?e mz^iril. V<:o oa KN'E. DN ho tn probVm kmalu rešen in f'a ho kolektiv Kostrojn v novih prostorih laže zadihal. Zlasti hvn'ežna je uf^otovitev. da si je PODIEFIE nnš'n pot na tuin trži­ šča. ^fed drnsrim je opremilo no­ vo tovarno usnja v Sudanu. Približno enak razvoj ima za seboj lesni obrat. Iz majhne žage so v prvih letih po vojni nastale nove mizarske de'avnice in d u- GI obrati, prožneje pa je bila zrrrajena še novn ža'^n in sušil­ nica. Tu zdnj dela nnd 200 delav­ cev. Podatki o proizvodnji pa go­ vorijo, da zdaj že dobršen del zrezanega lesa predelajo V konč­ ne proizvode, KI jih razen na do­ mačem trgu uspešno prodajajo tudi v inozemstvu. V sosednjih Zrečah jc od pred­ vojne tovarne ostalo le nekaj zi­ dov, saj je bila tovarna med voj­ no požgana. Po njeni obnovi so zgradili še več novih objektov. Tem se je morala umakniti tudi stnnra Drnvinie. Po številu za­ poslenih ie Tovarna kovanega orodia V Zreeah med prvimi v občini. Nnčrti za njeno razširitev v prihoflnjih Irtih pn kažejo, da ])o tpm zrns'a RES velika tovarna rnzncn avtomobilskega in dru- geTa orodia. Potrebe tovarne po rnznih BRU­ sih so rodile novo podjetje >Co- met< ki znpos'nie nad 20 de'av­ cev. Znretne težave so nrciaga- ne. proizvodni« je stekla in vse kaže, da jo bodo lahko se pove­ čali. Nekdanie Vitnniske tovnr-r^, ali bo'je rečeno kovnčiie ni več, saj s'^ je že pred leti preselila v Fužine, v prostore nekdanje tekstilne tovarne. Ta sicer nima velikih možnosti za povečnnie (ozka dolina), vendar pa njeno poslovanje kaže. da bo proizvoi- nio po rekonstrukciji znatno po­ večala. Iz manjših krajevnih po !- jctij V tem kraju je pred leti nastal >Obrtnik€, ki ima že nad 40 zaposlenih. Tudi v Ločah je od nekdanje opekarne le malo prostorov, saj so v letih po vojni zgradili več novih sušilnic in na­ bavili nekatere nove stroje. S tem pa še ni v celoti poda­ na nova slika konjiške občine. V preteklih letih so skoraj v ce­ loti modernizirali trgovske in de­ loma gostinske lokale. V občini so zgradili tri nove zdravstvene domove in več stanovanjskih blokov v Zrečah. Več krajev r občini je dobilo primerne ceste, medlem ko so hiše brez električ­ ne luči že prava redkost. Vse to kaže, da trud in visoka denarna sredstva niso bila vložena za- mau. V. L. Rizpra a o izcbražEvan'u v torek dopoldne je bila v Celju tretja razširjena seja Okrajnega sindikalnega sveta. Obravnavali so problematiko strokovnega iz­ obraževanja in organizacijo kad­ rovsko socialnih služb v delovnih kolektivih na območju okraja, o čemer je poročala komisija za strokovno izobraževanje pri OSS.