Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki ve The Lrst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" daj" except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 188. — ŠTEV. 188. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 11, 1906. — V SOBOTO, 11. VELIKEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XXV. Bankerot banke Uvoz kulijev za Milwaukee A. v Chicap. panamski prekop. UBEGLI BLAGAJNIČAR HERING SE JE JAVIL IN TRDI, DA JE NEDOLŽEN. Bankerot je zakrivil le predsednik Stensland. POSLEDICE. Chicago. 111., 10. avg. Blagajničar propadle Milwaukee Ave. State banke, Henry \V. Hering se je včeraj po-poludne prostovoljno javil tukajšnjej policiji. Hering čegar sledove so našli že v Michiganu. tukajšnjega mesta niti o-stavil ni. V soboto zvečer po uradnih dšel je k jezeru, da se vrne v j t-k na delo. Ko je prišel pred videl je, da je na vrata nekdo naznanilo. pet let in je pričel sumiti »m, ko je postajalo število mejo dne večje. Te menice izda-banka le za to, da je tinanci-nslandova zemljišča. O pona-vrednostnih listin blagajničar tie ve in ko so mu take listine , je izjavil, da so podpisi do-arejeni, ker inače bi jih on Nato je pripovedoval, na kak ■ Stensland dobil denar od PREDSEDNIK ROOSEVELT IN NJEGOVI SVETOVALCI SO PREPRIČANI, DA SO KITAJCI ZA TO DELO NAJBOLJŠI. Organizovani delavci so pričeli proti temu z opozicijo. DRUGI DELAVCI. Washington, 11. avg. Pri gradnji panamskega prekopa bodo sedaj kolikor mogoče natančno preskusili vrednost kitajskih delavcev. Panamska komisija je že izdelala pogodbe za najem 2500 kitajskih delavcev. Ako bodo dela teh Kitajcev povoljna, jih bodo za gradnjo prekopa še mnogo več najeli, kajti zamorci iz Jamajke, kte-rih je sedaj na Istmu vse polno, so pretežki za taka dela. Organizovani delavci so na vse mogoče načine protestirali proti kitajskim delavcem, ker so pa zamorci iz Jamajke skoraj nesposobni za taka dela in ker Špancev ni mogoče takoj dobiti v po voljnem številu, ostanejo le še Kitajci. Vlada bode skrbela za dovoz Kitajcev iz njihove domovine in zopet nazaj na Kitajsko. Obsojeni linčarji. V l5letno ječo. GEORGE HALL, KTERI SE JE U-DELEŽIL LINČANJA V N. CAROLINI, OBSOJEN. Hali je pri linčanju s silo odprl vrata zaporov. V MISSOURI JU. Salisbury, N. C-, 11. avg. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo George Halla, kteri se je udeležil minoli ponedeljek trojnega linčanja, v 151etno ječo. K obravnavi so povabili tudi go-vernerja Glenna, da je izpovedal, da je bil za časa linčanja v Atlantic City, X. J. Zagovornik Halla je namreč hotel na ta način dokazati, da takrat ni imel jurisdikcije in da je bil podgo-verner tedaj glavar države. Pomožni šerif D. "W. Julian je izpovedal, da je Hali s silo udri v zapore. Springfield, Mo., 11. rvg. Po poseb-nej želji governerja Fol! a bode tožbo proti Dan G. Galbraithu radi ščuva-nja k linčanju zastopal glavni pravnik Iladley. Nezgoda na železnici. 55 osob ranjenih. PRI FRUITLANDU, TEX., SKOČIL JE OSOBNI VLAK RAZ TIR. Več potniških vagonov je padlo raz 20 čevljev visoki nasip. RANJENCI. Dallas, Tex., 11. avg. Pri Fruitlan-du, Tex., skočil je 'nek potniški vlak Fort Worth & Denver City železnice raz tir in pri tem je bilo 55 osob več ali manj ranjenih. Pri tem je padlo več potniških vagonov raz 20 m visoki tir in v teh vagonih je bilo največ ranjencev. Slednje so prepeljali v Bowie iu druge zopet v Fort Worth, kjer so jih razdelili v razne bolnice. id pris»-l k njegovi mizi i- naročil, naj izda gotovo šte-larja. kar je blagajničar naravno >toril. Drugi dan mu je dal me-niee s j>odpisi raznih dobro situiranih ljudi in ukazal blagajničar ju, naj zneske uknjiži. Na to je dobil čeke, kakor vsakdo drugi. Xecesra dne je v to svrho rabil imena klerkov in od tedaj naprej se zde v al 1 kljub tem Račun je vilo meni tako, da 4MH). zginol. je predsednikov račun do-lagajničarju čuden, toda j sv mu ni upal ničesar reči. postajal vedno večji in šte-• se je vedno l>olj množilo, e njegov račun iiarastel na Kmalo nato je Stensland USTANOVITEV NOVE UNIJE. Nasprotniki delavskega vodje Shea so so ustanovili svojo unijo voznikov. PROTI POLJUEOVANJU V IN-DIANI. Grozna doba brez polj ubo vanj a se prične po šolskih počitnicah. Indianapolis, Ind., 10. avg. Oblasti so odredile, da morajo v nadalje živeti otroci brez poljubovanja, iu si-eer |m> vsej državi ltuliani. Tozadevni ukaz je danes objavila državno-zdravstvena oblast. Ko bodo šole i>o počitnicah zopet odprte, |M>tem se prične grozna doba brez poljubov. Zdravstvena oblast bi raje nastopila še strožje in bi polju-bo vanje najraje sploh prepovedala. Po vseh šolskih sobah so sedaj nabili naslednje napise: 1' Ne poljubi nikogar in ne nikomur ue dopusti, da te poljubi." PARNIK "BROOKLYN" NA PEČINAH. Luckenbachov parnik, kterega ima v najemu "Zotti Steamship Co.", ima zopet smolo. Iz Pont a Delgada na Azorskem o-točju se braojavlja z včerajšnjim dnem, tla je znani stari Lvtkenbachov parnik Brooklyn, kteri pluje sedaj med Marseille in New Torkom v službi " italijansko - hrvatske delniške družbe Zotti Line, pri tamošnjej luki zavozil na skalovje. Na parniku je 330 italijanskih izseljencev. Vsi {Hiskusi parnik rešiti so se dosedaj izjalovili. Vzrok nezgodi je morda nepazljivost vslužbeneev ali pa "megla". — Omenimo naj še, da imenovana "družba" v .kraTkem sprejneni svoje ime, tako da v njem imena "Zotti" ne bode več, kar je morda tudi z — me-i?.<> v zvezi. Chicago, III., 11. avg. Tukaj so vozniki ustanovili novo unijo imenom United Teamsters of America, kot protiorganizacijo unije International Ilrotherliood of Teamsters, ktero vodi znani Shea, ki je povodom zadnjega itrai^a vodil vse voznike za nos. -o-— Štrajk ▼ Newburgu. Newburg, N. Y., 10. avg. Družbi u-lične železnice Orange countyja se je včeraj posrečilo pričeti s prometom z nekterimi vozovi, toda skabje so morali večkrat prenehati z vožnjo, da sc odstranili na tirovih ležeče ovire. Semkaj je dospel član državne po- ' i • jo1 ;i 1 ne komisi je. John Lundrigan, da posreduje med obema strankama. Poslovodja družbe je posredovanje (»ov&em odločno odklonil, kajti družba je že pred dvema leti zmagala glede "odprte delavnice" in se s tem vprašanjem neče več baviti. Konec strajka v New Havenu. New Haven, Conn., 11. avg. Štrajk čuvajev izogibališe železnice New Hartford se danes konča in sicer potom posredovanja centralne organizacije imenovanih čuvajev. Tudi ako je bfiU, r kterej prebivate, trn tako majhna, j« v njej vedno dovolj pg—iora u Sidra Pain Expeller proti ivrmaitiamu, oslabelosti in druge bo-kmaL Steklenic« po 50 in 25 eaotov. Milijonarjev sin zaprt. Washington, 10. avg. Tirfcaj so zaprli George B. Raffertvja, sina milijonarja Gilbert T. Raffertvja iz Pitts-burga, ker je izdal dve ponarejeni denarni nakaznici za $10 in $15. Ozemlje panamskega prekopa. Washington, 10. avg. Število prebivalstva ozemlja panamskega prekopa znaša 22,137. Zamorci so povsodi v večini. Culebra ima 4801 prebivalca, med kterimi je pa le 677 belih. Zgorelo je dve tretjini mesta Lezajsk, okraj Lan-cut v Galiciji. Uničenih je 200 hiš in je brez strehe 2000 oseb. Gališko na-mestništvo je nakazalo 4000 K podpore. Pet ranjenih. Norfolk, Va., 11. avg. Na torpedo-lovki Warden, pripetila se je razstrel-ba in pet mornarjev je bilo ranjenih. Denarje v staro domovino pošiljam*: ca f 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, u $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve txpWSuJe c.kr. poštni hranilni urad t 11- d« 12. dneh. Denarje nam poslati je najprfllfc-aeje do $25.00 v gotovini ▼ priporoča-lem ali registrovanem pismu, večje tneske po Domestic Portal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk 8104 St.CLair Ave. N.E. Cleveland, O. Tudi pastirji štrajkajo. V kraju Cinela na Španskem so stopili v štrajk vsi tamošnji pastirji, ker niso dobili zahtevanega poviška k plači. Zapustili so črede; gospodarji so skušali dobiti druge ljudi, pa zaman, in nazadnje ni preostalo drugo, nego da so gnali sami živino past. In tako so pasli: 1 grof, 1 advokat, občinski svetnik, tajnik, profesor, žena inženirjeva in dve bogati gospe. Anarhistična zarota. V Turinu je odkrila policija novo anarhistično zaroto. Anarhisti so zborovali v nekem marijonetnem gledališču. Med njimi je bil tudi po žrebu določen prihodnji napadalec na kralja. Zaman je storila tajna policija vse, da prime udeležence tajnega a-narhističnesra shoda. TEŽKO JE IZBIRATI. V novejšem času se oglašuje po li stih uprav ogromno število raznih zdravil za razne bolezni, tako, da je ljudem zelo težko izbrati pravo zdravilo. Prava pot je izbrati tako zdravilo, ktero je ljudstvo že poskusilo in spoznalo, da je tako, kakor o njem poroča izdelovalec. Trinerjev Angelica grenčec ali tonika si je hitro pridobila prvo mesto med takozvanimi želodečnimi grenčeci, ker v vsih slučajih želodečne bolezni hitro pomaga. On ni nijednega bolnika prevaril. Izdelan je iz zelišč in čistega vina ter blago upliva na prebavanje ter ozdravi želodec, ako preneha z delovanjem. Ono podeli vsem organom komfort in prepreči marsikako bolezen. Tekom poletja mora biti to zdravilo pravo rodbinsko sredstvo, ker ono povzroči, da truplo zahteva več hrane, da je spanje boljše in da se organi okrepe. Ono hitro odstrani bolečine v želodcu, krče in druge bolezni. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL TATOVI "VLOMILI V PIVOVARNO. Odnesli so $600 gotovine in mnogo znamk. Wilkesbarre, Pa., 10. avg. Šest zakrinkanih tatov prišlo je včeraj v u-rad Susquehanna Brewing Company v Nanticoke, .kjer so zvezali nočnega čuvaja Henry Schneiderja in potem razstrelili blagajno, iz ktere so odnesli .$000 v gotovini in vse polno znamk. Ko so bili roparji na delu, prišel je v pivovarno nek prijatelj nočnega čuvaja, kterega so tatovi takoj prijeli in zvezali ter zbeža.i. Podlaga svobodi. Francozje in doma. FRANCOSKI SENATORJI IN BIVŠI MINISTRI ZA DUMO IN RUSKO - FRANCOSKO ZVEZO. Zavraten napad na generalnega gu-bernatorja Kaulbarsa v Odesi. PLENITVE. TIHOTAPCI — MORILCI. Na meji med republikama Hayti in S an Domingo. Washington, 11. avg. Glavni davkar republike San Domingo brzojavlja u radu za inzu.arne zadeve, da so dne 5. avgusta tihotapci pri Las M at as kakih 12 milj iztočno od meje republike Hayti, umorili Puertoričana John Milbourna in Američana Chas P. Thurstona. Slednji je bil davkar v Comendadorju ob haytskej meji. pokvarjeno meso. Vicksburg, Va., 10. avg. Tukajšne sodišče je obsodilo mesarsko tvrdko Swift & Company v plačilo denarne kazni ,$100, ker je prodajala zdravju škodljivo meso. Prevara. Topeka, Kansas, 10. avg. Semkaj je dospel državni žitni inšpektor J W. Radford, ki se je mudil v Mehiki Tam je nabral obilo dokazov, da žitni trgovci iz Kansas City boljše vrste žita zamenjajo s slabšimi vrstami po tem, ko država potrdi, da je žito dobro. Skrivnostni umor? Santa Monica, Cal., 10. avg. V gostem grmovju San ta Monica Canonu, blizo Port Los Angeles, našli so truplo nekega mladega, dobro oblečenega dekleta nepoznanega imena. Brez-dvomno je bila deklica umorjena, kajti njena glava je prestreljena in kraj trupla ni bilo najti revolverja. TTmor se je izvršil pred mesecem dni ali pa še preje. Wilson preiskuje. Washington, 10. avg.. Poljedelski tajnik Wilson odpotoval je danes iz Washingtona, da zopet preišče razne velike klavnice. Kam je odpotoval, ni mogoče izvedeti, in tudi kedaj se vrne, ni znano. ~~~~ Parnik zgorel. Angležki parnik Erindale je v luki mesta Newcastle, Ont., Canada, zgorel. Stewardesa Constantine je zgorela. Škoda znaša $20,000. Italijani med seboj. V prepiru, kteri je včeraj nastal med Italijani na vogalu 8. Ave. in 17. ulice, Brooklyn Borough v New Yor-ku, dobil je Santangelo k^ogljo v prsi. Smrtno ranjenega so prepeljali v njegovo stanovanje. Napadalec je ušel. Paris, 10. avg. Senatori, poslanci, bivši člani kabineta in člani akademije so sprejeli posebno adroso, s ktero slave razpusčeno rusko dumo kot sredotočje vseh ruskih nad. Adresa se glasi: '1 Zgodovina nas uči, da sta reprezentativna vlada in individuelna svoboda jedini sredstvi, na kteri se za-more naslanjati Ijmdski napredek in blagostanje. Kot prijatelji Rusije o-pazovali smo z največjim zanimanjem ustanovitev ruskega parlamenta in njegov boj za obstanek. Triumf svobode v Rusiji, kteri, kakor upamo, ni več daleč, bode ruskemu in francoskemu narodu omogočil podpirati ru-sko-francosko zvezo na podiagi jedna-kih idealov in koristi." Bivši minister inostranih del, Pierre Bartelot, poslal je to adreso predsedniku dolenje zbornice razpuščene dume, profesorju Muromeevu. Petrograd, 10. avg. Kakih 400 u-poruikov kronštadske posadke se bode moralo zagovarjati pred vojnim sodiščem. Obla.sti so prišle na sled ne-kej revolineijonarnej organizaciji, katere namen je oprostiti politične jetnike s pomočjo naklonjenosti čuvajev. Tukaj se je ustanovila nova stranka v svrho mirne rešitve domaČih potez koč. Stranka se sedaj trudi pridobiti za svojo stVar ustavne demokrate in napredne stranke, da se z združenimi silami nastopi pri volitvah proti kandidatom rudečkarjev in revolucionarjev. Petrogradski guber-nator je ukazal oblastim vse guber-nije, da pojasnijo kmetom, da je car parlament razpustil, ker so poslanci tratili čas z raznimi zahtevami, kakor iza izdajo splošne amnestije, iktera bi izpustila roparje in morilce na ljudstvo. Tudi niso poslanci storili ničesar v prid agrarnega vprašanja. Petrograd, 11. avg. Prva finančna operacia ruske vlade po razpustu parlamenta je amortizacija domačega po sojila v znesku $12,;")00,000, kar znaša 3°/0 obresti. Berolinski "Vorwaerts" priobčuje resolucijo, ki jo je sklenilo 4(55 zastopnikov revolucijonarnih ruskih strank na svojem shodu v Moskvi. \ resoluciji se naglasa, da se bodo proti vladi dvignili kmetje in deiavci in se uprlo 36 gardnih in pehotnih pol kov v tisteu hipu, ko bode začela vlada z nasilstvi in represalijami. Obsodba generala Steseija na smrt je razburila vojaške kroge na Japonskem ter jo smatrajo za justicni umor Oblegalci Port Arthurja, posebno general Nogi, so uverjeni, da je padoe Port Arthurja zakrivilo rusko bro-dovje v Port Arthurju, ki je tepo čepelo v luki, namesto da bi se bilo bojevalo. Odesa, 11. avg. Neka dobro oblečena dekle, stara kakih 18 let, se je včeraj nastanila v nekem hotelu kraj lii še genera.nega gubernatorja Kaulbarsa in se vpisala pod imenom Polup kin. Tekom popoludneva povpraševala je tujka o legi palače in prUin, ko je o tem izvedela, je odšla proti gubernatorjevej palači. Ko se je približala vhodu, spustila je na zemljo zavitek, v kterem je bila bomba. Slednja se je razletela, ne da bi bde dekle ranjeno. Nato je bežala uacaj v hotel in se ustrelila. Moskva, 11. avg. Neka roparska tolpa na kolesih pleni po vaških cerkvah v okolici Maskve kar sistematično. ' Verhojansk, 11. avg. Tolpa Cirke-zov razstrelila je včeraj na tukajšnjem kolodvoru b>agajno in uplenila $47,500. Alah ila Alah... Gibanje Mohamedancev. SULTAN ABDUL HAMID JE NEVARNO BOLAN. SEDAJ SO GA OPERIRALI. Inozemski konzuli v Bejrutu, Aiia-doli, v nevarnosti. PERZIJA DOBI USTAVO. Dunaj, 11. avg. Iz Carigrada se br-zojavlja, da se radi sultanove bolezni včeraj ni vršil selamlik (vožnja sultana v moŠejo ob petkih). Zastopniki inozemstva, kteri so se zbrali, da slav-nosti prisostvujejo, so odšli domov. Sultana morajo operirati in nekteri zatrjujejo, da se je to že zgodilo. Bejrut, Anadoli, 11. avg. Tukajšnji Evropejci so v velikanskem strahu, kajti fanatični moliamedanci so jim pričel anonimno pretiti. S pismi pre-te, da bodo poklali vse tukajšnje konzule, ako oni ne uporabijo svoj upliv v to, da sultan odslovi sedanjega va-lija Halil pašo, kterega dolže, da je podkupljiv in da zatira ljudstvo. Teheran, Perzija, 11. avg. Perzija dobi parlament in sicer vsled šahove želje, da se v cesarstvu ustanovi mir in red ter bolje blagostanje. Šah je odredil takojšnje sklicanje ljudskih zastopnikov, da se čim preje uvedo reforme. Ljudski zastopniki bfedo zborovali v Teheranu. Včerajšnji dan je bil radi proglašenja ustave ljudski praznik. _ Caritrrad, 10. avg. Turška komisija se je vrnila s črnogorske meje. Določila je vse potrebno s črnogorskimi delegati« a sklepe morata še potrditi oba vladarja. V tem dogovoru se je določilo več točk za prehod čez mejo, dočim se je na nekterih točkah dose danji prehod strojro prepovedal. Kdor se temu ne ukloni, smejo mejne straže nanj streljati, kar dosedaj ni bilo dovoljeno. Razne novosti iz inozemstva. OBSOJENI IN PRETEPENI ETIOPSKI MISIJONARJI V DUR-BANU, NATAL. Novi velikanski parnik Holland-Amc-rica Line. AGITACIJA PROTI DINASTIJI KAR AD JO RD JE VTČ EV. Raznoterosti. Na vešalih. V Boise, Ia., so obesili Wm. Henry Bonda, ker je umoril Chas. Dalyja. Morilca Rud. Wetterja, ki jee umoril nekega Longa, obesili bodo dne 3. oktobra. ŠTRAJK MASINISTOV. 200 mašinistov Missouri Pacific želez nice je prenehalo z delom. Sedalia, Mo., 11. avg. Xad dvesto mašinistov tukajšnjih delavnic Missouri Pacific železnice, prenehalo je včeraj z delom, da tako protestujejo proti kršitvi pogodbe, ktero je njihova unija sklenila z imenovano železnico. UMESTEN DAVEK. Z davkom na špirituoze bodo gradili ceste v Missouriju. Stewartsville, Mo., 10. avg. Gover-ner Folk bode pri prihodnjem zasedanju postavodaje naprosil, da sprejme zbornica zakon, s kterim bode mogoče obdavčiti trgovino z špirit^ozi v prid gradnje javnih cest. On namerava vsako gostilno v državi obdavčiti z $2000 na leto. Ako bode to obveljalo, bode gradila vlada tukajšnje države ceste iz Kansas City v St. Louis in jedno od Iowe do meje države Arkansas. --o Umor na očetovo povelje. Frederick, Md., 10. avg. Sedemnajstletni Fred Debold je blizo tukajšnjega mesta na povelje svojega očeta ustrelil George Smitlia, ki je sin njegovega soseda. Obe rodbini se že dolgo prepirata, ker so Smithovi na na Deboldovem posestvu nabirali jagode. Deček je sosedovega dečka u-strelil v prsi, tako, da je na mestu obležal. Žalostna skupna smrt očeta in hčere. Pri Kolinu na Nemškem se je vnela obleka neki slepi deklici. Na ponioč-klice je prihitel oče, ki je pa stiahu takoj umrl, ko je zagledal gorečj de-klieo. Otrok je pa zgorel, ker ni bilo nobene osobe, da bi ga otela. RKo si namenjen ženo, otroke ali pa v Ameriko vzeti, sorodnike ter prijatelje . ---------- piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St. New York, N. Y, ker tu bodeš postreže n. Fr. nik vseh impitnih Durban, Natal, južna Afrika, 11. av^r. Tukaj so zaprli in obsodili v šestmesečno ječo več etiopskih mi tj.;-narjev, ker >.» mul zanvrci huj.-k- !i proti belim. Nektere misijonar;. - > tudi bičali. London, 11. avg. 1/ H* I las t a roča, da je Holland-Amerika Line i tvrdki Harlaiul & W..!tf nar.s'l gradnjo pa mika, ki bode n.-il 2.!.r)0 ton. Belgrad, 10. avg. V srb>ki vojski je opažati nezadovoljsčin-i in cija proti dinastiji Karadjordjevičev se vedno bolj' razširja. Vlada se celo boji, da pride do vojaške revolucije in je ukrenila vse i>otrebuo, da kaj ta-eei;a prepreči. Oblasti so odpustile vse podčastnike, kteri so s.-užili več, nego deset let. v vojski. Madrid, 10. avir. Pri San Seba-stianu so kmete metali na avtomobil kraljice vdove Marije Kristine kamenje, ko se je vračala domov iz Francije. V avtomobil je priletelo več kamnov, toda ranjen ni bil nihče. Berolin, 10. avg. Velika tovarna za špirit, ki je last Eisenmana na Mlinskej cesti, je včeraj vsled neke razst relbe zgorela. 1/. razvalin so dosedaj prinesli pet mrtvecev in več težko ranjenih delavcev. Cartagena, Španska, 10. avg. Kapitana potopljenega italijanskega parnika Sirio so včeraj zaprli. On priznava, da je vozil po napačnem kur-zu memo skalovja Hormigas. On tudi izjavlja, da ni prostovoljno ostavil jk) topljen i parnik, temveč da so ga mornarji vzeli seboj. Carigrad, 10. avg. Sultan Abdul Hamid je nevarno zbolel. Tozadevna zasebna poročila se sedaj uradoma potrjujejo. Pariz, 10. avg. Ministerski s ret je določil, da zavarovanje za starost in onemoglost stopi v veljavo s 1. janu-varjem 1907. Jutršnji ministerski svet bo sklepal o sredstvih, da se dopolni v ta namen potrebna svota 23 milijonov. KEETANJE PARNIKOV. Dospeli m: Campania 10. avg. iz Liverpoola. St. Andrew 10. avg. iz Antwerpena. Despeti im&je: Bordeaux iz Havre. Bovic iz Liverpoola. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Sofia Hohenberg iz Trsta. St. Pauil iz Southamptona. La Brctagne iz Havre. Kroonland i t, Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama, Kaiser "Wilhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Odplnli »o: Zeeland 11. avg. v Antwerpen. Philadelphia 11. avg. v Southampton. Umbria 11. avg. v Liverpool. Koenigin Luise 11. avg. v Genovo. Colnfenbia 11. avg. v Glasgow. Graf TValdersee 11. avg. v Hamburg. Bordeaux 11. avg. v Havre. Odphdi Mas Grosser Kurfuerst 14. avg. v Bremen. Caronia 14. avg. v Liverpool. Bovic 14. avg. v Liverpool. Oceanic 15. avg. v Liverpool. Xieuw Amsterdam 15. avg. v Rotter-lam. Kaiserin Auguste Victoria 16. avg. v Hamburg. Sofia Hohenberg IG. v Trst, St. Paul IS. avg. v Southampton. Campania 18. v Liverpool. Kroonland 18. avg. v Antwerpen. "GLAS NARODA" vist slovenskih delavccv v Ameriki. tednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. I^fcjik: Publish«; F^ANK SAKSEK, 109 Greenwich Street, New York City- da. leto velja list za Ameriko . . ~ pol 1-ta ta Evi $3.00 1.50 vropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 ** " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ____številki._ "»GLAS NARODA" .ihaja vsaki dan iz-vzeciSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA» ("Voice of the People") ed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.QG. Advertisement on agreement. Za oglase do deaet vrstic se plača 3& centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se at natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honry Order. ^ Pri spremembi kraja naročnikov arosimo, da se nam tudi prejšnje bi valile naznani, da hitreje najdemo naslov-? Ai k a. - Dopisom in pošiljatvam nSifediie i "Gtas Naroda" 4f9 Greenwich Street. New York Cifc*. ("Sun.") Brezdvomno mnogo dalj časa, nego v zakonskem življenju ... • * • V Pennsylvaniji bodo ustanovili trust mehkega premoga — z S milijoni dolarjev glavnice. Osem milijonov — kaka malenkost! * * * To nas spominja na izrek dunajskega Rothsehilda: li Dandanašnji misli že vsak siromak, ki ima kakih par milijonov, da je milijonar"... Rojakom v prevdarek. Koncem tedna. ''Splošno glasovanje pri demokratičnih primarnih volitvah v demokra-ticnej Texas." Demokrat je bodo tam ravno tako zmagali, kakor Xemei v Nemčiji! ♦ * • Xaselni.ski komisar Sargent namerava storiti konec importu in trgovini z "belimi sužnji". Moralieno početje — in istodobno varstvo domače "obrti"... » * • "V Franciji bodo uvedli dohodninske davke; pri nas morajo nositi davčna bremena večinoma ljudje brez dohodkov." ("New-Yorker Staats-Zeitung.") Toda vsi, kar nas je, bi radi plačevali dohodninske davke, ako bi bilo kaj dohodkov.. . * * * Škof MeFaul razlaga o ciljih "American Federation of Catholic Societies" tako-le: " Treba je zatreti socijalizem, anarhijo, prostitucijo porok, ločitve, poslovno nepoštenost, korupcijo v politiki, nezakonitost bogastva in moč denarja." (Poročilo iz Butfala, X Y.) Mnogo besed za je-den jedini cilj: ustanovitev mile-nija... * * * Oni -e hočejo bojevati proti socija-lizmu IX nezakonitosti bogastva IX vse premagujoeej moči denarja? Ku-rijtzno! Vsi ekstremi na jednein krožniku... Ameriškim Slovencem se nudi vedno čitiva, naj si že bode kakoršnekoli vrednosti. Naravnost rečeno, veliko neumnosti najdemo po domačih listih in to stvari, ktere se čitateljem nudijo za gol« resnico. Poleg redno izhajajočih listov osrečilo nas je par "zdravniških" knjižic, ktere ne dajo nikakega koristnega nasveta ali pouka, pač pa so le zgolj za business" zdravnikov, kteri se hva lijo le sami. Take knjižice so že marsikoga veljale precej novcev, a ni so prav nič koristile, pač pa na žepu marsikoga olajšale. To so navadne reklamne knjižice, s kterimi se spe-ljuje denar. Dobili so ameriški Slovenci tudi že knjigo o pospeševanju rasti las, dasi tega sredstva še ni nihče "pogruntal", kakor ne zdravila za ozdravljenje jetike. Dobili smo ameriški Slovenci tudi knjižice, kako bi se priučili angleščine. Pisatelja in založnika sama nista znala angležki in še ne znata toliko, da bi si smela dovoliti predrznost druge učiti, kar sama ne znata. Xo to je tudi "business". A vse to še ni nič. Ze nekaj dnij sem prinaša znani "katoliški dnevnik" sledeči osrlas: ževaii in pros vetij e vati naš narod, naJ pojasnijo svojim številnim članom te sleparije in naj varujejo svoje člane, da ne ibodo sedali na limance takim sleparjem. Dovolj je tega. Od lahkomišljeno-sti našega naroda si služijo nekteri tisoče in tisoče. Kdaj bode tega konec? Osel gre le enkrat na led; ali bodemo mi hodili večkrat? Dovolj se je sleparil naš itak ubog narod. Temu mo*-a biti konec. Delujte vsi, ki jnate kaj ugleda in vpliva, delujte v koristi našega naroda ga ne bodo tako izrabljevali. V to ime končam danes v trdni veri, da stori vsak svojo dolžnost v korist blaginje in prosvete našega, že itak zapuščenega naroda! Opazovalec. "Parižani se bodo končno naučili o pomenu "porte de eote" in "sacre concert 'V' ("Sun.") "Porte de co-tč'' (stranska vrata v salonu) že še gre, kajti ta so Parižanom najbolj znana —• toda "sacre concert" ali "sveti koncert"; celo v uredništvu "Sun" imajo letos napade neprosto-voljnega humorja. Toda sedaj smo bas v jHJsjih dnevih, ko se lahko marsikaj oprosti... » * * Iz najvišjih newyorških krogov: Gospa iz "boljših krogov" je v ne-kej prodajalnici nekaj vzela in pozabila ].hirati — " kleptomanija". — Driifcra irospa iz "še boljših krogov" je v restavrantu po noči tako pila, da je dobila morsko bolezen na "terra lirmi" in se onesvestila — "akuten napad dispepsije.'' Nek gospod iz "najvišjih krogov" naše "Society " >e je napil, da je pamet zgubil: poslali so ga v neko bolnico za nervozne jjudi. Vse to v minolem tednu. .. - # * # ""Jaz nisem pesimist", dejal je John D. Rockefeller, ko je prišel v New York. "Umetnost!" Tudi jaz bi ne bil... • « • Prvič tekom zadnjih 60 let se v noči od minole sobote na nedeljo v New Yorku ni narodilo ni jedno dete. Izreden napredek... • * » Kmetje in delavci v Rusiji so o svojej stvari sedaj temeljito premislili. ♦ • • Angleško okiopnieo 'Dreadnought' (Neboj se), ktera je največja na svetu, nadkridla bode nova, italijanska, še močnejša, nego najmočnejša vojna ladija: torej "Nebojseneboj- Sara Bernhardt je mnenja, da je največja napaka pri desetih božjih zapovedih ta, "da jih je preveč." — Tega mnenja sem tudi jaz — kajti zale jedna zapoved, ako bi ravnali strogo po njej: eta in mater." V tem je ostovala a ljudje Spoštuj Xa Broadwayu se vse povprašuje, koliko časa ostane ravnokar poroeena Fay Temple ton še pri gledišču." ČRNE BUKVE so izšle ravnokar. Iste so zanimive; vsebujejo potrebna navodila za ča- ranje. Egyptian Book Mfg. Co., P. O. Box 1215, New York City. Te "črne bukve" spadajo v sredni vek in niso ničesar druzega kakor na vadna SLEPARIJA, da se rojake pripravlja ob njih težko prisluženi denar. Drugi zopet hoče privleči par stoletij pozabljeni "Kolomonov žegen" v deželo svobode za dobre novce in ga med rojake širiti, seveda take, k telim ni za napredek, pač pa verujejo največje budalosti in jih kupujejo. V 20. veku pa kaj tacega? bode marsikak napreden rojak vprašal. Da, da, nekteri ljudje pač mislijo, da smejo naše rojake zlorabiti na vse čudne načine; imajo jih za neumne in ravno v sled te slabosti jih hočejo olajšati za denarje. Kmalo se bode kdo znašel, ki bode med svet silil, seveda za dober denar, kake posebne sanje. Vse te knjige se morajo odločno obsojati, ker niso za napredek, pač pa kažejo nazadovanje. Založitelji to vedo, ali tem ni mari narodova iz-tibražba, pač pa le poneumnenje za Irage novce. Vsak zaveden ameriški Slovenec naj >dločno obsoja tako početje in povso-di, kjer mogoče, deluje na to, da se take sleparije ne širijo med naš narod. Za slovensko inteligeneo in časnikarje pa dobro vem, da bode tudi ise mogoče storilo, da se s takim strupom ne slepari nas narod v 20. veku. Rojaki, vrjemite mi, ne s "črnimi bukvami", ne s "ivolomanovim že-u" si ne boste pomagali. Ce bi se res dalo "coprati" s pomočjo teh knjig, potem bi tisti, kteri knjige prodajajo, sami za-se eoprali in si napolnili svoje žepe. Ker pa tega ne morejo, skušajo iahkoverne rojake slepariti s tem; oni računajo na vašo neumnost. Kdor naroči tako knjigo, tisti javno pokaže, da ni več pameten ! V napredni, prosvitljeni Ameriki smo. Napredujmo z drugimi narodi in nedovoljujmo si, da bi se že vsaka propalica norčevala iz nas. Pokažimo, da nismo tako neumni, kakor nas smatrajo nekteri. To pa pokažemo naj-javnejše s tem, da zavržemo take sleparske knjige, ktere nimajo druzega namena, kakor izrabljati lahkoverno ljudstvo. V imenu resnice se obračam do vseh pametnih rojakov, naj razjasnijo svojim sorojakom, da so vsi "Kolo-manovi žegni" in vse "črna bukve" najpodlejša sleparija. Obračam se do vsega slovenskega časopisja, ktero ima namen izobraževati svoj narod, da poduči svoje ljudstvo in ga svari pred taJto falotarijo. Resnici na ljubo potrdim, da se je dosedaj spozabil le jeden list tako daleč, da prinaša prej omenjeni oglas, kteri ima namen slepariti naše nevedno ljudstvo. In ta edini list je, čujte in strmite: katoliška "Nova Domovina" v Clevelandu, O. Obračam se do naših slavnih Jedno t, ktere imajo poleg Človekoljubnih Padla je zadnjič pod križem... in za njo on... (Konec.) "Da, tudi ti les si mrzel, zato, ker te sedaj ne osipljejo ljubki solnčni žarki; obliva te mlačna mesečina, onemogli žarki, nočna rosa te obdaja, hladni nočni mrak, ali jaz te ne namakam zastonj tri leta z vročimi solzami, ki mi izvirajo iz tuge polnega srca, iz bolestne duše, omečim te, ti mrzlo razpelo, ti moja zadnja nada, moj edini up! Oh, mama, kolikokrat je sedela vaša Milka z vami na tej klopici, na tem ljubkem mestu in molila goreče, ko je zazvonilo na holmu: A.ve Maria!" Prosili sva pobožno, kleče pred svetim razpelom, za srečo in blagoslov z nebes..." In dek.ičina ustna so tedaj zašepe-tale v dolgo pobožno molitev. Molila je dolgo za dutšo mamino, očetovo in Mirkovo. Tudi zanj, ki jo je za pustil, pošiljala je goreče prošnje proti nebu... Dolgo je šepetala — tako dolgo, do so se jej zaprle oči v lahek sen... polagoma je v objemu lesenega razpela zadremala pod njim.... Srečna deklica!! Križ se je medtem omajal, nagnil se je nad njo še bolj, ravno ko je zadremala, ter jej padel na glavo. Zadel jo je ravno na desno sence. Bilo je tedaj vse pri kraju... Zadnji njen up jo je rešil--zadnja tolažba jo je osvobodila vseh brit kosti vsega trpljenja na tej brezbožni zemlji. Izprosila je, za kar je goreče molila tri leta lepa deklica, revna sirota. Mrzlo, trdo razpelo se je o-mečilo pod njenimi vročimi solzami, usmililo se je uboge zapuščene deklice in jo preselilo v brezpojmno srečno življenje gori nad zvezde k njenim dragim. Lepo dekle je ležalo mrtvo v obj emu lesenega križa ob gozdnem robu. — Drugače je noč stopala dalje z vsemi krasnimi prizori čudotvor-ne narave. — Slavec je pel sladke melodije o ljubezni, — potoček je sanjajoče momljal v tiho nočno dol. — Bledi mesec je pa pomilovalno zrl na mrtvo deklico v objemu lesenega razpela ob gozdnem robu, ter jo poljubljal z žalnimi, boljše: onemoglimi polj vJbi, kajti na iztoku je zasiniia prva zora-- V gozdu je zaukal fant. Korakal je hitro navzgor po ozki stezi proti križu. Ukal je vedno bolj glasno in radostno, tako da se je glas razlegal daleč naokolo v tiho mlado jutro. — Dospel je do razpela ob gozdnem robu. Tu je naenkrat obstal kakor trd; kakor pribit je strmel v razpelo____ Groza in strašna slutnja sta ga hkrati spreletela po vseh kosteh, ko je opazil strašen, v srce segajoč prizor, in tu na tem, njemu najdražjem prostoru!? In res, spoznal je njo. Srce mu je zakrvavelo v preveliki boli —: "Oh, tu ob tem lesenem križu", šepetal je in vzdihoval v pritajeno-pre-sledno ponavljajočih se globokih vzdihijajih — "tu ob tem razpeliu sem pred tremi leti vzel slovo od jedrnega srca, ki me je še ljubilo na tem svetu s čisto, pravo, resno ljubeznijo. Smehljala se mi je, ko sem jej ponufdil desnico, smehljala z žalnim prisilniiA nasmehom, spoznal sem ta nasmeh v njenih žalostno-kalnih o-čeh. A jaz sem odšel s težkim srcem, odšel, ker sem moral — in potem, oh, jaz nespametnik, pozabil tam zunaj v šumnem vrvenju in gonji pokvarjenega sveta na te žalne poglede s solzami orašenifi globokih očij ob slovesu, v kterih je bila jasno očita najčistejša ljuba v njene blage duše do mene. Oh, krasne sanje, kam ste pač odplule tako hitro? Zakaj sem se tako pozno domislil nje, ki sem jo tako ničemur-no, tako brezbrižno pustil tu samo, med temi trdosrčnimi ljudmi, ki nimajo v srcu niti trohice usmiljenja. Prepozno je. Minulo je sedaj tudi za-me — vse! Izpolnjujejo se tudi na meni pesnikove besede: "Minulo je — Odpluio je Ne vem kako "nekdaj", Odišlo je — Spet prišlo je, A prišlo je "nazaj"." Nesrečni mladenič se je obrisal solzno lice. "Da, tu na tej klopici sem preživel brezskrbni "nekdaj". Spet sem tu pri križu, ali oni srečepolni "nekdaj" se je vrnil pod imenom nesrečnega 1' nazaj ". A Milka, ti si si morda izprosila; da, ti si rešena, ti si "padla zadnjič pod križeqp". A jaz? Ti zadnje moje hrepenenje, leži na tleh mrtvo. Tu je ugasnil poslednji od svit sreče moje. Na tleh leži mrtvo upanje in vendar križ na njem." • Mladenič je vstai, sklonil se nad lepo mrtvo dekle ter mu poljubil mrz le ustnice. "Na svidenje, Milka!" je dejal. Potem je prijel leseni križ, ga dvignil in podprl, tako da je zopet stal Cv-etličji -venec, ki je med padcem križa tudi pal z glave Kristove, je zopet položil na glavo božje slike. Spet si je obrisal solzo na ogorelem licu. Dejal je še: "Tudi jaz t$ bodem odslej namakal s solzami, ti mrzlo razpelo ob gozdnem robu! Tudi jaz ti bodem spletal vence, dokler tudi jaz, kakor je ona radi mene, ne padem radi nje "zadnjič pod križem". Rekši je solznimi očmi in tugepol-nim srcem, s težkim, trudnim korakom odhitel po travnati stezi-- Kam? ni vedel sam--A zvečer o mraku je gori na holmui zvonilo dvema, ki sta zapustila ta svet, ter se preselila v večnost. JAVKA ZAHVALA Listnica uredništva. Mr. Fran Štefanič, Fresno, Cal. Glede poslanega izrezka, v kterem piše neki angleški list, da se' potrebuje delavcev, Vam poročamo, da ga ne moremo priobčiti in to iz sledečih vzrokov: V splošnem delajo naši rojaki sedaj precej dobro. Vzemimo slnčaj, da pusti kteri naših delo in gre v Californijo novega iskat. Mogoče ga dobi, mogoče tudi ne. Ne Vi ne mi ne moremo prevzemati odgovornosti za velike stroške, če bi bili zastonj. Poleg tega pa poznamo mi razmere v Californiji tudi od druge strani. Učenih delavcev ne vspreje-majo, ker jih unije ne marajo, navadnih delavcev je pa dovolj. S tem, da iščejo novih delavcev, hočejo kapitalisti le znižati zaslužek navadnim delavcem. V obče je pa z delom zelo nehvaležna stvar. Petim ugaja, šestemu pa ne. Torej* vidite, da je bolje tako. Pozdravljeni! Dopisniku v Legvin, Pa. Vaš dopis s podpisom "Gozdarji" smo pre jeli, a ga ne moremo priobčiti, ker nam niste poslali svojega imena. Dopisov brez podpisa ne sprejemamo, zlasti takih ,ne, kteri pripovedujejo, da so bili rojaki od rojaka zapeljani. Mi Vam vrjamemo, da je vse ■tako, kakor ste pisali. Za enkrat naj bode Vam in vsem drugim to dobra šola, da bodete vedeli, koliko se sme vrjeti besedam, četudi so rojaške. Pozdrav! Mr. Mart in Zeleznikar, Barberton, Ohio. Vaši prošnji ne moremo ustreči, ker ne sme nobeno uredništvo izdati dopisnika, kteri noče biti sam imenovan v listu.. Če se Vam godi krivica, oglasite se s protidopisom, kterega radi sprejmemo. Pojasnite javnosti razmere tako, kakoršne so v resnici, pa bode najbolje. Pozdravljeni ! Mr. Ivan Naehtigal, Sopris,-Colo. Vaš do-pis smo prejeli in je popolnoma vse res tako, kakor pišete. Umevno Vam bode, da ga ne moremo priobčiti, ker moramo računati z razmerami, kakoršne so. Da pa niso take, kak-or bi morale biti, to veste Vi in mi! Zato nam oprostite in delujte v tem smislu, da i mi pričakamo čas, ko bo mogoča svobodna beseda. Pozdravljeni! OGLAS. Lahko in stalno delo dobi takoj 30 mož pri tukajšnji na novo izdelani tovarni za steklo. Plača $1.60 in $1.75 na dan. Kdor izmed rojakov želi sem priti, naj mi naznani in jaz ga pričakujem na postaji. Ako pa kdo pride in mene ni postaji, naj praša za James City in me vsakdo lahko najde. Moj naslov je: Louis Srajc, care of W. N. Frost, Kane, McKean Co., Pa. (11-14—8) Kje je FRAN GLOVAN? Doma je iz vasi Skrilgo pri Igu. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Dol-šak, 1112 Willow Alley, Braddock, Pa. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam tem potom, da sem se preselil iz Girard, Ohio, v Detroit, Mieh., kjer sem v soboto dne 4. avgusta prevzel NOVOTJ&EJENI SALOON na 333 Dix Ave. Vsem rojakom iz Detroit, Mieh., in iz okolice se najtopleje priporočam za obilen poset; vsakdo bode najbolje postrežem Spoštovanj em FRANK MEDVED, 333 Dix Avenue, Detroit, Mich. _(4, 8, 11, 15 — 8) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN namenov tudi namen vzgajati, izobra- zadnji hip svoje sreče, oni srečni, NAJCENEJŠI DNEVNIK! vf M Dragi dr. Leonard Landes, New York. Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. — Vaša zdravila so meni tako nueali, kakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, O. Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kož ne bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bo lan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo 161etno prakso na zdravniškem polju. Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y. a lovensk j katoliško h podp. društvo o JC svete Barbare Xa Zjedinjene države Sevei-ne- Amerik©. Sedež: Forest Gity, Pa. »fi«ee|Wirano dn» 31. |anuar(a 1902 ^ driavJ Penn.V^ ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml.. Box 547, Forest City Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAX, Box 3, Moon Run.Pa I. tajnik: IVAN TELBAX, Box 607, Forest City Pa n. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374. Forest Citv Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City/Pa. " NADZORNIKI : IVAN DRASLEK, Box 2S, Forest City Pa ANTON PIRNAT, Box SI. Durvea Pa ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest Citv, Pa IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ' . ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan^Telban, P. O. Box 607, Fo- rest City, Pa. 4 Dr Pozor Slovenci v Clevelandu! * Podpisani priporočam vsem Slovencem v Cleveland«, in okolici svoj dobro urejeni Saloon "Bank Cafe" na voglu St. Clair & Willson Aves. (55th Street.) Imam vedno pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free Jnncb). Slovence postrežem z pristno pijačo ter dobrimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča MATHIAS STEINEN, Csen1 St. Clair Ave. N.E., Cleveland, 0. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. E. THOMPSON 334 W. 29th St. NEVV;YORK. V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ah pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoe m najboljša zdravila Edino v tem zdravišcu morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo m zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SLOVENSIvO-HRVATSKO ZDR-VVIŠČF T)r J E^ THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK N Y » dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo'bite zastonj! — ' J3'LCiUUO Rojaki, naročajte m na "Glaa Naroda". največji in najcenejši dnevniki DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI za izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chas. O. Weimar, Houston, Texas. (Aug4—Sep4) SLUŽBO DOBI pridna Slovenka, ktera zna snažiti saloon. Plača na teden 3 in pol ali 4 dolarje, pa tudi več. Ponudbe je poslati: FRANK STRUPEK, 931 N. 12th St.. Shebovgan, Wis. (9-11—S) VESELJE ŽIVLJENJA zamore možki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA. Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, euergieni in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TBINEB'9 Trinerjevo ameriško K&jf grenko vino '^Efl V/I REGISTERF Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne^imitacij^, s katerimi se hoče preslexnti odjemalce j naši Čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBIIEBJETO BDIEMŠKO GRENKO VINO PRAVO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Jake mišice. Jake žive e. Dolgo življenje, d* Dober tek. Dobra, prebava. Dobro zdravje. To je, kar Vam jedino'to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca, toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. Pozor 1 Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH, Y DOBRIH SALOONIH. Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, 111. —-—---C____________ Jamčimo izTirncrt in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Brinjevec SlivoTka, Tropinjevec in Cognac. Jugoslovanska Inkorporir&na dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. X7R AD^TKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., I*. Ij.r. -cinik: I VAX GERM. P. O. Box 281. Braddock, Pa. Glavni tajnik: JI1?LT L. RROŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Miiln. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 047S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Bi x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABT'KOVEO, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blarkberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik. 3401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIX J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Znst. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na davnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natanČDi podatki vsake pritožbe, 9 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0ST1 KRANJSKE NOVICE. Samomor. Janez Janko iz Črmoš-nic. ."letni kaj/.ar, pristojen v občino Stopiee, Št. Mihael, je dne 23. jul. popival v Novem mestu in drugodi. Prišel je pijan domov ob petih popoldne. Doma pa se je začel prepirati z ženo in hčerjo. Obe sta ga vjezili toliko, da je vstal in se zarotil. da se gre obesit. Te dve mu niste vrjeli. A on je šel naravnost v gozd na levo stran od Ce-rovea tor se tam obesil. Drugo jutro ga je na?la na tleh kleče za vejo obešenega Uršula Kastrevc iz Crmošnic. Vedni prepir z ženo je glavni vzrok samomora. Materi pa je pomagala še hčerka. Umrli so v Ljubljani: Marija Ku-štrin, strežnica, 45 let, srčna kap. Neža Prijatelj, delavka, 44 let. Franja Breznik, usmiljenka, 24 let. Skrivnostna nesreča v Vodmatu ? ; Ko je dne 25. jul. vozil od Dunaja proti Ljubljani poštni vlak ,je zapazil strojevodja kakih 400 do 500 m nad Zeleno jamo ob desni progi (smer od Dunaja) moško truplo in ustavil svolj vlak. Ker je bil dotienik mrtev, je o-stal pri njeni za stražo samo en železniški uslužbenec. Jlitro se je izvedelo o najdenem mrtvecu in prišlo je vse polno ljudi. Nek Zidanov hlapec je v mrliču takoj spoznal svojega bratranca Rudolfa Košir iz Ihana. Košir je bi i prej železniški delavec v ljubljanskih skladiščih, nazadnje je pa bil pri nžitninski mitnici v Šiški. Ležal je ob prn_ri 7. nojrami ob >inah in z glavo navzdol na kamenju. Na levi strani mu je lice od ust proti ušesom kakih 10 centimetrov na dolgo in precej globoko gladko prerezano; tudi na čelu ima ob levi strani zarezano rano. Krvi je bilo čisto malo j>od glavo. Na levi nogi je podplat odtrgan od čevlja, noga sama pa je popolnoma nepoškodovana. Odtrgala so spodnji del čev-' lja gotovo železniška kolesa. — Ne ve se, ali je Košir ponesrečil, ali ga je kedo umoril in ob železniški tir položil, da bi se mislilo na nesrečo. Vsekakor je čudna gladko zarezana rana na licu, koje mu skoraj gotovo ni mogel zadati železniški stroj. Če je Koširja res pobil vlak, je to mogel biti samo tak, ki od Ljubljane proti Dunaju vozi. Ker pa na mestu, kjer so Koširja našli, vLak še ni v polnem tiru, je docela nevrjetno, da ne bi stro-' gevodja opazil nesreče ali Koširja vsaj slišal. — O mrtvecu se še poroča: R. Košir je bil rojen 1. 1880 v Ihanu št. 28. Košir jo bil do zadnjega časa v službi pri mitniškem zakupu kot paznik in je pravil, da bode šel v Trst dela iskat. Zadnji dan bil je v par go- j stilnah v Vodmatu. Košir je zapustil vdovo in nepreskrbljenega otroka. PRIMORSKE NOVICE. Utonil je v Soči 23letni krojač H. Lasič iz Rabatišča na Goriškem. Sel i se je prevroč kopat, pa ga je prijel krč, da je izginil pod vodo. Poskusen samomor prostitutke. 21- lotna Frančiška Požar iz Tomaja pri Sežani se je v Trstu kot prostitutka zastrupila. Ko so poklicali zdravnika, se je na vso moč branila njegove pomoči, češ, da hoče umreti, ker je že dosti njenega trpljenja. Spravili so jo naposled v bolnico. Požar se je zastrupila zaradi nesrečne ljubezni. Poskusila je samomor zdaj že v drugič. Dvakrat je v morje skočil v Trstu duševno ne čisto normalni Fr. Kran-čič iz Gorice. Vselej so ga potegnili pravočasno na suho in ga naposled poslali v opazovalnico za umobolne. Okregana je bila lSletna šivilja Iv. Stopar v Trstu. Ker se ji je zdelo, da se ji krivica godi, spila je steklenico karbolove kisline. O pravem času so poklieali zdravnika k njej. Nevarno razveseljevanje. V Trstu se je llletni Karol Basanin obesil na težak mesarski voz. ko se je pripeljal po cesti. Deček je pa padel pod voz, kolesa so šla čezenj in mu zmečkala nogo. Krivi so večinoma starši, ki se ne brigajo nič za otroke, kaj počno, in če jih prav vidijo, jim ne reko ničesar, ker niso toliko preračunljivi, da bi mogli presoditi, da se otroku zgodi lahko velika nesreča. Celo leto se je potepal 141etni Renat Vidalj^iz Pirana. Prijeli so ga v Trstu in izročili njegovi mačehi, ki ga ni nič kaj prijazno sprejela. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča na vrtiljaku. Na Brega no blizu Brežic je prišel vrtiljak. Navada je tam, da nekteri skačejo nanj, ko se že vrti. Nedavno je neki fant stavil s svojim sovrstnikom, da skoči na konja. ko se bo vrtiljak najhitreje vrtil. Ko je pa fant hotel skočiti na konja, ga je vrgel železni drog tako nesrečno v blizu nakopičena drva, da si je zlomil nogo in da so ga morali prepeljati v bolnico. Uboj zaradi kuharice. 401etni vdovec Ivan Huber v Pibereku na Gornj. Štajerskem je ubil v Gradenu pri Koe-flachu 221etnega konjskega hlapca F. Nesslerja, ker je imel ljubavno razmerje s farovško kuharico gradensko, za ktero je tudi Huber lazil. ITuber je s svojo žrtvijo delal skrajno divjaško in bi nemško časopisje, ee bi bil Huber Slovenec, rjulo par dni o slovenski podivjanosti. KOROŠKE NOVICE. Pogorelo je dne 26. jul. zvečer oko-lu 9. ure gospodarsko poslopje Kojš-riika v Šmartnu pri Celoveu. Škoda je precejšna, ker je ogenj uničil vso zalogo klaje. Gasila je šmartinska požarna hramba: prišli ste pa na lice mesta tudi celovška in št. rupertska, pa prepozno, je bilo že skoraj vse po-gašeno. Skrivnostna najdba. Dne 26. jul. je neka ženska našla v koruzni njivi ob jezerskem kanalu v Celovcu eno us-njato torbico, v kteri je bilo prstanov za kakih 800 kron in drugih malenkosti. Sumi se, da so to ukradene stvari in da je tat le spravil to torbico v koruzno njivo, da bi ob priložnosti nanjo prišel. Javil se dozdaj še ni nikdo, da bi kaj tacega izgubil. HRVATSKE NOVICE. Roman mlade vdovice. V lepo mlado vdovico Marijo Kuntič v Zagrebu se je zagledal 181etni stolarski pomočnik Franc Pintek iz Kuzminca na Hrvatskem. Ker je Pintek postaven mladenič, vroč kot žarko solnce najbolj vročega julijskega dne, zmešal je življenja željni vdovici možgane, da jo je docela pridobil zase. Pint«k je spoznal kmalu vse njene slabe strani in izrabljal zaljubljeno stvarco, kolikor se je dala. Kuntič je imela precej denarja, Pintek pa kot pomočnik nobenega. Ker je ljubljeni fant hodil precej obnošen, kupila mu je Marija gosposko obleko, zlato uro, zlato verižico, elegantne čevlje in druge marlenkosti, ki imajo namen Človeka olepšati in odi-čiti. Tudi z denarjem je preskrbela svojega Adonisa in ta se ni branil nobenega daru, ampak obljubil vneti vdovici, da jo vzame za ženo. Da, da, tako mora biti! je rekla in v par tednih so ju klicali. Bilo je to predpu-stom. Nekega dne je pa Pintek, ljubi Pintek, izginil iz Zagreba. Grenke solze je prelivala vdovica za njim in za darili, ki mu jih je dala, a njega ni bilo od nikoder. Izginil je ravno pred poroko. Šel je najprej v Gradec, kjer je toliko časa tičal, dokler ni čul ostre sape iščoče ga pravice, pred ktero jo je pobrisal na Dunaj. Nekaj tednov je mirno užival velikomestno življenje dunajsko pod tujim imenom, a vražji zasledovalci ga niso pustili pri miru. Ubežal jim je v Zagreb nazaj kjer ga je sprejela z odprtimi rokami — ne prevarjena vdovf-a — ampak prežeča policija in ga oddala sodi&eu "v nadaljne ravnanje in postopanje". Obravnava bo na vsak način jako zanimiva kakor so sploh zanimivi dogodljaji med mlado vdovico, ki je ravno začela okuševati življenje, in pa mladim fantom, ki stoprav stopa v svetovno komedijo. BALKANSKE NOVICE. Dogodki v Macedoniji. Solun, 25. jun. V okraju Drama je splošno pun-tanje. Dolže se Bolgari, cla so to gibanje pripravili. V Plevni so bili trije Grki ubiti z bombami, med njimi tudi občinski predstojnik Valavanjos. V Gornici je bil ubit neki grški duhovnik. Z bombo sta bili razdejani tudi dve grški hiši. Pri nekem bolgarskem pogrebu je 2000 Grkov demonstriralo proti Bolgarom. Pri Val i ju, v okraju Serez, je bilo v preteklem mesecu ubitih 21 Grkov. RAZNOTEROSTI. Na želvi je jezdil. Pred desetletji je predaval v londonski geografični družbi Rougemont o svojih doživljajih na potovanju po Avstraliji. Takrat je tudi trdil, da je jezdil po morju na veliki želvi. Nihče mu tega ni hotel verjeti. Sedaj pa je deloma dokazal resnico svoje povesti. Preko nekega londonskega ribnika je namreč res prejzdil na želvi, ki jo je gladil z roko po glavi ter ji neprestano klical 11 Jahtallah", kar baje razume želva. Prihodnje dni je napovedal, da jezdi v odprto morje. Požar na razstavi v Bukareštu. Nedavno je prišel v ogrskem paviljonu neki delavec z lučjo preblizu zagrinja-lu. To se je takoj vnelo in hipoma je stal cel paviljon v ognju. Sicer se je gasilcem posrečilo ogenj kmalu pogasiti, vendar je precej razstavljenih predmetov uničenih in je škode več tisoč kron. Najbogatejše mesto v Evropi. To je gotovo Basel na Švicarskem v primeri s svojim prebivalstvom. Basel šteje 124000 prebivalcev, in bilo je lani plačanega davka od imetja 700 milijonov frankov. V Baslu živi 180 o-seh. od kterih vsaka ima premoženja nad milijon frankov: dalje 1704 takih, ki štejejo svoje franke do pol milijona; nad tisoč še navrh takih "reve-žev", kteri imajo manj od stotisoč f ra n ko v. Obzirnost poljskih revolucijonarjev. Neki varšavski dopisnik piše, da so krvavi revulicijski prizori izgubili za domače prebivalce vsako zanimanje. Čestokrat se pripeti, da se razpoči bomba na ulici, a ljudje na restavracijskih vrtovih le za hip utihnejo, potem pa nadaljujejo svoj razgovor, kakor da bi see ne bilo nič zgodilo. Revolucionarji so namreč tako obzirni, da občinstvo vedno poprej obvestijo o nevarnosti. Ko se je nedavno pripravljal atentat na policijskega komisarja Konstantinova, so hiteli po ulici dečki ter vsakomur na uho šepnili, naj prre v stransko ulico. Vsakdo je razumel opomin in ko se je pripeljal Konstantinov, je bila ulica prazna ter je bomba raztrgala le njega in njegov voz. Velikemu poneverjenju so prišli na sled v Napolju. Artur Vacea blagajnik pri italijanski banki, je poneveril 400,000 lir. Vacca je zbežal. Roparji napadli ladijo. Maročanski roparji so napadli, kakor poročajo iz Melile, blizu Hanarine, špansko ladijo Manuela. Pokopani živi. Neka švedska gospa z imenom Lind je ustanovila društvo, ktero ima nalogo, shranjevati trupla za nekaj dni, da se pokaže, da je človek res mrtev. Kaj je kokoš? Na politehniki v Budimpešti je bil vprašan kandidat: kaj je kokoš f Rekel je: domača žival. Profesor vpraša drugega kandidata: kaj je kokoš? Odgovor: ptič. Tretji kandidat je rekel, da je kokoš domača žival in ptič. Profesor na to: Vi, ki študirate -malo naravoslovja in mnogo narodne ekonomije, ne smete misliti, da je kokoš domača žival ali ptič, ali oboje skupaj, marveč v vaših očeh mora biti kokoš le kapital, ki nese! Išče se IVAN GERM, kteri je bil pred jednim letom v Fayette, Pa. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani Antoniji Germ, P. O. Box 65, W. Charleston, Va. (((11-14—8) cu JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland. 0 Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izd-elovanv in popra vi jen je harmonik. Delo n* pravim na zahtevan je naročnikom Cene so primerno nizke, a delo trpel no in dobro. Cene tri vrstnih od #2. do $45. PioJče so iz najboljšega ein ia. Izdelujem tudi plošče iz alum lija, nikelj« ali medenine. Cena tr ■rstnim jt, od do ISSO Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilc potenje nog s KNEXPPOVIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave! Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Mi plačamo ekspres in vi plačate prašek, kedaj ga po pošti v roke dobite. JAKOB VAHCIC & CO./5 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) POGODBA ZA IZDELOVANJI DOCK Mi kupujemo in Izdelujemo pogodbe ta francoske dege in sa doge za kadi Posodimo tudi potrebni denar n Izdelovanje dog. Ako Imate doge na predaj, pišite nam, naši pogoji so ngodai FRIEDLAENDE1, * OLIVEN GO-■kreveport. La. p. o. Bex MS. POZOR! V Erie, Colo., živi rojak John Vi-dic, pred kterim se svari zlasti vse rojakinje. Omenjeni ima namreč v stari domo-movini ženo in otroke, ikteri žive v naj več jej bedi. Kljub temu, da mu prva žena še živi, se je oženil tukaj v frugič in živi z drugo ženo. Ker je to ne samo grdo, ampak tudi kaz-njivo, se opozarja vse rojakinje, naj se ga ogibljejo, ker ni izključeno, da se še v tretjič oženi. Toliko v znanje, da zvedo vsi, ko-.ike vrednosti je dvakrat oženjeni John Vidic. I. M. (8-11—S) POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ter on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma iu tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor : bolezni na plučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, ----I---------X------J---- ----J----- —- —*.. VV..V, 1 I'Ui-jll.Hj iJUll'UDll pi l opuiijcill uuccvauja, pO — lucijo, nasledke onanije (samoizrablievanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na oceh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sililis kakor tudi vse tajce spolne bolezni moške in Ženske -(zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) 9 f Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. iD katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za'poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča alco se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravl jenih rojakov. Ank. Klapčlč, Box 183. Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins J New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po VaŠem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se nešteto krat Zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem <* Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše dru^e medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskrfeno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Zatomj rojaki I zakaj da bolujete in trpite? Tse vase bolezni, trplenj a in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku ---natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. Iščem svojega moža JANEZA ZUPANČIČ, doma iz Velike Loke, fa-ra Sv. Lovrenc, Dolenjsko. Za njegov naslov prosi njegova žena Urša Zupančič, 3512 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (10-13—S) St PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso mogli oz draiiti drugI zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na posknšnjo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kteri m i seje mogoče popolnoma ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kteriml bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo. Naž zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proueaval kronične in zastarele bolezni celih dvajset let. On dela zdravila po predpisih Ijndij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, tla so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterilj niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za posknšnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tain se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih boleznij^ kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Rojakom na znanjelji-, | Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- (1 W nar, kar si lanko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- J 0, mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker A' je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. i ^ Na pravi jati žganje in likerje 11 i težko. ? Če 'imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; 'f/ t t^m )e natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- S čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa » Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi £/ fp. morali izdati, plačate le 20 centov. SPRIČEVAI O Po ltallJanskem zakonu .] severa po tistem sledu, po kterem sva se hotela vrniti. Prvi ni bil visoke postave, a zelo mišieastega telesa: šel je s povešeno glavo in ni izpustil sledu niti za trenutek izpred očij. Vsi so nosili usnjate leggine in temne, volnene srajce. Oboroženi so bili s puškami, noži in tomahawki. Njih obrazi so se svetili od masti; pokriž je bil vsak opisan višnjevo in rdeče. Skoro me je začel skrbeti ta prizor; toda Sam izpregovori brezskrbno: "Kakšno srečanje! To nas reši, Sir!" obrazu .so uajbrže poizvedovalci. Toda slišal nisem nič, da bi bilo jedno pleme proti drugemu." Ime Kiowa se izgovori Kaiove. To rdeče pleme je skoro gotovo mešanim S' . shouov in Puebloških Indijancev; oni bi imeli prebivati v rezer-vaei.;a!i indijan>kega ozemlja, toda mnogo se jih klati po texaških pustinjah r.otri do New Mexiee; zlasti v krajih ob Pan-handle jih je veliko. Ti oddelki izurji tii jahači in premorejo dosti konj. Radi ropajo in so belim naselni-kom zelo ne\arni; zaradi tega so tudi med seboj smx-tni sovražniki. Toda pri ra/t.ib apaskih plemenih so na slabem glasu, ker so nevarni imetju in življenju svojih rdečih bratov. Oni so, kratko rečeno, roparske tolpe. Zakaj so taki, ni treba vprašati." Teli >est ogleduhov se je bilo že popolnoma približalo. Kako naj bi nas ti re>:li. nisem vedel. St--«t Indijancev nam more malo ali nič pomagati. Toda len alu zvem. kako misli Sam Hawkens. V trenutku sem se veselil samo. ker >o poznali Sama in torej nam ni bilo ničesar bati. Ker -> -li jx> naši sledi, zapazili so tudi naše stopinje proti grmovju. 1 • -kiepaii -eveda. da s-> ljudje v grmovju. Takoj obrnejo svoje iz-o tnoeiie in gibčne konje, da ubeže izven strelnega okrožja. V tem stopi iz irm ovja, dene obe roki na usta ter zavpije tankokričeče in zelo no; videlo se je, da poznajo ta glas; kajti obstanejo s konji in gledajo ij. On zakliče Še jedenkrat in jim zajedno pomigne. Razumeli so oboje tak ,j: kio iu migljaj; ugleda jo Sama, kterega postave res ni mogoče zgrešiti in pi-ijabajo v diru nazaj. Postavim se poleg Sama. Pridrve k nam, kot bi na,- hoteli p< gaziti; midva pa obstojiva mirno; par metrov pred nama ob.-tanejo naenkrat, jxvskaeejo in izpuste konje. - - * • "Naš beli brat Sam je tukaj ?" vpraša vodja. "Kako pride na isto pot kot njegovi rdeči prijatelji in bratje?" •*P»ao, zvit Lisjak me je našel, ker-je jahal po mojem sledu," odvrne Sam mirno. "Mi smo mislili, da sledimo rdeče pse, ktere iščemo," pravi Lisjak v dosti razumni angleščini. "Ktere pse misli moj rdeči brat?" "Apaebe, rodu Mescaleros." "Zakaj jih imenujete pse? Ali je na-tal prepir med njimi in mojimi brati, hrabrimi Kio was V" " Hoa ,-ekira - • je izkopala med nami in temi pasjimi eovoti." "lil! Ta novica me veseli. Naj sedejo moji bratje, povedati jim imam' važne ilovice." j Lisjak me ]>ogleda zvedavo in vpraša: "Ti _ra bledoln'nika pa ni>em še nikdar videl; je Še mlad; ali spada že med bojevnike belih mož?" ha ie Sam imenoval moje navadno ime, bi ne bilo to napravilo nobeneg&; upliva. lVmiisli se besede, ktero je izrekel AVheeler in odvrne: "Ta moj najljubši prijatelj in brat je prišel nedavno čez vodo in je ve-v : j.r. -vujem narodu. Se nikdar 111 videl v svojem življenju nit: >ia .ili medveda, a se je vendar včeraj bojeval z dvema starima bivoloma j ^ >ba ubil ter rešil - tem tudi metli življenje; vrh tega je včeraj zabodel t li.;u Skalnega pogorja z nožem, ne da bi se mu kaj zgodilo." ' "1'tT, utT," zakličejo rdečniki občudujoč me; Sam pa je nadaljeval se-a malo pretirano: "Nje-.iva krogla nikdar ne z.irreši; njegova roka je tako močna, da po-z jednim udarcem nasprotnika na tla. Zato so mu dali beli možje za-pada ime Old Shatterhand." Tako sem dobil brez lastne volje bojno ime, kteio mi je ostalo ves Čas. T.-ik.-^ je namreč navada na zapadli- Včasih ne vedo najboljši prijatelji za medsebojna imena. "• * ~ , , ■ " Lisjak mi da roko in pravi prijazno: "Ce dovoli Old Shatterhand, bo demo njegovi prijatelji in bratje. Mi ljubimo talce može, kteri pobijejo svojega nasprotnika z jednim udarcem na tla. Zato nam bode vedno vrlo dobro došel v naših šotorih." Z drugimi besedami bi se to reklo: mi rabimo tako močne pretepače kot m ti: zatorej le z nami. Ce boš z nami in za nas ikral ter ropal, boš dobro iif l pri nas. Kljub temu odgovorim z istim dostojanstvom, ktero mi je pozneje popolnoma prešlo v kri in meso. "Jaz ljubim rdeče može, kajti oni so sinovi velikega duha, kterega otroci smo tudi lndi možje. Bratje smo in hočemo si pomagati proti vsem sovražnik«.1*". kt^ri nas in vas ne spoštujeje." jk Itobrodejell smehljaj spreleti Z mastjo in barvami namazan obraz, ko mi odvrne: "Old Shatterhand je dobro govoril. Kaditi hočemo ž njim pipo miru." Nato sedemo ob vodi. Izvleče pipo in jo natlači z nekim zdrobom iz rdeče pese, gorčičevega |>erja, zrezanih želodov in kislice. potegne enkrat ter puhne dim proti nebu in zemlji in pravi: "Tam gori prebiva dobri duh, tudoli pa rastejo rastline in živali, ktere so namenjene vojnikom kiovvaškim." Nato potegne še štirikrat in pihne dim na vse štiri strani sveta ter nadaljuje : "Xa teh straneh žive rdeči in beli možje, kteri si po krivi laste živali in rastline. Mi jih pa poiščemo in si vzamemo, kar pripada nam. Govoril sem. Howgli!" Kakšen govor! Popolnoma različen od tistih, ktere sem dosedaj čital tolikokrat in jih pozneje slišal pri toliko prilikah. Ta Kiowa je kar naravnost povedal, da smatra vse sadeže in vse živalstvo za lastnino svojega plemena in ne smatra torej rop le za pravico, ampak celo za dolžnost! In jaz naj bodem >edaj prijatelj takih ljudij! Toda kdor pride med volkove, mora ž njimi tuliti. Lisjak da Samu nemiroljubno pipo miru. Mož potegne krepko šestkrat in pravi: 1* "Veliki duh ne gleda na različne barve človeške, kajti ti se zamorejo pobii \ah in goljufati ga. ampak na srce. Srca vojnikov slavnega plemena kiowašk«-^a so hrabra, neustrašna in zvesta. Moje je z vami, kot mula z debl'.11 . na kterega je privezana. Tako bode ostalo privezano za vse veene ease, če se ne motim. Govoril s«m. llowgh!" Zdaj je h: re> Sani Hawkens, zvit. vesel, mal možic, kteri je znal vsako stvar jH.prijeti od tiste strani, ktera mu je več nesla. Njegov govor so sprejmi - sp!.»Šnini " uflf. utT. utf!*' Škoda le, da je zakrivi hudodelstvo in dal tudi meni lončen smradljivec v roke. Bil sem prisiljen ugrizniti kislo jabolko; zato sklenem, obvarovati svoje dostojanstvo in obdržati resne poteze svojega obraza. Kadil sem zelo rad in nikdar mi ni bila v življenju kaka *iTK»dka prehuda- Kadil sem celo znameniti "tobak treh mož," kteri je dobil svoje ime po strahovito slabem okusu: kdor ga nkmreč kadi, ga morajo držati trije možki, da ne pade. Mislil sem si torej, da me tudi indijanska pij*a miru ne bode spravila v zadrego. Dvignem se, zamahnem z levo roko za posluh ter prvi«' potegnem. Popolnoma prav je bilo kar sem prej rekel, da obstaja mešanica iz pese, gorčice, želoda in kislice; vse to je bilo v pipi; toda pete in glavne snovi nisem imenoval; šele sedaj jo spoznam po okusu; morala je biti neke vrste dišeča goba. Pihnem torej dim proti nebu in zemlji 'Iz neba pride soLnčni žarek in dež; to nam daje vse darove m ves blagoslov. Zemlja vzprejme toploto in mokroto in nam da za to bivole in mustange, medvede in jelene, buče in žito, pred vsem pa plemenito rastlino, iz ktere pripravljajo pametni rdeči možje kinnikinnik, kteri razširja iz pipe miru ljubezen in bratstvo." (Dalje prihodnjič.) Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja: Dr. I^ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kotnajbo Jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. P. Ad. RICHTER «5fc Co. 215 Pearl St., New York. hlajenji »pominjaju m ok ranih prilikah aaM prekorutn«. truib« n. Cirila ia Metod* v Ljnflj&al! Mal položi dai domu m oltar« fw 4\ Kje je MATIJA KAZAN", doma iz Tribuč št. 6f Zadnjikrat je pisal iz Camp Bird, Colo., in sicer meseca marca. V mesecu aprilu pripeti a se je v istem kraju pa velika nesreča, pri kteri je bilo čez 500 zasutih in več ubitih, med kterimi je bil morda tudi omenjeni. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da^ ga mi blagovoli naznaniti: John Šikonica, Box 39, Roslyn, Wash. (7-11—8) JOHN KRACKER EUCLID, O. Velika zaloga vina in žganja Matija Grill,' Prodaja belo vino po 70e ga'lon -n -t T*™, » » 5Uc » JJroznik 4 g^llone za.......§11.00 Brinje vet; 3 2 steklen*«; zn $12.00 . ali 4 gall, (sodček) za........816.00 Z« obilno naročilo se priporoča Mafija Grillv ^ I i548 St. Clair St. CLEVELAND. O. ,f CUNARD LINE PARNIKI PLUJBJO IVIED trstom, reko in new yorkom. SLUHU LINE Priporoča rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vina (Concord) prodajam po 50c galunoj belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem import i ral orinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 sramna DROŽNIK $2.75 — Najmanj*' i*j&ode za žganje m> 41/2 tfaioue. Nartičilon- je priložiti denar. Z* otuia iiari^ilit .*t jjnjn>ri»č» JOHN KRAKEK Euclid, Ohio. Prekociorska parobrodna družba „Rudeča ne zda" posreduie redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpessois ^ * * * + * * * Fhiladelphijo in Antwerpenom PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTO H v 4 KE0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA odpluje iz 2sew York a dne 28. avgusta. odpluje iz 2sew Yorka due 11. sei»teujbra. odpluje iz New Yorka diie 25. septembra. CARPATH1A VI- wlni laka H SLiY0NI* i« PAN N ONI A so parniki na dva zftretj razred1 ^J^t JTJ fl liajn°vejše,n kr°j11 in Prikl^„„ mizi %trež na. ^DILA S° ^^ m P°tnlk°m trikrat ua Pri Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje 111 The Ciarfl Steaisiip Co., M, BOSTON;:K 126 State St. MIKNEAPOLIS: CHICAGO: Guaranty Building. 67|[Ueurborn St" 21=24 STATE ST., NEW YORK. ftevsia potaifce • Sledečimi nohtnimi Daruik?; VADERLAKD dva »ijak« UO17 icnJKRuCNLAND.......... 12760 ton ZEELAND............;:ao5 ton. i FINNLANE..............I27S0 m Potrebščine. dobre Rojaki, naročajte se na "Glas Na ;t0 vpošiets • hrana, rkajh>olj&m p^strstb-5. Pot čez Antwerpei: jc jsdua najkrajših n 11a prijetn-i'Sih za potnike Ix a/ y Av«tri[)c : na Kraojsko. Sujt-sko. Korožko. Primorje. ^v«tsko. Dalni«iio T druge dele Avstrije. • 1 li NEW YORKA II (Francoska parobrodna družba.) ,__, . — ----;---parniki vsako soboto od 10:39 ur'doot^ todne od pomoia štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADEL* vsako drugo srečo od pomola ei> vznožju Washington Street, Glede vnašanj ali kupovanja voinjlh listkov « je obrniti na; OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. »0—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. _21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.' ili:!: :ii :i: 5Xi iii :I: :I: :I: :I: :I: :I: :I: ;l5 si^xwtwx, !l3 & »> > 25 ,0*10 >> II ••••...< ..........12,1*00 „ or, ,000 If ,, .....--- ..........1I», ,, I'".. ' 11) ............. .........b,oi>o ,, »j. ,' 0 '... .......... .......... 8.')¥) ........ 8.000 ' 9. (1 » 0. 0 direktna črta do havre, pariza, švice, inomosta in ljubljane. KOSTNI PARINIICI SO s "La slvofe"'6" ^ ^^.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "La Lorraine" , "La Touraine" , "L'Apuitaine" ! <4La Bretans^e"' "La Chamca^»e' <4La Gascogae" . BI:v!)3 Apc:ja: 32 BROADWAY, MEW YORK. Parniki odplnjeto o»I s» daj nsipirj i«>dno oh <-* 111 kiii « b 10 ari do polu due i z pristaniška št. 42 NortliKiier, ob Morton St., N.Y. La Bret ague •LA TOURAINE •LA SAYOIE *LA PROYEXCE •LA LORRAINE 16. avg. 1906. La Breta-ne 23. avg. 1906. »LA TOURAINE 30. avg. 1906. *LA SAVOIE 6. sept. 1906. La G ase ogne 13. sept. 1906 *LA PROVENCE 15. sepi. 1906. 20. sept. 1906. 27. sept. 1906. 29. sept. 1906. 4. okt. 1906. Prižge jo, ustane, ter pravim: K U S Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. iVI« Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, Hi. Zdrav mož ali žena se velita dobre a okusa. Uživanje jedi brez okusa ne koristi človeškemu telesu. Ko uživate jedi s slastjo, takrat se ves vaš sestav okrepčuje. Ako imate slab okus, potem je najboljše, da prec začnete rabiti SEVEROV livljeoski Balzam. KI ZDRAVI neprebavnost, zabasanost, onemoglost, zgubo okusa, slab želodec, težko dihanje. AHSTRO-AMEHICAN LISE Regularni potni parniki "SOFIA HOHENBERG" odpluje 10. avg "GERTY" odpluje 25. avgusta. "CiIUUA" odpluje 1. septembra. voxtjo med New Yorkom, Trstom In Reko. Cena 75c. Pnnntniknv rink97* Severov Zivljenski balzam se je res izkazal izvrstnega ob času moje F *1 , uu,vat, bolezni. Po rabljenju druge steklenice istega sem popolnoma ozdravel. Trpel sem na neprebavnosti čez devet let. Ko sem bival v Braziliji, kjer je velik razloček med domačim in braziljskem podnebjem, me je ta bolezen hudo nadlegovala Iskal sem pomoči, a nisem je mogel dobiti dokler nisem začel rabiti Vašega izvrstnega Zivljen-skega balzama. To je zdravilo, kterega ni mogoče zadostno pohvaliti. Jaz ga priporočam vsem, ki trpe na neprebavnosti in zabasanosti." Max Lexa, Oshkosh Wis Jsajpripravnejša in najcenejša parobrodna erta v Ljubljano Jin sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. CS, Co., General Agents, 2;Washington St., New York. Kolcanje. Izdihavanje ^plina iz slabega želodca, smrdljiva sapa, nečist jezik elavobol, nemarnost, kisel želodec, oboleli živci in druge bolezni so znaki bolnega iclodca. Ne odlašajte, ampak prec se začnite zdraviti s Severovim- Želodčnim grenčecom. Cena 50c in $1.00 Drgetanje. Tresenje" ^živcev, pomanjkanje spanja,^glavobol, nestrpnost, in druge nenavadne slabosti povzroče neredni živci. Ne odlašajte, ampak prec začnite rabiti SEVEROV NERVOTON Cena $1.00 Krči. Vselej ko krč zvija otroka ali jra odraslega človeka, vedno je bolečina neznosna. Najboljše zdravilo zoper krče, koliko, kolero, poletno Dolezen in vse druge take bolezni ie SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER KOLERO IN DRISKO. Cena 25c in 50c. mlkluiurSlMs, e prezreti! re-ost Slika predstavla uro z zlatom p vlečeno in dvonimi pokrovi, velik 16", in e Jamčena asa 20 [let. Kolesovje je naboljSega amerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM NA 15 KAM-OO Prodaja se v vseh lekarnah. -:- Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. W. F. Severa Co. cmltds ali SPRINGFIELD NOV ter stane samo $13. Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam iifl. Pogorelo, U14 Heyworth Bailding Chicago, 1». OPOMBA 'rdotk* vsebine ur« j« dobiti po •gornji c*si m»njie a« eo*pe "6th >iic> in vccje velikosti 18thsixc r» Kospode Naslov ta knige. M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich. W i" » 'P W » W 'U I ^"lyyip'mpi»"iyiunyiuiinj|ii iip»mpmyi