poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-fauno. Telefon uredn. 312.
V Liubliani, 15. iunila 1927. itev.45. Letnik lxvii. gol. 1.1926/27.).
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petrt vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
poverjeništvo Ljubljana.
V	zmislu čl. 18. pravil UJU sklicujemo VII. pokrajinsko skupščino poverjeništva Ljubljana
na 5., 6. in 7. julija 1927 v Sokolskem domu v Kranju.
Dne 5. julija: SEJA ŠIRJEGA SOSVETA.
1.	Nagovor poverjenika.
2.	Poročilo o poteku in stanju revizije za leto 1924. in 1925.
3.	Predlogi društev za delegacijo.
4.	Določitev potrebnih odsekov in od* sekovih članov za delegacijo. Izvolitev ve; rifikacijskega odseka.
V	odseke pridejo le oni predlogi okraj» nih učiteljskih društev, ki so jih za skup* ščino predložila v »Letnem poročilu«.
ZBOROVANJE DELEGACIJE.
Dne 6. julija:
1.	Ob 8. uri verifikacija mandatov pri verifikacijskem odboru ob vhodu v zboro* valno dvorano. Vsi predsedniki okrajnih društev in delegati naj se prijavijo verifi* kacijskemu odboru z legitimacijo, pravilno overovljeno od društva. (Legitimacije raz* pošlje poverjeništvo predsednikom okrajnih društev).
2.	Ob 9. uri:
a) Otvoritev po poverjeniku A. Skulju.
Odseki.
Poročilo verifiikacjjskega odseka o
navzočih in pri glasovanju Opravičenih delegatih. Izvolitev potrebnih odsekov v
smislu točke 4. seje širjega sosveta. Odseki zborujejo po zaključku debate o programa* tičnih referatih od 14.—16. ure v prostorih, ki bodo za to pripravljeni.
c)	Programatični referati:
I.	Naš podrobni delovni program s po* sebnim ozirom na delovanje okrajnih učiš teljskih društev. Poroča tov. Jože Pahor.
II.	Naš gospodarski program. Poroča tov. Alojzij Hreščak.
III.	Naš tisk. Poroča tov. Jos. Ribičič.
č) Tajnikovo poročilo.Poroča strokovni
tajnik tov. Josip Kobal.
d)	Blagajnikovo poročilo: 1. račun po» verjeništva; 2. račun »Zvončka«; 3. prora* čun poverjeništva; 4. proračun »Zvončka«. Poroča glavni blagajnik tov. Rado Grum.
e)	Poročilo nadzornega odbora.
f)	Nova pravila UJU.
g)	Poročilo in predlogi odsekov.
KONCERT PEVSKEGA ZBORA UJU UČITELJSTVA.
3. Ob 21. uri koncert pevskega zljora UJU učiteljstva.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Dne 7. julija:
Ob 9. uri:
1.	Poverjenikov nagovor.
2.	Vzgoja kmetske mladine po šolski dobi. Poroča tov. Josip Dolgan.
3.	Naša mati.
4.	Rdeč križ — človekoljubna organic zacija. Poroča tajnik oblastnega odbora R. K. tov. Ivan Malnarič.
5.	Resolucije.
b)	prosvetni inšpektor, v Beogradu pa oblastni šolski nadzornik za mesto Beograd;
c)	oblastni šolski nadzornik;
č) oblastni sanitetni referent in oblastni gradbeni referent ali, če tega drugega mi, šef gradbene sekcije, v Beogradu pa šefa občinske sani-tete in gradbenega odseka;
d)	rektor višje pedagoške šole, upravitelj učiteljišča (ali upravitelj srednje šole, če v kraju ni učiteljišča in meščanske šole), ako bivajo na sedežu dotične oblasti — v Beogradu pa samo rektor višje pedagoške šole in po činu starejši upravitelj učiteljišča;
e)	šef krajevne finančne uprave, v Beogradu pa šef finančnega odseka beograjske občine;
f)	sreski šolski nadzornik;
g)	dva upravitelja osnovnih šol, ki ju imenuje prosvetni oddelek dotične oblasti, v Beogradu pa ju izvoli oblastna učiteljska skupščina za mesto Beograd;
h)	po en pismen državljan iz vsakega sreza dotične oblasti, ki jih izvoli oblastna skupščina na rednem zasedanju, v Beogradu pa po en občinski odbornik iz vsakega šolskega okoliša ali, če takega ni, po en državljan, ki jih izvoli odbor beograjske občine in ki smejo biti tudi člani beograjskih krajevnih šolskih odborov.
Izmed oseb pod d) in f) spada, če jih je več, v odbor po eden, in sicer najstarejši po činu.
Člen 18. Predsednik oblastnega šolskega odbora je veliki župan, v Beogradu pa predsednik beograjske občine; podpredsednik je prosvetni inšpektor, v Beogradu pa oblastni šolski nadzornik za mesto Beograd.
Za zapisnikarja izvoli oblastni šolski odbor enega izmed šolskih nadzornikov ali učiteljev, ki so člani oblastnega šolskega odbora.
Za blagajnika odbora izvoli ohlastni odbor enega izmed članov oblastnega šolskega odbora na sedežu oblasti.
Za opravljanje administrativnih poslov oblastnega šolskega odbora postavlja in plačuje ob-lstni odbor na predlog širšega oblastnega šolskega odbora iz svojega proračuna potrebno administrativno osebje kot stalne ali honorarne uslužbence.
Oblastni odbor sme določiti blagajniku in zapisnikarju oblastnega šolskega odbora honorar ter ga izplačevati iz svojega proračuna, če opravljata to dolžnost poleg redne dolžnosti.
Člen 19. Oblastni šolski odbor se deli na širši in na ožji oblastni šolski odbor.
Ožji oblastni šolski odbor sestavljajo predsednik. podpredsednik, zapisnikar, blagajnik in vsi člani, ki prebivajo na sedežu oblasti.
Širši oblastni šolski odbor sestavljajo poleg članov ožjega oblastnega šolskega odbora vsi ostali (člen 17. te uredbe).
Področje ožjega oblastnega šolskega odbora določa s posebno pooblastitvijo širši oblastni šolski odbor.
Člen 20. Predsednik sklicuje seje ožjega in širšega oblastnega odbora po potrebi; širši odbor se sklicuje najmanj dvakrat na leto. Predsednik skrbi, da se izvršujejo odborski sklepi.
Seje se vrše na sedežu oblastnega prosvetnega oblastva.
Člani se sklicujejo pismeno; obenem se jim priobčuje dnevni red.
Sklepi so polnoveljaviii, če je prisotnih nad polovico celokupnega števila članov. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov.
Predsednik sme sklicevati po potrebi tudi izredne seje širšega odbora, vedno pa v 15 dneh, če to zahteva pismeno od njega tretjina članov oblastnga odbora; če pa bi predsednik ne ugodil zahtevi, se priobči stvar ministrstvu za prosveto zaradi nadaljnje odločbe.
(Konec prihodnjič.)
Deci poročenih učiteljic pripada tudi penzija
v slučaju smrti.
(Važna odločba Državnega sveta v Beogradu.)
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana,
dne 12. junija 1927.
Andrej Skulj.
poverjenik.
Josdp Kobal,
tajnik.
ANTON SKALA, Maribor:
Kulturno poslanstvo učiteljstva.
(Govor na zborovanju učiteljskega društva za Maribor dne 11. maja 1927 v narodnih
Rušah pri Mariboru.)
(Konec.)
To so vodilne misli, ki so dovolj tehtne, da iščemo neposredne 'zveze med učitelj« stvom in občinstvom, ali boljše povedano med življenjem v šoli in življenjem, ki vi* hra, hrumi in buči zunaj šole, ki ustvarja, prevrača in oblikuje človeka, ki nas sili k ustanovitvi kulturne družbe učiteljstva, staršev in prijateljev človeštva, sploh vseh, ki imajo voljo pomagati nri rešavanju indi* vidualnih in socialnih vprašanj današnjih dni in graditi temelj za boljšo bodočnost našega človeka in po njem našega naroda in naše države.
Ne čakajmo, da se bodo spremenile razmere ali ljudje! Samo ob sebi se ne izpremeni nič, treba je zunanjih in no* tranjih vplivov. In kdo naj vpliva, ako ne učitelj*vzgojitelj, kdo naj regulira vplive sil, ki stvarjajo in gonijo življenje na deželi, v mestih, na kmetih, v delavnicah, tvornicah, trgovinah in uradih, ako ne učitelj, ki ima največ prilike in zmožnosti spoznavati, po» glabljati se v bistvo sil in iskati zdravil in instrumentov za odstranitev kvarnih tvorb v življenju našega človeka. Učitelj*vzgoji* telj torej v družbi in s pomočjo prijateljev človeštva, obenem poznavalcev naših razmer in naših ljudi.
Prirojeno, ali navada je, da kadar ho» cemo začeti nekaj novega, kadar hočemo nekaj ustanoviti, napraviti, da vselej iščemo vzgledov, po katerih bi se ravnali, ki bi nam olajšali iskanje smeri in uravnanje poti Ne* kateri takoj hite po vzglede drugam in se jim primeri, da kar presade tujo cvetko v naš vrt. Na žalost pa morajo opajziti, da se tuja cvetka pri nas vselej ne razvija ugodno da usiha, dokler ne usahne, obenem pa usahne v presajevalcu veselje in volja do nadaljnjega dela.
Ako bomo mi hoteli, o čemer ne dvo* mim, ustanoviti pri nas organizacijo v srni*
slu navedenih izvajanj za uresničenje ideje medsebojnega, skupnega dela za socialni napredek, moralni in gospodarski dvig n a* šega človeka — in po njem našega naroda — moramo najti vzgled doma. To je, poiska* ti moramo nekoga, ki dobro pozna našega človeka, našo zemljo, našo vas, našega de» lavca, kmeta, berača, vagabunda, obrtnika, našega rodoljuba, trgovca, učitelja, zdravni* ka, odvetnika, duhovnika, našega otroka, de* kle in zlasti našo mater. Ali bomo našli pri nas vzgled tega človeka? Da, najdemo ga! To je naš Ivan Cankar, svetilnik kraj raz« burkanega morja našega življenja. Treba bo odpeti čolniče — zaveslati ven v življe* nje, sprejemati plavajoče, reševati potaplja* joče se in jih voditi proti luči, ki jo za nas vse prižiga Ivan Cankar.
Tovarišice in tovariši, ne bom zdaj za* ključil s pozivom: Vi vsi, ki se zanimate za razvoj našega človeka in mu želite boljšo bodočnost, pridite, da ustanovimo Cankars jevo družbo, da bomo pomagali slehernemu tovarišu in inteligentu na deželi pri tem naj« težjem kulturnem delu, ne s pozivom, svoj govor zaključujem s prošnjo:
Tovarišice in tovariši, mi smo hčere in sinovi enega naroda, sestre in bratje našega človeka, opustimo, izogibljimo se vsega, kar nas po nepotrebnem razdvaja, ne cepimo sil v istih vrstah, razmišljujmo o kulturnih nalogah, ki jih ima vršiti učiteljstvo, raz* mišljujmo o idejah, ki smo prav kar o njih razpravljali, in ko se zberemo drugič na do* mačem zborovanju, bomo sklepali o tem, kaj nam je storiti, da bomo izvedli danes na novo zasnovano kulturno akcijo v ko* rist šoli, domu, človeku, narodu, domovini in državi. Vsa učiteljska društva prosimo, da ta govor pregledajo, se o njem razgovore in javijo svoje sklepe poverjeništvu UJU v Ljubljani.
V času ko se v »Narodni Prosveti« po* vdarjajo krivice, ki se dogajajo vkljub pri* dobljenim zakonitim pravicam, je zelo tola* žilen pojav objava pravičnega rešenja Dr» žavnega sveta, s katerim je pridobljena no* va socialna pravica učiteljicam.
Meseca februarja 1926. leta je umrla moja žena Natalija — učiteljica v Beogradu, a 13. marca 1926. leta je izdalo prosvetno ministrstvo rešenje pod O. N. Br. 27.655 in odredilo pokojnino mladoletnim otrokom Slobodanu, Mileni in Zoranu, ki se je tudi izplačevala.
Glavna Kontrola je osporila rešenje prosvetnega ministrstva in vložila proti iz* plačevanju tožbo na Državni Svet 2. aprila 1926 pod št. 22.705, za uničenje rešenja po katerem so otroci prejemali penzijo po ma* teri.
Opirala se je na to, ker v uradniškem zakonu ni precizirano, da imajo otroci pra--vico na pokojnino po materi, državni usluž* benki, če je oče — državni uslužbenec še živ in ker je tudi dolžan vzdrževati otroke (po čl. 118. in 119. civilnega zakona). Nada* lje se sklicuje na odredbo v uradniškem za* konu, po kateri nima nikdo pravice preje* mati dveh pokojnin (temveč samo eno —. večjo).
Na to tožbo je poslnlo prosvetno mini* strstvo na zahtevo Državnega Sveta svoje pojasnilo in stališče 29. maja 1926. leta — a jaz, kot zastopnik svojih mladoletnih otrok 28. februarja 1927.
Državni Svet je razpravljal o tožbi Clavne Kontrole ter o odgovoru prosvetne* ga ministrstva in zastopnika otrok — ter smatra: da tožba Glavne Kontrole nima za* konite podlage; otrokom pripada pokojnina tudi po materi — čeravno je oče živ in dr* žavni uslužbenec; besedi »državni uslužbe* nec« se v čin. zak. nanašata enako na moške in ženske osebe in se njihovih pravic ne more osporiti, ako ni to predvideno z izrec* nim predpisom. Po čl. 136. uradniškega za* kona imajo vsi državni uslužbenci in njiho*
ve družine (torej moškega in ženskega spo* la) pravico do pokojnine. Po čl. 153. urad. zakona se izključuje le prejemanje dveh penzij v istem času (če se ima pravico do dveh se sprejme večjo), ne izključuje pa ta člen prejemanja pokojnine po materi.
Državni Svet smatra, da je v čl. 154. III./l. uradniškega zakona točno predvideno kdaj izgube otroci pravico na pokojnino, a da v teh odredbah ni omejitve, ki se nanjo opira Glavna Kontrola po čl. 119. civilnega zakona — »ker je oče živ državni uradnik dolžan vzdrževati svoje otroke.«
V	razlogih Državnega Sveta je naveden tudi predpis čl. 43. uradniškega zakona, ki so v njem predvidene pravice in omejitve prejemanja dodatkov za otroke — če sta oče in mati državna uslužbenca, medtem ko zakon nikjer ne predvideva omejitve preje* manja otroške pokojnine po materi.
V	podkrepitev upravičenosti, da imajo otroci živega očeta — državnega uslužbenca pravico do pokojnine po materi, navaja od* lok tudi primer, da je mož dolžan vzdrže* vati ženo, pa ima žena vseeno po zakonu pravico na svojo osebno pokojnino kot državna uslužbenka in analogno ob sebi umevno tudi njeni otroci.
Po teh utemeljitvah in na podlagi čl. 17. in 34. zakona o Državnem Svetu in uprav* nih sodiščih — je razsodil VI. oddelek Dr* žavnega Sveta na svoji seji dne 19. marca 1927 pod št. 6741, da se zavrže tožba Glav* ne Kontrole.
Ta odlok dela čast Državnemu Svetu in nam dokazuje, da moremo vedno računati na objektivnost in zaščito naših socialnih in po zakonu pridobljenih pravic.
Beograd, 20. maja 1927.
Boža t Radulovič,
šol. nadzornik.
Tovariše opozarjamo, da se v sličnih slučajih sklicujejo na gorenje rešenje Dr* žavnega Sveta. — Uredništvo.
Po »Narodni Prosveti«.
Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana.
(Poročilo iz 9. seje dne 2. junija 1927.)
Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole.
Ka ofbor" 15' V,S?.dopisovanie krajevnega šolske-	C,en 16. B. - Oblastni šolski odbor obstoji
k oaoora s solskimi in z vsemi drugimi javnimi v vsaki oblasti in vedno na sedežu županijske oiastvi je uradno dopisovanje in zanje se ne oblasti- Mesto Beograd je posebna šolska oblast Plačuje ne taksa ne poštnina (člen 1. zakona o	ge"JZ: ?blastni ^ki odbor sestavljajo:
taksah).	veliki župan, v Beogradu pa predsednik
opstinskega suda, ali njiju namestnika v službi;
Otvoritev.
Poverjenik A. Skulj otvori sejo in ugotovi sklepčnost. Odsotnost je opravičil tov. Hočevar. Utemeljuje, zakaj je skli* cal sejo na današnji dan. Takoj za tem po* roča o sestanku poverjenikov v Zagrebu 30. aprila t. 1. Poročilo je bilo priobčeno v našem glasilu. Omenja tudi manifestacij* sko zborovanje v Metliki, ki so se ga ude* ležili belokranjsko in novomeško ter kar* lovško in jastrebarsko okrajno učiteljsko društvo. Sprejeta resolucija je vsem znana iz »Učit. Tovariša«. Zaradi obširnosti dnev* nega reda prosi kratkih poročil in stvarnih debat.
Odobritev zapisnika.
Določita se dva člana, da prečitata za* pisnik 8. seje in poročata o tem. Po poro*
čilu odobri ožji sosvet zapisnik, ki ga člani podpišejo.
Poročilo o izvršenih sklepih.
Tajnik poroča, da so se izvršili vsi skle* pi 8. seje. Vsi odgovori na posamezne vloge še niso došli. Takoj za tem poroča pover* jenik o sestanku okrajnih šolskih nadzor* nikov v Celju 22. maja t. 1. Sklepi so se predložili na merodajna mesta. Na našo pobudo pa se je vršila v Mariboru anketa o učiteljski izobrazbi.
Storili so se sledeči sklepi: 1. Uspehi, ki jih doseže organizacija, se morajo v na* šem glasilu bolj povdariti. 2. Učitelji, ki so odslužili kadrski rok, naj dobe mesta onih učiteljev, ki odidejo v kadrsko službovanje ako ni prej praznih drugih mest. 3. Odobri


se postopek vodstva poverjeništva proti Učit. tiskarni. 4. Tehniško vodstvo priredit« ve koncerta na pokrajinski skupščini se. prepusti pevskemu zboru UJU učiteljstva.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik poroča o vseh došlih dopisih, ki so načelne važnosti. Po njegovem poročilu so se napravili sledeči sklepi:
1.	V načelu pristane ožji sosvet na raz« širjenje »Popotnika«. Odvisno pa je to razširjenje od splošnega proračuna pri po« • verjeništvu, ki ga pod nobenim pogojem ne smemo zvišati. Kakšen bo obseg, bo dolo« čila delegacija z ozirom na proračunsko možnost.	»
2.	Učiteljska društva bomo pozvali, da pošiljajo vsa poročila o delovanju na svoji samoizobrazbi, o pedagoških in znanstvenih predavanjih itd, izključno le uredništvu »Popotnika«. Tudi druge dopise pedagoške vsebine naj »Učit. Tov.« odda »Popotniku«.
3.	Prihodnji letnik »Popotnika« bo do« bil ovitek, čigar stroške naj po možnosti krijejo inserati.
4.	Izposluje naj se poseben pravilnik o delokrogu okrajnih šolskih nadzornikov, ki naj bo čim samostojnejši, hkrati pa tudi pravilnik za pisarniške poslovodje pri nad« zornikih.
5.	Deluje naj se z vsemi dovoljenimi sredstvi na to, da ostanejo v Sloveniji vsi dosedanji okoliši okrajnih šolskih nadzor« niikov neokrnjeni!
6.	Ker se je ugotovilo, da se je zgodila pri zadnjih imenovanjih nekaterim učite« ljem in učiteljicam krivica, naj se pozovejo dotičniki, da vlože na poverjeništvo z do« kazi podprte pritožbe. O njih naj razprav« lja delegacija ter izreče svojo sodbo.
7.	Učiteljske zastopnike v narnestilni komisiji naj izvoli učiteljstvo samo. Število članov v narnestilni komisiji naj se zviša!
8.	Ožji sosvet mora ugovarjati ured« bam, kakršna je ona o krajevnih in oblast« nih šolskih odborih za osnovne in meščan« ske šole, ker se ne ozira na naše razmere in izpreminja važne šolske zakone potom finančnega zakona.
9.	Učitelji rezervni častniki naj se kli« čejo na orožne vaje v času, kakor ga je predlagalo udruženje rezervnih oficirjev, dočim naj odpravi to dolžnost moštvo le v glavnih počitnicah.
10.	Ožji sosvet soglasno odkloni spo« menico, ki jo je poslal neki spravni odbor v Mariboru. Ker ne more priznati glasom pravil nikakega »akcijskega«, »spravnega« ali podobnega odbora. Članstvo naj se uve« ljavlja le po legalni poti pri svojih društvih.
Poročilo blagajnika.
Blagajnik navede nekaj glavnih podat« kov glede sestave proračuna za poslovno leto 1927./28., in sicer za »Učit. Tovariš«, »Popotnik«, »Zvonček« in upravo. Sprejet je bil sledeči sklep:
Blagajniku se naroča, da sestavi prora« čun za poslovno leto 1927./28., ki pod nobc« nim pogojem ne sme biti višji od sedanjega proračuna.
Nato poroča o članstvu pri posameznih društvih. Na temelju njegovega poročila ugotovi ožji sosvet, da je članstvo od po« četka poslovnega leta 1926./27 do danes po« raslo za 231 članov, med tem 'ko izkazuje izstop v tem času le 60, kar je vsekakor značilno in razveseljivo.
Urednikovo poročilo.
Urednik »Učit. Tovariša« prečita dopis tov. Knafliča, ki zahteva, da ga priobči na naslovni strani, kar je on prepustil seji v odločitev. Ožji sosvet priobčitev odkloni in ugotovi na podlagi izjav vnanjih članov, da v dopisu citirana društva nimajo nobenega Stika z dopisom in podpisani člani niso upravičeni jih navajati v oklicu in se skli« cevati nanje.
Pokrajinska skupščina.
Tajnik poroča na kratko o prijavljenih referentih za pokrajinsko skupščino. Koj za tem sestavi ožji sosvet dnevni red za delegacijsko in manifestacijsko zborovanje. Priobčen je na naslovni strani današnje številke.
Sklep: Ker bo delegacija razprav«» ljala o »Našem tisku«, -naj se povabijo na« njo uredniki naših organ, listov in pred« sedstvo SŠM. Uredniki naj se pozovejo, da pošljejo za referat svoje misli in predloge. Istočasno naj se razpravlja tudi O ustano« vitvi Šolarske Matice.
Kritje primanjkljaja.
Po kratki in stvarni debati se sklene: Sklep širjega sosveta v Celju z dne 2. sve« čana 1927 se mora striktno izvesti do stav« ljenega termina. Ako se to ne zgodi, naj gre zadeva svojo pravno pot.
Počitniški tečaj.
Poverjenik poroča, da se je vršila pri poverjeništvu ponovna anketa, ki je raz« motrivala vprašanje o naši samoizobrazbi. Rezultat posvetovanj je bil sklep, da prire« di pedagoški krožek v Mariboru pod okri« ljem poverjeništva počitniški izobraževalni tečaj. Na vsa okrajna društva smo poslali zadevno okrožnico.
Kmetijsko=nadaljevalne šole.
Nato poroča poverjenik Skulj, da se je vršila 26. maja t. 1. v Celju važna an« •keta za kmetijsko«nadaljevalne šole. Ude« ležili so se je učitelji, ki že poučujejo na takih šolah, in kmetijski strokovnjaki. Iz« črpno poročilo glej v »Učit. Tovarišu« 44. številka!
Predlogi okrajnih učiteljskih društev.
1.	Glede resolucij mariborskega in ko« njiškega učiteljskega društva se sklene:
Z ozirom na točko 1., 2. in 3. ugotav» ljamo, da smo delali po pravcu, ki naj omo« goči pristop v našo organizacijo vsemu uči« teljstvu brez izjeme. Poverjeništvo je sto» rilo svojo dolžnost v polni meri in hodilo po poti, ki so mu jo začrtale nove smernice. Končno ¿odločitev prepuščamo delegaciji, ki naj izreče svojo sodbo.
2.	Celjskemu učiteljskemu društvu naj se pojasni položaj pri Učiteljski tiskarni in upošteva predlog glede plačila takse pri zdravniški preiskavi.
3.	Učiteljskemu društvu za ljubljansko okolico je odgovoriti v zadevi CMD in SŠM.
4.	Ustanovitev fonda za krivično pre« ganjano učiteljstvo se prepusti skupščini.
5.	Istotako se predloži sklep marcn« berškega društva o ustanovitvi Šolarske Matice delegaciji.
6.	Predlog 'kranjskega učiteljskega dru« štva o taksiranju šolskih naznanil in izka« zov prepustimo skupščini.
7.	Glede resolucije laškega učiteljskega društva o izplačilu selitvenih stroškov naj se podvzamejo na merodajnem mestu naj« odločnejši koraki. Enak sklep se je storil glede izplačila raznih zaostankov na potni« nah okrajnim šotakim nadzornikom itd.
Pozivamo ob tej priliki vsa društva, naj svoje sklepe, predloge in resolucije vedno dostavijo tudi poverjeništvu.
Samostojni predlogi.
1.	Tovarišu Ribičiču svetujemo^, naj stavi predlog glede kontraktualnih učite« Ijev pri svojem društvu za pokrajinsko in državno skupščino.
2.	Glede redukcije razredov naj se podvzamejo pri vseh merodajnih činiteljih najodločnejši koraki, da se ne ukine noben razred, ker nimamo garancije, da se zopet otvori, ko bo potreba. Ugotavljamo tudi, da število otrok v zadnjih letih rapidno raste.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi poverjenik sejo.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Andrej Skulj,
predsednik.
Josip IKobai,
tajnik.
Pokrajinska skupščina v Kranju.
Prošnja.
Učiteljsko društvo za kranjski okraj priredi o priliki pokrajinske skupščine v Kranju trodnevno razstavo deških in dekliških ročnih del. da se omogoči razvoj rokotvornega pouka, ki se pravkar započenja brez enotnega načrta in pravega smotra.
Vse šole in učiteljstvo kranjskega sre« za je po društvenem sklepu ž dne 10. sep« tembra 1926 in 11. junija 1927 moralno ob« vezano, da do 30. junija 1927 pošlje letoš« nje izdelke boljše in srednje kakovosti raz« stavnemu odboru na naslov: Ravnateljstvo gimnazije v Kranju. (Uradno — z označbo »razstava«).
Želimo in prosimo, da se razstave ude« leže tudi ostale šole obeh oblasti, zlasti ono učiteljstvo, ki ima v tej stroki že kakršnekoli izkušnje.
Za vse predmete jamči Učit. društvo.
Istočasno priredi svojo razstavo tudi Protialkoholno društvo pod vodstvom tov. Horvata.
Cerklje, 12. junija 1927.
Za učiteljsko društvo kranjskega okraja: Josip Lapajne,	Andrej Roje,
predsednik.	tajnik.
POZIV DELEGATOM IN UDELEŽEN« CEM!
Vse delegate in ostale tovariše, ki se nameravajo udeležiti letošnje pokrajinske skupščine v Kranju, prosimo, da v svrho ureditve prehrane in stanovanja zanesljivo t rt k o j priglase U č\i 't. dr.uštvu (z a kranjski okraj v Cerkljah pri Kra« nju, katere dni žele biti oskrbljeni. Na za» kasnele prijave se ne bo mogoče ozirati.
Po skupščini se po želji prirede skupni izleti na divno Jezersko, Češko kočo in Krvavec, kar blagovolite na prijavah po« ljubno označiti, da preskrbimo vozila.
Cerklje, 12. junija 1927.
Za Učiteljsko društvo kranjskega okraja: Josip Lapajne,	Andrej Roj«;,
predsednik.	tajnik.
Splošne vesti.
—	Redukcija nadzorniških okrožij. Po«
verjeništvo UJU je ob priliki seje glavnega odbora UJU in avdijence pri ministru pro« svete vložilo posebno spomenico v zadevi redukcije nadzorniških okrožij. Obrnilo se je na našega referenta v ministrstvu pro« svete, da podpira zadevo v zmislu podprte« ga predloga in je storilo korake pri drugih merodajnih faktorjih, da se redukcija pre« preči, oziroma kolikor mogoče omili, po« sebno pa, da se izvrši le redukcija, ne pa kaka partizanska izmenjava nadzornikov. Sklicalo je tudi posebno anketo nadzorni« kov v Celje. Akcija poverjeništva je uspela v toliko, da ostanejo na podlagi odločbe ministrstva sledeča nadzorniška okrožja: Ljubljanska oblast: 1. Brežice, 2. Črnomelj, 3. Kamnik, 4. Kočevje, 5. Kranj z radovlji« škim okrajem, 6. Krško, 7. Laško, 8. Litija,
9.	Ljubljana — mesto, 10. Ljubljana — oko« lica vzhodni del, 11. Ljubljana — okolica zapadni del z logaškim okrajem, 12. Novo mesto; Mariborska oblast: 1. Celje, 2. Dol« nja Lendava, 3. Gornjigrad, 4. Ljutomer,
5.	Maribor desni breg s konjiškim okrajem,
6.	Maribor levi breg, 7. Murska Sobota, 8. Ptuj, 9. Slovenjgradec z Dravogradom,
10.	Šmarje. Personalno nadzorniško vpra« šanje še ni rešeno.
—	Likvidacija ukinjenih šolskih nad» zorništev se mora izvršiti do 31. julija t. 1. s tem, da morajo nadzorništva prenesti vso imovino in arhive na nov sedež.
—	Potnina in dnevnice sreskih šolskih nadzornikov se bodo za šolsko leto 1927./28. izplačevale iz partije 303, pez. 1. in 2. bud« žeta ministrstva prosvete.
—	Učitelji srbohrvaščine. Ministrstvo prosvete se je postavilo na stališče, da v bodoče ne bode nastavljalo več piosebnih učiteljev za srbohrvaščino na osnovnih in meščanskih šolah v Sloveniji in to iz raz« loga, ker ho v najkrajšem času zadosti raz« rednega učiteljstva usposobljenega za po« učevanje srbohrvaščine. Ker ne bode po« tem več nikake potrebe za posebne učite« lje, odpadejo nadaljnja imenovanja.
—	Ukinitev razredov na osnovnih šo» lah. Kakor poročajo listi je ministrstvo prosvete ukinilo zaradi štednje mnogo raz« redov in vzporednic. V Sloveniji je priza« detih ca. 50 razredov. Nekatere šole so bile zaradi premalega števila otrok skrčene na manjrazredne. Več šol, ki imajo dovoljno število otrok, je pa razširjenih v večraz« redne. Normala za število otrok v mestih na učno osebo mora biti 30. Ministrstvo je zahtevalo tudi zadostno število učnih oseb tam, kjer jih sedaj ni,
—	Novi učni načrt, ki ga je izdalo pro« svetno ministrstvo za leto 1926./27. je vzbu« dil mnogo nevolje med učiteljstvom. Izde« lan je bil brez sodelovanja glavnega pro« svetnega sveta in brez učiteljskega Udru« ženja. Ministrstvo je uvidelo sedaj, da bi se dal ta načrt izboljšati, zato je naročilo glavnemu prosvetnemu svetu, naj sporaz« umno z UJU popravi letošnji načrt tako,
da se bode v bodočem šolskem letu pouče« j valo v osnovnih šolah že po novem po« pravljenem učnem načrtu. Ta pa bo v ve» ljavi le dotlej, dokler ne bo izdelan nov definitiven učni načrt. — »Narodna Pro» sveta št. 42., 43. in 44. prinaša osnutek po« pravljenega učnega načrta. Po tem osnutku naj bi se pouk priredil na praktičnejši na« čin. Stvarni pouk v prvem in drugem raz« redu naj se poučuje skupno z maternim jezikom in ne kot poseben predmet. Tudi ročna dela naj bj se ne poučevala kot po» seben predmet, temveč je delo uvedeno kot princip v vse predmete in to v smislu projekta novega šolskega zakiona.
—	Ukinjenje razredov zaradi pomanj« kanja šolskih sob. Kakor poročajo listi je ministrstvo prosvete pričelo izvajati na« čelo. da je potreba za vse razrede in vzpo» I rednice dobiti potrebne učne prostore in
ne sme pouk trpeti zaradi prostornih ne« prilik.
—	Učiteljice ženskih ročnih del. Kakor se čuje, je prosvetno ministrstvo ponovno odredilo, da se nanovo sploh ne nastavi no» bena učiteljica za ženska ročna dela..
—	Nemške vzporednice na kočevskih šolah in šole z nedržavnim jezikom. Kakor poročajo listi se bo pričela za nemške in druge -vzporednice strogo izvajati točka 3. uredbe ministrstva prosvete O. N. br. 32.580/25 objavljene v 20. br. Osnovne Na« stave.
—Izobraževalni tečaj, ki ga je name« ravalo pov. UJU prirediti za učiteljstvo -skupno s ped. krožkom v Mariboru, se bo vršil mesto v Mariboru v drugi polovici av« gusta v Ljubljani.
—	Zaposlitev odvišnjih učnih oseb. Ministrstvo stoji na stališču, da ne smeta biti v nobenem slučaju zaposleni po dve učni osebi v istem razredu. Tudi ne dovo« ljuje, da bi se zaposlovalo učiteljstvo v pi« sarnah šolskih upraviteljev.
—	Nagrade društvom in kulturnim de» lavcem v Sloveniji. Uprava kraljevega fonda za nagrado dela na kulturnem, go« spodarskem in prosvetnem polju je pri» znala med drugim za letošnje leto sledeče nagrade: 25.000 Din Engelbertu Ganglu, obl. šol. nadz. v Ljubljani, 10.000 Din Pro« svetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Din Izobra« ževalnemu društvu na Jesenicah in Kolu ju« goslov. sester Moste«Sv. Peter v Ljubljani, 5000 Din Josipu Lapajnetu, šolskemu upra« vitelju v Cerkljah. 5000 Din Stanku Gra« dišniku, učitelju v Št. IIju in Josipu Lustiku, šolskemu upravitelju v Prekmurju. Nadalje po 5000 Din Jakobu Špalirju, gozdarju v Mariboru in Viktorju Engemanu, gozdarju pri Jelšah. Po 2500 Din Sokoliskemu dru« štvu v Gornjem Logatcu in slovenski župi skavtov v Ljubljani.
—	Redukcija osemrazrednic. Kakor po« ročajo listi se osmi razredi spoje s sed« mimi in se obdrže samostojni osmi razredi le v krajih, kjer ni meščanskih in srednjih šol.
—	Projekt pravil UJU. »Narodna Pro« sveta« je začela v 43. številki priobčevati nova pravila UJU, ki jih je izdelal na pod« lagi predlogov poverjeništev Izvršni od« bor UJU. Projekt priobčimo v »Učit. Tov.«, ko ga prejmemo, v celoti.
l — Oprostitev šolskih upravitelje^ % več kot 10 razredov oziroma vzporednic razrednega pouka. Kakor poročajo listi jc minister prosvete odredil, da so upravitelji oproščeni razrednega pouka, če imajo več kot 10 razredov in vzporednic, ne všteje se pa v iste razredov otroških vrtcev in drugih šol pod istim upraviteljstvom.
—	Pritožba na Državni svet. Tov. Sima Simič, učitelj v Borči pri Pančevu, je vlo» žil pritožbo na Državni svet proti odred« bam o disciplinskih sodiščih in o šolskih odborih ter utemeljuje svojo pritožbo s tem, da sta omenjeni odredbi v nasprot» stvu z ustavo.
—	Učitelji na razpoloženju morajo do 15. julija t. 1. vložiti prošnje, da se jih na» dalje zadrži v učiteljski službi sicer jim z 31. avgustom prestane služba in se jim ustavijo službeni prejemki.
Poziv!
Ožji sosvet je na svoji seji dne 2. junija 1927 ugotovil, da se je zgodila pri zadnjih imenovanjih v ljubljanski in mariborski oblasti nekaterim učiteljem in učiteljicam krivica. Pozivamo dotič-nike, da vlože na poverjeništvo z dokazi podprte pritožbe. O n jih naj razpravlja delegacija ter izreče svojo sodbo.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
LISTEK.
P. V. B.:
Pacifistična vzgoja.
Nedavno se je v Parizu sestal kongres sledečih udruženj: Krščanske unije deklet, Mednarodne federacije udruženj za Ligo narodov, Mednarodnega skavtskega udru» ženja, Mednarodnega udruženja srednješol« skih profesorjev, Katoliške unije za medna« rodni študij, Mednarodnega udruženja žensk, diplomiranih na vseučiliščih, in Sve« tovne unije židovske omladine.
Kongres teh udruženj je izdal deklara« cijo, ki jo prinašamo v naslednjem in ki jo je odobril »Komitč sporazuma velikih med« narodnih udruženj, ki se zanimajo za vzgo« jo mladine« (Comité d' entente des grandes associations internationales qui s'intéres« sent à la formation de la jeunesse), kateri komité združuje 24 mednarodnih udruženj.
Ta deklaracija je velevažna za vsakega vzgojitelja mladine, pa tudi za vsakega, ki je pristaš pacifističnih idej in ciljev, ki jih ima Liga narodov.
Deklaracija se glasi: Kot je bilo vse čase, je tudi danes prvo načelo vsake zdrave vzgoje vkoreniniti otro« ka v njegovem naravnem krogu, to se pravi v njegovi rodbini in njegovi domovini.
To je bilo vedno potrebno, a se mora morda še bolj povdariti po strašnem vi« harju, ki je pretresel vesoljno človeštvo, razbil toliko starih mej in zapustil toliko kalnega v dušah, kot v stvareh.
Radi njegovega lastnega ravnovesja in obenem v splošno korist je treba otroka, bodočega državljana, priučiti na dolžnost in na to, da bo možato izvrševal vse svoje ob« veznosti napram svoji rodbini, svojim to« varišem, svoji vasi ali svojemu mestu in svoji domovini. Razen tega se mu mora po« kazati, da se ta potrebna solidarnost ne more in ne sme ustaviti na narodnih mejah, kajti med raznimi narodi obstoja, enako kot
med raznimi člani iste družbe, skupnost pravic in dolžnosti, kakor tudi vedno bolj rastoča medsebojna zavisnost.
Otrok se mora naučiti, da je civilizacija bila in da ostane skupno delo vseh narodov, med njimi tudi onih, ki jih je zgodovina najbolj rezko postavila drugega proti dru« gemu, in da je nastala Liga narodov iz čuta te skupnosti, iz želje, jo ohraniti in razviti.
Pri domačem ognjišču in takoj od začet« ka skupne vzgoje, v šoli in v organizacijah, ki izpopolnjujejo delo šole, je treba otroka naučiti vljudnosti napram tujcem in mu vdahniti radovednost po spoznanju njih običajev, po razumevanju njih jezika in njih mišljenja.
Da se pa more vršiti pouk zemljepisja. zgodovine, slovstva, znanosti in umetnosti v tem duhu, mora učitelj imeti oporo v šol« skih čitankah, v projekcijskih slikah, v fil« mih, v stenskih slikah itd.
Treba bo podvzeti ankete, ki naj bi raz« glabljale kako bi se dal v tem smislu usme« riti pouk v osnovnih in srednjih šolah.
Dobro bi bilo tudi, da se mladina vsake dežele spravi v čim neposrednejši stik z mle« dino drugih dežel s pomočjo vseh sredstev, n. pr. s potovanjem v inozemstvo, s študij« skim bivanjem med tujci, z dopisovanjem, z izmenjavo risb in ročnih del itd.
To medparodno medsebojno izmenjava» nje, ki bi ga bilo treba nadaljevati skozi vsa šolska leta potom stika med učenci, mladi» mi vajenci, dijaki in profesorji, je v stanu, da orientira mladino k metodam mednarod» nega umstvenega sodelovanja, in pospešuje delo Lige narodov.
Ako bosta vzgoja (rodbinska, šolska in izvenšolska) in pouk (slovstveni, znanstve« ni, tehnični in obrtno»trgovski pouk) pri» pravljala medsebojno poznavanje in raz« umevanje narodov, bo to v veliko oporo organiziranju svetovnega miru.«
— Kljukarji ir enorazrednice. Iz različ* nih člankov v našem listu se da sklepati da v naši lepi domovini le še ni izumrl rod s skrivljeno hrbtenico in z belino v zavitih očeh. Jaz, ki spim Matjaževo spanje v hn« bih, ne vem dosti, kaj se godi po svetu in sem že skoro pozabil, da je bilo včasih jako uspešno delo pritiskanje kljuk. In zdaj — da se ta doba ponavlja? V zgodovini po* navijanje ni nič nenavadnega. Tako n. pr. današnja državotvornost in antidržavnost ni prav nič različna od bojev starih Grkov za državo in proti državi, ko je moral Sokrat kot protidržaven element umreti, da so lažje in brez glavne kontrole živeli sofisti in vsa* kovrstni trebuharji. — Pa kam sem zašel! Ne mislim namreč pisati o zgodovinskih dejstvih, ker nimamo navade, da bi se pri tem kaj učili. Pač pa bi rad načel nekoliko dclikatno zadevo o službovanju na samotnih «norazrednicah v oddaljenih krajih. — < " nas je bila in je še navada, da pošljejo tja koga, ki je ostal po dovršeni maturi brez botra. Mnogi, ki imajo debelo žlahto, si zna. jo že pred maturo poiskati toplo gnezdo, kjer po njih mnenju ne brijejo ostre sape nekulture. Že več let opazujem, da so neka* teri iz takoimenovanih višjih slojev nastav* ljeni že prvo leto v krajih, kjer imajo vse življenske ugodnosti in kjer tudi ostajajo, a oni, ki nimajo stricev, da bi znali elegant« no prijemati za kljuke, so pa potisnjeni v kak pozabljen kot, kjer čakajo leta in leta odrešenja, da se jih že loteva obup nad živ* Ijenjem. Ne rečem, da je v tem protežiranju kaka posebna hudobija, namenoma izvrše* na. Je pa poseben znak našega časa: ohlap* na morala, neke vrste lahkomiselnost, češ, tega ali to poznamo, pa naj gre sem. oni ne* znanec bo že zadovoljen za začetek kar mu damo. Splošna inteligenca navadno ne pride v poštev. Potem dajo takemu pregnancu na pot tolažilno besedo, da je to samo za kako leto in da ima pozneje prednost za boljše mesto. Te obljube pa navadno toliko držijo kot laška zvestoba. — Kam vodi te vrste morala nam pojasni sledeči slučaj, ki se je baje zgodil nekje v Sloveniji. Pride nekdo v neki kraj in se javi pri tovarišu voditelju nekako tako*le: »Prišel sem za par mesecev semkaj, dokler še ne dobi zame kako boljše mesto. Imam namreč protekcijo ...« Če bi bil jaz voditelj, bi bi! odgovoril tako*le: »Prosim vas časti vredni tovariš (ali tova* rišica!), da bi se vrnili h gospej Protekciji, da Vam s prvim nakaže plačo na svoj konto. Mi drugi smd namreč državni učitelji.« — Take stvari se dogajajo, ker noče še umreti gospa Protekcija in ljudje nimajo toliko moralne sile v sebi, da bi polomili vse kiju* ke do nje. Pridemo zopet do stare točke: Vzgoja našega naraščaja jfc pod ničlo. Če-je' oni tako naredil — bom pa še jaz. To je morala naših dni. — Sklepilo se je že o tem, da bi dajali učiteljem pp samotnih enoraz* rednicah posebne doklade. Na vsak način bi morala imeti oblast do takih učiteljev malo več obzirnosti. Po pryem letu izkušnje naj bi se vsak izjavil, če je voljan še nadalje ostati tam. Dobili bi se gotovo pri tej ob« zirnosti tudi močni ljudje, kt bi dvignili sta* nje teh šol, videč, da se upošteva njih te* žavno delo. Kajti delovanje na takih šolah zahteva »človeka in pol«. Slabotnež obupa in se izgubi, dostikrat za vedno,' če ne najde pravočasno sočloveka, ki ga; ume dvigniti. -— Napisal sem to ne da b'i mislil koga pri tem žaliti. Povdarjam, da- protežiranci sami dostikrat niso toliko krivi kot Strici in tete, zlasti še, če je njih politjčhi režim na po« vršju. In s to moralo moramo pomesti sami. — Dobro bi bilo, da bi ifnela organizacija take tovariše v evidenci ', in žabranila po* dobna zapostavljanja. — Lar.
— Neprijeten incidenti Na binkoštni ponedeljek se je vršil : v Kamniku »planin* ski dan«, vseh gorenjskih planšarjev. Zbo« rovanje je bilo zelo stvarno, referati razme* ram primerni, soglasje občudovanja vredno. Iz ust vseh referentov je odmeval klic po dvignjenju strokovne izobrazbe naših agrar* cev. Povdarjalo se je, da se naše ljudstvo ne interesira za kmetijsko strokovno litera* turo, ne za strokovna predavanja. Ob re* kapitulaciji je neki* govornik povdarjal, da je treba dvigniti strokovno izobrazbo potom osnovnih šol. Pripravljen je načrt, da se za 13 in 14*letne otroke uvedejo zimski kme*' tijski tečaji. V ta namen nam bo treba dob« rih učiteljev. Na žalost mora konstatirati, da učitelji sami niso kmetijski veščaki. Ko; »vzgled« navaja, da je nekoč zasačil otroke, ki so s ceste metali kamenje na njivo. Na njegovo vprašanje, zakaj da ' delajo tako škodo, so mu odgovorili, da je učitelj na šoli priporočal, naj kamenje spravljajo na njivo. Glasen posmeh je zaoril po dvorani. Neumesten izpad sem omenil v toliko, da bi zbrani kmetovalci — večina gorjanci — ne ponesli na domove utise, kakor da so učitelji pravcati kmetijski bedaki. Značilno je, da si je par strokovnjakov zabeležilo ta izpad in da bi oni sami omilili neprijetno primero. Po zborovanju je neki kmetski fant povdarjal, da je sigurno kak tako »ne« umen« učitelj v kraju. — Gospode, ki še dvomijo o učiteljski kmetijski izobrazbi", opozarjamo, da vse delovanje Sadjarskega društva vodi učitelj Andr. Skulj, da se le čebelarstvo dvignilo po učiteljih (Humek) m da se je mnogo učiteljev na svoje stroške udeleževalo kmetijskih tečajev na Grmu, v 'kmetijski stroki sami pa se udejstviti ne morejo, ker nimajo na razpolago primernih
tam i Z nes°glačjem med šolo in kme« m sc kmetijski stan ne more dvigniti.
IInrtaUiite!j?ki tečaj5 za kmetijski pouk.
ori Si ,PCCla "e kmetijske šole v Št. Jurju predviden	da Je v letošnjem le tu
tečaj ni nn H ZaV2du tedenski učiteljski
ministrstva nSedaj dosPel° še odohrenje ministrstva. Uprava je vložila tozadevno
prošnjo za pettedenski tečaj od 11. julija do 14. avgusta, nato so pa dobile vse kme« tijske šole poziv od ministrstva v koliko želijo imeti učiteljske tečaje, da jih mini« strstvo organizira enotno. Kakor hitro do« spe odobrenje tečaja in tozadevnega kre« dita, se termin za prijave in početek tečaja razpiše. Sprejelo se bo okrog 20 učiteljev, najbrže z brezplačnim stanovanjem ter proti delni odškodnini za prehrano na za«
^°tUL Izobraževalni tečaj učiteljskega dru« štva UJU za kočevski okraj se vrši dne 2., 3. in 4. julija t. 1. v Kočevju in ne v Ribnici kot je bilo javljeno v 43. številki »Učit. To« variša«. — Dnevi so se morali spremeniti zaradi pokrajinske skupščine. Iz okraja so do sedaj prijavljeni že 24 člani. Stanovanja so preskrbljena brezplačno, oziroma za ma« lenkostno odškodnino. — Odbor.
—	Kateri učitelji se morajo staviti naj« prej na razpoloženje. Principi, ki se jih drži šolska oblast so sledeči: 1. Oni, ki niso dobili službenega mesta z razpisom; 2. mlajše učiteljstvo, ki je v poslednjih dveh letih imelo „več bolezenskih dopustov; 3. učiteljice, ki so poročene z dobro situ« iranimi soprogi.
—	Kolikor šolskih sob, toliko razredov. Ministrstvo prosvete je 'fiameravalo zapreti vse one razrede, za katere ni posebnih sob. Na ta način je nameravalo pospešiti zidavo šol in učnih sob, da pridemo do normalnih
<rrazmer. Za enkrat je pa moralo ministr* stvo opustiti ta načrt, ker bi bila njega iz* vedba na škodo šolstva in ni bilo računati z uspehom. Krajevni šolski odbori dobe le nalog, da preskrbe v gotovem času potreb* ne prostore.
—	Gospod minister prosvete je odločil, da morajo prosvetni oddelki pozvati vse učitelje, ki dovrše do 31. avgusta t. 1. 35 efektivnih službenih let, da vlože takoj prošnje za stalno upokojitev.
—	Prijava za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti. V začetku šolskega leta 1927./28. bo izpraz* njenih več mest na meščanskih šolah ma* riborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošljejo nekolko* vane prijave po uradni poti (potom šolske* ga upravitelja, ki vpošlje prijavo sreskemu poglavarju) do 1. junija 1927 velikemu žu« panu mariborske oblasti (prosvetnemu od« delku) v Mariboru. V prijavi j^ navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datum in uspeh usposobljenostnega izpita ter sku« pino predmetov, za katere se prosilec za« nima.
—	Delitev razredov z nad 50 otroci.
Kakor poročajo listi je ministrstvo pro« svete odobrilo, da se lahko otvorijo vzpo« rednice, če je nad 50 otrok v enem razredu in če je prostor za vzporednico dan, da se lahko v njem poučuje s polnim številom tedenskih učnih ur.
—	Koncert Pevskega zbora učiteljstva UJU. V nedeljo J9. junija ob 15. uri pri« redi pevski zbor koncert v Št. Vidu, ob 2Q. uri pa na VičtL j Program: Žgane: Marin (medjimurska). Adamič: Vragova nevesta. Mokranjac: Mekam (turška). Lajovic: Ve« seli kolednjki in Gozdna samota. Konjovič: Vragolan. Žgane: Zjbu kaju. Gotovac: Smi« ješno čudo, Jadovanka za teletom in Prigo* vor. Vstopnice so že v predprodaji. Tova* riši in tovarišice, S svojo navzočnostjo in priporočanjem žrtvujete tudi vi svoj delež za našo skupno stanovsko stvar.
—	Uporaba učbenikov v osnovnih šo« lah, Ministrstvo prosvete je odredilo, da se- smejo uporabljati v ostiovnih šolah le knjige državnega izdanja, ki imajo odobri* tjv od ministrstva.
—	Maturantom ljubljanskega učitelji« šča iz leta 1907. Določeno je, da se vrši se* stanek 2. iri 3| julija v Celju. Jeršetov Jože preskrbi prostor in prenočišče. Natanč« nejŠi program zadnji teden. — Na vpraša* nje, velja poziv tudi dekletom, odgovar* jam: dobro došle, a poživljati jih na sesta« nek nrsem pooblaščen. Zdrami se ena; mešana družba bolje vleče. — Grčar Tit.
—	Maturantinje učiteljišča pri uršulin* kah iz leta 1907. iskreno vabim glasom do* govora ob naši 15*letnici, da se gotovo prav vse udeleže 20*letnice, ki smo jo z najbliž* njimi dogovorile za dan 19. avgusta t. 1. v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Pri* glase in eventuelne predloge za morebitni posebni program sprejema Anica L e b a r , strokovna učiteljica, Ljubljana, Florijanska ulica 7. Na veselo svidenje!
—	Ročni katalog za leto 1927./28. izide prve dni avgusta t. 1. v Učiteljski tiskarni. Ker vsebuje ta priročna knjižica poleg obi* čajnega gradiva vse najnovejše odredbe in izpremembe, naj si jo vsaka učna oseba pravočasno naroči.
• — Adlešiči ob Kolpi. Tovariši in tova* rišice! Po Sloveniji potuje človek, ki se iz« daja za mojega bratranca ali strica — izdal se je v Krškem srezu tudi za mojo osebo. Dotičnik je brez vsakega poklica. Izjav* ljam, da s to osebo nisem v nobenem so« rodstvu; v mojem rojstnem kraju je nam« reč več družin, ki se pišejo Sumperer. Pro« sim, da vzamete to na znanje. — I. Sum« Perer, šolski upravitelj.
—	Izlet na Balkan. V času od 21. julija ao 2. avgusta t. 1. napravi »Probuda« poto« vanje preko Zagreba, Subotice, Žombolje, Orsove v Bukarešto. Od tam 'preko K.onstanze po Črnem morju v K o n s t a n « t,!n°Pel: Vrnitev skozi Svilengrad, Plov« div v Sof ijo ter Niš in Beograd. Natanč« nejse podatke daje Gospodarski odsek »Probude«, t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani. Prijave do najkasneje 20. junija
—	DRUŽBA SV. CIRILA IN ME* TODA je edina družba, ki podpira šol* stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
—	Izlet v Nemčijo. »Probuda« priredi skupno izlet v 'Nemčijo od 10. do 23. avgu« sta t. 1. Obiščejo se sledeča mesta: Miin« chen, Nürnberg, Frankfurt a. M. (Kjer se vrši do 28. avgusta internacionalna razstava »Godba v življenju narodov«), Hannover, Hamburg, Dresden, Praha, Wien. Prijave do 1. julija t. 1. Podrobni podatki se dobe pri Gospodarskem odseku »Probude«, t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani.
—	Razstava na obrtno=nadaljevalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Na binkoštni po« nedeljek sem si ogledal na Št. Vidski šoli prirejeno razstavo risalnih in pisnih izdel« kov tamošnjih vajencev, kakor tudi ono iz« del kov pomočniške preizkušnje. Razstava je bila prirejena v okusno okrašeni risalnici. Izmed številnih strokovnih risb so prevla« dale one detajlov v naravni velikosti, kar je tudi iz praktičnega stališča povsem pra« vilno. Ravno po teh risbah sem uvidel, da ima šola rutinirano učno moč, ki ve in zna uveljavljati praktične potrebe obrtnikove. Risbe projekcijskega risanja so bile točne, one prostoročnega risanja lične in primerne. Vse pa opremljene s prav lično pisavo. Pis« ni izdelki iz knjigovodstva, spisja, račun« stva, so lični tako po obliki, kakor pravilni po vsebini. V premnogih sem zasledil prav čedno izpisane pisave. Prav dober vtis so napravili res lično izdelani objekti pomoč« niške zadružne preizkušnje, kateri vsi so bili opremljeni s strokovnimi skicami. Razstava dela v vsakem oziru čast pridnemu učitelj« skemu zboru, kateremu je na uspehih le ča«
stitati. Ko sem zapuščal razstavo, sem si nehote želel, da bi jo ogledali predvsem oni, ki so poklicani presojati trud učiteljev. Radoveden sem, v koliko se je ta moja skromna želja izpolnila. — Pl.
— Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj redilnega in okusnega, potem za« htevajte ŽIKO v rdečem zavitku.
Učiteljski pravnik.
—§ Učiteljstvu na razpoloženju. Dr«
žavni uslužbenci, ki se nahajajo na razpo« soženju, niso primorani, ako obolijo, javiti tega svojemu starešini po § 104. uradniške« ga zakona, ker isti zanje ne obstoja. Ako so pa pozvani na službovanje in se pozivu ne morejo odzvati radi bolezni, tedaj pa morajo to javiti svojemu novemu nepo« srednemu predstojniku. V slučaju pa, da mora državni uslužbenec, ki je na razpolo* ženju, zapustiti radi zdravljenja svoje stal* no bivališče, tedaj mora zaprositi za dopust,
—§ Upokojeni državni uradniki pridejo ob priliki reaktivacije v ono kategorijo, ki odgovarja njihovi predizobrazbi, ne glede na to, ali so bili pred upokojitvijo po čl. 230. urad. zakona razvrščeni v višjo kate« gorijo (razsodba drž. sveta br. 42.912 od 6. in 9. novembra 1926).
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevke in pevci. Pevski tečaj se prične 17. junija ob 10. uri dopoldne. V po«
slednji številki »Učit. Tov.« je bilo pomo« toma javljeno, da se prične tečaj 18. ob 9. uri. Upamo, da prihitite polnoštevilno, ker je vse delo za koncerta že v polnem teku.
Naša društvena zborovanja.
Tabor treh učiteljskih društev v Mežici. — Akcija tov. Knafliča po okrajnih
učiteljskih društvih.
Sklepi društev:
UČITELJSKI TABOR V MEŽICI.
I. Resolucija treh društev: Mežiškega, Marenberškega in Slovenjgraškega učitelj« skega društva sprejeta na skupnem zboro« vanju dne 11. junija 1927 v Mežici:
Ko manifestirajo naša tri obmejna društva za idejo stanovskega edinstva, ko ugotavljamo dejstvo in se ga veselimo, da je misel stanovskega edinstva zmagala na celi črti in v celi državi in bodo kmalu kljub odkritim in prikritim nasprotnikom tudi vsi hrvatski tovariši včlanjeni v našem mogočnem Udruženju, se hkrati zavedamo, da smo se oprostili spon, ki so nas ovirale v razmahu naših sil, se zavedamo moči zedinjenega učiteljstva in pričakujemo od našega vodstva v Beogradu in našega po« verjeništva, ki mu izrekamo svoje zaupa« nje, da organizira naše sile na vseh kultur« nih področjih k pozitivnemu delu v pro« speh šole, stanu, naroda in države. \ II. Učiteljsko društvo za okraj Slovenj* gradeč zbrano 11. junija 1927 na svojem zborovanju odklanja okrožnico »spravnega odbora« tov. Knafliča, ker v smislu orga« nizačne discipline ni upravičen samolastno pošiljati okrožnice na vsa sreska društva. Slovenjgraško okrajno učiteljsko društvo je bilo, je in ostane na stališču strogo stro« kovne stanovske organizacije breiz vsake politične primesi in hoče tudi nadalje so« delovati pri zgradbi popolnega stanovskega edinstva, v kojem smislu po sprejetih skupščinskih sklepih deluje ožji sosvet, ka« teremu tem potom izrekamo popolno za* upanje.
III.	Učiteljsko društvo za Marenberškl okraj, zbrano 11. junija 1927 .na svojem zborovanju, je sklenilo sledeče:
Odklanjamo razne j predloge nekompe« tentnih »spravnih odborov« kot neumestne in kot v nasprotstvu stoječe z načeli pra« vilnega postopanja v organizaciji ter izjav?» Ijamo, da tvori deklaracija podlago za na« daljno delo v organizaciji in sprejmemo vsa« kega, ki hoče delovati^na tej podlagi z od« prtimi rokami.
IV.	Učiteljsko društvo za mariborski okraj, zbrano dne 6. junija v Rušah, odloč« no odklanja predloge spravašev, ker niso imeli nobenega pooblastila razpošiljati sa« mi take okrožnice na naša društva in ker vidimo, da niso prava baza za ustvaritev stanovske sloge. Smo odločno za slogo in edinstvo našega stanu, a vse to na realni iri zdravi bazi iskrenega tovarištva, ki ga naj pokažejo izstopivši tovariši — kakor bivši člani »Slomškove zveze« — s takojš« njo likvidacijo »Edinstva« in vstopom v UJU, kjer se lahko 'legalno uveljavljajo.
Ne le na jeziku, ampak v naših srcih nosimo, v našem šolskem in izvenšolskem delovanju pa izražamo in udejstvujemo na* rodno in državno edinstvo, ne le primorani po ustavni zaprisegi, marveč kot pravi ju« goslovenski učitelji in domoljubi. Zato vedno vsiljevanje tega izraza v naša dru* štvena pravila od gotove strani smatramo kot sumničenje in dvom glede našega na* rodnega in državljanskega zavedanja ter take predloge kot neumestne in ne baš to* varištvo kazajoče, odločno zavračamo, ker smo nacionalni in patriotični v pozitivnem pravcu, česar se dobro zavedamo.
Slej ko prej ostane naša kardinalna za* hteva: »popolno stanovsko edinstvo brez ozira na izvenstanovsko opredelitev čla* nov!« Poverjeništvu, ožjemu sosvetu in na* šemu društvenemu predsedništvu pa izra* žamo naše popolno zaupanje in jih pozi*
vamo, naj našo organizacijo kakor doslej tudi odslej vodijo v smislu onih stanovsko* političnih smernic, katere jim je dala lanska pokrajinska skupščina v Celju.
Našim društvenim delegatom pa nala* gamo, da na letošnji pokrajinski in glavni skupščini nastopijo v smislu te resolucije.
V. UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKOiROGAŠKI OKRAJ zbra* no na zborovanju 13. junija 1927 v Rogatcu odklanja predlog tov. Knafliča dn njegovih šestih tovarišev, ker jih ni nihče pooblastil, ne poverjeništvo in ne kako društvo, da razpošiljajo okrožnice na vsa sreska društva UJU. S tem so kršili organizačno disciplino in pozivamo svoje delegate na pokrajinski skupščini, naj isti proti njim postopajo po pravilih in jih izključijo.
Odklanjamo vsak kompromis in spre* jem članov, ki bi ne pripoznali temeljne osnove organizacije, t. j. popolnega stanov* skega edinstva brez ozira na izvenstanovsko opredelitev, ali bi hoteli ta temelj omajati in zopet razdvojiti enotno stanovsko orga* nizacijo, v katero je sedaj vsakomur mogoč pristop.
Pridružujemo se naziranju srbskega uči« teljstva v Izvršnem odboru UJU, ki smatra za nepotrebno, da se vnaša izraz narodnega edinstva v pravila in tudi mišljenju hrvat« skega' učiteljstva*, katerega predstavniki $o na konferenci poverjenikov UJU v Zagrebu povdarili za nepotrebno, da se vnaša ta iz« raz v nova pravila. Nacionalni moment ot« ganizacije je v npvjh pravilih dovolj pred* viden in ni treba,5-da bi ga podčrtavali še z zahtevo, ki nam jo itak predpisuje službena dolžnost.	..	s
Delegacija je na lanski pokrajinski skupščini izvolila ožji sosvet za tri leta in ga je poverila, da vodi organizacijo na te* melju novih smernic. Ožji sosvet je to svojo nalogo v polni meri izpolnil in se ravfta po dani nalogi, ki jo je prejel od pokrajinske skupščine. Zato nimamo povoda, da bi iz* rekali nezaupanje komurkoli in zahtevali od kogarkoli naj odstopa. Najmanj opra* vičeno je zahtevati tak odstop na ljubo onim, ki so se sami odtegnili skupnemu le* galnemu stanovskemu delu in so izstopili iz organizacije UJU, ki je v naši državi edina predstavnica stanovskega in narodnega edinstva učiteljstva. Ožjd sosvet je bil iz* voljen z zaupanjem večine, na temelju točno opredeljenih načel in naj svoj man« dat izpolni do poteka funkcijske dobe.
»Edinstvo« riaj se takoj razdruži in ;naj njega člani s tem pokažejo, da so stopili na pot iskrenega stanovskega tovarištva do vsega učiteljstva brez ozira na izvenstanov« sko opredelitev. List »Edinstvo«, ki je fak« tično razdvojil učiteljske vrste, naj takoj prejenja. Člani »Edinstva« naj se rednim potom vrnejd v UJU in naj se lojalno in legalno uveljavljajo.
Člani UJU odločno odklanjamo vsako misel, da bi prevzeli aktiva, ali kak pri« manjkljaj razdraženega Edinstva, kakor to omenja tov. Knaflič in njegovi prijatelji v nelegalno razposlani okrožnici na naša društva.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« STO MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO
je priredilo dne li. maja 1927 svoje običaj* no mesečno zborovanje združeno z izletom v Rušah.
Udeležba. Z vlakom ob Kil. uri se je odpeljalo v Ruše 68 članic in članov, ki so se po prihodu vlaka zbrali v dvorani gostil* ne pri Novaku, kjer se je takoj otvorilo zborovanje.
Potek zborovanja. Predsednik A. Skala pozdravi zborovalce, posebej še A. Bergan» ta, šolskega ukravitelja v Rušah in se mu zahvaljuje za podporo, ki jo je nudil dru» štvu s tem, da je pripravil in preskrbel vse potrebno za zborovanje in ogled tovarne dušika, ki ga je društvo imelo na svojem programu. V pozdravnem govoru je tudi na» glašal pomen zborovanj izven mesta.
Tov. Bergant se je zahvalil za pozdrav in pozdravil zborovalce v imenu domačega učiteljstva.
Ko predsednik sporoči uspeh nabiralne akcije za tov. Moderndorferja, za katerega se je nabralo med mariborskim učiteljstvom okrog 400 Din, preide na dnevni red. ki ob» seda 1. predavanje »Kulturna misija učitelj» stav in 2. predloge.
Predavanje. Tov. predsednik podaja v skrbno sestavljenem referatu globoko za» snovane misli o kulturnem poslanstvu uči» teljstva. Najprej opisuje nesebično in po» žrtvovalno delo naših prednikov»učitcljev, ki so v narodu budili narodno zavest in mu polagali kulturni temelj, nato pa iznaša ide» je, ki naj dandanašnji vodijo učiteljstvo pri njegovem kulturnem delu med narodom. Zborovalci so ga za lepo in stvarno preda» vanje nagradili s priznanjem in pritrjeva» njem. Tov. predsednik obljubi, da bo dal objaviti predavanje v stanovskem listu.
Predsednik da predavanje na razgovor. Tov. Cvetko izrazi zahvalo za lepo preda» vanje in željo, da se čim preje objavi. Tov. Hren predlaga odsek, ki naj bi skušal v pre« davanju iznešene ideje realizirati. Tov. Alt tudi pozdravlja probudo lepih idej, vendar se mu ne zdi primerno, da bi se kar takoj izvolil odsek. Bolje je, da se počaka in vidi kako se bo stvar razvila, ker je tudi mo» goče, da se bodo nekateri javili prostovolj» no v tak odsek in razvili akcijo. Predsednik je tudi mnenja, da se počaka na razvoj stvari, ko se bo o zadevi razpravljalo na zborovanjih po objavi referata v listu.
Predlogi. Pri tej točki se oglasi tovariš Cvetko s predlogom, naj bi se na enem pri» hodnjih zborovanj predavalo o koncentra» cijskem pouku. Povod za stavljeni predlog mu je dala želja šolskega nadzornika, naj bi učiteljstvo skušalo uvesti ta način pouka v šolo. 0 predlogu se razvije debata, v ka» tero posežejo tov. predsednik, tov. Toma» žičeva in tov. Alt. Ko se zadeva razjasni, odpade stavljeni predlog. Ko stavi tov. Ma» lenšek predlog, naj člani razmišljajo o pred» logih in navodilih za delegate, ki pojdejo na pokrajinsko skupščino, zaključi predsed» nik zborovanje. Temu sledi skupen obed, ki poteče v veselem razpoloženju in petju.
Po obedu se zborovalci skupno udeleže ogleda tvornice za dušik, karbit in železo» silicij. Predsednik se je po ogledu najlepše zahvalil poslovodji, ki je kazal in tolmačil obrat v tvornici. Po ogledu se je razvila ne» prisiljena tovariška zabava pri Muleju. Ob 6. uri pa smo se odpeljali veseli in zado» voljni z zborovanjem zunaj mesta domov. Od vseh strani se je izrazila želja, naj se čim večkrat prirejajo zborovanja drugod in ne le v Mariboru. — Anton Skala, Silv. Rode.
f Celjsko učiteljsko društvo je zboro» valo dne 7. maja t. 1. v Petrovčah ob ude» težbi 113 od 153.
Tov. predsednik pozdravlja članstvo ter gosta tov. Kukovčevo ter tov. W u d » 1 e r j a star. — Omenja nedemokratični na» čin volitev v disciplinska sodišča in zadnji
načrt šolskega zakona, ki je svojim predni» kom sledil v pozabljenje. Poročilo o reviziji finančnega gospodarstva Poverjeništva je članstvo sprejelo s primernimi komentarji.
0	ciljih »Pedagoške centrale mariborske ob» lasti« naj društveni prosvetni odsek prihod» njič poroča in stavi predloge.
Da more učiteljstvo uravnati svoje sta» lišče do Učiteljske tiskarne, naj Poverjeni» štvo društvu točno poroča o sestavi sedanje njene uprave, o njenem finančnem stanju in razmerju do članstva UJU.
Predavala je tov. Eliza Kukovče» v a »O učenčevem vprašanju pri pouku v smislu doslednega udejstvovanja učnega na» čela samodelavnosti«. Očrtala je stremlje» nja, ki gredo za tem, da se čimbolj izvaja princip učenčeve samodelavnosti pri pouku in dokazovala njegovo utemeljenost in vred» nost. Podala je več praktičnih primerov, kako se v raznih predmetih da uveljavljati ta moderni pedagoški princip. Članstvo je bilo vrli tov. predavateljici za njen globoko in obširno zasnovani ter koristni referat zelo hvaležno.
Delegatom za pokrajinsko skupščino so bili izbrani poleg tov. predsednika: 1. Rajko Vrečer, 2. Janko Pogačnik, 3. Franjo Roš, 4. Franjo Razpotnik; namestnikom: 1. Mi» lena Zagarjeva, 2. Robert Senica, 3. Peter Jankovič, 4. Mira Jankovičeva. Delegatom za državno skupščino: 1. Blaž Jurko, 2. Jan» ko Pogačnik, 3. Nande Vidmar.
Pri slučajnostih se je obravnavala zade* va zdravniških preiskav obolelega učitelj» stva, od katerega se zahteva plačilo taks, če» prav je oblast sama pozvala obolelega k zdravniški preiskavi. Tu se je konstatiralo, da po uradniškem zakonu plačuje uradnik takso sam le ob negativnem izidu preiskave. Poverjeništvo naj to vprašanje razčisti.
Tov. nadzornik R. P e s t e v š e k je po» dal nekaj pojasnil k uradnemu poslovanju šolskih upraviteljev.
Junija se bo vršil društveni občni zbor, dotlej pa se izvedejo tajne in svobodne vo» litve novega odbora z listki.
Družabna zabava je zaključila lepi maj» niški dan v prijaznih Petrovčah.	R.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo v nedeljo 22. maja na deški šoli v Trbovljah-Vode. Od 104 članov je bifo> navzočih 65.
Po pozdravu predsednika so se prečitaji in obravnavali dopisi. — V zadevi podpore tovarišu Moderndorierju se sklene, da ga podpiramo še nadalje, dokler se zadeva ne razčisti in dobi zopet vsakdanji kruh. Vsak član plača mesečno
1	Din. Že iz blagajne odposlani znesek se naknadno odobri.
Naše društvo je pristopilo k pevskemu zboru slov. učiteljstva kot ustanovnik. Kot podporni člani naj pristopijo člani sami.
Tov. Kislingerju se poveri sestava predlogov za pokrajinsko skupščino v Kranju.
Dopis spravnega odbora se prebere in napravi sklep, ki je bil objavljen v »Učit. Tov.«
Tov. Lebar kot računski pregledovalec pojasni, kako je nastal pomotoma v blagajniški knjigi primanjkljaj in se zahvali tov. Bučarju.'
Delegatom za pokrajinsko skupščino se izvolijo tov: Kislinger, Pleskovič in Beg. Namestnikom tov. Lebar in Ramovševa.
Na glavni skupščini nas zastopa tov. predsednik Rob. Plavšak. Njegov namestnik je tov. Rud. Pleskovič.
Predsednik poda pojasnilo o občnem zboru Učit. tiskarne in vabi člane-zadružnike k pristopu.
Na predlog tov. Kislingerja si društvo izvoli zastopnika za ocenjevalno komisijo.
Tov. Pleskovič stavi resolucijo o selitvenih stroških. UJU naj se na pristojnem mestu odloč-
SeliHan
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO
GONTHER WAGNER, Wl EN X. 1.
no zavzame, da se izplačajo zaostanki. V negativnem slučaju vlože prizadeti tožbo. Za društvo državnih nameščencev se dovoli 50 Din iz društvene blagajne.
Društvo je priredilo v tekočem mesecu dva tridnevna rokotvorna tečaja v Trbovljah in Zidanem mostu pod vodstvom ravnatelja Al. Novaka, ki sta prav dobro uspela. Stroške so poravnali deloma udeleženci sami, deloma krajni šolski sveti: Trbovlje, Zidani most. Laško, Loka in Hrastnik.
Popoldne se je vršil izvrstno obiskan in uspel koncert učit. pevskega društva pod vodstvom prof. Grobminga, katerega smo se polnoštevilno udeležili.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Rokotvorni pou
Vse potrebščine za KNJIGOVESTVO IN KARTONA dobite najceneje v trgovini
M ŠAGRIN" dr, z o.
LJUBLJANA, Miklošičeva qpsta (nasproti Hotela Union.)
Izšel ie!
Grobming - Lesi ca - Mole :
Izšel ie!
Srbtkohrvaftko-s l oven t ki slovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna, v Ljubljani, Frančiškanska ul 6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena £l 45 Din.
A. & E. Skaberne, JEjubljana.
CEF1R
za srajce in bluze v veliki izberi 1
■■■		■■■ ■■ p
Naročajte vsa t	iskatsk a	dela
za društva, šole,	urade it	d. itd.
v Učiteljski tiskat m mm mmm	mi v Ljul	iljani! m mm ■■■