% Najrečj« »lo venski dnevnik ▼ Združenih državah VeJja za vse leto > . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev V Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 66. — ŠTEV. 66. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, WEDNESDAY; MARCH 20, 1929. The largest Slovenian Da3y In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 SREDA, 20. MARCA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXX VII, Mehiški vstaši bi se radi pogajali.! ESCOBAR SE JE BAJE UMAKNIL IZ STRATEGIČNIH RAZLOGOV Vataške čete »o bile pregnane proti severu, proti Chihuahui. — Escobar trdi, da se je izvršilo u-mikanje iz strategičnih razlogov. — Zrakcplov-ci aktivni. — Zmagoslavni Calles je zavrgel vse ponudbe za mir. — Vstaši se umikajo na vlakih. MEXICO CITY, Mehika, ! 9. marca. — Plutar-c*o Elias Calles, vojni minister, ki orebno poveljuje federalnim četam na severni fronti, je danes informiral predsedniški urad, da bodo federalne čete za- časa včeraj zvečer, so rekli, da ni imel dejanski pustile zajeto mesto Torreon, da iztrebijo vstaške i nikakega novega napada, temveč da gre le za slu- ZAVEZNIŠKI VRHOVNI POVELJNIK 0MAGUJE V BITKI S SMRTJO CAREY BO NASLEDIL RICKARDU Načelnik odbora je podal to izjavo na banketu. — Novi predsednik se je Maršal Foch se nahaja v novi krizi, in le malo upa- dvignil od navadnega nja go je v sedanjem slučaju. — Govorice o smr- delavca do gradilca žeti so povzročile globok molk v poslanski zbornici. PARIZ, Francija, 1 9. marca. — Maršal Ferdinand Foch je bil včeraj zvečer zopet v nadaljni krizi svoje dolge ter navidez brezupne bolezni. Njegovi zdravniki, ki so ga zapustili za nekaj sile v državi Chihuahua. Calles je rekel, da bo dospel v Torreon z aero-planom ali avtomobilom še danes iz Guadelupe Victoria, kakih osemdeset milj južno od onega mesta. Vlada je objavila, da so vstaški voditelji v državi Chihuahua stavili mirovne predloge potom mehiškega konzulata v El Paso, da pa so bili vsi predlogi odločno zavrnjeni in da se je nadaljevalo z ofenzivo proti bežečim četam vstaškega generala Gonzala Escobarja. Escobar je izpraznil Torreon pred napredujočo armado Callesa, kot je napovedal veteranski federalni voditelj. Vstaši so pobegnili v Escalon, v državi Chihuahua, ko je vladna kavalerija vodila vladni pohod v Torreon. Domnevalo se je, da bo Escobar skušal doseči vstaške čete v Chihuahua City, kjer poveljuje u-stašern governer Caraveo. Sporočile! Callesa na predsednika Pontes Gila je reklo, da zapušča Torreon, da prične takoj z organizacijo kolon, ki bodo korakale proti Chihuahui, da se bore proti ter iztrebijo izdajalce. Vojni minister je sporočil, da se nahajajo tri kolone že v Torreonu, kjer se pripravljajo, da odkorakajo v Chihuahuo pri zasledovanju vstašev. General Juan Almazan, ki je načeloval glavni federalni koloni, prodirajoči proti Torreonu, je sporočil padec mesta ter beg vstašev v kratkem sporočilu. Navedel ni nikakih podrobnosti glede zasedenja mesta, ki je bilo izvršeno včeraj zvečer ob osmih. Vstaši so se umaknili ob solnčnem vzhodu v vlakih, ki so čakali s polno paro v Gomez Palacio, v bližini zunanjega roba Torreona. Opisal je vstaše kot so izpraznjevali mesto. čaj oslabi j en ja njegovega srca. Neki zdravnik je rekel z veliko žalostjo: — Ubogi, dragi maršal, ne bilo bi treba dosti napada, da se napravi sedaj konec njegovi bitki. Srce precejšnjega generalisima zavezniških armad je pričelo pešati pod koalicijo bolezni, ki so napadle njegova pljuča, ledice in mehur. Možgani, ki so dovedli zaveznike k zmagi, pa so ostali čisti, dočim je njegovo telo propadalo. Včeraj zjutraj je ukazal maršal s komaj slišnim glasom: — Videti moram Weyganda! 'prevzete od panike", ko 2RTEV RADIJSKE BARVE Radijska barva za kazalce ur je usmrtila nevesto, po štirih letih trpljenja. — Smrt ji je stala , neprestano pred očmi. WABBBURY, Cann.. 19. marca. — Ženska, ki j« bila zastrupljena •z radijem, ko je delala za "Waterbury Watch Co. pred štirimi leti, je umrla danes v bolnici. Mrs. Mildred Cardow, ki je bilo poročena šele šeat mesecev, je bila v bolnici le en teden. "William W. Cardow, njen mož, avtomobil-Btei mehanik, je izvedel od zdravnikov, naj opusti vsako upanje pred par dnevi, ker je bolezen že preveč daleč napredovala, predno bo jo razkrili. Slučaj Mrs. Cardow je bil sli-icTi onemu peti žensk, ki so bile p službene od United States Ea- diiim (Corporation v East Orange, X. J., ki so bik- zastrupljene, ko so mazale kazelee ur s čopiči ter nt>«> vetdele ničesar o škodljivosti snovi, dok|er ni bolezen preveč daleč napredovala. Petoriea žensk v New Jersey se je pozneje uravnala t> kompanijo za vsako $10,000 ter $000 letnega dohodka. Cardow, mož mlade žene "ter člani njene družine so ugotovili, da bodo vložili tožbo, kljub trditvam G ranger ja, generalnega ma-nagerja Clock Ca., da določa državna kompenzacijska postava odškodnino za radijske žrtve. General Weygand je bil načelnik njegovega štaba tekom svetovne vojne. Pojavil se je na domu maršala pol ure pozneje. 01'ieijelna objava se je glasila, da ni videl general Weygand svojega starega- prijatelja in višjega, a intimni viri so bili pozitivni, da je stal general celih tri in dvajset minut, ob bolniški postelji maršala. Zdravniki absolutno prepovedali obisk vseh ljudi in kraljice, predsedniki, maršali in generali so bili zavrnjeni, ko >o prišli vpraševat, za stanje starega maršala. Dejstvo, da je bil general Weygand pripuščen. se razlaga kot znak. da so zdravniki prepričani, da se bliia konec. Govorica, da je maršal umrl. je imela -za posledico absoluten molk v poslanski zbornici, o katerem je znano, da je najbolj hrupen ter kričav parlament na svetu. PARIZ. Francija. 18. marca. Slabost, srca maršala Ferdinand;? Foeha je povzročila nove bojazni. X j ego v pulz je poskočil na sto udarcev in njegova temperatura je znašala 90 stopinj Fahrenheita. BELI ARMADI MANJKA ŠE DOSTI DENARJA ZA PORAZ B0UŠEVIK0V Pomanjkanje denarja zavlačuje caristično vojno proti sovjetom. — Krupenski, načelnik monar-hističnega sveta, je rekel, da bo napccila še letos ura velikanskega preobrata. leznic. Capone riskiral svoje zdravje. CHICAGO. 111.. 10. marca. — Xa riziko svojega zdravja je preživel Al Capone današnji dan v Hneagn. da drži dogovor, s stri Cf>m Sam o m. Sirica Sama so zastopali okr. pravdniki, ki hočejo izprašati Capina glede nekega pijačnega sindikata v South Chieajro. William F. Carey bo sledil pokojnemu Tex Kickardu kor predsednik ter generalni manager .Madison Square Garden Corporation. To je objavil Richard F. Ifoyt. predsednik sveta ravnateljev. Volitev m- bo vršila na sestanku odbora, a akcija je že zagotovljena. _Mr. Ifovt ni mogel zanikati ve-'-elja, da pove vnaprej sklep, storjen že pred par tedni. V kratkem govoril je Mr. Hoy t orisal vztrajnost- in odločncst moža, ki je zgradil novi Garden v svojih številnih trgovskih podjetjih ter dostavil: — /'e boste prišli jutri po sevam ne bo treba ozreti daleč naokrog za novega predsednika, ki je danes zvečer vaš častni gost. Objava je imela za posledico številne izlive radosti in ko se je aplavz nekoliko polegel, je nadaljeval Mr. Hoy t: — Seveda ni to še natančno ofi-cijelno. Ravnatelji morajo še večino glasovati, a brez dvoma bo to rezultat e je, da -o velike koporacije še vedno dobro uspevale, ne glede na veliko bedo, ki je vladala med lelavci radi nezaposlenosti in delne 'zaposlenosti. Napad na prejšnjega general, pravdnika. Suhaški agent obsojen na dosmrtno ječo. Prejšni državni generalni prav-dnik Albert Otringer, kandidat za governersko mesto, je bil pred svojo hišo napaden od nekega mladega moža ter oropan za $75. HACEIiSTOWX. Md., 1!). marca. — Reginald Walters, prejšnji zvezni prohihieijski a«rent. je prijel danes služiti *»vojo dosmrtno kaz :i ra'di umora Hunters Stot-lerja. svojega pred postavljenega v okrajni t?nhaški službi.* Šest mornarjev utonilo. MONTREAL. Canada, 19. marca. — Sest članov posadke sku-i terja li.i>rll Bake j<* izgubilo svoja življenja, ko je bil skuner u-?! • •?! v bližini Burgeo v Novi Fundlandiji. TUKAJ JE LINDBERGH DVORIL ANNE MORROW Nemčija si je izposodila 150,000,000 mark. BERLIN, Nemčija. 18. marca. Da poravna neposredne izdatke, si je finančno ministrstvo izposodilo svoto 15 milijonov mark od različnih bank, kajti v državnih zakladnicah" vlada strašna suša. Znesek je treba povrniti v teku enega meseca. Vlada se zanaša na davčne dohodke aprila meseca, da *>o lahko pokrila posojilo. Dve sliki romantičnega letovišča v Cuernavaca, Morel os (Meliika). Posestvo je last ameriškega poslanika Morrowa^ očeta Lindberghove neveste. Krupenski. ki je pomagal zagotoviti izbiro princa Nikite kot "legitimnega" naslednika na iz^i-noltnii prestolu carja, je napovedal, da bo udarila ura za sproženje nove ofenzive še pred koncem leta VJ'2'J. Xikila j.- pred kratkim resigniral v prilog velikemu kne zul Cirilu, ki je sprejet zahtevo do prestola. — Mi bi lahko stavili 100,000 mož v polje jutri, — j,- rekel Kru-petiiski — .Možje >o pripravljeni. Vsi so videli službo v armadah Wrangla ali Denikina in surove robove njih vojaške vednosti se je opililo v akademijah, katere smo ustanovili v vseh večjih mestih sveta. V treh me>ecih bi lahko imeli armado v polju in v nadaljni stični dobi bi bili lahko v posest i Moskve. — Prepričan sem. da bi lahko izvedli udarec z* 200.000 možmi. Kmetje bo drli k naši zastavi. Vojaki rdeče armade, stoječi pred nami, 'bi dezertirali v masah. Xi-kakega prelivanja krvi. bi ne bilo na deželi, kjer je boijševiški režim nepriljubljen, a pričakujemo zadeti na 0]K>zieij0 v industrij a 1 n i h sred lšč i h. — Ko bo napočila ura. l>o Rusija žarela. Potem bo tam anarhija. V tem trenutku bo potrebovala Rusija železno roko. Rusija bo potrebovala avtokratičjio vlado. Bela armada ni popolnoma monarhistična a njeni voditelji verujejo odločno v temeljno postavo. Car z neomejenimi silami bo edina pot, da se vrne red v zmenšjavo, ki bo sledila protire-volueiji. (To so seveda le pobožne želje Krupenrdcega). POROKA ŠVEDSKE PRINCESE Olaf na postaji, da pozdravi svojo švedsko bo* doc© nevesto. — Celo mesto je svečano okrašeno. ROJ AKT, NAROČAJTE SE NA "GLAS X A ROD A NAJVEČ J7 SLOVENSKI DNEVNUs V AMERIKI OSLO, Norveška, 10. marca.— Švedska prmcesinja Marta je bi-a danes zjutraj pozdravljena na kolodvoru glavnega mesta od svojega zaročenca, prestolonaslednika Olaf a. Veliko ljudsko nmo-<:co. ki se je zbrala na kolodvoru, pa -i je zavoje vala takoj n svojim Iražestniin smehom. Pod jasnim nebom ter v naravnost. spomladanskemu vremenu je vprizorila tuja princesinja zmagoslaven vhod v mesto, kjer se bo poročila s prestolonaslednikom. Princ Olaf. ki je odšel v Stockholm po svojo nevesto, je zapustil vlak na mejni črti dan«*s zju--*aj ter je dospel semkaj z najhitrejšim ekspresnim vlakom eno nro pred dohodom njegove neveste ter njenega spremstva. Nevestin, vlak je bil sprejet od navdušenih ljudskih množic na vsa k i postaji na poti v to mesto. Oslo je bilo danes sijajno glavno mesto, kajti solnee je svetlo sijalo sredi zastav, ki so plapolale z vsake strehe. 13 volilcev pred sodiščem CHICAGO, 111., If), marca. — TrLua jst pristašev Morris E1 terja. občinskega kolektorja, je stalo lanes pred sodiščem, obtoženih odvedenja dveh stražnikov pri volitvah zadnjega aprila. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 " 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 48.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 6.7» $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjemo, da smo vsled sporazuma z nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačilo od 3% na 2% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4 ; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nak*. rilih priporočamo, da se poprej z nam gporarumete glede naitii^ IZPLAČILA PO POŠTI SO REONO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEONIlT NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 62 COBTIiANDT STREET, Telephone: NEW YO&K. N. Barclay 0360 r J -M. i l ' ■ ■ ■ m ^ Dopisi Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) jfrmnk Sakaer, President Loui» Benedik, Treasurer Place of buainesa of the corporation and addresses of above officers: Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidayt Za New York za celo leto Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .........................$6,00 ga pol leta ..............................*3-00 četrt leta________________%1A0 Subscription Yearly $6.00 .t7.00 Za pol leta .........................-..$3.50 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za pol leta ...................—„..$3.50 se za vrši! trikom letošnje liude zim-e v Londonu. Malokateri vernik je šel v nedeljo v cerkev brez p«trolejske peči. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj \n praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejfajo bivališče naznani, da kitreje najdemo naslovnika.____ k*GLA8 NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J. Tpleptone: Barclay 6189. Opozorjeni po zastopniku "Glasa Naroda" Mr. .Jo>. Reiusu. da j bo razstava slovanskih čipk v Cle-jvelandu, smo se takoj odločili, da pošljemo v.saj majhen pozdrav v obliki naših slovenskih najnovejših čipk za Vašo razstavo. Ce bi S K lihi* je dospelo V to (kžolo par jako značilnih po- bili pravočasno opozorjeni na to k.(M-jj (razstavo, bi ukrenili takoj vse po- i- t t -i ^ ^^^Vv V, trebne korake pri našem so aretirali v Havam deset oseb, ki položaj na kubi Pred tremi tedni ameriškem poslaništvu, da bi mogli po-o bnje kovale zaroto proti življenju predsednika Kube,|slati ve~j0 kolekcijo čipk. Opozo-Mi i'liadl] i r5t' Pa hočemo vzlie temu naše ro- ... . , t , --i • 1 jakinje v Ameriki na naša dela. ki Aretirali so jih m zaprli v samotne eeliee ter jih ima- so ^^ ^^ } ^ ^ ^ jo tako -i L»ii<> zastražene, da dosed a j še niso mogli priti na so pa- ne lmjfJ prav 1V)|lflT1la si je v glavo fiksno idejo, da se često ne more ganiti 7. mesta. A njeno veselje do plesa, ki ga je pokazala pri vsaki prireditvi, je bilo v nasprotju z njeno fiksno idejo. Pirque-tova je imela baje nn svojega mo- polaga z lepimi vzorci in jih tudi & velik vP,iv- Saina stra-stn3 morfinistka in kokainistka. je tudi vsojega moža zapeljala, da je i? a čel uživati omotična sredstva, a- Hdiiwile Alairbadovi priganjaci so govorili žnjimi. V požiija po vsem svetu. Trgovci, ki kak nem tonu in na kak način, si laliko mislimo. tse bavijo s prodajo čipk ali čipka- v .' riee, ki izdelujejo čipke, naj se Optizieijonalno Časopisje — v kolikor ga krvoločni 0brnejo na zav0(1. ki jim bo šel ra- jČesto_ je še poskušala izvršiti sj MarSsado ni zatrl. — zahteva pojasnila. Zahteva pojasni-'devolje na roko. Obenem si 7bir. jati plin b peči.. T..jr,JUf>Ia ^ ;jih tlldi Prav rmli Pošljemo. V.se fdunajsko mediein.-ko fakulteto L. nekuj se je izvedel«>, namreč, da so aretiranei — to je jako važno, ker imate naj- ečinoma študentje in vseueiliški profesorji — snovali a-l,ew priliko .da ohranite original-.... . .. nost naših del in seznanite /njimi tentat, da bi izzvali ameriško mterveneijo. S pota. Dne '2. marca sem se odpravi z doma, pa sem imel ves ča^ hmolo. Skozi E. iSt. Louis in 8t. Louis ie Še šlo nekako, ko pa pridem do Cuba. Mo., mi je že začelo iti narobe. Ko -senu par pimčarjev po pravil, sem sL nekoliko mesto <>-gledal. V njem »>ta dve veliki Tovarni. namreč tovarna za led in tovarna za čevlje. Od ta m .sem se bil namenil r.o 66. cesti .proti Texatsu, pa so m: že na Letib povedali, da po tej pori in* morem. čffš. da je silno blato. Iz 'Leob do Bnffala, Mo., je osemindvajset milj. toda jaz sem potreboval nad dve uri. Šestkrat se mi je kara ustavila in sem že mislil, da bo treba poklicati banko na pomoč, ki bi me založila z denarjem. Dospevši do "Wichita. Kansas, sem naletel na ciklon, in veter mi je zagnal karo v jarek. Tedaj je tudi strašen mraz pritisnil. vse je sproti amrzovalo. Manj ko v dveh urah ji- bila v-a kara popolnoma zmrznjena. Čakati sem moral do drugega-dne, da se«u o mi pomagali naprej. Ko so -dospel v državo Colorado, me je čakala drufra nesreča. Kara eeš, moral posvetiti vanje, magah. i Odličnim spoštovanjem! S trni seve koro blamirala. j obrt. Ljubljana. Turjaški trjr 4. Ih.vti boljše bi liilo, če bi kubansko prebivalstvo iz- ~ Smrtna kos^ vot\ u ne bilo tr»-*ba bati ameriških bojnih ladij in izstrelkov,! — V st. Vidu pri Ljubljani je i ■ l-i ■» i i - t j -i i nodlejrla ^loljri. te^ki bolezni Ana • •i hi se iznebilo Machada kot predsednika. Jovan. Pr< cl kakimi ridesetimi leti so ameriški vojaki preli-j — Pri ^>ev. Mariji v Polju je vali kri pred Kubo, češ, da se bore za osvoboditev KubanJ umrla Ma'rija TTlKhlik" cev., Tedaj se jim je posrečilo pregnati s Kube tirane, toda na njihovo mesto so stopili dru^i, ki so jim na las jio-dobni. Njihov prest-ol jim ščiti Wall Street. Maehado je najbrž zadnji in najslabši svoje vrste. Ko se je zasedanje 70. kongresa bližalo svojemu konca, je senator Shipstead iz Miimesote vložil resolucijo, ki v a lite v a preiskavo razmer na Kubi s posebnim ozirom na /vezo, ki vlada med washingtonom in, Maehado vi m režimom. Resolucija je bila poverjena posebnemu komiteju, ki jo je z običajnimi ceremonijami pokopal. Resolucija že' v miril počiva. Značilno je pa, da je Hoover na svojem potovanju po rinžni Ameriki tudi Machada obiskal. V Mehiki ni bil,1 R pač pa na Kubi. Hoover vedno poudarja, da je treba živeti v prijateljskih odnošajili s sosednimi deželami. hud udarec. Kajti pokojni je bil velik učenjak, dobrotnik človeštva. Ze v mladih letih je Piquet objavil več: znamenitih del, med katerimi je zlasti vzbudilo pozornost njeprovo raziskavanje serumskih bolezni. Njegova ra^.iskova-vanja o vakcinaeiji (cepljenju) so se bistveno razlikovala od vseh prejšnjih teorij in >o tvorila podlago novemu načinu zdravljenja. Piquet se je uveljavil tudi na drucih poljih zlasti na polju prehrane dojenčkov. Trvedel je jv>pol-noma nov sistem y>relirane. Preveč bi bilo naštevati vsa njegova dela, znanstvena raziskovanja in odkritja na polju medicine. Omenimo naj samo, da je bil sloviti učenjak kand dat za prihodnjo. Noblovo nagrado v medicini. Zaslovel je pa predvsem po svoji Cn-tanreakeiji o tul>erkulozi. ki nosi tudi njegovo ime. Vsekakor je svet z njim izgubil velikega učenjaka, a dunajska deca svojega najboljšega očeta in dobrotnika. kante, da igrajo ple>sa£e}jnmi. Za po večer k in suha grla bo skrbel društveni otčbor, da bo vsem u-stTeženo, kateri bodo veselice udeležili. Toraj na svidenje t>. aprila. Tukaj iz Claridge je le bolj žia-k> dopisov, menda vsi bolj počivamo. Za pad no od Chicago potuje večni popotnik 31 r. Pogorele in on poro.'a, kako se kaj imajo Slovenei med Chicago tn New Yorkom. pa menda ne potuje no beden. Gjrrajal. pa tudi noče. Moramo pa kar tako živeti tja vernimi, ne la bi 'kdo vedel, kako nam gre. Tukajšnje maj ne po Westmoreland County bolj počasi delajo 2 do 3 dni v tednu. Delo se tudi težko dobi. Sedaj v mnogih tovarnah postavljajo mašitif. daj so pa postavili ma-šine na isio mesto, in štirje delavci naredijo z mašinami toliko al pa še več. 71 delavcev je izgubilo svoj zasUtiek. Vidite, to jt' samo ena primera, pa se jih vrši na stotine v.sak dan. Zato ljudje daj nimajo dela. Tukfrj v Clarklge leži težko bo . lan Anton Menart. Pobilo »ubelj koncert v Claridge v slovenski dvorani. Tukaj se vsa društva zanimajo za koncert, ker kaj takega še ni bilo med Slovenci v Western Penn syl vanj ji. Rojaki va&rjo vse bližnje nasefcbine. naj se polno- pivavine kremenrt številno udeleže. Slišali bomo zanimive pesmi katere je Mr. An-i ton Hnbelj prinesel iz stare naše mile domovine. Vabimo vse bliž-i nje naselbine kakor Export, i White Valley. Delmoirt, Sliek-( vile, Center, Universal. Hermi-j nie. Yukon, Adamsburg, Manor, West Moreland Ckv, Harrifjon Citv. McCuRong Mine, Heden-ville, La t robe, Green.^burg in Jean net te, Pa. Društveni odbori bodo skrbeli, da se bo vse v naj-lpešemu redu vršilo in razdelilo program. Lransko jesen in zadnjo zimo se le bolj doma pri pečeh greli, ni foil o ne veselic in tudi drugih zabav. Zatorej se je društvo at. 40 sv. Mihaela J. S. K. J. odločilo, da priredi veselico dne 6 aprila, na belo soiboto zvečer. Začetek ob 8. uri. Dobili borno dobre muzi- R OJAKOM, ki nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali za stalno, priporočamo, da nalože svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo: Mare 3. 1929. Ko sklepa človek prijateljstvo, se mora najprej prepričati, s koi* ga sklepa. SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York City kralja Edvarda stara 81 let. tKAT, Francija, 19. IVmeetiinja Iju i iza. se-fjtiega kralja Edvarda roj 81. John D. mlajši v Parizu. \ i\AR)IZ, Francija, 10. marca. Joseph D. Rockefeller mlajši, Mrs.j Rockefeller ter sin David so dospeli v Pariz danes iz Genove. Odpotoval bo jutri v New York s pa makom lie de France. Dam Vam vedeti, da sem dobil znesek $5.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Yam želim mnogo vspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Gnstinčič Selo 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija. Nenadna smrt vzornega mladeniča. Umrl je v Žužemfberku Joško Sn.štenšir, edini sin znanega gostilničarja. Bil je duša in poeetnik vsakega pokreta v Žužemberku. Že zsgo-zgodaj si je izklesal iz dolenjske •znaT-aj. Ne-omahljivo je doljra- lera stal v vrstah Sokolstva. Društvu v Žužemberku je bil odliren načelnik in telovadec. Tragična smrt mlade matere. Te dni se je 'Zgodil v Št. Juriju pri Litiji tragičen primer najHe smrti. Ko je vstala za ran a Ljudmila Damjanova, posestriikova žena in je hotela, kakor običajno po poslu, ji je postalo nenadoma sla-bo, da se je zgrudila na tla. Ysa pomoč jo bila zaman, — mlada ižena je umrla za kapjo. Pokoj niča je bila v vsej okolici na najboljšem glasu in povsod zelo čislana. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNZTWIB V AMERIKI Z A S T AVE 7' IVILKNI AMERllKE, SLOVENSKE IN HRVAftKK fteO*t.lJK, PREKORAMN ICE, TRO-KMNICC, ZNAKE, UN WORM E ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVOrtEK, VE STf CONEMAUOH. I*A. ORI Groceriia in Mesarica naprodaj Radi slabega zdravja sem primoran prodati pod ceno % akra zemlje ter na novo postavljeno hišo 7 sob z vodo. elektriko, trgovinski prostor opremljen z vso opravo, lee Box. mlin za meso, tehtnica, Cash Register in sploh vse tudi za grocerijo, garage in en voz. Vse to prodam hitremu kupcu za $6.500.00: takoj se plača $4,500.00, drugo pa do dogovoru. Predno odidem zamo-rem vpeljati kupen "Cash Store", ker je edina trgovina 3 do 5 milj na okrog in se nahaja na križišču treh cest, blizu tri leta stare jame, ki bo ena največjih te okolice, kjer je zaposlenih nad 70% Slovencev. Ne pišite, ampak pridite pogledat. Sem se pride, če se pride do Oreenabnrg, Pa., kjer se vzame Bus, ki vozi v West Newton, Pa. in prosite konduktorja, da ustavi pri "Sevikly Garage" in tam je lastnik — P. J. ZUPANC, R. F. D. 1, WEST NBWTOW, PA. -—----—-—-—-i'.,..-"-, . _1_ J&, take so. Pomlad i*e 'bliža . . Jntri bo že prvi pomladni dan. Xedelja ;bo Cvetna, nato bo Veli-kanoč, potem -bo april in maj, ta krasni mewec ljubezni. V mladih ljudeh bo zopet zaplato tisto imbeško čustvo, in zoi>t*t jim bodo zažvrgoleli ptivki v glavi. Ljivbezen je nekaka bolezen, ne rečem, da je "bas nalezljiv«. ti*da bolezen je. l'e jmivijo. da se je treba pijancu s seninim \ozom ogniti, velja v slučaju zalju-bljen-ea, da ga popolnoma v miru pustiš. Niti dober dan mu ni treba reči. niti ne dober večer, ne adi-jo in sploh nič ne, če hočeš, da ti bo sreča mila in draga. Bog vari. če zaljubljenca ogovoriš. Takoj ti bo začel razlagati svoje nazore o življenju, ki se bodo ■Oednjič strnili v zlagano trditev — da dva lahko živita tako poceni kot en sam. Ne rečem, prve dni, ko se preživljata z ljubeznijo, je ljubezni za dva še preveč, loda ko je treba po treh ali štirih tednih kupovati ki^lo zelje, krompir in porkčapse. se v svoje največje začudenje pre-verita. da za dva dosti več k oš t a kot za enega samega. Posebno, če ima ona apetit. Zato ti svetujem, dragi rojak: zaljubljence pusti pri miru. Ce jim boš kaj takega svetoval, kar jim ne bo povolji — gorje ti! Ce jim boš svetoval kaj dobrega, ne boš nobene hvale deležen. Poznal sem taka dva zaljubljenca. Ona čedno, pošteno dekle, on |>y velik vetrnjak. — Nikar ga ne vzemi! Nrkar ga ne vzemi! — ji je grmelo od vseh strani na ušesa. Ona je pa molčala. Nekega dne so jo pa dobili v roke: oče, mali, brat, sestra, teta rn sani ne vem, kdo še vse. Kar vrata so zaklenili in so ji pridigovali ves božji popoldan. Oče je rekel: — I^mca, punca, kaj pa vendar misliš? No, pa s;ij si še otrok. Ce ne iboš mirovala, te bom na kolena ]»osadil in ti jih par poštenih odštel. Ne, tak človek pa že ne bo jemal moje hčere. Po stopnicah ritko zajokala. — Aha. — so -se vsi oddahnili, mislec, da so dosegli svoj eilj. In so se zaidovoljno razšli. Bil je 'krasen večer. Ona je dela na stopnicah pred hišo in britko ibtela. Mati se ji j? prstih približala in jo šepet a je vprašala : — Vidiš, vidiš, tako je prav. Solze pomagajo. Ko se boš iz jokala. pa pridi v hišo. — 'Ne, mama, — jaz bom še tukaj malo počakala. — Zakaj tukaj ? Večer je mrzel. Koga čakaš? — N joga-čakam. Rekel je, da bo prišel nocoj in me bo zasnubil in da bo že drugi mesec poroka. Oh, mama, mama, kako sem srečna, kako strašno setn srečna . . . ____________ _________-_____ _____ GLAS NABODA, 20. MARCA 19» LEONID ANDREJEV: Bil je strašno dober stric; ni mogel gledati, da je kdo jokal. Bif je tako dffbrotljiv, da ni nobena t; moj?" Plakaje kar naprej, je rdgovori! de<"ek: "Le poglej, «io-b>*i sTrie. Marejšj brat mi je dal ru'.elj, da i-c popeljem dom k* 01-kraj Xjev.v h kazalo pa se ,;e. «'a PONAREJENI RUBELJ jf riiUlj .onarejen in ga noes nihče vzeti. Poginiti mi je, ?e n ne ho uilicc j cmagal." "Sklenil sfi:i. da ti pomorem. Tu, dete, imaš pravi srebrni ru-bclj, vzemi £a in se ne boj nil v« i* A daj mi pcntrtjeni rubelj, mor da .-e mi n^rtei, da ga odd^a, J ee hoče iisoda".... Tako sta /nmc njala. Deček je vzel pravi ruti.d j in dal dobifim: stricu ponarejenega. Ko se j«, deček že peljal pi"i;o rek *, je slepil dobri stric v pr »1i jalniec in dejal: "Prosim, daite nii deset svtieie po šest kopije." In trgovec mu je dal šest svileie, d<"bri rttric pt mu je izročil poaa-r»jeit) ral.eij, v strahu seveda, da | bi trgovec r.e .spoznal preva/e in ČAKANJE ZA KVOTO. Kliko .bo mogel moj sorodnik čakati, predno elobi kvot no vizo za prihod v Združene države ? Za koliko časa "bo mogla priti žena tukaj nastanjenega inozemeaZa koliko časa bo mogla priti mati ameriškega državljana? Ali je sploh kaj upanja, da bo mogel moj nečak priti v (bližnji bodočnosti.' — Taka in enaka vprašanja Btavljajo se neprenehoma na vse one, ki imajo opravljati k priseljeniškimi zadevami In odgovor je jako težak — dostikrat le približno upribanje. V nekaterih slučajih pa -se more s sigurnost jo ela-ti negativen odgovor — ela, namreč, ni nikakega -upanja za prihod v bližnji bodo**nonti in v mnogih slučajih niti za mnogo, mnogo let * Da more človek izračunati, koliko bi mogel kdo čakati za kvot-no vizo, bi bilo treba znati, kolika ljudi je že zaprosilo za kvoto, koliko izmed teh prosilcev oživa prednost v kvoti in koliko znaša kvota dotrene dežele. To zadnje je seveda ■rnano, da s t je v ftodoč- Oslabeli živci? Mr*. II. L. Harris. Faber. Va, pravi: "Ko a«m zabela jemati Xuga-Tone, aem bila iivfno uničena. liiia' nem tudi bolna. i m >čutila um se slabo. Imela slabo kri ter aem izgrubljevala na teii; imela sem tudi težko sapo. Jemala tem Nuga-Tun« Muno 20 dni. toda že lahko rečem, da se počutim bolje, kQt sem pa pred par meaeci." — Nuga-Tone ž« S5 let deluje s čudovitim uspehom prt tivčno oslabelih ljudeh, daje Jim novo kri in moč telesu, kakor tudi % sem živcem. Nuga-Tmie pomaga tudi prebavi, ter odvrne glavobol, omotico, pitne želodca ter laprtje Ublaži ledvične In mehume nerodnosti v par dneh ter poveča telo izčrpani m ljubem. Jemljite par dni in se bodete prepričali o uapehu. Xuga-Tone »e prodaja v lekarnah. In mora zadovoljili, ako ne, se denar povrne. Glej Jamstvo na vsakem ovoju. (Adv.) n ost i mogoča tudi v tem pogledu sprememba, ako se namreč u-vede takodzv^ini "Origin plan", po katerem bi t»e kvota ne ustanovila, kakor sedaj, po številu tu-jerodcev v letu 1890, marveč po narodnostnem izvoru vsega prebivalstva Združenih držav. Za s vrhe tega članka pa se nočemo ozirati na mogočnost oiovo-pri-krojene 'kvote in hočemo predpostavljati, da bo današnja kvota nadaljevala v sedanjem obrseg^n. Kar pa se tiče števila prosilcev za prednostno ir! neprednosfcno kvoto, je težko dobiti prave podatke. V vsaki inozemski deželi eden izmed ameriških konzulov vodi račun o kvoti za dotično de-želo, kajti vsi ameriški konzuli v isti deželi ali izven nje morejo njemra poročati o vseh prošnjah za kvotno vizo od strani oseb, rojenih v do treni deželi. Zapiski do-tičnega konzula (ameriškega generalnega konzula v Belgradu za Jugoslavijo) nudijo -zato precej jasno sliko o kvotni situaciji. Ta situacija se seveda menja vsak J dan, kajti nove prošnje se neprestano vlagajo, dočim na drugi strani osebe, ki so na čelu liste, dostikrat se ne odzivajo vafbilu kozula. da pridejo po vizo, kadar pride na nje vrsta. Razlogi -sopao različni, — nekateri so se naveličali čakanja, izselili so se druga rri, morda umrli so, nimajo sredstev za vožnjo ali drugi raszlogi. Vendarle, da so podatki o vloženih prošnjah na razpolago javnosti, vsaj od ■časa do časa, bi se dajalo vsaj teoretično izračunati, koliko bo moral novi prosilec čakati, dokler pride on na vrsto. Vsled zgoraj navedenih razlogov po*tlien! straž-ii.ika. Toda stari pro d'ljr.c je bi! g:ah in slep ter sploh b?ink. \ 'fI je ponarejeni rubelj, k?-kor oa j» pristen in dal dobremu stricu r.azaj devetdeset :n Štiri kopejke. Sedaj se je dobri stric odpravil na svojo pot. se radoval lastne dobrote in s solznimi očmi blagoslavljal modro usodo. Morala za ponarejevalec denarja : Če hočete oddati ponarejen rubelj, ne dajte ga otroku, temveč dobremu stricu, on že napravi, da da bo p.**v! ŠVEDSKA PRINCESA MARTA : v- :••: ^ . . "v,;* UMOCBWOOO t UKOUWOOO, M. V CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA * . fc v f| > PRISTOJBINA ZA CABLE LETTEB ZNAŠA SEDAJ SAMO Znižanje stroškov za brzojavna denarna na. kazi!* v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravne sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank \ 82 Cortiandt Street * ' ■ * New York City bo morda čakal neks j manj, nikoli več. Toda ti pod * tki se vedno ne (Objavljajo, bržone radi umevnih tehničnih potežkoč vsled dnevno spreminjajoče se situacije. Le t upata m se godi. da se objavijo podatki o številu prosilcev za kvotno vizo, in to večinoma vsled j izrecnega zahtevka kakega kongresnega odseka, ki koče take podat k-e pr iprazpr&vi o kakem priseljeniškem -zakonu. Tako se je zgodilo, da je načelnik priseljeniškega odseka reprezentativne zbornice konfrresa, Mr. Aibert. S. Johnson, dne 30. novembra lanskega leta zaprosil državni department za poroeilo o načinu, kako se izvršuje novi priseljeniški zakon od 20. maja 1028 (zakon v odpomoč priseljeniškim sorodnikom). V odgovor na ta zahteve je državni, department poslal poročilo v priseljeniškem odseku, ki poleg zahtevanih informacij vsebuje nekoliko jako zanimivih statistik o številu prošenj za vizo, registriranih pri ameriških koivzulatih. in tudi o proce-njen^m številu ljudi, ki bi radi vložili prošnjo »za vizo, ako bi se nadaljne prošnje sprejemale. Navedene številke podajejo številke podajejo število .prošenj vloženih do 15 oktobra 1928. Od tedaj je IjedeI-stvom. Ali, da-li je starokrajski kmetic tudi "skilled* v zmislu zakona. o tem sodijo ameriški konzuli različno. Umevno je, da v pretežno poljedelskih deželah sko-v raj vsi priseljenci prihajajo iz kmetij. Ako bi konzuli vsem tem pripoznavali prednost, bi ta .prednostna kvota kmalu ]>ostala tako nape>lnjena, da vsa prednost ne bi pomenjala nič. Genii se zato, da v takih deželah konzuli smatrajo za skilled agriculturist le kmetovalca. ki se barvi z modernim poljedelstvom ali ki se more izkazati s spričevali kake kmetijske šole. Vrvem zgoraj omačenim skupinam v prvi vrsti prednostni kvoti konzul ne sme tekom enega leta izdati več kot znaša poloviea letne 'kvote dotične dežele. Druga polovica kvote (Second Preference Quota) je po novem zakotni reservirana ženam in nejKi-ročeinim otrokom pod 21. letom onih tukaj nastanjenih inozeni-cev. ki so bili zakonito pripuščeni v Zd ružene države. Konzul ne sme tem sorodnikom Lnozemcev izdati toliko prednostnih kvotnih viz na leto, kolikor znaša poloviea vse letne kvote in še zraven kolikor utegne preostati od prve kvotne polovic, ko se je vzadostilo vsem upravičencem v prvi prednostni kvoti. Še le potem, ako je brio vzadoš-čeno vsem prednostnim priseljen-cem prve in druge prednostne kvote, prihajajo na vrsto oni. ki ne uživajo nikake .prednosti v kvoti. Ako torej je trhh nofjr n vroči rodi Kakšne posledica ima lahko nespametno ravnanje /.mrzlimi u-eli. kaže naslednji slučaj iz I>eme-rowa blizu Schwerina na Nemškem. Dve mladi dekleti sta se vrnili s plesne zabave s popolnoma oze-bllmi nogami. Pripravili .-ta si vročo kopel j da hi si jih razstajali. V vro<"i voeli .>o eni izmed deklet noire pf»pokale in je umrla v strašnih bolečinah, drugo so rali noge odrezati. t'e bi si bili ozeble nde odurnili s snegom ali si jih skopali \ hladnem prostoru z mrzlo vodo, bi ta tragične posledice- bržkone izOkStale. ADVERTISE tn OLA8 NARODA KDO VE kje je moj prijatelj MARTIN POCKAJ? Leta 1925 sva bila skupaj v šumi v Black Mountain. N. C. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi sporoči, alr naj se pa saih oglasi. — Andy Dolinar, B. D. 2, Rea, Pa. NAZNANILO S tužnim srcem naznanjam v.sem prijateljem in znancem žalostno vest. da je umrla na Vrhniki Frančiška Hodnik, roj. Zelene Stara je bila 48 let ter zapušča na Vrhniki žalujeK-ega moža. Bolna je bila samo »-n teden. Umrla je za pljučnico. Bila je ttzorna gospodinja, dobrega srca ter odprtih rok za revne in pomoči potrebne. Pokojnico priporočam v blagr spomin. JOŽE ZELENC, brat. Waukegan, 111., HI. marca 1920. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki cita liste, ne more in ne sme biti brez zemljeyida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkT da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npiAafi so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO SI. (Za Canado £1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo ml in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam, če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. .Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lahko natančno ugoteve, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je pornšil tornado, kam je dospel letalec Itd. Tudi •traei potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. NaB STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima iest strani, kl vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolf Je 88, Širok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie čltali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili m»ni- Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajaj«. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa te j potrebi medeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Not zenJjevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega feeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV Y STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oodraje se na to, če ie imate zemljevid aH atlaat, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas veOke vainostt Ko ca bot?e s ne bost« dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PEI: SLOVENK: PUBLISHING COMPANY 82Cartl»*atSt.,NewYork,N.Y. / GiiAS NARODA, 20. MARCA 1 $29 AUCHO •ROMAN Za Glas Naroda priredil O. P. Organizacija kitajskih beračev. Najmočnejša organizacija na Kitajskem, ki ima velik vpliv na vse javno življenje, je Toafanlini Človek bi mislil, da gre za politično organizacijo, v resnei ie pa Ta-ofanhui organizacija beračev in postopačev. Vk^reninjena je globoko v kitajskem življenju in sjia-da med najstarejše organizacije na svetu. Podrobne informacije o tej* originalni organizaciji je zhra-švedska novinarka Nina Arki-na, ki je posetila predsednika Ta-ofanhui. Pot v njegovo hišo jo je vodila čez dvorišče, ki je bilo polno beračev, capinov in postopačev. S predsednikom je govorila ]>otom tolmača. Švedsko novinarko so vprašali po njenem cenjenem imenu in deželi, iz katere prihaja. Na njeno vprašanje je odgovoril predsednik Tnnglho, da spe člani njegovega splošno znanega ceha v njegovi hiši, kjer dobivajo tudi hrano iz dveh velikih! kuhinj. Novinarko so odvedli tudi v kuhinjo, da se udeleži skupnega obeda, obstoječega iz riža, posušenih rib in sočivja. Vsak naš član mora prinest i organizaciji dnevno določen mini-l>odisi v denarju ali v živilih. Razmerje med me-O.meho je odšel n svojim konjem na majhni kos zemlje poleg noj in mojimi kolegi kakor tudi steze ter opazoval svoje može, kako so .prihajali mimo. Veselo bese-1njihovo medsebojno razmerje je fi (Nadaljevanje.) Caueho je prikimal in nato se padle ..njegove oči na konja nje-rnika. , da imaš novega konja, tovariš 1/upo, — je pripom-pogledom na obraz svojega tovariša. Oči Indijanca so s^e premaknile *za troho sekunde. — Da, ta konj je bil lasrt onega Sancheza, ki je bil ustreljen včeraj ponoči. Oaueho je pričel študirati žival bolj natančno. Imela je oblike či^rtokrvnega importiranca ter se je povsem razlikovala od divjih konj, katere jahajo ponavadi prebivalci pamp. Vojaško .sedlo je nadomeščalo sedlo iz ovčje kože, kot je običaj pri gauehih. — Kaj postalo iz tvojega lastnega ponija? — se je glasilo kratko vprašanje. — Ziomil si je nogo, ko smo delali ono majhno šalo z deklico, — je od govoril Indijanec.— Poniji so redki v iSan lienito. Jaz sem ga motal ustreliti, da končam njegova trpljenja. •— -Nesrečen ponij! Nesrečen kapitan! Boljše bi bilo za tvojega konja, če fbi ga Bosa odvedla s seboj na iztok, v mesto li-uiza, kaj ne? — Obraz pribočnika r.i kazal nikakega izdajalskega, mežikanja. Oči tiaucha pa so bile zalo trde, ko je dostavil: — Koinj, katerega jaše, prinaša očivklno slabo srečo za njegovega lastnika. Kapitan je dobil kroglo v svojo glavo, ko je mislil, da ima vse v svojih rokah. Imel je namen izdati nekega, ki mu je napravil usluge. Mogoče se bo 'Zgodilo zopet, Lupo? Kdo ve? Jaz bi Jmum miloščine bil pazen na ponija. — če bi tbil jaz ti! Orville Wright «« HtLLCR. WAIM. O. C- poziv ki ko se ni odzval, smo mn zažgali gospodarska poslopja in cpuštošili polje. 1 udi on je moral na kolenih prositi odpuščanja. Novinarka je vprašala, je-li res. da na Kitajskem ni varen nihče, kdor ni dobro zapisan pri organizaciji beračev in capinov. Tun-gho je odgovoril, da je te vest točna. Organizacija* ima stroga pravila. po katerih se mora ravnati vsak član. Vsako jutro si razdele člani okraje, v kateijtfi fcezj dart poslujejo. Tako je izključeno, da bi dobili eni bogate, drugi pa samo siromašne okraje. V kotu na dvorišču se je valjalo kakih 100 ki je ixde]aI prvi aeroplan ter se napol nagih in umazanih otrok. Tungho je izjavil, da so tudi otroci člani organizacije in da ji mnogo koristijo. Potem s<3 pokazali švetLski novinarki k">š, poln živih qralov. Na vprašanje, kaj počenja organizacija s strupenimi kačami. je predsednik odgovoril, da čmernost, nervoznost in oslaiielost so samo učinkovit argument, s ka- ^ Ija«,u izj,ui>e teka do jedi.: . -,.. .. , , ^ . . Zdravje nima bolj nevarnega sovraž-; tenm prisilijo ljudi, da plačujejo „ika kakor je želt„K.ni neretL Kulikll organizaciji davke. Ce noče kdo ži*nsk je že izgubilo lepoto. in t<» le dati beraču miloščine, mu sled- vsle(1 želodčnih neredov. Toda, ako nji hitro ovije gada okrog vratu, TRINERJEVO GRENKO VINO . ! češ. naj spozna, kaj s« pravi od- txxlete kmalu rešeni »«• nadloge. To. klanjati beraču miloščino. Seveda varno in prijetno sredstvo vam bo kmalu vrnilo dober tek. uredilo prebavo :i je ž njim uspešno vozil leta 1903, je bil pred kratkim odlikovan VAS SLABI TEK DO JEDI? 21. marca: President« Wilson. Trat Berlin, Bremen 22. marca: Aqult&nla, Cherbourg 23. marca: Deutschland, Hamburg. Cherbourg AugTJKtus. Napoli. Genova 26. m*rca: Columbus, Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne 8ur Mej Volendara, Boulogne S ur Mei Rotterdam 29. marca: He de Prance. Havre Berengarlfc CharfH>urg 30. marca: Vulcanla. Trat Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne S ur Mer Rotterdam 3. aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aprila: Dresden. Cherbourg, Bremen 5. aprila: Paris. Havre, (Izlet) Olympic, Cherbourg 6. aprila: Albert Ballin Hamburg. Cherbourg Conte Bianeamono. Napoti. Genova I zelo intimno. Vendar pa ne morem trditi, da bi vladala v nasi organizaciji popolna, enakopravnost. Včasih morajo poedini čla- razne na.pi.se, s do je imel za vsakega men njimi. Xe bilo bi primerno zasejati seme negotovosti v njih srca, če bi jim pokazal dvome in strahove, ki so navdajali njegovega lastnega duha. — Jaz moram povedati Chaq>uiti trdno, da se mora vrniti v svojo lastno vas! — s«? je glasil moški sklep. V nadaljneni trenutku pa'ni rabiti tudi silo. Tako stanuje jfa je zopet izpremenil kot -zastavo vrtiljaka pred novo sapico. v na& bližini brezvesten trgovec. Vitka postava, omahujoča nestalno na koncu dolge kolone, je ki ne priznava pomena naše za-vzhudila veliko usmiljenje v njegovem srou. On je lahko razločil ščite. Da ga naučimo spoštovati celo iz te razdalje, iztegnjeno roko Sancheza, da zadrži deklico v|Iiašo organizacijo, smo bili prisili jen em Wlu. Svojega konja je spravil v galop. j I jeni odnesti mu vse blago in opu- — T bogo dete, — je mrmral z neobičajno nežnostjo. — Bila je,stošiti trgovino. Kmalu je prišel moja odgovornost, ne njena. Ona ima dovolj duha. da vztraja — več V meni in me na kolenih prosil, Kot bi kdaj storile fine dame iz mest. Jaz jo ljubim tem bolj radi Laj ^ usmilim. Seveda je mo-njene vztrajnosti. |ral pla^ati vLsoko odškodnino, da P°?rebe in poke Možje spredaj so sedaj prihajali na prijetno, naravno trato za 1 fiCm mu grehe odpustil. Od tiste- v£vte- ki se zatekajo k organiza-Jutranji počitek ter zajrtek. Ko je dosegel banditski glavar stran'„a časa "napreduje njegova trgo-^W b?raeev, niso nikoli nerečni. deklice, je bil pretresen od njenega propadlega obraza. izb0rno. Slična usoda je za-' Teden dni pomeje je izbruhni- — Pripravljena, da zapustiš divje življenje? — je vprašal ko dela nekega krnita, ki mi ni hotel la v Hankou stavka beračev. Člo- je stopil na tla. da jo dvigne iz sedla. 1 " * [plačevati davkov. Poslal sem mu vek mLsll]- rehlajenje, ima lahko svoj izvor ]e pričakoval. , v plahem ž»-lo«ltni. Trinerjevo grenko Kdor je pod zaščito hui, se mu ni treba ničesar j vin«« vas bo oživelo in jMieutili si* bo-Taofan- dete zaanbury. Conn.. '2. 't '>- Trinerjevo grenko vino je imenitno zdravilo. Ko njem se dobi dol>er tek Švedska novinarka je videla v m Vse ima boljši okus. jobu s^Uak." okrajih, kjer stanujejo bogataši, J'ri vst'u lekarnarjih. Brezplačni vzo- ree si* dobi t«l .Ii>s. Triner Co., 11433 So. Ashland Ave.. Chicago. 111. Adv. katerimi so bile označene hiše onih, ki so ]>lačali organizaciji beračev predpisane davke. Xoben premožen Kitajec se ne upira plačevanju davkov, ker dobro ve, kaj pomeni zajamčeni mir in zaščita ponoči. Po-lejr tejra škrbe člani Taofanliui za Ženini in ne- R DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: De de France 29. mar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26, aprila. France 3. maja; 24. maja. 'Ob Dolnoil.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi moderni* mi udobnosti — Pija<"a in slavna i francoska kuhinja. Izredno nizke tene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega. agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. — Niti malo ne! Nikdar nisem vedela poprej, da lahko jaham tako dolgo brez prestanka! Po tem pa 'bo zelo lahko. Veliki senjor je bil zelo prijazen z menoj. Poslala je hvaležen pogled Sanehezu iki je vzkliknil: — Mala senjorita je rojena jahalka ter se bo kmalu naučila gaucho trikov. Deklica je zardela nad tem liv&lisanjem. Nato pa se je oklenila 7 obema rokama vratu voditelja ter pritisnila rosnat jutranji poljub na njegove snrheljajoče se ustnice. Zopet enkrat- je zmagal sla-bejši spol nad železno voljo mojstra moških. — Pojdi, pojdi! — je rekel Gaucho. — Odveti te hočem k zajtrku, dočim naj se konji nekoliko spočijejo. Tam je veliko drevo. Tudi to nosi moj portret, — nadaljni kompliment Ruiza. Z našim čed-nm započetkom bomo dospeli pred Mesto čudežev v na daljnih sedmih urah. Ti si junaška, mala grlica ter se boš morala obnašati kot ljubica Gaucha! Objel jo je s tako silo, da ji je skoro zmanjkalo sape. Tukaj je i:ašla svojega moža in hotela ga je držati s katerokoli žrtvijo. — Ljulbljeni, jaz ti bom sledila do 'konca sveta, — in nato še naprej! Solace sveti, kjer si ti pred menoj. Bila pa je noč, ko si bil proč! Tresla se bom, kadarkoli boš odsoten z moje strani! Solzne kaplje, ki so tekle po trepalnicah navzdol, a njene oči so yrle neustrašeno! Barva je -zaigrala na njenem licu in škrlatni ustnici sta se zakrivili v prelesten smehljaj. Gaucho jo je Objel z navdušenostjo, ki je odgovarjala njeni. Ona pa je skoro pojemala od bolečine in radosti. Tukaj je našla moža, ki je in-ekašal celo postave njenih dekliških sanj. NavntiuSenje navojevanja je storilo več kot spanje, da je pozabila vso izčrpanje ter vse strahove, 'katere je imeda bodočnost za- jojo- ~ svet je slaven danes, — je rekla, ,ko je tekla nazaj k svojemu poniju. Štirinajsto poglavje. POLET ORLA. Kmalu so bili zopet na cesti in v tem slučaju je jahala srečna deklica ob strani svojega oboževanega. Gaucho je lahko čutil, da je prišla neka čudna izprememba nad njo. X?gledala je kot da je zrasla v letih in modrosti v teku teh zadnjih par ur. Buba se je izpremenila v metuljčka. Kljub vsej razposajeni verjel ost i pa je bilo opaziti globejši podton, v slučajnih do- On pa. je bil razveseljen, ko je opazil njen izraz nezaupanja in u m. možnost i, kadar je zagledala mrkega Lupa, ki je jahal v bli- Moja mala ima intuicijo, mogoče boljšo kot pa jaz. Ona je vi-njegovo srcoi ne da bi opazila njegovih trikov, kot sem jaz. zajamčiia, v kaki bistveni nri.'Svojo navzoonost pri nas... Dobilo nositi skrito orožje, celo za brava! Chaquita bo to orožje, uro potrebe! ^ pnhodBiii.i i Kako se potuje ¥ stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi ln drugih •tvareh. Vsled naše dolgoletne 1» knfinje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopariJke. Tndi nedržavljanl zamorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti b! morajo dovoljenje all permit la WaBhingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred pdpotovanjem la to naravnost v Washington, D. €U na generalnega naaeiniškega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomnr več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Torto pred odpotovBDjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCC 12 STABEGA KRAJA Od prvega julija je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave z am ore j o ima- riški državljani dobiti svoje iens ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje moka ■ katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvoto. Jugoslovanska kvota imaffa Be vedno 671 priseljencev letno. Do po-lovice te kvote so opravičeni ata-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank,Nki so se po 1. junija 1928. leta poročili ln poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih na-državljanov, ki so bili postavne pripuščeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo ▼ kvoto brea vsake prednosti v 1st!, pa se m sprejema nlkaklh prošenj m am* rfkanake viaejeu ! ni stavka beračev hud udarec za i javno življenje. Bil je baš mesec. ko se je vršilo največ porok. Ker so pa berači stavkali, ni bilo mosroče dobiti n" muzikantov, ne "nosilcev .sreče". Mlada nevesta, ki je niso nosili berači, je umrla v poročni noči. To je izrabila organizacija za agitacijo, češ, da se konča tragično vsaka poroka, pri kateri ne sodelujejo njeni člani. Tudi mrliČev niso- mogrli pokopavati, kajti organizacija beračev je odklonila sodelovanje. Če pa mrlič ne najde v grobu miru, se njegov duh vrne in straši žive. Tega se pa Kitajci zelo boje. Zato so puščali mrliče doma v krstah, dokler stavka beračev ni bila končana. Berači so začeli stavkati zato, ker je kitajska naeijonl:stič-na vlada aretirala . predsednika njihove organizacije. Posledica je bila, da je morala vlada na zahtevo mesta Tungha izpustiti, kajti sicer bi prišlo do izgredov. Neki izobraženi Kitajec je pojasnil švedski novinarki vzrok velikega vpliva in moči Toafanhui. Kitajska nikoli ni imela za vzdrževanje javnega reda in miru ]>o-licije. Zato so se morali pora v- WHITE STAR LINE VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi. • D^ — časi so se izpremenili. Sedaj lahko potujete v staro domovino v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milijonar. Treba je le, da se pridružite našemu IZLETU V JUGOSLAVIJO 22, junija na S. S. MAJESTIC največjem parniku sveta in deležni boste najbolj j>rijetne vožnje Mr. Josip Mihelic iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta izlet. To se pravi, da bo spremljal potnike prav do Ljubljane in Zagreba. Mr. Mihelic je že vodil podobne izlete tudi na Majestic ter pozna parnik m evropske železnice. Brigal se bo za važo udobnost ter prevzel nase vse skrbi. Vi mu boste sledili ter se veselili potovanja. Ali se vam nudi Kaka boljša prilika za obisk stare domovine? CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE: III. razred iz New Yorka do Cherbourga ..................... sio* 50 III. razred Cherbourga do I.jubljane ..................| 16 50 III. razred Cherbourga do Zagreba ............... . *......................$ 18 10 II. razred iz New Yorka do Cherbourga ......*..............................«157 50 II. razred iz Cherbourga do Ljubljane ............ ....................t o6'..9 II. razred iz Cherbourga do Zagreba........... ..................$ Za pojasnila vprašajte pri PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek & Ce&ark) 455 W. 42nd Street Sew York, N. Y. ali pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Co. No. 1 Broadway N>w York STATE BANK navati privatni spori ljudi z berači in razbojniki mirnim potoni. Kitajci si najraje sami iščejo pravico. V Kaliforniji je okro«? 200.000 Kitajcev, pa se ni še nikoli pripetilo, da bi tiral Kitajec Kitajca pred sodišče. Beseda, ki jo da Kitajec Kitajcu, ima isto moč, kakor pri nas pogodba. Feng Ju Hsiang zapustil vlado v Nankingu. PEKIXO, Kitajska, 18. marca. General Feng- Juhsiang, znan kot "krščanski" general, je odstopil danes od vlade y Nankinpru. Boje se, da ho zavzel stališče proti sedanji vladi. VSEBINA! Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, U so pretresli svet Sovražniki športa f starem veka Izgubljena Kolnmbina Thomas Alva Edison Poganka / Nov triumf človeškega genija Soiivni vrt tekom poletja L < k Možje, Id kopljejo premoč Trideset let Mozambiana Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granato is vaeugrja Ford in njegovi delavci Mrtvi V vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izplača 10. aprila: Mauritania. Cherbour* Leviathan. Cherbour* 11. aprila: Mutnchen. Boulogne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam. Boulogne Sur Aler, Rotterdam Homeric. Cherbowrjr Roma, Xapoli. Genova 13. aprila: Minnewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reltance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. apri'a: Aquitania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 19. aprila: Vtenditm, Boulogne Sur Mer. Rotterdam lie de France. Havro Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napeli Genova 23 aprila: Columbus. Cherbourg, Bremen 24. aprila: Berengarla, Cherbourg George "Washington, Cherbourg Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. aprila: Statendam. Boulogne, Bur Mer. Rotterdam. eutschland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 1. maja: Mauretanla. Cherbourg 2. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. maja: France. Havre Vulcania. Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. maja: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Mlnnekahda. Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 3 mala: Auitania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen 9. maja: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. mala: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 11. maja: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin, Cherbourg. Hamburg Conte Bianeamano. Napoli, Genova 13. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris. Havre Bereniraria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoli. Genova 18. maja: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presidente Wlson. Trst (Izlet) Mauretanla. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 23. mafa: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. maja: France, Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova 29. maja: Aquitania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: He de France. Havre fTzlet* S'atendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova M. Junija: Paris, Havre (IZLET) S6. julija: ' lie de France. Havre (IZLET) CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York ▼ S B B I M A t Iz zgodovine polarnih d dieti Z letalom preko Severneg a to- taja Nobilova btamaia Novel in papirnati lavi ur l Združenih driavah O dednem prava to mapa skem davka Ivan Zorman Kirurgija pridUrnL ljudstev Zavarovanje predi aeerafl Inetemei In lorake mn Žeoa In mati r minlal fTpfcžim nulika Potovanja v giiepo Cvetke s livade za nU stare b In M 1 Najviija peatoaJa mt» Šaijivke In ibadUhrfca Koliko prednikov faa i Oovek s /