UČITELJSKI TOVi
Hlasflo Udruienja Jugoslov. UiltelJstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po !■— Din.		Za omanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema npravništvo lista.	
1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 Din za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- II roenine poaebe plačevati.
Vm «piše, v oceno poslane knjig« itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša 7 Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati franko.
Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
UpravniStvo Učiteljskega To varil« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
PoStni čekovni nrad 5t 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Pragmatika.
Naš up in naše — razočaranje!
V	parlamentu ie srečno prešla zakonodajni pododbor, sedaj dela na njej zakonodajni odbor, govorila bo o njej še narodna skupščina in še marsikdo, pred-no bo postala meso in kri in bo predstavljala živ organizem v naši državni upravi. Glodajo na njej, tako da je upravičena naša bojazen da se bo rodil ne-stvor ki bo provzročil še več nezadovoljstva nego ga le dosedai kajti razočaranje ie močnejša gonilna sila obupa od materiialnega slabega položaja, ker z njim se izgubi zadnja moralna opora v vero za boljšo bodočnost. Pragmatika bazira že sedaj na mnogih predvidenih dopolnilnih naredbah. potrebovala bo pa še nešteto izvršilnih naredb. če se bo hotela izvajati.
Z naše strani se gleda sedaj v njej le materijalne dobrine, ki nam jih naj prinese. Dvomimo pa, ako je to povsem pravo stališče kajti prišel bo čas ko nas bo njena moralna stran, njena pravna stran bolj grizla nego sedanji obupni gmotni položaj in ko bomo pripravljeni žrtvovati vse da se izravnajo pravne krivice.
Sedanji osnutek pragmatike pomenja za naš stan že sedai nepravično mero, oreko katere ne moremo preiti.
Ne samo, da ie globina med našim stanom in uradništvom s fakultetno izobrazbo nerazmerna. učiteljstvo ni enakopravno niti z uradništvom z enako kvalifikacijo.
V	dokaz naše trditve naj služi kon-kietno dejstvo, da ie predvidena za učitelja po 28 službenih letih celotna plača 17.000 Din. za profesorje srednje šole — po njihovem specialnem zakonu — pri istih letih 26.100 Din. in za polkovnika, po vojnem zakonu 67.400 Din.
Učitelji so v resnici uvrščeni v II. kategorijo, v katero pridejo vsi uradniki z maturo, ali oni lahko dosežejo pri po-
ložajnih plačah le 5. do 2. grupo, ne mo-reio pa priti v 1. grupo, katero drugi državni uradniki z enako izobrazbo lahko dosežejo.
Najhuie pa ruši pragmatika stalnost našega nameščenia Ona določa, da se vsi uradniki stavijo na razpoloženje in se tudi učiteljstva ne izvzema. S tem. ruši uradniški zakon dosedanie razpise In stalnost službe po dekretu ustvaria nov potres v naših vrstah ter zruši težko pridobljene pravice učiteljstva.
Kako si predstavlja vlada, da bo takoj odpomogla uradniški bedi ki niti en dan ne more več čakati na pomoč, o tem ni padla v parlamentu do danes še nobena beseda, kljub pozivu. Vodilni vladni mož-ie. ministrski predsednik Pašič in minister Stojadinovič sta celo akcijskemu odboru čin. Saveza izjavila, da če vlada podati ostavko če ne bo mogla zadovoljiti zahteve drž. uradništva. toda pragmatika predvideva da se po sprejetju postavi šele vse uradništvo na razpoloženje in se tekom šestih mesecev uradništvo šele razvrsti oo posebni naredbi. ki bo šele izdana. O zakonu o draginjskih dokladah, ki bi takoj lahko odpomogel in kateri kriči vsled nebroi socialnih krivic, ki so potrebne poprave, danes nihče niti ne govori.
Pač! — V narodni skupščini se je oglasil na seji 14. t. m. Svetozar Djordje-vič, narodni poslanec — učitelj ki je pri debati o naknadnih in izrednih kreditih min. prosvete kritiziral: zakaj ni v te kredite ustavlien kredit za polne dnevnice poročenih učiteljic, ki se jim godi krivica oo zakonu o draginjskih dokladah; zakai ni kredita za stan in ogrev prečan-skega učiteljstva ker je krivica, da se člen 33. zak. o učiteljskih plačah iz leta 1919. ne izvaia tudi za nje.
Pragmatika ie danes za nas megla upa in megla razočaranja.
Najhuie pa se je grešilo, da se je pozvalo v sekcijo zakonodajnega odbora za
nragmatiko predstavnike vseh kategorij uradništva v svrho konzultacije ni oa se smatralo za potrebno, da se pozove tudi vsaj eden predstavnik učiteljstva ki tvori naimnogobroinejši del državnega uradništva.
Izvršilni odbor UJU je sklical v Beogradu vse učitelje — narodne poslance brez razlike strank na skupno konferenco v svrho pregleda projekta uradniškega zakona in posvetovanja.
Sestavil se ie skupen memorandum, ki se predloži vsem merodainim faktorjem v katerem bodo podane vse zahteve učiteljstva. v prvi vrsti, da se očuva učiteljska stalnost in da se učiteljska nameščenia in premeščenja vrše po odredbah specialnega zakona o narodnih šolah. Ob tei priliki se bo zahtevalo, da se z novim zakonom o draginjskih dokladah dajo poročenim učiteljicam polne dnevnice.
Položaj ni posebno razveseljiv. Kritika oreobzirnih sredstev ni opravičena, še mani pa zvračanie vse krivde na organizacijo in lahkomiselno zabavljanje in razburjanje duhov. Strpnost, vzajemna preudarnost in solidarnost nam prinese več uspehov.	—k.
Učiteljski pravnik.
—§ Nadure na meščanskih šolah se
bodo honorirale od 1. januarja 1923 dalje glasom odloka g. ministra (Prosvete z dne 7, maja 1923, O. N. br. 16.306 z 1%% vsakokratnih mesečnih prejemkov nastavni-kom z mesečno plačo. Računovodstvo ministrstva prosvete je prosilo ministra financ, da otvori potreben kredit.
—§ Rodbinske doklade za učiteljske abiturjentke pripadajo po členu 32., kakor ooročano v zadnji številki »Tovariša« le do dokončane mature. V smislu odredbe ooverieništva za prosveto se smejo pa te abiturjentke nastavljati le začetkom šolskega leta in jim nakazati plače šele z dnem nastopa službe. Letošnje leto bo.
kakor ooročano nadprodukcija naraščaja in sigurno ostane nekaj abiturijentk brez službe tudi s pričetkom prihodnjega šolskega leta zato vprašamo prizadeti me-rodaine faktorje kako in s čim naj pre-življmo te otroke, dokler ne dobe službe in ali ne silijo taki §§ naravnost k lenobi, ker oni ki bodo maturirali šele v ieseni. oziroma delali oonavljalne izpite, dobe draginiske doklade tudi čez počitnice, ti na ki so se potrudili da so dovršili že koncem leta. oa naj za kazen ostanejo brez službe in kruha. Kdo nai se ne čudi takim odredbam! Razum, kje si! Pa naj ima človek veselje do dela, ko se mu striže že itak ničlo odmeriene dokade na vseh koncih na še s tako naglico. Li res ni nikogar ki bi odpravil to krivico? — Prizadeti starši.
Vestnik za učiteljski naraščaj.
—uč Poč tniški izlet pevskega zbora srojenk in gojencev državnih učiteljišč v Ljubljani. Gojenke in gojenci drž. učiteljišč v Ljubljani, združeni v krepko discipliniran ioevski zbor prirede pod mojim vodstvom takoj oo sklepu šolskega leta izlet, in sicer: 30. t. m. iz Ljubljane v Karlovec. kier ie nameravan prvi koncert. ob polnoči odhod v Bakar. 1. julija s pamikom v Šibenik. Prihod 2. julija zjutraj, ogled mesta zvečer koncert. 3. julija odhod z vlakom v Split, kjer ostanemo najbrže dva dni priredimo po možnosti koncert v prid Jadranski straži, ogled Solina in nato s parnikom 5. julija v Metkovič. odkoder se odpeljemo z vlakom v Dubrovnik. 6. julija koncert po možnosti izlet na Lokrum. 7. julija z vlakom v Mostar in Sarajevo. V Sarajevu koncert, drugi dan izlet v Ilidže in k vrelu Bosne. 9. julija odhod v Bos. Brod. nato v Sisak in Zagreb. Ogled mesta in po-vratek v Ljubljano preko Karlovca. Ves izlet bo trajal 10—12 dni. Pevski zbor
LISTEK.
Na naslov akademskega soc.-ped. krožka.
Pričakoval sem. da kritika Pedagoškega zbornika za 1. 1922. ne ostane brez odgovora, razumljivo mi ie tudi, da so piscu silile pikre besede izpod peresa, deloma naslovljene na vse ljudskošolsko učiteljstvo. Nič za to! Dobrodošli nam morajo biti sotrudniki iz vrst akademske mladine, oa bodi. da nam povedo včasih tudi ka.i neprijetnega. Pravica ie mladine, da oove svoie mnenje brez pridržka in preje smemo zahtevati od starejšega tovariša gotove previdnosti in dobrohotnosti v sodbi: zato me je bolela bagatelizu-ioča kritika baš onih sestavkov, ki so potekli izpod peresa sotrudnikov-akademi-kov.
Snujoče se vezi med nami in akademsko mladino ne gre razdirati, ampak z vnemo jih moramo množiti in jačiti. Baš zato. radi boljšega medsebojnega razumevanja in spoznavanja, ne smemo molčati na razne očitke gosp. Žgeča. Akademski socialno-oedagoški krožek se ie trudil baje brez uspeha dve leti da bi navezal stike z učiteljstvom. Mi na deželi se ne čutimo zadete. Baš. ker nas delo omenjenega krožka zanima, nam je bil
informativen članek v Ped. Zborniku dobrodošel — nam. ki radi priznavamo, da bi bila pravzaprav naša naloga da išče-, mo stika z akademsko mladino, io vabimo v svoj krog in io skušamo zainteresirati za naše skupne vzgojne naloge in probleme. Kolikokrat smo v tovariških krogih razpravljali o potrebi, da posveti naša stanovska organizacija svojo pažnjo vprašanju naraščaja znanstvenikov za pedagogiko in njenih pomožnih ved ko vendar živo občutimo našo revščino na tem polju. Na sedmih zavodih za izobrazbo učitelistva nimamo ni enega pedago-ga-znanstvenika! Zato se obračajo naše oči. bolj kot si dotičniki predstavljajo na malo število resnih dijakov-akademikov, ki se posvečajo pedagoškemu študiju. Tako daleč — to moram v našo sramoto priznati — pa žal še nismo da bi tej pla-tonični ljubezni mogli dati realno obliko. Navajal se ie že v dokaz naše »indolence« tudi slab odziv učiteljstva na vabilo k sodelovanju pri anketi ki ie reševala vprašanje o cilju ljudske šole. Komur taki dokazi zadostujejo, ta ie seve lahko s svojo sodbo o našem ljudskošolskem uči-teljstvu takoi gotov. Ko sem zadevo sprožil na zborovanju našega učiteljskega društva ie vstal tovariš in povedal smiselno približno to-le: Čudim se. da spravljate vprašanje tako strogo akademskega značaja v diskusijo ko vendar vidite. da nam za samo opredelitev našega
stališča napram obilici prevažnih vzgojnih, socialnih in šolsko - organizatoričnih vprašanj sedanje dobe nedostaja časa in sil in ie zato nemogoče zahtevati od nas, ki naravno težimo in moramo težiti po praktičnem udeistvovanju. da naj skušamo podati v zgoščeni obliki definicije sintezo vseh onih stremljeni ki so posamezne baš predmet naših razpravljanj. Pustimo take stvari poklicanim teoretikom. — Moral sem dati tovarišu prav!
Zato foravim: nikar se ne prenaglite v sodbi! V naših društvih in krožkih se ponekod mnogo dela in baš socialni problemi in vprašanja izvenšolskega dela se mnogo razmotrivajo in nas skoroda preveč odvračajo od vprašani našega ožjega poklicnega dela. Če več nismo dosegli, ie tudi to nekai da polagoma spoznavamo, kie so vzroki raznih neuspehov našega šolskega in boli še izvenšolskega dela in v kateri smeri bo treba v bodoče zastaviti naše sile. Gotovo se opravičeno po-vdarja. da so tovariši, ki so teoretično in praktično globlje proučili kak problem, dolžni, dati svoie izkušnie in znanje širši javnosti na razpolago in se ne bi smeli omejevati na predavanja v ožjem krogu ali celo na kritiko, a težko ie pripraviti starejšega tovariša, da bi zastavil svoje boli ali mani okorno pero ki ga v mladih letih ni uril ko vendar vsak dan bolj čuti, kako jezikovno zaostaja spričo naglega razvoja našega književnega jezika.
Padla je tudi beseda o surovem (didaktičnem) materializmu in očita se nam, da se z nevolio obračamo »kar ne diši direktno po didaktiki in metodiki«. — To ie trda beseda! »Pedagoški zbornik« ne bo nikdar vsem ustrezal, pa naj bo ure-ievan tako ali tako. Jaz sem zadovoljen s sedanio smerjo urejevanja in želim, da bi zbornik ostal in vedno boli postal zrcalo duhovnega življenja in stremljenja slovenskega učiteljstva.
Kajpak ie tudi moja želja, da bi prinašal več razprav in manj člankov, zlasti ne takih, ki iih piše akademik za učitelje. Upam. da se razumemo!
Nikakor pa ni kaj čudnega. ako ta ali oni učitelj išče v zborniku tudi snovi za šolsko prakso, kajti v dobi, ko se toliko povdarja v teoriji delovni, domovinski produktivni princip pri pouku, pogreša slovensko učiteljstvo praktičnega vodnika, ki bi mu kazal pot in način, kako nai ta moderna načela in nazore v praksi uveljavi. Baš radi tega ne pridemo ven iz starih tirov. Preje bi si upal napisati daljšo teoretično razpravo o delovnem pouku, ko podati dobro učno sliko iz elementarnega pouka. Kdor hoče biti' količkaj modern učitelj, se mora zateči k tuii literaturi ki pa nam postaja — že
šteje okoli 60 gojen k in gojencev ter imajo nameravani koncerti dvojen namen: z morebitni prebitki zbor prehraniti pa tudi ponesti našo pesem na jadransko obal. Če je komu potrebno spoznati svojo lepo domovino tedaj je potrebno to v prvi vrsti bodočim učiteljem; saj morejo vcepiti ljubezen do domovine svoji šolski deci le tedaj, ako jo sami spoznaio in vzljubijo. Dijak se zadovolji sedaj tudi s slamnatim ležiščem in najskroanuejšo hrano ima kot član F. S. -zelo znižano vožnio ter ima sploh manj potreb, kakor pozneje. Njegov poznejši materijalni položaj pa sai v današnjih razmerah ni tak. da bi mogel misliti na sličen izlet, kakor je projektiran sedaj. Gojenci, po večini otroci najmanj imovitih staršev so si pri-trgavali celo leto prihranke od ust, da bi omogočili izlet. Vendar teh prihrankov še dolgo ni bilo dovolj. Pevski zbor ie bil, dasi nerad prisiljen potrkati na marsikatera vrata, da je zbral le vsoto, s katero more plačati nrevoznino. V prvi vrsti gre zahvala Učiteljski tiskarni ki ie zbor podprla z velikodušno vsoto 3000 Din. Zal. da so mnoga vrata na katere smo trkali, ostala zaprta, tako v prvi vrsti mnogo denarnih zavodov. Pevski zbor se ie zato s pismenimi prošnjami obrnil na bodoče tovariše no večjih krajih Slovenije da bi v svojem področju s pobiranjem. na naisibo še tako malih vsot. prispevali v pomoč svojim najmlajšim bodočim tovarišem. Ne sami temveč oni imo-viti ljudje ki žive okoli njih, naj bi pripomogli. da se izlet uresniči. Tem potom še enkrat pevski zbor apelira v mojem imenu na stanovsko solidarnost bodočih svoiih tovarišev. Morebitne prispevke prosi nasloviti na ravnateljstvo državnega moškega učiteljišča v Ljubljani. Manjka nam še za nas oeromna vsota 5000 Din. Računam na vsakega izletnika za dobo 12 dni najskromnejšo vsoto 500 Din., od katere odpade 200 Din na prevozne stroške, ker je Jadranska olovidba s 1. iuniiem dvienila potniške cene za 20%, ter da popusta samo 50%. Ostane izlet-niku-diiaku za zaiutrek in kosilo (na večerjo rad resignira) okoli 25 Din. Jadranska obal na se nanaša s kolosalno draginjo. Običaino naši potniki računajo dnevne stroške bivania na Jadranski obali za osebo na 200—300 Din. Iz zadrege nas tedai more rešiti diiaška skromnost pomoč tovarišev in morebitni prebitki koncertov. Pa naj bo že kakorkoli; 30. junija se odpeljemo! O izletu poročam v pouk vsem onim ki se namerava1« podati za nami na isto not.	A. Adamič.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f X. okrožnica pokrai. poverjenika F . S. v Ljubljani vsem P. F. S. v Sloveniji. Delegati IV. P. Z. dne 21. maja, med njimi šest učiteljev, ki so prvič zastopali učitelj. P. F. S. v Sloveniji, so sledeče sklenili:
1. Svratišta; P. F. S. so dolžne v vseh mestih svratišta s stalno določenim dežurstvom; točne naslove dežurnih je poslati direktno v Beograd. Za svratište na Bledu nam je M. K. D. D. odstopila dve Riklijevi lopi. v njih bo P. F. S. ljubljanska realka s pomočjo pokr. pov. in pod zaščito g. Kenda in blejskih učiteljev imela svr. s primerno oskrbo.
radi cene — vedno manj dostopna. Pravi učitelj mora biti najprej v šoli cel mož in šola mu mora biti izhodišče za delova-nie izven nje z dorasčajočo mladino mora rasti njegov vpliv in delokrog, v malem se mora izkazati kot vzgojitelj, ako hoče postati voditelj naroda. Oni članek, ki ga je napisal »Tovariš« v obrambo mlajšega učiteljstva mi je bil simpatičen kot malokateri! Kdor bi mislil, da zadostuje za izvrševanie našega poklica, za elementarni pouk sedanja površna izobrazba in da naš klic po temeljitejši strokovni izobrazbi ni že utemeljen v zahtevah' ki iih stavi do nas šolsko-vzgo]-no delovanje kot tako. ta bi naše delo podcenjeval.
Klic po reformi učiteljske izobrazbe prihaja baš od onih. ki najgloblje čutijo, kako malo ie didaktični materializem ki se šopiri na naših učiteljiščih bolj še kot na drugih šalah, sposoben, nas pripravljati za težavni poklic kako malo ie vredno »enciklopedično znanje« ki ga tam nudijo, ki se zavedajo, kako kvarljivi naravnost so metodični recepti brez globljega znanja ker navaiaio k šabloniziranju in mehaniziranju pouka. O pedagoški izobrazbi kot taki niti ne govorim. Zato ne označujte naših stremljenj »kot praznih«, ne omalovažujte iih. ne skušajte nas odvračati od našega cilia in nas prepričati, da nam univerza ne more nič nuditi za
2.	Kolonije: a) P. F. S. celjska gimnazija bo s 1000 Din iz pokr. fonda opremila Kocbekovo kočo na Malički planini, b) P. F. S. ljublj. sv. tehn. šola prevzame zgradbo kolonije iz pastirske koče, ki nam io Slov. Pl. D. v ta namen daje na gorenji obali Bohinjskega jezera. V ta namen se v knjigah pokr. fonda otvori račun »Boh. kolonija«; vanj so prispevali: 1. Pok. pov. 3000—4500 Din; 2. U. U. F. S. čisti dohodek cvetličnega dneva 31. maja v Ljubljani v iznosu 5000 Din; P. F. S. sr. teh, šola 1500 Din; 4. P. F. S. ptujska gimn. 1000 Din. Ker znaša povprečen proračun 15.000 Din. poživljam ostale P. F. S., da krijejo primanjkljaj 3000—5000 Din in s tem omogočijo izvedbo načrta. Ceneno hrano bodo ferijalci dobivali v Zlatorogu. Zgradbo prevzamejo člani P. F. S. sr. teh. šole z 10 m3 lesa. ki ga je podaril g. baron Born. za kar najlepša zahvž-.la.
3.	Od 21. maia 1923 naprej pr spevajo v pokr. fond F. S. za Slov. vse P. F S.
včlanjene v P. pov. F. S. za Slov. a) 10% od vseh dohodkov, ki jih imajo razen od članarine b) od nabiralnih in cvetličnih dnevov po 25%.
4.	O razmerju učiteljev do F. S. glej članek v 23. številki »Učit. Tovariša«.
5.	Na podlagi revizijskega poročila ie bil dan nokr. poverjeniku absoluiorij, nakar ie k il za leto 1923./24. izvoiisr za pokr. rovrienika soglasno Maček Vik lor, za njegovega namestnika Vik >r Pk nat. učiteli v Novem mestu.
6.	V program za III. kongres F. S. so bile določene štiri glavne smernice: I. Kongres F. S. ne tvorijo več delegati posameznih P. F. S., temveč delegatstva Pokr. zborov, ki jih vsak posamezni (7) na svoii zadnji seji na pričetih 200 po enega določi. —-S tem omejimo stroške kongresa in dosežemo enotnost in smotre nost delovanja. II. Pokr. zbori so v svoji pokrajini zakonodavni organi. III. Glavni poverjenik ni voljen od kongresa, nastavlia ga pogodbeno U. O. F. S. in je kot načelnik Centrale izvršni organ tega. IV. Učitelji so enakopravni člani F. S., niih razmerje v F. S. določi točneje ta ali IV. kogres F. S.
Podrobne predloge je vposlati na pokr. pov. do 20. junija 1923.
U. O. na podružnicah F. S. naj odločijo za delegata takega, da bo Slovenija možato zastopana na koneresu. Program v okviru gorenjih smernic je obvezen za delegate iz Slovenije.
7.	Potujoči člani F. S. se smejo zadržati v svratištih Slovenije do 3 dni v kolonijah no dogovoru.
Ker radi mature ne moremo odgovarjati na posamezne dopise, sporočam:
1.	Udeležite se polnoštevilno kongresa. Če bi nastale kake ovire, mi to takoj sporočite.
2.	Nova naklada »D. leg.« je izšla. Naročite direktno v Beogradu.
3.	»Popis« je v tisku in bo do 25. junija poslan vsem ki so ga plačali. Zakasnelim naročitvam se doda kuverta z lastnim naslovom primerno frankiraria, da glav. pov. »Popis« pošlje naslovljencu »Popis« stane 5 Din.
4.	Prošnja U, O. F. S., da se »D. leg.« prizna i učiteljem in profesor-
naš poklic — notabene še z nesrečno motivacijo. da nam ie treba nekakega »enciklopedičnega znanja« proti kojemu se vsa moderna pedagogika bori. ker ne pomeni nič drugega kot didaktični materializem par ekscelenc. Ali ni bas vaša nezadovoljnost s sedanjim učiteljstvom najboljši dokaz za upravičenost naše zahteve. Pomagajte nam zato raje v našem boju proti sedanjim izobraževališčem za učitelje za kolih obstoi ne govori ni eden res tehten razlog.
Končno še eno besedo kot odgovor na pritožbo, da ni v nas resne volje, da premostimo prepad, ki nas loči od ostale delavaline inteligence.
Stanovska zavest se pri plitvih duhovih kaj rada izrorevrže v stanovsko tesnosrčnost in ekskluzivnost. Tako je pri nas tako ie tudi pri drugih poklicih-, ne izvzemši akademskih. Mnogo nas je. ki smo vedno iskali in vzdrževali osebne stike baš z akademsko mladino, ker nam ie ta radi svojega idealizma duhovno najbližja: na pedagoškem polju smo radi sledili strokovnjakom iz vrst akademično izobraženega učiteljstva. tako bo tudi za-naprei če bomo take strokovnjake imeli. Prof. Ozvaldovo idealno delovanje znamo ceniti in nadelamo se da se naide končna tudi pot za ožii stik naše stanovske mladine z akademsko mladino, ki se zbira v okrilju akad. - socialno - pedag.
i e m bo rešena takoj, ko se sestane v to določena komisija. Pričakovati ie ugoden izid, ki ga bom takoj objavil v časopisih Slovenije.
5.	linam še nekaj overjenih član. izkaznic a 15.50 Din; P. F. S. ki jih že.e, naj vnošljejo denar.
6.	V dnevih od 25.—30. junija pose-tim vse P- F. S. v Sloveniji. Uredite knjige, dežurstvo in ostalo. P. F. S.. Ki kii: posebnega žele naj me pravočasno obvestijo.
Zahvaljujem se za zaupanje, izkazano mi na III. P. Z. in upam. da bo F. S., ki ie itak letos najbolj v Sloveniji uspeval, prihodnje leto s pomočjo vseh onih. ki hočejo zanj delati dosegel svoie cilje in pristojno mu višino. — Maček Viktor, pokr. pover.
—f UČteljsko društvo za Maribor i.
b. s. je ustanovilo svojo podružnico F. S. dne 24. maja 1923. Priglasilo se je do sedaj 20 članov. Kdor bi želel še pristopiti, naj se priglasi pravočasno. — J. Mlina-ričeva. tajnica.
Vestnik upokoj. učiteljstva.
—up Društvo vpokojenega učiteljstva Slovenije je na svoji odborovi seji 23. maja 1923 sklenilo: 1. Občni zbor se skliče 5. julija t. 1. ob 3. uri popoldne v I. mestno šolo na Ledini. Komenskega ulica št. 19 v Ljubljano. 2. Za rezervni zaklad bo društvo pobiralo letnino po 3 Din. 3. Za vsak smrtni slučaj ie plačati 2 Din 50 p. — Zato dobi vdova ali dedič za podporo dvakrat toliko dinarjev, kolikor šteje članov društvo ob času smrti društvenega člana. 4. Prošnjo na ministrstvo, da vpokojenim učiteljem temeljno plačo, ki jo preiema sedaj v kronah, ■—> izpre-meni v dinarje, — kakor aktivnemu uči-teljstvu; bomo odposlali v Beograd.
5.	Tajnik poroča o stanju društva. Društvo vpok. učit. Slovenije šteje 134 članov. Umrlo jih ie 6. — Vdovam ali dedičem se ie izplačalo 4000 K podpore. Umrli so,- Božič Bartl. Faluti. Hočevar, Čop.
6.	Banke in zavodi, ki so društvu vpok. učit. Slovenije naklonjeni so darovali sledeče podpore: Kreditna banka 2000 K, Eskomptna trgovska banka 1000 K, Jadranska banka 1000 K. Slavija 400 K. Hrvatska štedionica 400 K. Kmetska posojilnica 400 K. skupaj 5200 K. Vsem darovalcem teh podpor izreka društvo zahvalo! 7. Vse učitelje, posebno soproge učiteljev ki niso nred 45 letom pristopili k Samopomoči — vabi odbor, naj takoj pri-stooiio k društvu vpok. učit. Slovenije — zdai ie čas! Naslov: Kongresni trg št. 15, v Ljubljani. Pristopnina ie 5 Din. Pravila se na željo vpošljeio. — Odbor.
iz Jugoslavije.
—	Okrajna učiteljska društva. oz'r. njihovi poročevalci nai mi pošljejo svoje pripombe za načelni program UJU najkasneje do 30. t. m. Kar dobim v roke por zne.ie na to se v svojem poročilu ne bom mogel več ozirati. — Pavel Flere, Ptuj.
—	Okrajna društva! Kaj morajo čimprej storiti?
1. Javiti delegate in namestnike za ookrajinsko skupščino v Ptuju po poslovniku § 28. b) § 29., § 38. — Kjer ni
krožka. Če oa postajamo nezaupljivi napram naši inteligenci vobče ima to svoje globlje razloge. V marsikom izmed nas dozoreva prepričanje, da ie bilo učitelj-stvu in njegovemu delovanju med narodom zelo na kvar, da je bilo idejno tako odvisno ad naše inteligence, da je nekritično sprejemalo ideologije, ki jih je ta prenašala s tujih tal k nam brez ozira na posebne naše življenske naloge in prilike da smo mnogo svojih najboljših sil tratili v bojih za ideje ki nimajo za nas življenskega pomena, da smo v tesnem ozračju malomeščanske družbe zgubljali nravi polet in smisel za našo kulturno mi-siio se odtujevali kmetskemu narodu na eni, delavstvu na drugi strani in se končno malo razlikovali od tipičnega našega inteligenta-filistra idejne dvoživke, ki se rad navdušuje za »narod«, a ne korenini v niem živi kot tujec med njim. So možie v naših stanovskih vrstah, ki so osiveli v službi naroda, ki niso nikdar odobravali ideine smeri ki ie prevladovala v našem iavnem življenju, a ki na-oram splošnemu toku niso mogli uspeti. Delali so v ožjem svojem delokrogu po svoii pameti in vesti in zrejo danes nazaj na plodove svoiega truda, doživljajo zadoščenie in bodo doživljali še večje. Oni so ki so nositelji najlepših tradicij slovenskega učiteljstva. dasi iavnost o njih malo govori. Njih zgled nam bo vo-
več društvenega zborovanja, naj javi delegate društveni odbor. To nai store društva takoj!
2.	Javiti »o eneea delegata in enega namestnika za glavno skupščino UJU v Ljubljani v zmislu čl. 18. pravil UJU.
3.	Javiti imena predsednikov, podpredsednikov in tajnikov ter točno su-marično število članov posameznih društev (stanje s 1. juniiem t. i), ker moramo iaviti na centralo zaradi letnega poročila na glavni skupščini. To naj store društva takoj!
4.	Javiti števila članov ki potrebu-ieio izkaznice za vožnjo po iužni železnici na ookrajinsko skupščino v Ptuju. Zahtevano število izkaznic za polovično vožnjo borno razposlali na predsednike društev.
5.	Javiti predloge za stalne člane odsekov oo poslovniku § 21. e), k), § 37.
6.	Javiti govore in predloge za skupščino § 23. a).
7.	Oskrbeti legitimacije za delegate in člane odsekov § 18., § 80. — Legiti-maciie izdajo topot okrajna društva sama. UJU nov. Ljubljana.
—	Kongres učiteljstva meščanskih
šol se vrši 4. in 5. julija t. 1. v Ljubljani na državni realki. V sredo, 4. julija ob 4. uri popoldne se vrše predposvetovanja. v četrtek 5. iulija ob 8- uri glavno zborovanje, ob 2. uri popoldne skupen obed in nato ogledovanje Ljubljane. V petek. 6. julija izleti na Gorenjsko, v Maribor in Ptuj.
—	Svetozar Pribičevic za uc teljstvo.
Pri debati o uradniški pragmatiki je bivši minister S. Pribičevic naglašall. da bi pred tem zakonom moral biti že sprejet zakon o ureditvi drž. uprave in zakon o centralni upravi. Povdarial ie da ie velika hiba to. ker zakon iemlje stalnost in je nedemokratična zopetna uvedba avstrijskih »rangov«, t. j. grup v položaju. Uradništvo ie gmotno tako na slabem, da ie nemudoma in neobhodno potrebno takojšnje zasiguranje materijalnih interesov uradništva, kar na ne predvidevajo nove dvanajstine. Uradniške plače nai se rešijo v zvezi s plačami voiaških oseb, da ne bo taikih diferenec. Posebna toplo se ie zavzel za učiteljstvo in je iziavil, da se pri učiteljstvu ne sme misliti na reduciranje ker sra že itak Primanjkuje.
—	Ljubljanske tovarišice in tovariše, ki imajo za časa kongresa UJU, 5.. 6. m 7. avg. prosto stanovanje, sobo ali poste-lio in bi bili pripravljeni jo v teh dneh dati na razpolago za kongres in goste naše bratske tovarišice in tovariše dozí-vamo da prijaviio isto na poverjenštvo UJU (Učiteljska tiskarna). Prijave naj vsebujejo- ulico in nadstropje, število sob in postelj v posameznih sobah in posebne želie Enako reflektira pripravljalni odbor tudi na taka stanovania pri znancih in prijateljih učiteljstva. ki naj se pri-iaviio direktna ali potom učiteljstva po-verieništvu. Tovarišice. tovariši! Reflek-tiramo na sodelovanje vseh saj nam to veleva tovariška dolžnost!
—	Dopisnike opozarjamo. da izide zadnja številka »Učit. Tov.« pred pokrajinsko skupščino predčasno, in sicer že 3. iulija. Vse rokopise za to številko mora uredništvo preieti najkasneje do 31. ju-
dilen pri našem bodočem delu.
Polagoma se otresamo duševnega varuštva in lahko pride čas. ko bomo pri-morani ako ne pride idejni preokret z druee strani da vzamemo inicijativo v svoie roke da si zasnujemo sami svoj program bodočnosti v soglasju z izkušnjami naših najboljših mož in na temelju novih in najglobjih spoznani o narodovih živlienskih potrebah, nalogah in ciljih. Takrat bomo mi tisti, ki bomo iskali somišljenike in sotrudnike med akademsko mladino in tokrat najdemo morda novo uspešnejšo formo za skupno delovanje ki si ga brez ožjih osebnih stikov ne moremo prav predstavljati. Akad. soc.-pedag. krožek vrši pozitivno delo in pomaga utirati nova pota pri našem javnem delu a za oni veliki ookret in preokret v našem iavnem življenju ki ga želimo in pričakujemoPa ie treba jačjih sil. širšega globjega idejnega temelja, iake idejne koncentracije z enotnim jasnim ciljem. Vsak velik socialen ali duhoven nokret ie vzrastel iz enotnega nazora. ie daial iasen enostaven odgovor na vsa velika, načelna vprašanja in sledil eni veliki ideji vodnici. Kjer ni težnje po enoti ni veličine niso na delu elementarne sile
Le kot tak preokret bo uspel nokret slovenske omladine ki io čakajo ogromne naloge v službi naroda. ~~ M.
niia sicer ne pridejo v list. V. zadnjih dveh številkah bo objavljen dnevni red in podrobna navodila za skupščino, ki jih prejmemo od Ptujskega učiteljskega društva. — Prijavite se pravočasno za prenočišče! — U r e d n.
—	Okrajna učiteljska konferenca v Ljubljani se ie vršila dne 16. junija t. J. v Mestnem domu«. Konferenco je o tvoril okr. šol. nadzornik g. Makso Hočevar. Učiteljstvo je odposlalo vdanostno brzojavko Njeg. Vel. kralju. G. nadzornik se ie spomnil v svojem nagovoru zaslug dr. Ivana Tavčarja za šolstvo in slov. naroda sploh, in smrti v stanovskih vrstah, ki je posegla tudi v Ljubljani v prošlem letu med učiteljstvo. Po običajnih formalnostih je podal svoje nadzorniško poročilo. Brez oportunitete lahko priznamo da je bilo poročilo na višku in se je odlikovalo po svoji globoki zasnovanosti vsestrano-sti in temeljitosti ter modernim zahtevam in potrebam odgovarjajočimi smernicami. Ne samo, da bi se omejevalo na te-snosrčno stališče vzgoje in izobrazbe med štirimi šolskimi stenami, .ie spaialo in omenialo tudi vsa javna vprašanja, ki in-direktno stavilo svoie zahteve na šolo, kot vzfojevalca: in kot taki ie podal referent v svojem poročilu šoli poseben povdarek. Problemi ki pretresajo v javnem življeniu nas vse. pretresajo tudi šolo in stavijo na njo posebne zahteve. In ta moment ie g. nadzornik spretno izrabil da ie vsadil kal ki nai obrodi in prične v dejaniu spajati šolo z javnim življenjem in ii nai da s tem svoi poseben pravec. ki ga zahteva naša svoboda in država upravičeno od nje. Pa tudi notranji didaktični migljaji so bili vredni modernega duha in smeri današnje dobe. Strokovni učitelj tov. Pavel Kunaver ]e podal dobro sestavljeno poročilo o »moralni poglobitvi oouka v osnovni in meščanski šoli«. Posebno pozornost je pa vzbudilo poročilo g ravnatelja Janeza Levca o »lepopisnem pouku v osnovni in meščanski šoli. Poročilo ni vsebovalo samo praktičnih navodil za lepooisni pouk, temveč se ie odlikovalo s popolno znanstveno podlago in pojasnjevanjem na podlagi nalašč za to prirejenih slik, glede delovanja mišičevja in živčevja (možganskega) pri pisanju. Poročilo bi zaslužilo, da ga prinese »Popotnik« s slikami vred za širši krog učiteljstva. Nato so se izvršile običajne volitve in se je rešilo par samostojnih predlogov notranje-šolskega značaja. Iz spontanega razpoloženia, le na inicijativo tovarišic zaključilo učiteljstvo konferenco z »Bože pravde«.
—	Okrajno učiteljsko konferenco je imelo učiteljstvo novomeškega okraja v soboto. 16. t. m. Z vidnim zanimanjem je prihitelo učiteljstvo ta dan v dolenjsko metropolo da pregleda skupno svoje delo tekočega šol. leta in se navduši za novo. vztrajno delo v bodočem šolskem letu. Na vzporedu so bili štirje izbrani strokovni referati ki jim ie sledilo učiteljstvo z naiveč.iim odobravanjem. Predsednik konference ie izrekel referentom v imenu vsega učiteljstva zahvalo za skrbno sestavljene referate. Kakor običajno so se vršile tudi letos volitve v knjižnični in stalni odbor. Mlaiše učiteljstvo ie upravičeno pričakovalo da bodo to pot izvoljene agilne moči, ki mu bodo stale ob strani s strokovnimi nasveti pri izboru kniig in bodo umele obračati njegovo pozornost na dela. ki jih nudi poleg mnogega nepotrebnega balasta okrajna knjižnica. Po skupnem obedu se ie otvo-rila na dekliški osnovni šoli razstava risarskih izdelkov ter deških in ženskih ročnih del. To pot se ie učitelistvo novomeškega okraja res izkazalo. Na pobudo neumorno delavnega in za šolo vnetega g. nadzornika ie razstavilo trinajst okoliških šol svoja dela. Ta dan ie bila razstava odprta ueitelistvu. občinstvo oa si io ie ogledalo nasledit i i dan Nihče bi ne pričakoval, da bi se isto za njo v toliki meri zanimalo kakor se ie. Razstava je bila okusno prirejena motilo ie le to da ie bilo pri nekaterih šolah premalo razvidno kaj da so izgotovili učitelii(-ice) in učenci sami. Bilo bi preobširno ocenjevati dela posameznih šol vendar treba oripoznati da sta se odlikovali v ženskih ročnih delih zlasti dekliška šola š. s. v Šmihelu in šola v Št. Petru s krasnimi vezeninami v narodnem ubodu. Človek bi skorai ne veriel. da je sploh možno v ljudski šoli toliko doseči. Razstava ni bila obligatna nikogar se ni sililo, nai se le udeleži Da ie navzlic temu tako dobro uspela je okraiu le v čast. Zvečer je priredilo učiteljstvo v čitalnici zabaven večer. Stopilo ie pred javnost in zapelo dovršeno nekai lepih pesmi ki so pokazale da ima okrai v učiteljskih vrstah izvrsten pevski materija! Pevskim toč-
kam je sledila H. Ibsenova oetdejanka »Gospa z morja«. Kakor že poprej večkrat ie pokazalo novomeško učitelistvo ta večer, kako zmore umetniško ustvarjati. Vloge so bile povsem dobro razdeljene, igra sama pa skrbno naštudirana. Igralci so se odlikovali s čudovito naravnim nastopom. »Ibsen« ie težak, ukvarja se le z duševno tvarino. s psihološkim pogledom zasleduje razdvojenega .človeka. Z najboljšim umetniškim instinktom, s krepko strastnostjo se ie predvsem odlikovala Elida (ga. Sušnik-Kavčičeva). V nastopih s svojim možem Wanglom (V. Pirnat) nam ie podala najintimnejše ni-anse umetniške svoie vloge. Občinstvo ii ie viharno aolavdiralo ter ii poklonilo krasen šopek. Bil je to lep. dostojen in užitkaooln večer.	—j.
—	Poziv učtelistvu krškega okraja!
Na zborovanju v Radečah dne 5. .maja t. 1. smo sklenili prispevati za Vinko Klanškov nagrobni spomenik vsak po 5 dinarjev. Ker bodo znašali skupni stroški okrog 1800 Din. bi bili ti prispevki premajhni, zato smo sklenili na zborovanju tržiškega krožka v Škocjanu. da prispeva vsak učitelj(-ica) krškega okraja po 10 Din. Spomenik ie že naročen, zato prosim vse da vplačate oziroma doplačate 1. julija dogovorjeni prispevek pri svojem šol. vodji in ta pošlje nabrane vsote podpisanemu. Pokojnikove prijatelje. znance in sošolce tudi vljudno prosim za prispevke. — Št. Janž. dne 16. junija 1923. — Vinko Bercé, t. č. predsednik tržiškega krožka.
—	Zrelostni izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili od 4. do 16. juniia t. 1. pod predsedstvom g. nadzornika dr. Leopolda Poljanca. Pripu-ščenih ie bilo 68 kandidatov in kandida-tinj, med temi 2 privatista in 1 privatisti-nia. Z odliko je prestalo izpit 15 kandidatov(-inj). in sicer: gg. Dolar Zora. Dvoršek Lenka. Jazbec Angela, Laznik Celestina. Schcarz Angela, Sotler Mariia. Tomažič Vlasta. Vodenik Nada, Farazin Lovro Janež Lucijan Domnik Drago. Leban Franc. Košutnik Silvester, Gorup Ljubomir in Korošak Anton. — Zrelost se je p r i z na 1 a 39 kandl-datom(-injam)). in sicer: Burdian Karoli-na, Golež Albina. Kurbus Gabrijela. Lov-rec Amalija Matek Ana Perfcl Ana Peu-rhk Erna. Šijanec Olga, Požar Hilda. Štrekeli Milena. Taufer Vida. Pertot Vera Trobec Sabina. Primožič Terezija (orivatistinja). Petrač Franc. Kocuvan Milan. Brelih Oton. Kotnik Franc, Kodrič Stanislav Kotnik Zorko. Predan Drago, Cvetko Ivan, Živko Alojzij. Polanc Adolf, Grafenauer Ludovik. Horvat Ivo, Štraus Milan Konečrtik Zmagoslav. Ferk Ivan, Leskovar Franjo. Hartman Janez, Feren-čak Edo Šeško Ivan. Majcen Andrej, Čermelj Henrik. Tomažej Matija, Gru-šovnik Josip. Tomažič Maks in Povh Vaclav — Ponavljalni izpit je dobilo 11 kandidatov'i-inj). r e p r o b i -ran ie bil 1 kandidat (privatist). odstopila sta med izpitom 1 kandidat (privatist) in 1 kandidatinja.
—	Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani ie vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1923-/24. v soboto, dne 30. juniia od 8.—11. ure. Pogoj vpisa je dovršeni nastavni razred meščanske šole oziroma 4. razred srednje šole. Učenci naj orineseio s seboi zadnie šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. — Ravnateljstvo.
—	Maturantom mariborskega učiteljišča iz 1. 1913. Na poziv k desetletnici je prišlo zelo malo prijav. Tako smatram, da ie čas — morda tudi kraj — neprikla-den (28. in 29. t. m. v Mariboru). Ta načrt torej opustimo. Vennigerholz mi je pa poslal sledeči predlog: 15. avgusta bo v Središču slavnostna otvoritev Sokolske-ga doma in bi se nai sestali ob tej priliki tam. Morda to temu ali onemu ne bo prikladno. a ie pač nemogoče napraviti vsem po volji. Zato ie najbolje da sprejmemo Vennigerholčev predlog. Tudi železniške zveze so dosti ugodne. Torej: 15. avgusta predooldne v Središču na svidenje!
A. O.
—	Maturantke zaseb. žen. učteljišča v Mariboru iz leta 1903.! Letos poteče 20 let. odkar smo zapustile učiteljišče. Ali bi ne kazalo, da proslavimo dvajsetletnico? S tovarišico Minko Goričanovo smo se menile da bi bil Maribor najpri-pravnejši kraj za to. Tovarišice oglasite se in stavite glede časa primerne predloge! — Alojzija Kožuhova (Gorjak). Maribor. Gosposka ul. 46.
—	Kamniško učiteljsko društvo ima
v torek, dne 26. junja 1923 ob 4. uri popoldne v Komendi v gostilni g. F. Vodeta
sestanek, h kateremu je vabljeno tudi tovarištvo iz kranjskega okraja.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1923./24. v soboto, dne 30. junija od 9. do 12. ure. Pogoj vpisa ie dovršeni nastavni razred meščanske šole, oziroma 4. razred srednje šole ali liceja. Učenke naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Podrobnosti so razvidne na oglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo1.
—	Učiteljsko društvo za celjski okraj ie priredilo z lepim številom svojih članov 13. t. m. poučni izlet v Hrastnik, kjer so posetili steklarno, kemično tovarno in premogovnik. Slavnim ravnateljstvom se za blagohotno in prisrčno razkazovanje različnih naprav in strojev vsi udeleženci tem potom naiorisrčneje zahvaljujejo.
—	Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom gosp. nadzornika za srednje šole Jos. Westra v času od 2. do 12. junija. Priglasilo se je 38 rednih gojencev in 14 privatistov. Zrelost z odliko se ie priznala 3 zrelost 27 kandidatom; 14 kandidatom (med temi 5 priv.) se Je dovolil ponavljalni izpit. 1 kandidat (privatist) je bil reprobiran. 7 kandidatov (med temj 6 priv ) je odstopilo pred ali med izpitom. Zrelost se ie priznala sledečim kandidatom: Belihar Anton. Bene-dičič Ivan Berce Darinka (z odliko) Bitenc Ivan, Bratok Rudolf. Bre-gant Albin. Čuk Ladislav (z odliko). Fa-jon Rudolf. Gogala Irma Gregorič Romana Horvat Lea. Klemene Franc, Kra-ševec Danica, Kuželi Frančiška. Medved Stanko. Perhavc Silvo Rihar Rafael R o 11 Gotart (z odliko), Sartori Natalija, Schiller Melita Tratniek Martin. Vrabič Rudolf Zeleznik Franc, Gvederer Ana, Keber Silva. Kemperle Ljudmila. Klun Mira. Naselj Matilda Mihelčič Hilda.
—	Državna realna gimnazija v Ptuju. Vzprejemni izpit za prvi razred bo v soboto 30. junija t. 1. Vpisovanje se vrši isti dan od 8.—9. ure na kar se začne pismeni izpit iz slovenščine in računstva (od 9.—11.) Popodne bodo ustni izpiti. Priglasi za vzprejemni izpit se lahko izvrše tudi pred 30. juniiem osebno pri ravnateliu ali pismeno po pošti. Predložiti ie treba rojstni list in izpričevalo osnovne šole z redi iz verouka, slovenščine in računstva.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Spisal Franjo Žgeč.
Izdalo in založilo Udruženje Jugoslov. Učit. — Poverjeništvo Ljubljana. 1923. Obsega sedem tiskovnih pol. Knjiga je izšla kot 2. zvezek »Stanovsko-strokovne knjižnice. Naroča se pri »Poverjeništvu UJU v Ljubljani Učiteljska tiskarna. Cena s poštnino 12 Din. Člani Pov. UJU prejmejo knjigo — kakor 1. zvezek »Stan. strok, knjižnice« — potom svojih okrajnih učiteljskih društev za 8 Din, to pa le pri skupni pošiljatvi in pri prejemu potom okrainega društva, ker ie drugače zaradi režijskih stroškov nemogoče dovoliti to udobnost. Knjige se bodo dostavile okrajnim društvom, ko prejme poverjeništvo denar in nab5ralne pole od 1. zvezka »Stan.-strok, knjiž.«. vendar v počitnicah ne — izvzemši na zahtevo — ker v tem času tudi okrajna društva ne zborujejo. V tem slučaju se dostavijo pred začetkom šolskega leta. — O knjigi še izpre-govorimo.
—kpl Modra ptica. Maurice Maeter-l;nck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih in dvanaistih slikah. Previ Josip I1 e r n o t. Založila Učiteljska tiskarna. Cena 16 Din. O knjigi še poročamo
—pkl E. GangI: »S"n«. Drama v štirih dejanjih. Drugi natisk. Natisnila lit založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din.
—kol. Pasijonke. Povestice za mla-d:no. Spisal Ivan D orni k. Založba Oo-ričar ¿v Leskošek. Celje. Cena 5 Dii. --(■ kmižici še izoregovorimo.
—kpl Dr. Maks Kovacč: Naš boj za lastno državo. Izdala in založila Sokolska župa v Mariboru. Cena 2 Din.
—kpil Vidovdanska ustava je izšla v novem natisu pri Tiskovni zadrugi v Liubljani Prešernova ul. 54. S poštnino vred velja 12.50 Din.
—kpl H. Druzov'č: Pesmarica II. del, zbirka pesmi in pevskih vai za osnovno šolo srednja stopnja. Tretja popravljena in pomnožena izdaja. Ljubljana 1923. kr. zaloga šolskih kniig in učil. Cena mehko vez. 10 Din. poltrdo vez. 12 Din.
—kpl Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol. Za
j učiteljišča priredil Fr. Fink. Druga, pregledana izdaja. Izdala »Slov. Šolska Matica«. Cena 16 Din.
—kpl Čitanka za izredne osnovne šole. (74 podob). Sestavilo učiteljstvo gluhonemnice v Ljubljani. Ured'il V. Mazi. Ljubljana 1923. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. Cena vezani knjigi 13 Din. nevezani 11 Din.
—kpl Prva čitanka, za prvo šolsko leto. Sestavil Karel Wider.. Osmi natisk. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Kolorirana izdaia. Cena trdo vezani knjigi 16 Din.
—kpl. Domoznanstvo za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgd. slike o kraljevini SHS. Učencem osnovne šole v oonavljanie sestavil Josip Brinar. Cena vezanemu' izvodu 20 Din. Izdala in založila G o r i č a r & Leskov-š e k v Celju. — Podrobneie izprego-vorimo v prihodnji številki o knjigi.
Književnost in umetnost.
PAVEL FLERE:
„PETA ČITANKA".
(Konec).
Taki učitelji oa spoznajo tudi, čim primejo označeno knjigo v roke in io prelistajo še bolj pa, ko io bodo rabili pri delu, da sem poizkusil z njo utirati pot moderni didaktiki. Knjiga sicer ni sestavljena popolnoma v smislu novodobnih zahtev in me v tem oziru načeloma samega ne zadovoljuje. Preveč ie na pr. v njej še razpredelkov. preveč še diši »po šoli« in ni v njej onega absolutnega življenja ki se danes zahteva zanj, da se vnese v šolo; preveč se s temi razpre-delki omejuje učiteljevo prosto delo. knjiga Pa ni poklicana v to da ga omejuje, marveč zani izpodbuja in mu ga pomaga razširiati. Zato oa sem kar nekako vesel onih berilnih sestavkov, ki so prvi hip videti kakor da so pomotoma zašli v kako drugo poglavie: pa niso. le prav namenoma so se otresli prestroge sistema-tike Vendar ie mogoče za danes še prav, ako se niso načela moderne metodike upoštevala v polnem obsegu: prehod bi bil bržkone prestrm prerevolucijonaren. Namen knjige pa bi bil dosežen ako evolucijsko pripomore k osvoboditvi.
Kar se torej tiče »snovi« kakor se nahaia v realističnih čitankah ie ie premalo: v tolažbo lahko povem, da izidejo za to stoonio še posebne realistične knjižice: upajmo pa. da bodo tudi te sestavljene. kakor morejo odgovarjati modernim didaktičnim zahtevam. — Res premalo gradiva pa ima v »Peti čitanki« poglavie »Starejši slovenski pesniki in pisatelji«: sicer ne zato. ker ne prinaša njihovih življenjepisov — to ie naloga učitelja! — pač pa radi tega. ker obseg knjige ni dopustil večjega razširienja. Ipak upam da v spretni roki učitelja tudi ta odstavek lahko doseže svoj smoter kot navodilo za obravnavo slovstva in njegove zgodovine v osnovni šoli.
To malo sem hotel povedati kot nekak predgovor za rabo te čitanke in za nieno oresoianie: obenem oa prosim za strogo objektivno oresoio prvega poizkusa takega dela da se bo drugič mogoče izogibati pogreškom proti moderni didaktiki in metodiki in proti zahtevam, ki jih življenje mora staviti na šolsko delo.
—k Naš boi za lastno državo. Di. Maks Kovačič. Bratom načelnikom kul-turno-prosvetnih odsekov! Brošura ie nastala na temelju predavanja in ie tudi zamišljena tako. da bi naj služila kot podlaga predavanju, zgrajenemu na podatkih in smernicah v njej. Če pa v kakem društvu ni malti za snov predavatelia se more mesto predavanja brošura tudi pre-čitati takšna kakršna je, ker tvori v sebi zakliučno celoto.
—k E. Gangl: »Sin«. Drama v štirih dejanjih. Drugi natisk. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din.
Pisatelj oravi sam v uvodu drugega natisa: Prvič so igrali »Sina« v Ljubljani leta 1898. pod režijo odličnega igralca R. Inemana. Naslednie leto ie izšla drama v tisku pri Gabrščku v Gorici. Svoje delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal za dramatiko in ie tudi sam začel pisati drame. (Izmajlov. Red sv. Jurja. Tujka).
Poslej so »Sina« igrali po vseh večjih in manjših odrih skoroda neštetokrat — vsaj iaz ne vem števila. Kdo me 3e tudi vprašal? Malokdo! Pa še ti povečini: »Igramo v ta in ta namen. Dovoli, da uprizorimo »Sina« brezplačno.. Morda še sam primakneš kaj v označeni namen ...«
Vsaj to se ie zgodilo da je knjiga prvega natiska popolnoma razprodana. Ker pa še vedno povprašujejo po njej, a povoraševalcem ni mogoče ustreči prihaja »Sin« v drugem natisku na svetlo ...
—k Ilustrovana čitanka za izredne osnovne šole ie izšla pri kr. zalogi šolskih kniig in učil v Ljubljani. To je vendar enkrat ena čitanka za otroke, bo vzkliknil marsikdo, ki jo bo videl. Takšne Slovenci še nismo imeli. Izvanredne osnovne šole bodo odslej imele svojo čitanko. ki jim ie bila zelo potrebna. Tisk (na nižji stopnji tercija. na višji stopnji cicero in garmont) je izvrsten, lahko čitljiv. zunania oblika knjige čedna papir prvovrsten in ilustraciie lepe in zelo primerne. Ilustraciie te knjige namreč ne služijo samo v razvedrilo otrokom in oži-vahnievanie pouka, ampak večji del v pogloblian.ie in pojasnilo pouka; v tem ozira so slike pesnikov in različne slike prirodoslovne vsebine nedosegljive. Prepričani smo., da bo ta njiga na izrednih šolah edina v uporabi in da bodo vestni pedagogi z njo dosegli tudi pri najslabših razmerah uspehe. Pri tej opremi (74 slik) ie cena naravnost neverjetno nizka in se mora požrtvovalnost kr. zaloge šolskih knjig in učil vsekakor pripoznati. Knjiga ie nameniena v prvi vrsti za gluhonem-nico in enake zavode.
—k H. Druzovič: Pesmarica II. Tret-ia predelana izdaja. Uredba Pesmarice je ostala v splošnem neizpremeniena oso-bito kar se tiče metodiškega dela poučevanja petja do notah, ki je zasnovan na podlagi švicarske metode. Zbirka pesmi se je izdatno izpremenila in razširila. Vzprejetih ie večje število srbo-hrvat-skih narodnih pesmi, in sicer takih, ki se bodo pri nas lahko udomačile, kar ie pokazala dosedanja praksa. Učiteljstvu je na ta način izbira olajšana. Za šole. v katerih se ne ooie po notah (in teh je pretežno število) ie namenjen dodatek, ki obsega pesemsko notacijo s številkami. Številčno oetie ie razširjeno ¡po Francoskem, v Švici, v Belgiji i. dr. ter ie dokazalo veliko praktiško uporabljivost. Pričakovati ie. da bo našlo tudi pot v našo državo in da bode pomagalo pospeševati narodno pevsko kulturo.
Razprave o programu UJU.
—m O programu UJU je referiral pri »Radovljiškem okrajnem učiteljskem društvu« 9. junija t. 1. tov. Schiffrer. Referat je bil odposlan glavnemu poročevalcu za pokrajinsko skupščino tov. P. Fleretu v Ptuj.
Polemika.
IV. ŠEGA:
Bodimo resni.
»Odkritosrčno besedo stav-ljam na Vas, ker vem. da niste tesnosrčni in tudi ne dvomite o mojih čistih nagibih ter da se ne bojim zamere.«
»Učit. Tovariš« št. 21.
Nisem mislil, da bo moja skromna kritika letošnjega »Pedagoškega Zbornika« v 19. številki »Učit. Tovariša« vzbudila toliko prahu, da sem nehote nekako dregnil v navidezno sršenovo gnezdo. A teh sršenovih pikov se prav nič ne bojim. ker vem da so nestrupeni; je pač dosti groma, a malo dežja. Če bi pa hotel biti hudoben, bi rekel: dosti fraz, brez vsake realne podlage.
V tem članku se pač ne bom bavil z odgovorom, ki ga je naslovil cand. phil. Franjo Zgeč na mojo kritiko kajti prepričan sem. da bodo vsi zrelejši bralci »Učit. Tovariša« ki prebero moj članek »Naše ljudsko vseučilišče«, pritrdili meni, da to vendar niso nikake »nove smernice«, ki iih oznanja cand. phil. Franjo Žgeč najprej v hrvatski reviji, z istim ponatisom brez označbe kot takim seznanja slovensko učiteljstvo v »Pedagoškem Zborniku«, a da je sedai tudi zašel v »Popotnika« (št, 3.—4.. str. 69). Ideje, ki jih avtor v tem članku razvija, so nam starejšim narodnim pijonirjem že davno znane in da so te ideje za naše razmere, kdor količkaj pozna naše politično obzorje še prave utopije.
Je pač mladostno vrenje!
Da se je oa tovariš R. M. tako razjezil ob čitanju moje kritike, ne morem nikakor poimiti. Zdi se mi pa, di je podlistek tovariša R. M. popolnoma zgrešen in zato naj mu le nekoliko odgovorim.
* Med predavatelji »ljudske univerze v Logatcu« sem pozabil imenovati zlato dušo nepozabnega mi pobratima pokojnega dr. Ant. Dermoto.
Kar sem zapisal v svoji kritiki o akademski izobrazbi učiteljstva vzdržujem še danes v polnem obsegu in da vsled tega nisem ravno ignorant na tem polju, svetujem pa tov. R. M., da pregleda vsaj nekoliko starejše letnike »Popotnika«, »Učit. Tovariša« in mogoče še tudi »Spomenice« ob 251etnem jubileju naše »Zaveze«. mogoče — pravim — bo našel tudi tam kako dobro misel, da smo si že davno davno osvajali misel o akademski učiteljski izobrazbi, a ta akademska izobrazba bodi vendar popolnoma drugačna kakršno nudi sedanja univerza. Pač moram povedati tovarišu R. M., da že davno davno poznam dr. P. Radosavljeviča. tega marljivega sotrud-nika »Napreja« in da me tudi s svojo najnovejšo razpravo v »Prosveti« ni mogel spreobrniti.
Naravnost neodpustljivo se mi zdi pa tisto ogorčenje, kjer se tovariš R. M. tako huduje nad urednikom »Učit. Tovariša« in sploh med vrsticami nad vso »U. J. U.«, ker ie izšel moj podlistek v »Učit. Tovarišu«. Menda tovariš R. M. res ne ve da nosi list le tedaj odgovornost za svoje članke, ako izhajajo ali iz uredništva ali pa izven uredništva brez podpisa z odobravanjem urednika. — Ker sem oa podlistek podpisal s polnim imenom sem prevzel tudi vso odgovornost zanj.
Ako tovariš R. M. ne more nikakor živeti brez akademske izobrazbe in ako ne more poučevati izročene mu mladine brez doktorata naj posnema tov. dr. St. Rapeta in — odleglo mu bo.
Vprašam pa še to: zakaj ni tovariš R. M. takoi^ izrekel svojega prokletstva nad »Slov. Šol. Matico«, nad urednikom »Pedagoškega Zbornika« in oa slednjič nad piscem članka o akademski izobrazbi našega osnovnošolskega učiteljstva dr. St. Rapetom in da ga ie šele moja skromna kritika vzbudila iz niegovega duševnega ravnotežja.
Menda je imel oa vendar »Pedagoški Zbornik« za 1. 1922. že prej v roki, predno ie izšla moja kritika?!
Smešna se mi zdi pa zahteva podlist-karia R. M., da bi »Učit. Tovariš« ne sme] prinašati člankov, kakršnji je na pr. uvodnik v 18. številki. Mislim da je »Učit. Tovariš« vendar naše stanovsko politično glasilo, tedai naš bojni list in zakaj bi tak list ne smel prinašati polemičnih člankov? — Ne vem. ali tov. R. M. ne pozna nikakih politično šol. listov drugih narodov? Opozoriti ga hočem le na nekatere take liste n. or. »Deutsch-ister. Lehrer-Zeitung«!, »Freie Lehrr stimmen«. ali pa na vodilni nemški šol. dnevnik »Preussische Lehrer-Zeitung«, na češke itd.
Kdor prebira uvodnike teh listov, potem šele ve kako daleč, daleč smo še mi v tisti stari okostneli boječi avstrijski konservativnosti, ko smo se bali malce glasn e ie kihniti.
Menda vendar nismo več na tistem svetopisemskem stališču ki veli: Ako Te kdo udari na levo lice zahvali se mu in mu nastavi še desno.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po V nedeljo, dne 10. junija 1923 je
uprizorila šolska mladina na Vačah pri Litiji igri »Lažniva Milena« in »Cista vest«. Igrici sta izzvali pri starih in mladil obilo nedolžnega veselia in smeha. Igralčki so nastopili pod spretnim vodstvom gdč. A. Prestorieve ki ie imela s prireditvijo mnogo truda, z nepričakovano sigurnostjo. — Dvoglasno petje, ood vodstvom gdč. Minke Tramte je bilo jako lepo in ie želo. kakor deklamaciie obilo priznanja. — Gmotni uspeh prireditve je presegel vse pričakovanie. čisti dobiček se bo uporabil za šolarsko knjižnico.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: 7% obveznice drž. inv. posojila: £osar Roza učit., Pobrežje ori Mariboru 1 a 100 Din. Paost Rihard in Marija, učit. v Ormožu. 2 a 100 Din (že v drugič. Skupai z zadnjič izkazanimi 119 obveznicami = 122 obveznic a 100 Din = 12.200 Din. Gaberc Anton. šol. vodja. Iža-kovci (Prekmurje) 10 Din. Članarina: Učit. društvo za ormoški okraj (50 članov) 500 Din. Iskrena hvala!
—g Vab lo na 2. občni zbor »Učiteljskega doma v Mariboru«, ki se vrši v v nedeljo dne 8. julija 1923 v Ptuju ob 8. uri dopoldne v prostorih zborovanja
UJU. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitve novega odbora. 6. Določitev članarine. 7. Samostojni predlogi. — Ker je »Učiteljski dom« za naš stan brezdvom-no velike važnosti, se poživljajo vsi tovariši (-ce), zlasti pa vsi predsedniki učiteljskih društev v Mariborski oblasti, da v svojem delokrogu o stvari razmišljajo in doroošljejo predloge in pomisleke vsaj teden dni pred občnim zborom »Učit. domu« — Studenci pri Mariboru. — Velike udeležbe pričakuje Odbor.
Iz nase stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+pov. Okrajna društva opozarjamo,
da se takoj odzovejo našemu pozivu glede prijave sumaričnega števila društvenih članov in odbornikov za glavno poročilo UJU. Nujno potrebujemo! Zadostuje po dopisnici, predsedniki, napravite red! — Javite, koliko izkaznic za Ptuj potrebuje vsako društvo. Dovoljenje južne železnice je tu. Na vsaki izkaznici je treba na obratno stran napisati sledečo klavzulo: Z o d 1 o k. št. 10 8 9 — JI. 2 3. obrat, ravnat, j u ž. žel. dovoljen 50% popust voznih cen potniških vlakov za enkratno vožnjo od vstopne postaje do Ptuja in nazaj v času od 4. do 13. julija 19 23.
-f pov. Delegati na pokrajinski skup-šcni v Ptuju:
XI.	Brežiško - sevniško društvo. Delegati: 32. Knapič Janko — Videm. 33. Drnovšek Fran — Sevnica.
34.	Tominc Avgust — Globoko. — Namestniki: 30. Pečnik Josip — Kapele. 31. Kladnik Josip — Sevnica. 32. Gomil-škova Ljudmila — Videm.
XII.	Kočevsko društvo. Del.:
35.	Mervič Anton — Ribnica. 36. Loč-niškar Fran — Turjak. — Nam.: 33. Wi-gele Ferdo — Loški potok. 34. Lovšinova Iva — Sodražica.
XIII.	Kranjsko društvo. Del.: 37. Luznar Fran — Primskovo. 38. Mi-klavčičeva Janja — Kranj. 39. Povšnar-Zalokarjeva Julka — Kokra. 40 Rant Franc — Šenčur. — Nam.: 35. 36., 37., 38., — ?
XIV.	Marenberško društvo. Del.: 41. Womer Ivan — Muta. 42. Kna-pičeva Olga — Marenberg. — Nam.: 39. Gold Joško — Vuzenica 40. Robič Ivan — Vuhred.
XV.	Mursko-soboško društvo. Del.: 43. Požegar Avgust — Ge-derovci. 44. Humar Fran — Stanjevci. 45. Kontler Julij — Vidonci. — Nam.: 41. Peršakova Ana — Kroplivnik. 42. Bratina Trezika — Cankova. 43. — ?.
XVI.	Slovenjgraško društvo. Del.: 46. Purkhart Josip — Št. IIj pri Mislinji. 47. Vrečko Franc — Slovenj-gradec. — Nam.: 44. Kaffou Ignac — Št. Janž pri Dravogradu. 45. Šalamun Simon — Šmartno pri Slovenjgradcu.
XVII.	Silbvenjebistriško društvo. Del.: 48. Karbaš Fran — Slov. Bistrica. 49. Goričan Marija — Slovenska Bistrica. 50. Kopriva Avgust — Spodnia Polskava. — Nam.: 46. Rajner Josip — Gornia Polskava. 47. Vendramin Fran — Laporje. 48. Kopriva Emilija — Spodnja Polskava.
XVIII.	Radovljiško društvo. Del.: 51. Baraga Janko — Koroška Bela. 52. Baebler Leopold — Bled. 53. Schiffrer Egidii — Gorje. — Nam.: 49. — ?. 50. Jegljič Poldi — Breznica 51. Petrov-čič Mara — Bled.	>
XIX.	Kamniško društvo. Delegati: 54. Petrovec Tomo — Jarše. 55. Toman Janko — Moravče. 56. Tiran Er-nest — Moravče. — Nam.: 52. Šmajdek Ivan — Krtina. 53.. 54. — ?.
XX.	Belokranjsko društvo. Del.: 57. Lukežič Gustav — Črnomelj. 58 Šoštarič Aleš — Tribuče. 59. Lovšin Franjo — Vinica. — Nam.: 55. Šetinova
Anica — Črnomelj. 56. Fabjanova Micika
—	Talčji vrh. 57. Blinčeva Zorka — Vinica
XXI.	Savinjsko društvo. Delegati: 60. Zdolšek Mirko — Letuš. 61. Dominko Saša — Št. Jurij ob Taboru. — Nam.: 58. — ?. 59. Cizejeva Jana — Or-lavas.
XXII.	Ptujsko društvo. Del.: 62. Majcen Mirko — Ptuj. 63. Čofcl Ignac
—	Sv. Marjeta niže Ptuja. 64. Kaukler-ieva Valentina — Ptuj-okolica. 65. Fink Anton — Polenšak. — Nam.: 60. Žolnir Oskar — Cirkovci. — 61. Haslova Anica
—	Cirkovci 62. Schalda Leopold — Sv. Lovrenc v Slov. gor. 63. — ?.
XXIII.	Učit. društvo za mariborski šol. o k r a i. Del.: 66. God-čeva Marija — Lirnbuš. 67. Vauda Mirko
—	Sv. Marieta. 68. Košutnik Silvester — Št. Ili. 69. Macarolova Pavla — Selnica.
—	Nam.: 64. Skrbinškova Ljudmila — Fram. 65. Pestevšek Karel — Slivnica.
66. Konečnikova Franja — Selnica. 67. _ ?.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu F. Č. n. B.: Današnji listek čaka že tretji teden. Dopis priobčimo torej v listku prihodnje številke.
—lu A. H. — St. d. M.: Razstavo šo-larskih izdelkov je kongresni odbor na zadnii seii oo vsestranem razmotrivanju odklonil, ker ie že prepozno, da bi se dala aranžirati za javno kritiko primerna razstava.
—lu »Jezik in slog trg. pisem«. Ni primerno za naš list. V drugi zadevi se obrnite na »Slov. Šolsko Matico«.
—lu Dopise, ki smo iih prejeli šele v sredo nismo mogli uvrstiti v to številko.
—lu F. J. — Sv. R.: Do danes še ni preklican odlok._
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverien. Ljubljana.
Štev. 2423.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
V šolskem okraju Ljubljanska okolica se oo naročilu višjega šolskega sveta z dne 12. junija t. 1.. št. 6313. razpisuje služba učitelja __ na petrazredni osnovni šoli v Zgornji Šiški v sta'.no popolnitev.
Pravilno opremljene orošnie z osebno Dopisnico, izpolniene natančno po vseli rubrikah (število službenih let je navesti) nai. se vlože po predpisani službeni poti do dne
10. iuliia 1923
ori podpisanem okrajnem šolskem svetu v Ljubljani.
Okrajni šolski svet v Ljubljani,
dne 18. junija 1923.
-J-
MIHI Lil
priporoča
„Slov. Šol. Matica".
Zelo primerno za učence in učenke, ki koncem šol. leta zapuste za vedno ljudsko šolo.
Vsak list stane 50 p.
Pravkar izšlo! F. Fink: Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu
osnovnih šol. II. izdaja. Broširana knjiga stane Din 16"—.
Naročila sprejema „S. Š. Matica" v Ljubljani.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO" I
»»
® ÍV korist „Jugoslovenske Matice' !,
IDES" Prašek za črnilo
raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in
tekoče ekstrakte!
IRECAA Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za yvll#C| več kot 100% cenejši kakor tekoče črnilo!,,
IftPf Ift Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte'vzorce in HIE# cenike kateri, se pošiljajo brezplačno.
ft
«I
IDES" tvornica krnili izdelkov Tu pri Ljubljani.