Pol talna plačana v gotovini. Lsto Xn , števfl?35 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri post ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 7S 180 Wien št 105 241 2 2. VI 1931 Ljubljana, sobota tL avgusta I93I Cena 1 Din Naročnma zuaša mesečno 25— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122 3123 3124 3125 «n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Cejje: Kocenova al. b. Telef št 190. Rcfi.ap;si se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Bethlen ostane v vladi? Službena agencija pripravlja javnost na to, da se Bethlen ne bo popolnoma umaknil — Postal naj bi zunanji minister — Težkoče grofa Karolyija pri po* gajanjih za sestavo vlade Budimpešta, 21. avgusta. AA. MT1 po- | se bo vrni! v Pešto. kjer bo na iesen zooet reča: Grof Julij Karolyi se trudi, da bi pridobil za vstop v vlado nekatere gospodarske strokovnjake, ki uživajo splošno ■zaupanje ne samo v vladi, nego tudi v javnem življenju sploh. Ni izključeno, pravi dalje MTI, da se bo grof Bethlen uklonil splošni želji in bo vstopil v novo vlado kot zunanji minister. Morda bo grof Bethlen, da se nekoliko odpočije in ozdravi, odšel za nekaj časa na dopust. Budimpešta, 21. avgusta č. V teku včerajšnjih in današnjih sestankov med politiki se je govorilo, da namerava srrof Karol.vi sestaviti le prehodno vlado, dokler se ne 1 eši eosnoda^ska kriza. To v a Jo hi nodpi-raia tudi meščanska opozicija, čeprav :nor-da ne bi sodelovala v njej. Obe dosedanji vladni stranki, unitaristi in krščanski soci-alci sta soglasno izjavili, da bosta podpirali vlado grofa Karo!yija. Pač oa sd socialni demokrat je najavili najostrejšo borbo zoper novo vlado, zahtevajoč, da se izore-meni ves režim, da se razou^ri parlament in izvedejo nove volitve. Agrarna stranka pravi v svoji resoluciji, da bo svojo končno odločitev objavila šele, ko bo izdan program nove vlade in ko se bo videlo njeno delo. Tudi liberalna stranka zahteva izpre-menrbo režima. Opozicija misli, da bo Ka-roljijeva vlada samo prehodna, dokler ne nastopi koncentracijska vlada, ki mora priti čimprej, da se sanirajo finančna razmere v državi. Kar se tiče razdelitve posameznih reso-rov Karolyi še vedno nadaljuje konzultirani a. Na drugi strani so se o tej stvari vršili sestanki tudi pri regentu Horthvju. ki ie včeraj in danes snrejel celo vrsto ooll-tikov, da se informira pri uiih o mišljenju naroda. Značilno za položaj je dejstvo, da je bi! pozvan izmed opozicije samo Gaston Gaai od agrarne strsnke, kar je dokaz, da vsaj za enkrat še ne mislijo na bistveno spremembo režima. Odločitev glede resorov pade šele jutri. Mi dvoma, da vstopijo v novo vlado tudi dosedanji ministri Zsotvenv. Mayer tn Gorrbos. Slednji prevzame tudi v novi vladi ministrstvo za voisko in sicer na izrecno željo regenta Horthyja. V ostalem le znano že tudi to. da dob) unitaristična stranka resor notranjega in trgovinskega ministrstva, krščanski socialci pa socialno skrbstvo in prosveto. Finance bi imel zasesti nevtralen strokovnjak. Javljajo tudi. da se bo grof Bethlen samo za nekaj tednov odstrani! na svoje posestvo Inke. nato pa živahno sodeloval v politiki kot vodja vladne stranke. V političnih krogih razpravljajo o vnraša-šanju. ali bo grof Karolvi no sestavi vlade sklical parlament, da bi mu predstavil novi kabinet. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih vladnih krogih, se to ne bo zgodilo. Nova vlada bo do nadaljnjega sodelovala le s parlamentarnim odborom tri in tridesetih, ki izvaja ukrepe za stabilizacijo proračuna. Budimpešta, 21. avgusta, s. Večerni listi poročajo o težkočah glede sestave vlade, ker je med obema dosedanjima vladnima strankama prišlo do nesporazumlje-nja zaradi razdelitve posameznih portfe-ljev. Enotna stranka noče odstopiti fer-ščansko*socialcem dveh portfeljev. Krščanski socialci so doslej imeli le en port-felj. Govori se že, da je dosedanji zastopnik krščanskih socialcev v kabinetu minister za socialno skrbstvo Ernszt že sporočil Karolviju svojo odpoved. »Ma-gvar Orszag« govori o možnosti, da bo namesto Karolvija poverjen s sestavo vlade prejšnji zunanji minister Valko. Borba za portfelje Budimpešta, 21. avgusta, g. Designirani ministrski predsednik Karolyi je danes nadaljeval svoja pogajanja za sestavo vlade. Sprejel je celo vrsto poslancev, med njimi grofa Apponvja in dosedanjega ministra za kmetijstvo Mayerja. Ko je Karolyi ob 15. zapuščal zunanje ministrstvo, je izrazil upanje, da bo pogajanja končal že jutri. Obstoji jo sicer še težkoče, ki se pa bodo dale premostili. Jutri opoldne bo grof Karolvi poročal regentu Horthyju o uspehih sto jih pogajanj. Bethlen o svoji demisiji Budimpešta, 21. avgusta, g V časopisih in v javnosti vlada o pravih vzrokih demisije grofa Bethlena slej ko prej velika nejasnost. Grof Bethlen sam je nekemu prijatelju izjavil nastopno: Mojo demisijo so povzročili notranjepolitični pomisleki ter potreba hitre in uspešne borbe proti gospodarski krizi. Po mojem odhodu bo nastala mirnejša atmosfera. V parlamentu sem bil obdan od sovraštva, ki bo sedaj prenehalo. Moj naslednik je splošno spoštovan, njega nihče ne sovraži in nihče ne žali. Da olajšam posledice finančne krize, sem se umaknil s svojo vlado, ki ji hočejo naprtiti odgovornost za preteklost Sploh pa sem utrujen. Moje zdravstveno stanje ni najboljše, želim si miru. Nadčloveški napori presegajo moje fizične moči. UGOTOVLJENI ATENTATORJI NA NAŠE VLAKE Avstrijska preiskava je potrdila sum, da so bili peklenski stroji skriti v vagone na avstrijskem ozemlju - Doslej sta kot zločinca ugotovljena Srankovska emigranta Hranilovič in Seletkovič Vesti o podaljšanju Hoovrovega moratorija V Washingtonu iščejo vedno nova pota, samo da preprečijo splošno revizijo vojnih dolgov - Še ena konferenca Dunaj, 21. avgusta. AA. V noči na 1. avgusta sta prispela na postajo Schvar-zach-St. Veit s pariškim brzitn vlakom dva neznanca, ki sta naslednji dan nadaljevala pot proti Badgasteinu. Ista človeka sta v noči na 3. avgusta prispela v Beljak. Avstrijskim varnostnim ob-lastvom se je posrečilo ugotoviti, da sta ta neznanca jngoslovenska emigranta, eden od njiju pa da je brez dvoma Stanko Hranilovič. Kakor je železniško osobje izpovedalo je verjetno, da sta na poti od Schwarzacha - St Veita do Beljaka podtaknila v viaku peklenski stroj, ki je 3. avgusta eksplodiral na brzem vlaku na jugoslovenskih tleh. Avstrijska policija je naložila oblast-vom, da ta dva človeka aretirajo, če iu dobe. Dunaj, 21 avgusta AA. Dunajski listi poročajo, da je avstrijska policija dognala, da je drugi zločinec, ki je s Hranilovičem položil peklenske stroje v železniške vozove, Mijo Seletkovič, bivši avstrijski oficir. Zadnja leta je živel v Šopronju na Madžarskem. Odtod je opetovano potoval v inozemstvo z madžarskim potnim listom. Dognano je nadalje, da sta bila ta dva terorista v neposrednem stiku z dunajsko skupino emigranta Perčeca in generala Sarkoti-ča. V noči med 31. julijem in 1. avgustom sta izstopili iz švicarskega brzega vlaka na postaji Schwarzach—St. Veit dve sumljivi osebi in izročili na postaji nosaču majhen kovčeg in dve torbici. Na potu v hotel je eden od teh dveh dejal nosaču, naj pazi na te stvari, ker so nevarne. Seletkovič se je nastanil v hotelu »Post«, Hranilovič pa v hotelu »Schweizerhof«. Tu je Hranilovič popil pol litra vina in se zapletel z natakarico v razgovor. Zato se ga je natakarica dobro spominjala in je mogla prepoznati sliko, ki jo je pokazalo re-darstvo. »Neue Freie Presse« trdi, da je uradnik avstrijske državne policije s slikami obeh zločincev odpotoval z Dunaja v Schwarzach—St. Veit, kjer jih je pokazal tamošnjim železničarjem in ostalim osebam, ki so v obeh slikah prepoznale oba zločinca. Hranilovič se je izdajal za Američana, ker je bil prejšnja leta v Ameriki, vendar mu tega niso verjeli. Oba sta še iste noči sedla v vlak D 31, ki postane na postaji Schwarzach —St. Veit ob 2. ponoči in vozi v pravcu proti Beljaku. Vstopila sta v voz Miin-chen—Beograd ABCA št. 23508. V tem vozu je bila eksplozija na zemunski postaji. Sedla sta v kupe I. razreda. Sprevodnik je opazil, da sta bila slabo oblečena, da pa sta se vendar vozila v I. razredu. Sprevodnika Martina Raucha, ki je spremljal vlak do Jesenic, sta Hranilovič in Seletkovič prosila, naj nikogar ne pusti v njun kupe, ker se želita odpočiti in ker sta močno utrujena. Prosila sta sprevodnika, naj ju od zunaj zapre. Ko je vlak prispel na postajo Gastein, sta Hranilovič in Seletkovič prosila sprevodnika, naj jima odpre, ker želita izstopiti. Obenem sta ga vprašala, ali lahko menjata svoje vozne listke, ki so se glasili za progo Schwarzach— St. Veit—Beljak. Sprevodnik ju je vprašal, zakaj ne spita, nakar sta odgovorila, da sta že spala, da pa želita izpre-meniti smer vožnje. Ko sta Hranilovič in Seletkovič stopila v vlak na postaji Schwarzach—St. Veit, sta imela dve torbici in en kovčeg, v Gasteinu pa sta vzela s seboj samo kovčeg in eno torbico. V Gasteinu sta prenočila v Solin-gerhofu. Hranilovič in Seletkovič, sta se 3. t. m. vnovič pojavila v Schwarzach - St. Veitu. Sprevodnik Konrad Gustav pravi, da je zahteval Hranilovič, naj ga kasneje prebudi, ker se želi takoj vrniti 'na Dunaj. V Schwarzach-St. Veitu sta Hranilovič in Seletkovič stopila v voz Berlin-Sušak ABCA št. 23504, ki je eksplodiral na Jesenicah. Hranilovič in Seletkovič sta izstopila v Beljaku. Sprevodnik je opazil, da je bil njun kupe zaprt. Atentati so bili pripravljeni in organizirani v Fliegenbachu pri Eisenstadtu na Gradiščanskem v hiši Antona Sejma-noviča. Hišo je kupil Perčec za svoje načrte. Tu so bili atentati v vseh podrobnostih organizirani, tu so preizkušali peklenske stroje. Zadnje dni meseca julija sta bila v tej hiši Seletkovič in Ignjat Domitrovič, ki sta prišla iz Šopronja na Madžarskem. Iz absolutno avtentičnih podatkov izhaja, da so atentate, ki so bili v Jugoslaviji, pripravili in izvršili v Avstriji. Navzlic temu pa pravijo dunajski listi, da so bili atentati sicer res izvršeni na avstrijskem ozemlju, da pa so jih pripravili in organizirali v inozemstvu. Dunaj, 21. avgusta č. Preiskava proti razkritim atentatorjem na jugoslovenske vlake, frankovskim emigrantom, kaže vedno bolj, da so bili atentatorji iz: okolice Perčeca. dočim je, kakor navajajo listi, izključeno, da bi bili v atentat vmešani Sarkotič ali drugi emigranti izven Perčeceve skupine. Da je' bil med atentatorji Hranilovič, ni več nobenega dvoma. Policija mrzlično zasleduje oba atentatorja ter vse one, ki so jima dajali navodila. Policija je mnenja, da je Hranilovič vmontiral razstrelivo za naslanjalo v vagonu prvega razreda v noči na 3. avgust med 2. in 3. uro na vožnji od Schwarzach—St. Veita do Beljaka. Atentatorja sta bila sama v oddelku prvega razreda. Prijet atentator na nemško jeleznico Berlin, 21. avgusta č. V Rubritzu je opazil neki šumar neznanega sumljivca na železniških tračnicah. Poskočil je bliže rn ga prijel ter ugotovil, da je ravno polagal dinamitne patrone med tračnice. Gre za 40 letnega delavca Fehlburga. Podrobnosti še niso objavljene. Nova akcija za francosko-nemški sporazum Senzacionalne informacije o posebni misiji novega francoskega poslanika v Berlinu New Vork, 21. avgusta d. Washington-ski listi trdijo po informacijah iz vladnih krogov, da smatrajo ti krogi sedanji čas kot najbolj nepripraven za razpravo o reviziji vojnih dolgov, že sedaj se govori o podaljšanju Hoovrovega moratorija za nadaljnje leto ,da bi se Hoovru ne otežkočil položaj za prihodnjo volilno borbo. Vnovič se opozarja, da so ameriški zastopniki v Baslu postopali brez oficielnih pooblastil. Državni podtajnik Castle celo izjavlja, da ne bo niti zahteval oficielnega besedila baselskega poročila. To vvashingtonsko stališče se tiče med ostalim tudi članka londonskega »Daily Heralda«, ki je govoril o možnosti novega Hoovrovega načrta. Po trditvah tega londonskega lista namerava Hoover predlagati novo konferenco o vojnih dolgovih. V V/ashingtonu izjavljajo spričo tega, da pred Stimsonovim povratkom, torej pred 3. septembrom, vsekakor ne bodo sklenjeni nobeni definitivni načrti. Pariz, 21. avgusta d. Kakor poroča »Agence Economique et Financiere« iz New Yorka, izdelujejo na pristojnih vladnih mestih načrt, po katerem naj bi se z znižanjem obrestne mere omogočilo zmanjšanje plačila vojnih dolgov, -ne da bi se znižala nominalna vsota glavnice. Reparacijske obveznosti Nemčije bi bile seveda zmanjšane v enaki meri kakor medzavezniški dolgovi. V zvezi s tem napoveduje »Agence Economique et Financiere« tudi sklicanje splošne konference za dolgove in reparacije, ki naj bi se sestala v začetku oktobra v New Torku. Washington, 21. avgusta č. Po poslednji izjavi državnega tajnika Castleja je prodrlo mišljenje, da predlog baselskih strokovnjakov za revizijo reparacij in vojnih dolgov še ni dozorel. Označuje se kot ver- f jetno, da bo Hoovrov moratorij podaljšan na dve leti, ker pač v USA nihče ne misli, da se bodo po preteku enega leta plačevale reparacije zopet po starem. Berlin, 21. avgusta g. »Hannoverscher Kurrier« objavlja danes članek o dozdevnih načrtih novega francoskega poslanika v Berlinu Ponceta. Zdi se, da ta članek ni bil objavljen brez poslani-kove vednosti. Kakor trdi imenovani list, prihaja Poncet v Nemčijo z velikim programom, čigar glavna točka je sporazum med Francijo in Nemčijo. Poncet se namerava pogajati baš z desnico. Jasno in odkrito se hoče obrniti z realnimi predlogi in brez fraz na nacio-nalce Nemčije. Nadalje poudarja list, da je Poncet vedno gojil simpatije do Nemčije. V berlinskih političnih krogih so ta izvajanja povzročila veliko pozornost. Hugenbergov »Lokalanzeiger« pripominja, da bo Poncet s svojimi načrti našel v desnici Nemčije ugodno polje udejstvovanja. S Francozom, ki je brez fraz, se hoče nemška desnica rada raz-govarjati o realnih ci1 jih. Na tem potu je sporazum, čeprav je težak, vendarle mogoč. Levičarski krogi dvomijo o avtentičnosti izvajanj hannoverskega lista. Francoski socialisti za sporazum z Nemčijo Marseille, 21. avgusta č. Na včerajšnjem tukajšnjem sestanku republikanske omla-dine je govorilo več govornikov za zbližanje Francije z Nemčijo. Socialistični poslanec Chabrun je dejal, da se mora Evropa organizirati na gospodarski podlagi in da se morata Francija in Nemčija na vsak način zbližati. V istem smislu je nastopil tudi bivši nemški konzul in Strese-mannov sotrudnik Bernhardt. Zopet nov atentat v Sofiji Makedonstvujušči se koljejo naprej - Revolverska bitka sredi Sofije Sofija, 21. avgusta. AA. Predsnočnjim <">b 22 sta dva neznanca prišla v hišo na C^ra Astruha št. 29, kjer stanujeta protogerovca Eskim Matejev in Tir Sand o v. Odprla sta. vrata in začela s praga streljati na oba protogerovca, Ustrelila sta kakih 10 krat i.n oba ranila. Neznanca sta nato pobegnila, ranjenca pa so odpeljali v bol-n ieo. Sofija, 21. avgusta. AA. O predsnočn$em atentatu na dva protogerovca se doznrava-jo tele podrobnosti: V stanovanju v hiši na uMci Cara Astruha št. 29 so tri sobe, v katerih stanuje v vsaki po več ljudi. Trije neznanci so izvršni napad v sobi kjer stanujejo protoge-rovci Sandov. Matejev in Vasilev. Vasilev .ie bil odsoten. Napadalci so streljali iz re-volveriev tipa Parabellum. Sandovu se je posrečilo, da je prišel do svojejra revolverja. nakar je začel tudi on streljati ter je tako pregnal napadalce, ki so stekli na ulico in se skrili na vosalu za avtomobilom št 852. ki je tam čakal. Tako so pobegnili. Vsi trije so izginili iz Sofije, čeprav je policija takoj cernirala vse izhode i z mesta Omenjeni protogerovci so se naselil! v ftavedene«n stanovanju pred dvema tedno- ma. Sandov in Matejev sta dobila 4 do 5 nevarnih ran v prša in želodec. Stanje obeh je resno. Vzlic temu je Sandov mogel dati policiji popis na/padalcev. Katastrofalen vihar na Koreji London, 21. avgusta d. Kakor poročajo iz loki j a, je na Koreji razsajal silen vihar, ki je zahteval nad 100 smrtnih žrtev, v notranjosti polotoka je povzroči' ogromno škodo. Ob obali se ije potopilo mnogo ribiških ladij s posadkami vred. Vec tisoč ljudi je brez strehe. Sanghaj, 21. avgusta, d. Zaradi silnega viharja na vzhodni korejski obali, med ?,at.eriim se P°toPifc> zelo mnogo ribiških ladij, pogrešajo 200 oseb. Chicago pred bankrotom Chicago, 21. avgusta d. Chicaški župan je izjavil, da bo moral magistrat ustaviti svoje poslovanje, ako ne bo dobil državne pomoči. Zato obstoja nevarnost, da v Chi-cagu 1. septembra okoli 20.000 mestnih na-stavljencev ne bo dobilo nobene plače. Možnost demisije angleške vlade Macdonald med konservativno Scilo in socialistično Karibdo - Velika politična napetost London, 21. avgusta. A A. Vlada je predložila voditeljem konservativne in libe= ralne stranke načrt za finančno sanacijo države. Ta načrt je vlada predložila tudi parlamentarnemu odboru delavske stranke, generalnemu svetu delavskih strokovnih zvez in izvršilnemu odboru delavske stranke. Izvršilni odbor delavske 6tranke je po* dajl izjavo, v kateri se podreja sklepom, ki jih bo sprejela vlada, o stališču generalnega sveta delavskih strokovnih zvez in konzervativne ter liberalne stranke pa še ni ničesar gotovega. Konference so se danes nadaljevale. London, 21. avgusta, s. Ministrski svet se je danes popoldne odgodil ter se najbrže ne bo sestal n.iti jutri niti v ponedeljek. Po saji ministrskega sveta je več mini« strov imelo zelo resne obraze. Vlada je naletela namreč na resen odpor v lastni stranki in možnost demisije vlade je tvorila danes predmet živahnih komentarjev, ki spravljajo s to možnostjo v zvezo tudi nenadni povratek Baldwina, ki je bil br» zojavno poklican s počitnic v London. Kongres strokovnih organizacij je še vedno v opoziciji proti predlogom vlade ter se bori proti vsaki misli znižanja podpor ali zvišanja prispevkov. Prevladuje mne-ie, da bodo Macdonald in njegovi tovariši skušali zmanjšati prvotne predloge v svr» ho kompromisa s strokovnimi organizacijami in s konzervativci. V političnih krogih pa se pojavlja tudi mnenje, da bo Maodonald izvedel svoj program, ne da bi se spuščal v nova pogajanja s kongresom fif t»ivlr /Mnm IL n —w _ _ _ ' \ T ___d r . ložaj označuje kot zelo resen. Macdonald stoji na eni strani nasproti opoziciji kon-zervativcev, ki označujejo predloge za nezadostne, na drugi strani pa obstoji nevarnost odklonitve teh predlogov od dela njegove stranke same. Macdonald se bo vsekakor branil dem;sije. ker je prepričan, da bi iziprememba viade v sedanjem tre* nutku prinesla deželi le škodo. strokovnih organizacij. V splošnem se po« popravljala proga Bitka z razbojniki sredi Varšave Varšava, 21. avgusta, d, V središču mesta se je včeraj pripetil drzen razbojniški napad. Trije policisti so eskortirali razvpitega roparja Mihalskega v preiskovalni zapor. Na eni najbolj prometnih cest mesta sta dva tovariša aretiranca napadla policiste z revolverskimi streli in jih močno ranila. Roparja sta osvobodila svojega tovariša, mu potisnila revolver v roko. nakar so vsi trije pričeli beza*"'. Neki policist jih je pričel zasledovati. Pri tem pa se je razvila cela bitka, v kateri je bil neki pasant hudo ranjen, eden izmed razbojnikov pa ustreljen. Končno se je posrečilo prijeti tudi druga dva zločinca. Eden izmed ranienih policistov je podi* gel poškodbam, drugi pa se bori s smrtjo Vlak povozil dva delavca Praga, 21 avgusta AA. Davi je osebni vlak, ki vozi med Chebom in Libercem, na odprti progi povozil dva delavca, ki sta Kraljeva zahvala patrijarhu Beograd, 21. avgusta, p. Patrijarn Var-nava je prejel od Nj. Vel. kralja naslednji odgovor na svojo brzojavno čestitko ob 10 letnici vladarskega jubileja: »Vaši Sve« tosti in vsem vernikom se zahvaljujem za čestitke in tople želje. — Aleksander.« Smrt uglednega industrijalca Beograd, 21. avgusta p. V pretekli noči je umrl v Leskovcu ugledni industrijec Dimitrije Teokarevič, ki ga smatrajo kot »očeta srbske industrije«, zlasti v Leskovcu, kjer je industrija izredno razvita. Pokojnik je osnoval v Leskovcu in tudi drugod v državi velike tvornice tkanin. Pod njegovim vodstvom so potem njegovi trije sinovi osnovali v Paračinu tekstilno tvornico, ki jo štejejo med največje na Balkanu. Jugoslovensko letalo zašlo na Poljsko Varšava, 21. avgusta. AA. Pat poroča: Včeraj je pristalo v okolici mesta Cerni Du-najev v krakovski pokrajini jugoslovensko vojaško letalo. Na njem sta bila dva oficirja, ki sta s svojim letalom preletela poljsko ozemlje brez dovoljenja. Pilot Ivo Korner je izjavil, da je zgrešil pot in da se je zato moral spustiti na tla. Jusoslovenska letalca bosta morala ostati v Novem Takorju, dokler oblast ne dožene resnice. Katastrofalen polom nemškega volnenega trusta Bremen, 21. avgusta A A. Danes je bil ugotovitveni narok Severnosnemgkega volnenega trusta. ki je o priliki nedavne bančne krize v Nemčiji zašel v konkurz. Svoje terjatve je prijavilo nad 500 upnikov, ve* čina upnikov je iz Nemčije, podjetje pa ie bilo zadolženo tudi v Franciji, Angliji itd. Glavni lastniki podjetja, bratje Lahusen, so bili aretirani in so v zaporih. Obtoženi so, da so izvršili razne sleparske operacije v lastno korist. Na podlagi današnjega naroka znašajo dolgovi koncema 257 milijonov mark (nad 3 milijarde dinarjev), premoženie trusta pa cenijo na 61 milijonov. Izguba znaša torej približno 200 milijonov mark. Nezieroda Lindberpha , New Vork, 21. avgusta, d. Lindbergh in njegova soproga sta na svojem poletu na Japonsko v sredo ponoči doživela opasen pripetljaj. Lindbergh se je zaradi me-gle spustil na morje v bližini otoka Ketei, kakih 70 km daleč od Nemura. Otok spada v Kurdsko otočje, kjer je plovba za ladje zelo nevarna. Lindbergh je svoje letalo zasidral v nekem zalivu, ponoči pa so mu valovi razbili sidro, razen tega pa s® ie poškodoval tudi motor letala. Lind-bergh je bil prisiljen, da je pozval brezžično v bližini se nahajajoči japonski par-nik na pomoč. Parnik je spreiel Lind-bergha in njegovo soprogo na krov ttr pdvedel tudi letalo v drug zaliv; Snowdenove skrbi Pred letom je bi! Snowdcn. kancelar državne zakladnice Velike Britanije, še slaven mož. Bilo je to po njegovi vrnitvi iz Haaga, kjer si ie s svojim odločnim nastopom in trdovratnostjo, s katero ie znal zastopati britanske interese, pridobil naslov »želcznesa kancelarja«. Vse časopisje od desnice do levice mu je tedaj oelo slavo-speve. Kmalu pa ie tudi 5no\vdenova slava zašla mnogo hitreje nego se je teca nadcial sam Snovvdcn. Izza haške konference mu je danes ostala edino še ona trdovratnost, s katero se tudi sedaj uporno brani navalom gospodarske krize, ki se ie zadnje me-scce prigrizla do korenin angleškega gospodarstva. Izgleda, kakor da bo v tem obupnem dvoboju Snovvden podlegel. _ Angleški proračun je lansko leto zaključi s približno 4 milijardami dinarjev deficita. V svojem programatičneni govoru o novem proračunu je Snowden napovedal za tekoče leto primanjkljaj 12 milijard dinarjev. za katere pa tedaj ni znal še povedali. kako jih bo pokril. Zadovoljil se je z megleno in lakonično izjavo. da bodo morali vsi sloji doprinesti svoje žrtve. Snow-den tedai n; slutil, kako kratko mu ie odmerjen čas za njegove finančne eksneri-mente. Dogodki so tra prehiteli. Izbruhnila je nemška kr:za in še so imeli državniki z nio polne roke dela. ko so se v Angliji sami pokazali sumljivi znaki. Funt je padel pod svoio zlato vrednost, iz Anglije ie začelo bežati zlato, odpovedovali so se krediti. skratka, izgledalo je. da bo Antrlijo zadela ista usoda, kakor Nemčijo. Čeprav do tesra ni prišlo, jc vendar Anglija zaga-zila v finančno krizo, iz katere do danes šcjie vid: izhoda. Če si malo ogledamo historiiat te krize, bomo videli, da ima svoj izvor v letu 1925., ko ir tedanja konservativna vlada Baldwi-na dvignila funt na zlato višino in tla njegovo predvojno vrednost. Govorilo se ie tedai o političnem prestižu, vendar ie Anglija delala samo v smislu svojih finančnih tradicij in v interesu londonske Gity. do takrat največjega mednarodnega finančnega centra. Angliia ie prevzela izredno težko nalogo s tem. da ie svoj denar dvignila na predvojno višino v času. ko se ie državni dolg šestkrat povečal, davčno breme na porastio za 300%. Državni proračun ie trajno naraščal tudi zaradi vedno večjih socijalnih Izdatkov. zlasti iz naslova brezposelnih podpor. Padie niso niti mezde, niti plače, niti produkcijski stroški. Zaradi teea ie položaj za Veliko Britanijo, ki gospodarsko odvisi v prvi vrsti od mednarodnega trga. nevzdržen. Angleška industrija se ni več rentirala. Kapital ie začel bežati iz nje ;n brezposelnost je naraščala. S tem sta začela pešati tudi Gospodarska moč in vpliv tega velikega trgovskega naroda. Tem slabostim so se pridružile še dru^e čisto finančne narave. Angleški trg ima kot posrednik za plasiranje mednarodnega kapitala poseben položaj. London ie imel od tega velike dobičke, imel ie pa tudi svoj riziiko. Tekom mnogih let se je nabiral tekoči kapital iz celega sveta v blagajnah londonskih bank. ki so ga potem zopet raznesle po celem svetu kot svoje kredite. Vložniki ori londonskih bankah so imeli pravico, čez noč zahevatit nazai svoi denar, ki pa ie bil med tem že naložen v lužni Ameriki, na Vzhodu, v Nemčiji, pa tudi doma. a bi! vedno mobilen. Sčasoma na se ie situacija spremenila. Mobilne naložbe so se pod vplivom gospodarske krize vedno boli spreminjale v imobilne ali sploh neizterljive. Ko se je to vidno poka- zalo. so začeli upniki odpovedovati svoje kratkoročne kredite angleškemu denarnemu trgu in prišlo ie do znanega bega /lata iz Anglije. Angleška državna banka je morala v enem samem mesecu oddati za več ko 10 milijard dinarjev zlata. Da zajezi odtok te zlate reke. se je Angleška Danka odločila, da dvigne svojo obrestno mero na 3 in pccl in kasneie na 4 in pol odstotka. V normalnih časih bi že najmanjša obrestna razlika, zlasti z oziroin na privilegirani angleški trg, morala takoi privleči obilico inozemskega kapitala. Sedai pa znaša razlika 2 in nol s Parizom in 3 in pol z Newyorkom, vendar ukrep Angleške banke ni imel zaželjenega uspeha, lo ie dokaz, da ie zaupanje v angleško finančno moč padlo, da ie finančni položaj Anglije resen ter da samo tehnična sredstva ne zadostujejo za odstranitev zla. Pod vtisom teh dogodkov se iP polastil nemir vsega finančnega sveta, saj je funt emlnentno mednaroden denar. Nad polovica vseh plačil gre preko Londona, zato bi moral angleški denar biti nepremičen kakor skala. Tako se je angleška vlada, ki se ie sicer od vsega začetka trudila, da izvleče državo iz finančne zagate odločila, da uvede red v svoje finance, uravnovesi proračun in zopet utrdi funt. Da to ni lahka naloga. lahko skienamo iz dejstva, da ie po poročilu komisije za štednio angleški proračun deficiten za kakih 30 milijard dinarjev. Snovvden in Macdonald sta prekinila dopu3t in prihitela v London. Ministrska komisija, ki jo tvorijo poleg obeh še Thomas, Grahani »Oboževalci morilcev in požigalcev« Split, 19. avgusta. Poročali smo že, kako je glavno glasilo italijanske iredente, zadarski »11 iLittorio Dalmatico« v drugi polovici julija začel priobčevati svoje pozive za proslavo enajstletnice »junaške smrti« dveh italijanskih mornarjev v Splitu, ki je bila potem, kakor znano, kar naido-brodošlejši povod tržaškemu fašizmu za ono divjaško besnenje proti našemu narodu na Primorskem, v katerem so Program za pobijanje jetike v Sloveniji V borbi proti jetiki, katere legla in pota okužbe precej dobro poznamo, je treba j®»ne$* programa, nc le trenutnega, marveč večletnega obsegaiočega morda več dc« aetietij naprej. To pot eo prvi šli Franco« 2i, pri katerih je 1S99 na predlog Bompar-ta, poslanca mesta Pariza, takratni ministrski predsednik \Yaldeck«Roiua«eau sklical »Commiaeion intcrparlamentaire«, ki je izdelala 2a več desetletij naprej podroben načrt za pobijanje jetike v Franciji. Komisija je zasedala od 22. novembra 18W pa do 4. julija 1900. Isto pot eo šli kot zadnji iFnci, kjer je 1922 nova državna komisija priličila novim razmeram proti- naši narodni domovi končali v ognju in I tuberkulozni načrt, sestavljen 1900 od pr« plamenu, naš narod sam pa poginjal I vc£a državnega komiteta. pod fašistovskimi gor.iačami, samokresi in bombami. Jugoslovenski tisk je takrat v mirno, stvarno pisanih spominskih člankih zapet in zopet ugotovil ne-pobitno resnico, da so bili tedanji splitski dogodki izzvani z italijanske strani in na Primorskem ter v Trstu namenoma izrabljeni za že zdavnaj pripravljeni naskok na primorske Jugoslovane, ki naj bi z enim mahom uničili njihova politična in kulturna ognjišča. V Splitu se je tedaj nahajala medza-vezniška komisija, v kateri je bila zastopana tudi Italija, in ta nepristranska komisija je po temeljiti preiskavi ugotovila, da se je tedaj, 19. julija 1920. leta,_ začelo streljati z italijanske mo-tornice proti tisočeroglavemu občinstvu na splitskem obrežju in da je nato jugoslovenska oborožena sila morala uporabiti orožje v obrambo občin- in Henderson, zaseda skoraj brez odmora. * , uui*iuuu uuun- Za vodstvo laburistične stranke, ki je mt s P" čemer je dolete a smrt povelj- ..................nika italijanske motormce Gullija in motorista Rossija. Ta dejanski stan je ralo pod pritiskom dogodkov izdatno popustiti v svojih načelih in ki ima v svojem lastnem taboru vse polno nasprotnikov, je rešitev problema še težia, kakor bi bila za kako drugo stranko. Kako naj socialistična vlada sprejme predloge komisije za štednio, ki priporoča, da se brezposelne podpore znižajo za 20°'n ali 15 milijard Din in da se reducirajo plače na petino tudi onim stanovom, ki tvorijo stebre države, zlasti učitell-slvu in policiji. V ie mkritičneni času se je Macdonaldova vlada obrnila tudi «a opozicijo za pomoč, Češ, da je čas tak, da zahteva sodelovanje vseh živili sil v narodu. In pri tem se je zopet pokazala politična zrelost angleškega naroda. Pozabljene so vse strankarske razprtije in strasti. Pri reševanju države so Lloyd George, Bakhvin in NevilJe Cliamber-1airi brez obotavljanja obljubili vladi svojo pomoč, v kolikor gre za sanacijo sedanje krize. Dve metodi prideta pri tem v poštev. Treba bo zmanjšati državni deficit s črtanjem izdatkov, ali dvigniti državne dohodke. V tem vprašanju pa se nazori vlade in opozicije razhajajo. Liberalci in konservativci so mnenja, da je država že na skrajnem robu obremenitve in da se proračun lahko uravnovesi 3amo z znižanjem izdatkov. Laburi-sti, ki si ne upajo dotakniti se brezposelnih podpor in mislijo, da bodo z novimi davki prizadeli samo premožne sloje, se pa ogrevajo za nove davke. Med obema taboroma sloji zopet Snovvden s svojimi načrti. On Je že opetovano izjavil, da angleško gospodarstvo ne prenese novih bremen, izjavil se je pa tudi proti vsakemu znižanju brezposelnih podpor. Pripravljen ima poseben načrt, ki predvideva kritje proračuna z zvišanjem carin, znižanjem obrestne mere za vojna posojila in z novimi davki na nepremičnine. O teh treh potih razpravlja sedaj svet pelorice in se ne more odločiti. Odločitev je pa nujna in važna, od nje ne odvisi samo bodočnost delavske vlade, ampak tudi gospodarstvo vse Anglije, Habsburgovci kujejo nove spletke Zanimive informacije praškega lista o konferencah Mussolinijevega brata z znanim grofom Berchtoldom Praga, 21. avgusta, s. Po poročilu večerne izdaje socialno-demokratskega lista :Travo Lidu«, ki .pa še ni potrjeno, se je t>rat italijanskega ministrskega predsednika Arnaldo Mussolini, ki intenzivno sodeluje pri političnih akcijah svojega brata, mudil pred kratkim dalje časa kot gost bivšejra avstroogrskega zunanjega ministra grofa Berchtolda na gradu Buhlov v Buhlovicah. Kakor trdi list, je Arnaldo Mussolini prišel v Buhlovice s še nekaterimi osebami, katerih imena pa že niso ugotovljena. Njegovo tam-ošnje bivanje je bilo strogo tajno ter jft javnost zvedela o njem le slučajno. Soproga Arnalda Musso-linija je namreč obolela, zaradi česar so morali poklicati ta.mošnjcga zdravnika dr. Marčaleka. Arnaldo Mussolini in njegovi spremljevalci so imeli z grofom Bcrchtoldom po- Inovna posvetovanja, iz česar se sklepa, da se bo ipričela akoija za restavracijo Ha.bs-buržanov. Pa posvetovanja spravljajo namreč v zvezo z za-lriiim obiskom Zite Habs-burg v Italiji in tudi s podcem grofa Be-thlena. Grof Bethlen ni bil posebno naklonjen aspiracijam Zite in Otona ter je zato postal neugoden za pristaše habsburške restavracije. V resnici je Arnaldo Mussolini, preden je prišel v Buhlovice, bival dalje časa na Madžarskem. Ta verzija se potrjuje tudi s tem, da je soproga grofa Berch-tolda rojena grofica Karolvi, torej sestra designiranega ministrskega predsednika Karol vi ja. Baje je grof Karolvi bolj naklonjen monarhisttčnim aspiracijam bivše avstrijske cesarice. Občinski tajnik v Buhlo-vic-ah je potrdil bivanje Arnalda Mussolinija. ' Trgovinska pogodba med Grčijo in Rumunijo Dveletna pogajanja so končno dovedla do sklepa in podpisa trgovinske pogodbe med obema državama Bukarešta. 21. avgusta, p. in istrski predsednik Jorsa in grški posldivk Kolas sta podpisala rumunsko - grško trgovinsko pogodbo skupno s sporazumom o plovbi. Veljavnost pogodbe je določena za dve leti, vendar pa se avtomatično podaljša vedno za eno leto, ako jo nobena pogodbenih držav ne bo odpovedala šest mesecev pred potekom. Pogajanja za pogodbo so trajala dve Mi. Rumunlii jc bilo predvsem na tem, da najde v Grčiji primeren trs 741 svoje kmetijske proizvode. Doslej je Grčija kupovala Ir približno 32/100 ton žita v Rumuniii, čeprav ga je uvažala okrog 300.000 ton. Z novo pogodbo so rešena mnoga sporna vprašanja. Rumuniji so bile priznane razne koncesije za agrarne produkte, prav tako pa ludi Grčiji na drugi strani za grške pridelke. Urejeno je vprašanje podunavske plovbe. razna veterinarska vprašanja itd. Ru-munski tisk je v glavnem zadovoljen z izidom trgovinskih pogajanj z Grčijo in s sklenjenima pogodbama. Izpitna komisija za asistente univerz Bcogrnd. 21. avgusta. AA. Ker poteče S. septembra t. 1. 3 letna perijoda izpitnih komisij za polaganje državno-strekov-nih izpitov asistentov m univerzah in visokih šolah z lastnostjo univerz za prehod iz pripravniške v pomožno skupino, jc prosvetni minister s svojim sklepom postavil za predsednika komisije v Zagrebu in člana-izpraševalca za nemščino ^dr. Stjepana Tronscha, redneca univerzitetnega profesorja, za člane pa: v predme- tih iz snlošnega dela irpitov za srbohr-vatsko-slovenski jezik rednega profesorja na univerzi dr. Dragutina Boraniča in dr. Stepana Ivšiiča; za francoščino dr. Petra Skoka, rednega univ. profesorja, in Konstantina Draganiča. direktorja ženske realne gimnazije v Zagrebu; za nemščino razen predsednika še dr. Gustava Sene-ploviča, priv. docenta v Zagrebu; za angleščino dr. Iva Drvodeliča, srednješolskega nrofesorja in univ. lektorja, in dr Vala Vouka, rednega univ. profesorja. Za zapisnikarja je imenovana ga. dr. Viko-vinac s pravne fakultete. ugotovila tedaj nepristranska medza-vezniška komisija. Toda kljub tej ugotovitvi se je z italijanske strani, zlasti s strani italijanskega tiska vse od tedaj pa do danes prikazoval ta dogodek v čisto drugačni luči, kakor da smo ml Jugosloveni izzvali krvavi spopad, kakor da se je z naše strani začela streljati, kakor da smo mi v »svoji divjaški mržnji proti Italiji« krivi smrti onih dveh italijanskih »junakov«. In s takim neresničnim namenoma izprevrnjenim, lažnivim prikazovanjem tega dogodka, hujska ob njegovi obletnici, ki pa je obenem tudi obletnica fašističnih grozodejstev nad našim narodom na Primorskem, italijanski iredentistični tisk, na čelu mu »II Littorio Dalmatico«, leto za letom italijanski narod in vso široko javnost proti nam Jugoslovenom in naši državi, pozivajoč vse, kar misli in čuti italijanski, na osveto, ki naj odreši »zasužnjeno italijansko Dalmacijo« iz »krempljev barbarskih balkanskih osvojevačev.« »II Littorio Dalmatico«, ki mu predo-čitev tedanje ugotovitve medzavezni-ške komisije, da je krivda na italijanski strani, kar temeljito izpodbija njegovo iredentistično gonjo, je našel res sebe vreden izgovor, da se ne bavi s to ugotovitvijo: »Po vsem tem pripominjamo, pravi, da čutimo obsolutno obvezo, da iz spoštovanja napram našim mrtvim ne odgovarjamo na nezaslišano nesramnost, s katero je navdana zgoraj navedena verzija o umoru Tommasa Gullija in Alda Rossija.« Tako je torej »nezaslišana nesramnost« ugotovitev medzavezniške komisije, da se je začelo tedaj streljati z italijanske motornice! A še dalje imenuje zadarski list to ugotovitev »nov izbruh istega besnila, ki je pred enajstimi leti za-vratno sprožilo puško proti junakoma, ki sta danes postala zaščitni božanstvi te dežele.« Italijanska izzivača krvavega spopada sta zaščitni božanstvi našega jugoslovenskega Splita, naše jugoslovenske Dalmacije! In še dalje: »Zares, mogli bi bili predvidevati to, ker smo vedeli, da oboževalci morilcev in požigalcev ne morejo niti razumeti niti spoštovati pravega junaštva... Predočujemo italijanskemu narodu to svetoskrunsko kampanjo, kakoršna doslej ni bila znana civiliziranim narodom; glasila s politično mržnjo prepojene vladavine so prekoračila vse meje. Ker se v svoji besnosti in svoji jalovi mržnji ne morejo raznesti nad živimi, sc raznašajo S svojim psovanjem nad imeni in spominom mrtvih. Potem bodo pa prihajali in govorili O civilizaciji. Toda ali niso to najočitnejši izrazi najtrdovratnej-šega in neozdravljivega balkanizma?« Ne da bi hoteli odgovarjati na te psovke italijanskega iredentizma, ne, samo hoteli smo pokazati, na kak način, s kakimi sredstvi se bore predstavniki in ^nosilci dvatisočletne kulture proti nam »balkanskim barbarom«! Potrdimo pa naj vendarle tole: »Oboževalci morilcev in požigalcev ne morejo niti razumeti niti spoštovati pravega junaštva!« Prav ima iredentistični »II Littorio Dalmatico«: oboževalci morilcev našega naroda in požigalcev naših narodnih in kmetskih domov na Primorskem ne morejo niti razumeti niti spoštovati pravega Junaštva! S to ugotovitvijo se zadovoljujemo! To proučeno in preizkušeno pot pa moramo iti tudi mi, ako hočemo otvoriti proti jetiki »motmi boj in ji priti do živega. Glede oživotvorjenja sanatorija Parnega sem spričo danih razmer drugega mnenja, a to ne morda iz kake opozicijonalne opredelitve, marveč na podlagi raznih izku« stev, opazovanj in preudarkov. Borbi proti jetiki morajo služiti predvsem naslednja orožja: a) prosvofa; b) zaščitna in obramb« na sredstva, ki se začno pri izločitvi in pri zaščitni cepitvi ogroženega novorojenčka, dosežejo vrhunec v smo trene m stanovanjskem skrbstvu m se končajo pri zajetju in izločitvi odprtih jetičnikov, odnosno pri pokopu jetičnega mrliča in pri zaščiti preostalih; c) zdravljenje jetičnikov; č) naprave Za utrd;tcv celotnega, večinoma s trudom in z velikimi 6troški dobljenega zdravilnega uspeha. To jc program borbe proti jetiki v naj« širšem pomenu besede. Osvojiti 6i ga je treba za vsak smotrn postopek, aiko naj bo uspešen in naj d ovca e do zadovoljivih, vidnih učinkov. To pot pa moramo iti tudi mi in sestaviti program a) za celotno državo in tudi b) za posamezne pokrajine za najmanj prihodnjih 20 do 30 let in sicer razdeljen v dvo- ali večletna razdobja za izvajanje posameznih točk programa. Po mojem nabiranju, ki 6loni na mnogo« letnem praktičnem boju proti jetiki in na objektivnih opazovanjih ne le v privatni praksi in na internem oddelku mariborske bolnice, marveč tudi na dragocenih izkustvih, pridobljenih v mariborskem dispanzerju PTL do leta 1930 in na izolačnem od« delku mariborske bolnice, smatram kot najpotrebnejšo napravo v borbi proti je-trki v Sloveniji polčg izdatne prosvete prebivalstva oživotvorjenje tako zvanih okrajnih dispanzerjev s postranskimi skrfestve« niml dnevi in oživotvorjenje par izolačnih oddelkov s približno 20 posteljami v bol« nicah n. pr. v Murski Soboti, v Slovenj-gradcu, v Celju, v Novem mestu in even-ituelno na Gorenjskem. Taki majhni izolač-ni oddelki po večjih okrajih so ena naj« potrebnejših naprav za na«. Ti oddelki nai bodo namenjeni le tercijarni tuberkuloz^ ki je bolnišike oskrbe nujno potrebna, in naj služi predvsem za osamlienje širši okolici nevarnih odprtih jetičnikov (občinskih revežev, trgovskih nameščencev, ubožnih družinskih članov itd.). Nič man jšo pozornost pa moraimo posvetiti izobrazbi na« šega zdravništva in predvsem podeželskih občinskih sester. \t. raznih razlogov, katerih na tem mestu ne morem razmotrivaiti, bi se morala zdravništvu predpisati daljša izobrazba iz interne medicine, v katero panogo spada tudi tuberkuloza. Moj tuberkulozni oddelek je stalno naM« to poln in leži trajno po več bolnikov na zasilnih posteljah. Mod bolniki ao ne le jetičniki iz mariborskega okraja, marveč tudi iz 06talih delov Slovenije in celo ic Hrvatske. Dan na dan pa prihajajo nove prošnje za sprejem, ki pa jih moramo zaradi pomanjkanja prostora žal odbijali. Prvotno sem mislil, da se tak oddelek kakor moj nc bo obnese!, ker je določen zgolj za Oskrbo najtežjih primerov. Izkušnja pa mc je tekom dobe poučila, da uživa moj oddelek ravno med temi hedneži hvalevreden sloves in tvori za nje pravo pribežališče. Seveda se pri sprejemu in odpustu bolni« kov ozira ne le na težo obolenja, marveč predvsem na opasnost bolnika za okolico. Zato d-ajem pri sprejemanju prednost drus žin«kim materam in očetom ter jih odpuščam na dom po možnosti le v ustaijonem, lepem vremenu, da 6e tudi e te strani .zmanjša nevarnost medsebojne oitužbe na njih domu. Taki majhni, po bolnicah ali blizu njih ustvarjeni izolajčni oddelki pa so priljubljeni tudi drugod, in sicer nc samo /bog znižanja gradbenih in upravnih stroškov (služba s strani zdravnikov iz bolnic), marveč tudi zbog bližine fevojcev in možnosti njih cvenTualnega obiska. Priporočljivo pa jc, da se gleda pri oživotvor« jenju takih oddelkov, oziroma na udobnost in domačnost prostorov, na opremo z radio-aparati, na očesu prijetno, živahno popieskanje sten itd. Uvažujč to spoznanje jc n. pr. P roti tuberkulozna liga v Mariboru nabavila pred kratkim mojemu tuberku« lozncmu oddelku izboren radio-aiparat, ki dela bolnikom mnogo zabave in jim pomaga lajšati njih težave in trpljenje. Bodi v imenu mojih oskrbovancev tej dobrodelni ustanovi tudi na tem mestu izrečena naj« lepša hvala za njeno vsestransko plemenito podporo in razumevanje! S tem pa seveda nisem izrekel anateme nad vsako zahtevo po sanatoriju za katerokoli obliko tuberkuloze. Nasprotno, take naprave so nam nujno potrebne. Vprašanje je le. v katero razdobje se naj postavi" oživotvorjenje te. kakor tudi o6ta'ih na* prav, potrebnih A' borbi .proti jetiki. V tem pogledu pa morajo biti merodajna izkustva iz praktičnega življenja in opazovanja bol« nikov i Popolnoma drugo vprašanje pa je potreba takega zdravilišča za socijalno-zavaro-valne zavode, kakor za Okrožni urad za zavarovanje delavcev, za jetične železničar« je, javne nameščencae itd. Da ti zavodi trpe zbog pomanjkanja zadostnega števila postelj v zdraviliščih! je splošno znano. V mnogem pogledu bi temu nedostatku lahko odpomogel železničareki sanatorij, ka« terega ije nameravalo zigraditi ministrstvo iprometa. Zdi 6e pa, da je padla odločitev za »gradnjo sanatorija v Srbiji, kar bi pomenilo za naše severne kraje z njih izrazitim industrijskim obeležjem, ki tvori tako ugodne pogoje za Tazširjenje jetike. za dolgo dobo nepopravljivo škodo. Tudi o tej točki bo treba otvoriti javno debato in poiskati vse vzroke, zakaj do nameravan« zgradnje sanatorija v naših krajih ni pri« šlo. Sicer pa vprašanje otžitvorjen ia širšega ljudskega sanatorija pri nas ni vprašanje, ki bi zanimalo le neposredno nas, marveč je treba njegovo važnost presojati s širšega vidika, t. )j. za vso državo, ker spada zgrad-nja takega sanatorija glede na stanje naše borbe iproti tuberkulozi vsaj v sedanjih prilikah bolj v državni kakor pa v naš pokrajinski protiituberkulozni program. Docent dr. Ivan Matko. r Muholovec AEROXOM polovi vse muhe! če mnogo posname//, # Tbre/ zahtevajte izrecno Aeroxon" // Izredno zasedanje zetskega banskega sveta Ccfinje, 21. avgusta. AA. Zaradi velike su$e, kakršne že dolgo ni bilo, in slabe letine v zetski banovini, je ban dr. Uroi Krulj na podlagi zakona o banskih upravah m pravilnika o organizaciji dela v banskih svetih z odobritvijo ministrstva sklical banski svet zetske banovine na Izredno zasedanje. To zasedanje se začne 4. septembra v veliki dvorani banske uprave v Cetinju z dnevnim redomt »Vprašanje prehran* prebivalstva in živine zaradi dolgotrajne suše«. Nazadovanje našega izvoza Beograd, 21. avgusta, p. Generalna direkcija carin v finančnem ministrstvu je 00-javila statistiko izvoza v mesecu juliju. Po tej statistiki smo meseca juli>a izvozili za 351,316.065 Din bliga (lani za 513,919 tisoč 730 Din); naš Jizvoz je bil letos v ju« liju manjši za 162,603.680 Din ali 31.64 odstotkov. V prvih sedmih mesecih leto6 smo izvozili sikupaj za 2.7 milijarde Din, dočim smo lani v istem času izvozili za 3.9 milijarde Din, torej lotos za 1.2 milijarde Din ali 31.19 odst. manj. Sprejete ostavke carinikov Beograd, 21. avgusta p. Finančni minister je sprejel ostavko carinikov Franca Vidica in Janka Srimška v Kotoribi ter pomožnega carinika Alojzija Urbiča v Mariboru. Pravilnik za železniške delavcc Beograd, 21. avgusta AA. S sklepom prometnega ministra se je v generalni direkciji državnik železnic ustanovila posebna komisija za izdelavo načrta o pravilniku za železniške delavce. To vprašanje se mora rešiti v najkrajšem času. želeti je, da bi bil pravilnik sprejet tako, da se bo v njem največja pažnja posvetila praktičnemu življenju in potrebam službe, ker je bil pravilnik ravno v tem pogledu dosedaj nepopoln. Neurje nad Ptujem Samomor bivše učiteljice. Ptuj, 21. avgusta. Davi zgodaj je nastalo nad Ptujem hudo neurje, ki je prisililo neko letalo, da je pristalo na graščinskih travnikih za mestom. na kraju, kjer je moralo pristati Ia« ni italijansko letalo potniške zveze med Rimom in Dunajem. Letalo je ob 6. popoldne zopet startalo in nadaljevalo svojo pot. Proti večeru se jc raznesla vest, da S3 je pod stopnicami, ki vodijo na ptujski grad, ustrelila bivša učiteljica Leja Maver-ijeva, ki je bila takoj mrtva. Prejšnja leta je službovala v Ptuju, zadnji dve leti pa je preživela v Franciji, odkoder 6e je vče« raj vrnila v Ptuj. V smrt jo je pognala bržkone huda živčna bolezen. Njen trag'-čen konec je zbudil splošno sočutje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča, kjer je rodbinska grobnica Maver j cvih. Požig v Šmarci Kamnik, 21. avgusta. Davi ob pol 3. .ie nastal požar v hiši posestnika Cunjarja v Šmarci. Dasi so bili gasilci društva Šmarca-Duplice takoi na mestu, so mogli rešiti le pohištvo. Škode je ?krog 80.000 Din in je posestnik Cu-njar prizadet tem huje, ker sploh ni bil zavarovan. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Svinje pojedle malo dekletcc Osijek, 21. avgusta, n. Pri Djakovu so napadle svinje 6-Ietno deklico Mando Vr-baničevo. Dekle so svinje .popolnoma raztrgale ln deloma celo požrle. Tudi pastirji, ki so priskočili na pomoč mali Mandi, so I bili napadeni od zbe&nelih sv in i »Vila Velebita« na poti v Marseille Napulj, 21. avgusta AA. Dopoldne je jugoslovenska šolska ladja »Vila Velebita« odplula iz Napulja v Marseille. ifmeljski trg žatec, 21. avgusta h. Hmeljski sindikat je popolnoma pokupil hmeljsko letino 1930. Od početka tega tedna se hmelj povsod obira. Opaža se pomanjkanje obiralcev, zaradi česar bo ostala velika množina hmelja neobrana. Zaradi tega tudi ni mogoče že sedaj preceniti letine, škodljivci, predvsem rdeči pajek, so se zelo razširili; v takih nasadih se hmelj ne obira. To je pa skoraj ena tretjina vseh napadov. Cene so 200 do 250 Kč za najboljši hmelj, ki se razpošilja za vzorce, za hmelj srednje kakovosti pa se plača 150 do 180 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Javni marka-cijski urad v žatcu je do danes registriral 171.000 meterskih stotov lanskega hmelja in 21 meterskih stotov hmelja iz leta 1931. Žalec. 21. avgusta. Obiranje je v polnem teku. O kupčiji se še ničesar ne sliši. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ia danes: Upanje za stabilizacijo vremen« je zelo slabo. — Situacij« včerajšnjega dnč: Barometerski pritisk je povsod padel za 1—4 mm, največ na severu in severovzhodu, najmanj v spodnjem Pri morju. Temperature so se dvignile v ozadju za 2 — 7 stopinj, v gorskih krajih pa so padle za 2 do 5 stopinj. Dunajska vremenska napoved za soboto: Bolj jasno, temperatura se bo dvignila. Naši kraji in ljudje Univ. prof. dr. Rado Kušej novi prvomestnik CMD * Ljubljana, 21. avgusta. V počaščen je blagopokojnega prvomest-rfka. CMD, notarja Aleksandra Hudovernika, se je popoldne ob 15.15 vršila v osrednji pisarni CMD v Beethovnovi ulici žalna seja, ki so ji prisostvovali razen Bveh vsi odborniki, po številu 9. Predsedovala je gospa Franja Tavčarjeva, ki je v »vodnih besedah obeležila veliko izgubo za družbo. Nato Je univ. prof. dr. Rado Kušej v lepem govoru veličal pokojnikovo delo to zasluge. Sestavljena je bila kondo-lenca pokojnikovi hčerki, ki so jo podpisali vsi odborniki. Blagajnik CMD g. dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmečke posojilnice v Ljubljani, eden pokojnikovih najboljših prijateljev, e -katerim sta skupno delovala v družbi preko 30 let, je slednjič sporočil vsem navzočim, da je bila pokojnikova poslednja želja glede vodstva družbe naslednja: »želim iskreno, da bi za menoj bil prvomestnik družbe g. univ. prof. dr. Rado Kušej. Vi-gredc. Takoj nato se je razvil ogromen žalni sprevod. Na čelu so nosili uslužbenci pogrebnega zavoda krasen venec vodstva CMD z narodnimi trakovi, sledili so prelepi venci mestne občine ljubljanske s trakovi v mestnih barvah, notarske zbornice ln društva Pravnik pa z žalnimi trakovi. Nos&čem vencev je sledil poseben voz z venci, poklonjenimi od raznih drugih društev in korporacij, prijateljev in znancev. Za dvovprežnim vozom s krsto so korakali sorodniki, dalje gg. ban dr. Drago Marušič in podban dr. Pirkmajer, župan dr. Din-ko Puc, podžupan prof. Jarc, skoro vsi notarji iz dravske banovine, zastopniki advokatske in zdravniške komore, predstavniki raznih drugih društev, korporacij in institucij tn ogromno število ljubljanskega občinstva, žalni sprevod je krenil po Bleiweisovi, Aleksandrovi in Dunajski cesti, kjer je zavil po Linhartovi in dalje te ž polje proti pokopališču Sv. Križa, kjer so položili zaslužnega pokojnika v rodbinsko grobnico. V imenu tovarišev tn prijateljev se je posl(;dnji poslovil od pokojnika notar g. Pleiweis. Pogreb Franca Woschnagga Šoštanj, 21. avgusta. Vcieindustrijca Franca \Voschnagga so r Dunaja, kjer je umrl v ponedeljek zjutraj, prepeljali v sredo ponoči v domači kraj. Po njegovi zadnji želji ije bil kata-falk z njegovo krsto postavljen v ekspe-dicijski sobi v bližini tovarniškega vboda. Ze od ranega jutra so hodile množice občinstva kropit pokojnika. Okoli mrtvaškega odra in v vestibilu je bilo razmeščenih nebroj vencev, ob krsti pa je stala častna straža tovarniških gasilcev. V četrtek popoldne ob 16. je bil pogreb, kakršnega Šoštanj že dolgo ni videl. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil šmi-helski župnik g. Pavel Gril ob asistenci štirih duhovnikov, so odpeli pevci žalostinko, nakar je krenil proti fari žalni sprevod, ki mn je na čelu stopala četa gasilcev. Sledili so domači športniki z zastavo, šolska mladina, meščani, godba »Zarje«, tovarniški delavci, tovarniško uredništvo in voz z venci. Za vozom s krsto so šli svojci in sorodniki pokojnika, tovarniško ravnateljstvo, tem pa so sledili predstavniki oblastev, občin in raz- nih korporacij. Sprevod je zaključila dolga vrsta ženstva. Vseh udeležencev je bilo nad 1300. Ob odprti grobnici m je od rajnega poslovil domači župnik, omenjajoč pokojnikovo občo priljubljenost, katero si j« pridobil s svojo človekoljubnostjo. Pevci so zapeli še žalostinko, nakar so se po-grebci po 17. uri začeli razhajati. Lepa proslava primorske mladine Ljubljana, 21. avgusta. Prosvetno društvo Tabor je na zelo prisrčen način priredilo v četrtek zvečer juter* no člansko proslavo 10-letnice vladanja Nij. VeL kralja Aleksandra. Društvena lokal je napolnilo članstvo v polnem številu, tako da je proslava zadobila veličasten pomen in dokazuje, da koraka primorska mladina vsa broz razlike po poti, ki jo je začrtal kralj. Kraljevo sliko so Slanice ovenčale s cvetlicami in držav io trobojnioo, tako da je bil pogled na sliko in prisotne, katerih obrazi so odsevali radosti, nepozaben. Proslava je začela z dekilaimacijo wPo» zdravljen kralj!«, ki je je podal Kuret P. Sledil je slavnostni govor predsednika g. Božiča, Jci je orisal zgodovino Srbov od po* četka do danes, ter delovanje in življenje Karadijordjevičev od Črnega Jurija do Aleksandra I.,posebno pa njihovo delo za jugoslovenstvo in vse Jugoslovene. Pokazal je kralja Petra in Aleksandira kot nositelja jugoslovenske ideje, kot vojaka, ki sta priborila svobodo juigoslovenskemu narodu. Z navdušenjem je bila nato sprejeta brzojavka Nj. Vel. kralju z željami na mino go let srečnega iin uspešnega vladanja ter z izraizi neomajne zvestobe in vdanosti primorske omiladine. Sledile so še recitacije pesmi Grudna hi »Kralju Aleksandru«, ki sta jih lepo poda^ la D. Pahor in Anica Podlbnščkova. Nalašč za to svečanost prirejena izvirna recitacija Šiliča »Krik zemlje« je zaključila pomemben in lepo uspeli večer. Veliko slavje na gradu trapistov Rajhenburg, 21. avgusta. Poročali smo v nedeljo, da so se oo. trapisti pred 50 leti naselili v lepem zgodovinskem gradu v Rajhenburgu. Proslava petdesetletnice se je vršila včeraj in bo ostala prebivalstvu v trajnem spominu. Že na predvečer so po trgu trobojnl-ce naznanjale slovesni dan ter izražale simpatijo prebivalstva do belih svečenikov in bratov na gradu. Zvečer se je im-pozantna povorka gasilcev in občinstva z godbo na čelu pomikala proti gradu, ki je bil sijajno razsvetljen. Ko je prišla povorka na lepo grajsko dvorišče, so se začele nad gradom dvigati pestre rakete, ki so daleč naokrog oznanjale slavnostni dan. Tržanom se je s prisrčnimi besedami zahvalil za obisk in čestitke opat a-Epalle. VčerajiSnji jubilejni dan ife obdarila tudi priroda z vso krasoto. Vse dopoldne x> hiteli na hrib gostje in domačini, pol 10. pa je bila na lepo okrašenem grajskem dvorišču slovesna služba božja, katero j*» daroval ob asistenci mnogoštevilne duhovščine mariborski knezoškof g. dr. Karlin. Slavnosti so se nadalje udeležili kot častni gostje zagrebški nadškof g. dr. Bauer, ljubljanski škof g. dr. Rozman, škof g. dr. Bonefačič iz Splita, mostarski škof g. Mišic, pomožni škof g. dr. Tomaži č iz Maribora, opata gg. Aleksander Pontier iz Francije in Bernard Barloioux iz Italije, banjaluški opat g. Diamant ter predstojnik samostana v Stični opat g. dr. Avguštin Kastelic. Vabilu so se odzvali tudi številni predstavniki oblastev in raznih ustanov iz Rajhenburga in okolice. Med mašo so peli salezijanci iz Sevnice. Slavnostni govornik ije bil univ. prof. Uj-čič iz Ljubljane. Po službi božii so oo, trapisti z gosti vred na pokopališču počastili spomin svojih mrtvih bratov. Ob 13. je bil obed v grajski jedilnici, med katerim so zopet salezijanci lepo prepevali narodne in umetne pesmi. Slavljen-cem je v lepem govoru čestital zagrebški nadškof g. dr. Bauer, za njim pa so se oglašali še številni drugi govorniki. Ob 18. so se gostje razšli po pTesrčnem slovesu od gostoljubnih menihov. Tabor treznih delavcev na Kurnu Celje, 21. avgusta. Na Kumu zborujejo pod vodstvom prof. Pavliča iz Celja delegati Trezne mladine vseb šol dravske banovine in pripravljajo vse potrebno za treznostni tabor. Nosijo in vozijo les za kres, nkajo in pojejo vmes, da je res veselo gledati to zdravo, vedro in trezno mladino. V soboto zvečer točno ob 21. bo zaža-rel velik kres na Kumu, viden do Litije in Brežic, Celja in Mokronoga, po vsem Dolenjskem in Posavju. Nato bo bengaličen ogenj v podobi državne zastave, streljanje topičev in zažiganje skrivnostno lepih raket. Nihče naj ne zamudi prilike, da ne bi gledal v soboto od 21. do 22. na Kum, kdor pa le more, naj pride že v soboto na tabor. Izletniki iz Zagreba pridejo v narodnih nošah s posebnim izletniškim vlakom oo 15. uri v Trbovlje, kjer jih bodo trboveljski rudarji med sviranjem godbe spremljali na vrh, kamor dospejo ob pol 19. Nato bodo pridige (ena v hrvaščini) in maše. Po cerkvenem opravilu slede pozdravi delegatov, dostojanstvenikov in zastopnikov stanov iz vseh krajev dravske banovine. Po otvoritvi bodo govorili gg. Janez Kalan, nrof. Lojze Pavlic, Cajn-kar, Puhar, dr. Mikič rn še drugi. Po govorih, ki bodo kratki, praktični ln modemi, bo sledila odobritev resolucij, jtrinjske deklaracije in določitev bojne metode za bodoče leto. Po skupščini bo treznostna zabava, sklepanje velikega bratstva, posestrimstva in mojstrstva; ob 17. bo razhod izletnikov, da bodo vsi, tudi najbolj oddaljeni, že ob pol 23. doma. ^Pozivamo vse prijatelie treznostne ak-ciie, zlasti zdravnike, učitelje, rudarje m železničarje, fante rn može, da se našega tabora na Kumu v obilnem številu udeleže. Vsak udeležene« naj kuni vozni listek na vstonm postaji do Radeč, _ Zidanega mosta, Hrastnika aH Trbovelj, po kateri poti pač nameraval HI na Kum. Vsem priporočamo, da vzamejo karto do Trbovelj, ki je ne smejo oddati. Na Kumu dobe vsi potrdilo udeležbe na skupščini in se peljejo brezplačno domov, kar velja do 26. t m. Zagrebčani gredo z vlakom 930 ob 0.10, Ljubljančani z vlakom 5.20, Celjani pa z vlakom že v soboto ob 14.48-Hrano prinesite s sebojl Smrt dveh zaslužnih mož Matej Vodušek, najstarejši slovenski profesor, ki Je umri v četrtek v Ljubljani v starosti 92 let ln ga bodo danes ob pol 18. položili k večnemu počitku. Dr. Valentin Krisper, slovit odvetnik in velezaslužni pljanlr tajskega prometa v Sloveniji, je umri v Bad-nu v starosti 71 let in bo truplo prepeljano v domovino. Zaradi 11 gamsov in srnjaka Ljubijana, 21. avgusta. So pa danes zopet enkrat prišli divja lovci pred mali senat. Šlo je kar za 11 ustreljenih gamsov in za enega srnjaka. Joško Veber iz Škofje Loke ima svoje lovišče v Bohinju, na Dednem polju in Peršivcu, bogato na gamsih. Letos v februarju so bohinjski orožniki izvedeli, da je lesni delavec Karol Polak iz Stare Fužine strasten divji lvoec. Napravili 90 hišno preiskavo in našli 10 parov lepih rogov, mnogo gams je dlake, kakor tudi vojaško puško. Po rogovih je strokovnjak Fišer ocenil, da je Kari ustrelil 10 gamsov v starosti od 3 do 16 let, pa še srnjaka po vrhu. Jošku Vebru je tako bilo po cenitvi strokovnjaka prizadejane okoli 8060 Din škode. Drugi divji lovec Josip Cvetek, delavec iz Stare Fužine, je prav tako imel piko na gamse, toda pri njem so našli samo eno rogovje. Bil pa je zaradi divjega lova že dvakrat kaznovan. | Danes ob 4i 9% ■zvečer najboljši govoreči film prošle sezone! v najsifajnejš l # filmski pp&vsti SoMujtjof tteruocuot Ihimu IčLuc 6 resscv' Afrdbtr" At poperJfc Čfautjfrmf* Krasen dopolnilni spored: »Najnovejši Paramountov tednik« »Elitni kino Matica« Telefon 2124 Že za časa naših prababic... je prala gospodP nja najrajši s čistim milom Ijelen*/ Od tedaj je minilo več ko 80 let —"zdaj pere že četrti rod s SCHICHT2 VIM MILOM „JELEN" vedno tako kakor prej, vedno enakodobra Zato je državni tožilec obtožil še nekaznovanega Polaka zaradi prestopka. Cvetka pa zaradi zločinstva tatvine. — Kaj pravite, Karol Polak? Ali se čutite krivega? je uvedel predsednik senata s. o. s. Ivan Kralj razpravo. — Da, gospod sodnik, priznam pa le, kar sem že priznaL Ustrelil sem pet gamsov lani od septembra do oktobra. Prvi je bil star 3 leta, drugi 8, tretji 12 m dva po 10 let. Tretji je bil res kapitalen! — Kaj pa je z ostalim rogovjem, ki »o ga našli pri vas? — To rogovij«, gospod sodnik, sem pa našel. In prosim, da se mi dokaže, da sem ustrelil še 5 gamsov. V koči za seno na Peršivcu sem našel eno gamsovo glava Zal ne vem, kdo jo je tam pustil. Enega gamsa sem našel tudi na Peršivcu že v razpadanju, dva pa kar v potoku. — Izvedenec pravi, da so bile kosti pri rogovju popolnoma čiste, kar je znak, da je bilo rogovje od svežega gamsa, na- sprotno bi bfle kosti srvkasta, ie U bilo rogovje od crknjenega gamsa. — Jaz ne vem!... Kakih deset uuuut nad vasjo za potokom sem našel tscB mrtvega srnjaka in mu vzei rogove. Drugi obtoženec Jože Cvetek je odloča no zavračal očitek, da bi bil kdaj divji lovec. Našel je par gamsovih rogov, dlako pa je pošteno kupil od lovskega čuvaja. — Zakaj ste imeli doma naboj in konec vojaške puške. — To so vse našli moji otroci, ker je v Bohinju vse polno vojaških stvari. Ker sem vedel, da to ni za otroke, sem jim vzel in spravil. Lovski nož pa je b3 čevljarja Rozmana, ne moj. Sodba: Karol Polak na 6 mesecev strogega zapora ter v izgubo državljanskih pravic za 3 leta, a Jože Cvetek na 2 meseca strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Polak mo« ra zakupniku lovišča Jošku Vebru plačati 3500 Din, Cvetek pa 990 Din odškodnino. Silovito neurje nad Ljubljano in na Dolenjskem Med nevihto je vihar klestil drevje — Uničerri vinograd! Ljubljana, 21. avgusta. Davi je nastal nad Ljubljano silen vihar, združen z močnim nalivom. Že okoli 7. je po ulicah m cestah zabučal močan piš, ki je dvigal oblake prahu in začel s streh metati opeko. Ceste v okolici so bile pokrite s prašnimi oblaki, kakor da bi se po njih podile kolone avtomobilov. Sprva je imel piš jakost 8 do 10 m na sekundo, a se je bolj in bolj jačal ter je okrog 8.30 dosegel višek, namreč 20 m na sekundo. Temperatura je začela naglo padati, kar za 10 stopinj C Od Kamniških planin sem pa so pridrveli gosti, črni oblaki in razlili obilno količino dežja. Vihar je napravil po drevoredih, nasadih in sadovnjakih precejšnjo škodo. Zvezda je bila kmalu zasuta z vejami in kostanji. Silni piš je klestil drevesa ter lomil do 10 cm debele veje. Tivolski nasadi so bili le deloma poškodovani. Veliko škodo na drevju pa je vihar napravil tudi na Gradu in po vrtovih, kjer je neusmiljeno otresal jabolka in hruške. Naliv sam je trajal skoro vse dopoldne. Dežja je padlo do 15 mm. Mnoge ulice in ceste so bile popolnoma poplavljene i» obcestni požiralniki niso mogli sprejemati ogromnih množin vode. S streh je letela opeka in sreča je bila, da ni bil kak pasant v ožjih ulicah poškodovan. Opoldne se je vreme mahoma spremenilo. Zasijalo je prijetno solnce. Ozračje je bilo prijetno ohlajeno na 2C C in tako očiščeno, da se je vsa narava pokazala v pravcati praznični siniini. Kamniške planine, Karavanke in Julijske Alpe pa so se predstavile v vsej svoji krasoti z novo snežno odejo. Sprehajalcem na Gradu se je nudil naikrasnejši pogled na Triglav, ki je bil brez vsake meglice. Tudi pogled na Krim in na dolenjsko gričevje je bil slikovit Nebo je ostalo vse popoldne čisto umito, barometer pa se je pričel zopet dvrigati »na lepše«. Iznad ljubljanske pokrajine se Je jutra- V slučajih zastrupi jen ja povzročenega po zastrupljen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nje neurje zavleklo na Dolenjsko in Je posebno hudo škodo povzročilo na štajerskem Posavju in na Krškem polju. Okrog 9. so se privlekli oblaki proti Sevnici in Blanci, kjer se je vsula strahovita toča. Vsa tamošnja pokrajina je hudo prizadeta. V teku četrt ure je gosta toča neusmiljeno razcefrala koruzo in uničila vso ajdo, naravnost pustošila pa je tudi v vinogradih, ki so kazali prav dobro. Vlak, ki Je ob 9. privozil v Rajhenburg, je bil še ves pokrit s točo. še hujša kakor v sevniški pokrajini pa je bila uima po dolenjskem gričevju, kjer je toča povzročila pravcato katastrofo. Oblaki so se privlekli okrog 9. severno-vzhodno in znesli v teka četrt ure obilo toče na dolenjsko pokrajino. Toča je uničila okrog. Leskovca, posebno pa še na Raki in naseljih tam okrog vse pridelke na poljih in je opustošila vse vinograde tako hudo, da ni uničeno le letošnje krasno obetajoče grozdje, marveč tudi trgatev za prihodnje leto, ker je okleščen ves rodovitni les trsja. Posebno okrog Rake je tudi čebelarjem splaval po vodi up na jesenski pridelek. Po nevihti je vsa pokrajina nudila zimsko sliko, toče je ležalo za štiri do pet prstov na debelo. Take katastrofe ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Prebivalstvo je obupano, že suša je letos strahotno gospodarila, zdaj pa je veliko izgubo dopolnila še toča. Uničen je zadnji up vinogradnikov. Zima je pred vrati in prebivalstvo prevzema groza pred pomanjkanjem. Potrebna je nujna pomoč, bodi že v obliki podpore, ali z odpisom davkov. Obsojena detomorilka' Maribor, 21. avgusta. Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča se je morala danes zagovarjati neka 19 letna delavka iz okolice zaradi detomora. Obtoženka je letos 31. maja porodila v svojem stanovanju nezakonsko dobro razvito deklico. Ker ni vedela, kako naj preskrbi otroka in ker se je tudi bala sramote, kateri so izpostavljene nezakonske matere, je po rojstvu zagrabila dete za vrat in ga zadavila, nato ga je pa se parkrat udarila po glavi. Pri razpravi se je mlada mati zagovarjala, da ni imela namena otroka ubiti in da je bila zelo razburjena. Razpravo ja vodil deželnosodni svetnik Lenard, obtožnico je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič, obtoženko pa je zagovarjal odvetnik dr. Brandstatter. Mladenka je bila obsojena na tri mesece ječe, pogojno na tn leta. Domače vesti KREMA DrK SebrMerj* ' * Vse p. n. pošlljaice prispevkov za fi-fetek »Jutra« opozarja urednik Ustka. da se 'rokopisi ne vračajo io ne hranijo, če jim ni bila priložena poštnina! * Prijave za udeležbo pri odkritju spomenika Kralju Petru v Ljubljani. Nekatera 'društva, organizacije itd. prijavljajo odboru deputacije brez navedbe imen delegatov Zato se ponovno opozarjajo vse organizacije, društva itsd., da označijo v svojih prijavah polna imena (največ po 3 osebe) z navedbo naslova, kamor nai se te legitimacije odpošljejo, odnosno vroče. Izkaznice za udeležbo deputacij na slavnostnem prodoru se morajo namreč glasiti na ime. Do-Jslej nepravilno izvršene prijave naj se takoj obnove. Omeni naj se tudi. če nameravajo deputacije počastiti spomin Kralja Pe-!tra s poktonitvijo venca, če nastopi članstvo pri mimohodu v krojih in s praporom ali zastavo. Vse priprave so v teku, sestavlja se že podroben spored, ker nas le malo časa še k>& od slavnostnega dneva. Zato pa naj vsako društvo, ndruženje, vsaka organizacija, zveza, korporacija itd. izvrši svojo prijavo najkasneje do 27. avgusta, fcer sicer odboru ne bo mogoče upoštevati 'posameznih naknadnih prijav pri zasedbi irazpoložijivega prostora pred magistratom. (Poslovne nre odborove pisarne so vsak dejavnik od 18. do pol 20. v Ljubljani. Kongresni trg 1-1. * Razpisana so dela za gradnjo Sokolskega doma v Šiški. Šiška, največje ljubljansko predmestje, bo kmalu dobila rep rez en tati v-jco stavbo, ki bo pomenila novo ognjišče kulturnega in narodnostnega dela zavednih in k napredku stremečih Šiškarjev. Važno je dejstvo, da sta brezprimerna širokogrud-nost in živo socialno čuvstvovanje požrtvovalnega odbora Društva za zgradbo Sokolskega doma namenili tej novi ponosni stavit) i, da ne bo samo sokolski reprezentant z veliko in prostorno telovadnico, slavnostno dvorano za predavanja, predstave in za t: a rodne manifestacije, temveč tudi dober in varen dom naši deci, posebej pa še rev-jbi. ki je tolikokrat prepuščena žalostnemu jbrezdomstvu! Šišenski sokolski dcxra bo ihkratu otroško zavetišče, ki naj nudi pozi-fmi revni deca in šolarjem iz daljne okolioe 'toplo sobo in dobro hrano, poleti pa vodo, jsolnčno kopel in prostorno telovadišče. na katerem naj se pod nadzorstvom strokovne učne osebe razgiblje v svoj duševni in telesni blagor. Kako zelo si napredno pre-ibivalstvo Šiške želi novi dom, je najlepše pokazala lepa slavnost polaganja temeljne-ea kamna ob številni udeležbi širokih slojev prebivalstva, od katerega pričakuje gradbeni odbor tudi nadalje vsestransko podporo. Te dni je odbor Društva za zgrad bo Sokolskega doma razpisal oddajo pro-fesijonistovskih del pri gradnji doma. Ponudbe je poslati do 31. t m., natančnejše podatke pa daje lekarnar br. Hočevar v Sp. Šiški. * Kongres jugoslovenskih vet*rinarj©v bo konec oktobra v Beogradu. To bo jubilejni kongres udruženja, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti in je v tem času doseglo lepe uspehe. Zgradilo si je tudi lep Vete« rinaiski dom v Beogradu. Kongresa se bo-Ido udeležili tudi dlelegati inozemskih ndruženj jn se bo priredila velika veteri-'narska razstava. * Mesto praktlkanta z nastopom dne L oktobra razpisuje občinska hranilnica v Marenbergu. Prošnje z zahtevki se sprejemajo do 15. septembra. * Začetek šolskega leta 1931-32 na drž. konservatoriju v Ljubljani. Vpisovanje na fzavod bo v dneh 1., 2. in 3. septembra. Dne 4. in 5. septembra so sprejemni izpiti, dne 7. pa redni pouk na vseh oddelkih in razredih. Vpisovanje je v sobi št. 18. v Gosposki ulici št & Vsak gojenec mora pri vpi-i so vanju predložiti uradno prijavo kodeko-vano s kolkom po 5 Din in natančno izpolnjeno v vseh rubrikah. Prijava se dobi pri služitelju. Novi gojenci morajo predložiti poleg prijave še krstni list in zadnje šolsko izpričevalo zavoda, ki ga sicer še obiskujejo. Stari gojenci morajo predložiti lansko kon ser vatori j sko izpričevalo in indeks. Vpisnina znaša 40 Din. taksa za sprejemni izpit pa 30 Din. Vpisovanj«, bo dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. nre. — Ravnateljstvo. * Usnjarska šola v Visokem. Vpisovanje V državno usnjarsko šolo v Visokem t 'Bosni se je pričelo 15. t. m. in traja do 10. septembra. Vpišejo se lahko kandidati, ki so dovršili vsaj dva razreda gimnazije kli kake druge srednje šole, ali obrtniki InsnjarekokrznaTske stroke, ki so položili pomočniški izpit in dovršili večerno obrtno šolo. Pouk se prične 11. septembra. * Glavni dobitki loterije Jadranske Straže. V izložbi splitske podružnice Ljubljanske kreditne banke je razstavljen glavni dobitek 2. žrebanja loterije Jadranske Straže — zflata ura, dar prestolonaslednika Petra. Drugo žrebanje te loterije, koje čistr dohodek je namenjen nabavi sredstev za končno izplačilo šolske ladije za našo vojno mornarico, bo 8. septembra v Beogradu v dvorani generalne direkcije državnih dolgov. Izžrebanih bo mnogo lepih dobitkov. Srečka stane 10 Din. * Poroke. Dne 20. t. m. je bfla v kongre-gacijski kapeli cerkve sv. Jožefa v Ljublja- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJublJan! številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo nai-višio. druge nainižio. 21. avgusta Ljubljana 7, 750.3. 20.2, 80, NW8, 10, dež, •0.9; Maribor 7, 752.2, 15.8, 76. N6, 10, dež, 2.1; Zagreb 7, 758.7, 18.3, 82, E2, 8, dež, 32: Beograd 7, 751.3, 25.7, 36. SE6. 1. —. —; Sarajevo 7, 756.7. 25.2, 49, tiho, 1, —. —; Skoplje 7, 758.6, 20.6, 55, NWH. 0, —< Kumsbor 7, 754.9, 26.8, 68. SE10, 7, —« Split 7. 752.9. 25.6. 86. SE8, 4, —, Temperatura: Ljubljana 29.2, 17.8: .Maribor 25.0, 16.3; Zagreb 32.7, 18.0; Beograd 38.8, 22.6; Sarajevo 34.2. 22.0; Skoplje 35.4. 15.2; Kurnbor 33.8. 20.3; Split 33.1, 20.4 Solnce vzhaja ob 5.7, zahaja ob 18.59. Luna vzhaja ob 15.2, zahaja ob 22.33. ni poroka polkovnika g. VL Seuniga z gospodično Marijo Sajovčevo. hčerko odvetnika g. df. Josipa Sajovica. — Poročil se je v sredo v frančiškanski oerkvi v Ljubljani g. Ivo Majer le. uradnik Ljubljanske kreditne banke v Celju, z gdč. učiteljico Meri Imgličevo. Mladima paroma želimo obilo sreče! * Novi grobovi. V Rožni dolini pri Ljubljani j« umrla gospa Elizabeta Gašper-linova, vdova po nadučitelju. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 17. — V Novem Sadu je po kratki bolezni ranrl letalski kapetan L g. Ivo Konjar, doma iz Motnika. Pokopali ga bodo danes v Novem Sadu. — V Krčevini pri Mariboru je včeraj zjutraj umrl upokojeni poslovodja g. Josip S to če k, ki zapušča vdovo in dve hčerki. Pogreb bo jutri ob 15. — V celjski bolnici je umrl 39 letni Franc Ocvirk iz Košnioe pri Celju, v Zavodni pri Celju pa 58 letna čevljarjeva žena Terezija Go r-škova. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožailje! * Zračni promet Zagreb-Split Po izpre-membah v letalskem prometu, zlasti z uvedbo direktne proge Zagreb-Split se je frekvenca na tej progi znatno dvignila. Letalo je na vsakem potovanju popolnoma zasedeno. Opaža se. da se je tudi domača publika začela posluževati letala kot prometnega sredstva. Vanje k*Bo pred vaet-Jem te daje kofi aa-rame »gorel« barvo. Pogosto je potrebna v fotografiji poleg Voigtlander kamere tudi duhaprisotnost Zahtevajte pravkar izišli brezplačni foto-cenik. DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova 5 265 * Koroški študenti v Dalmaciji Skupina koroških slovenskih študentov je na potovanju po Jugoslaviji v četrtek prispela v Šibenik. Sprejeli so jih tamkajšnji akademiki ter jim pokazali znamenitosti mesta. Zvečer je mestna občinska uprava v hotelu »Krka« priredila gostom banket * Cetnlk Petra Mrkoutiiča. Ob desetletnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra je brzojavno pozdravil kralja Bariša Ko so vid, star 82 let ki se je nekoč boril v vstaški četi Petra Mrkonjiča. Starec je imel 12 otrok. Vse je odgojil v nacijonalnem duhu. Najstarejši sin je predsednik Jugoslovenske čitalnice v Novi Zelandiji, drugi je pristav v slavonski Kostajnici, najmlajši pa je starešina sokolske čete v Zaostrogu. Njegov vnuk se je boril kot jugoslovenski dobro voljec na solunski fronti. * Prebivalstvo jugoslovenskih mest Rezultat letošnjega popisa prebivalstva kraljevine Jugoslavije izkazuje znatno povečanje mestnega prebivalstva v primeri s podeželskim prebivalstvom, kar je popolnoma naraven proces. Število prebivalcev mest se je zvišalo za 676.558 oseb. Izmed 207 mest v državi imajo samo 3 mesta nad 100.000 prebivalcev in sicer Beograd 241.542 Zagreb 185.581 in Subotica 100.038. Število prebivalstva v ostalih mestih iV znatno manjše. Tako šteje Sarajevo 78.182 prebivalcev. Skoplje 64.807, Novi Sad 68.966, Ljubljana 59.768, Split 43.808, Osijek 40.339. Niš 35.384, Maribor 33.149. Bitolj 32.982, Veliki Bečkerek 32.838. Sombor 32.256, Senta 32.041, Zemun 28.083. Karlovac 21.208 Dubrovnik 18.767, Sušak 18.104, itd. Le četrtina naših mest ima nad 10.000 prebivalcev. Zlasti so slabo naseljena mesta dravske banovine. * Sokolsko društvo Žlrovnica-BreznJca. še enkrat opozarjamo na društveno prireditev v nedeljo na vrtu br. Legara na Selu Pri Žirovnici, ob slabem vremenu pa v restavracijskih prostorih br. Osvalda. ki so nasproti veseličnega prostora. Obiščite prireditev mladega, a agilnega društva v obilnem številu! * SK Ilirija bo posta vi a udoben smučarski dom v Slatini v Planici ter ie v ta namen izdal obveznice po 100 Din. ki jih bo vsako leto primerno število izžrebanih in na ta način posojilo v doglednem času Ao pike natančno povrnjeno. * Popravljamo. Beležili smo v torek, da je gospa Agica Wigele umrla na Laverci, kar pa ne odgovarja resnici. Umrla je v Andrijaševcih na svojem rojstnem domu, a njen soprog g. Ferdo Wigele ml. je na svojem službenem mestu v Erdeviku (Srem). * Vandalizem v Iškem Vintgarju. Prejeli smo: Idilična soteska med Krimom in Mo-krcem. ki je bila do nedavna še skoro nedotaknjena domena božjega miru, izgublja ta svoj čar. Zlasti ob nedeliah se zatekajo v ta kotiček cele trume izletnikov, največ seveda Ljubljančanov, med njimi pa žal tudi precej takih, ki jim je edini užitek, da se nanorijo z divjim vpitjem in da napravijo čim največ škode na že itak bornih zemljiščih. Ne samo, da razkopljejo zemljo za ognjišča in šotore ter puste potem za sabo žalostno groblje z raznovrstnimi odpadki, pulijo tudi kmetom krompir v ogradah ter poberejo samo to. kar se drži stebla, pri čemer ne pomislijo, da uničijo ostali sadež v zemlji. So tudi taki, ki jim ni dovolj vode v potoku in neštetih tolmunih, ampak sehodijo kopat v rezervoar, iz katerega dobivajo vodo okoliške vasi. To perverznost smo že lani javno grajali, a se kljub temu ponavlja tudi letos. Da gre tako vandalsko početje na račun Ljubljančanov vobče. torej tudi tistih mirnih in dostoinib posetnikov. ki bi sami radi napravili red. ko bi mogli izslediti imena teh zločincev, ie pač po sebi umevno Zato bo nrihodnie leto pogledalo kdaj pa kdaj v Iški Vintgar tudi oko postave in izročilo take nebodiiih. treh? eHemnlprični kazni. * Velik gozdni požar. V bližin' 6ela Obreža pri Sremski Mitrovici je v sredo nastal požar v neki jami, ki je bila polna raznih smeta in lesnih odpadkov. Požar se je zaradi močnega vetra kmalu razširil tudi na bližnji gozd petrovaradinske imovne obloine. Ze v sredo je pogorelo približno sto oralov gozda, požar pa je divjal tudi še v četrtek in uničil se nadaljnje gozdne komplekse. Le z velikim naporom se je v četrtek popoldne posrečilo, ustaviti nadalj nje širjenje požara. Škodo cenijo na 800.000 Din. * Žrtev obrtniške krize. V torek se je obesil v št. Pavlu pri Preboldu na podstrešju svodega stanovanja 65 letni damski krojač Franc Potrata. Zaradi splošne krize poprej cvetečega industrijskega kraja, se ie zadnja leta močno skrčil krog njegovih strank. Ker mu j* pričel zadnje čase tudi vid zelo pešati, je večkrat izrazil bojazen, da bo oslepel. Strah pred revščino na stara leta ga je gnal v smrt Bil je priden in vztrajen delavec odličnega slovesa v svojem poklicu. * Če pijanec ponoči zabrede v sosedovo hišo. V Temerinu se je v sredo ponoči pripetila komedija zmešnjav, ki je imela hude posledice. Krojaški mojster Štefan Palinkaš je bil povabljen na neko večerjo. Ko se je pozno ponoči močno vinjen vračal domov, je zgrešil svoie stanovanje in zabredel v sosedovo hišo. Pes je z lajanjem zbudili stanovalce, ki so v temi pošteno naklestili nepovabljenega gosta misleč, da imajo opraviti s kakim vlomilcem. Ko so po ataki prižgali luči, so spoznali v namišljenem vlomilcu soseda Palinkaša. ki ie hudo ranjen in potolčen ležal na tleh. Poklicali so zdravnika ter nočnega gosta spravili v bolnioo. * Od družine Je pobegnila. Od svojega soproga, uradnika RED na Jesenicah, je oo-begnila te dni 40 letna Alojzija ter mu pustila dva nepreskrbljena otroka. Vzela oa je s seboi vso obleko in se menda zatekla k eeki prijateljici v okolici Zidanega mostu Zeno zasledujejo oblastva. ki jo nameravajo zt pet izročiti možu. 4 Smrt muham! Podgane so podzemeljske muhe na nad,zemeljske razširjevalke kuge. Mnogo ljudi se sploh ne zaveda, kako neokusno in nevarno je nadlegovanje muh. Marsikatera ljubka devojka, ki se plaši pred moškim poljubom, mirno dopušča, da se muha izprehaja okoli ustnic in srka v ustnih kotih, čeprav mrčes prihaja morebiti vprav od izvrška kakega pliučno bolnega, ali pa od gnile mrhovine! In marsikatera žena. ki je sicer radi snage pretirano skrbna, ne naide na tem nič hudega, če se plavaioče muhe v ntenem mleku okootfeio vse nesnage in bacilov, ki so si iih nabrale kjerkoli. Smrt muham! Kaiti one so povzročile smrt že mnogih ljudi. * V krčmo ne smejo: Škroba Josip, delavec v Topolšici, rojen 1901, Rogelšek Karel, delavec v Topolšici, rojen 1903. ter Praprotnik Ivan, delavec v Topolšici polen 1908, vsi po sodbi sreskega sodišča v Šoštanju za dobo enega leta. Prepoved stopi v veljavo 2. septembra letos. * Obleke tn klobuike kemično čisti, barva, pflsira In lika tovarna Jos. Reich. I Vaše plošče in filme razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 I Iz LJubljane i— Odhod češkoslovaške delegacije Iz Ljubljane. Češkoslovaška delegacija na delavskem kongresu v Trbovljah, katero so tvorili bivši minister in poslanec g. Tucnv. poslanec Prohaska. tajnik Vosecky in delegata gg. Konitovskv in Šterban, se je odpeljala iz Ljubljane v sredo z opoldanskim brzovlakom. Prejšnji dan si je ogledala našo lepo Gorenjsko z Bledom in Bohinjem. Ob odhodu so se zbrali vsi člani Izvrševal-nega odbora NSZ na čelu z predsednikom g. Juvanom. prisostvoval ie tudi čs9. pod-konzul g. Gihelka, ki je drage goste v imenu konzulata prisrčno pozdravil. Postaie- Zvočni kino »IDEAL" Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri zvečer premiera zvočnega filma »LJUBEZEN RENATE LANGEN" Borba matere med ljubeznijo do otroka in ljubavnika. Moderna zakonska drama! « Mondenost in razkošje! V glavnih vlogah Mady Christians — Franz Lederer — Alfred Abel — Hermanu Picha Zvočni film poln očarljivih in opojnih pesmi in šlagerjev. Muzika in pesmi: Rudolf Nehon — Friedrich Hollander. načelnik g. Ludvik je s svoio znano usluž- nostjo poskrbel, da so se gostje udobno namestili in jim je želel srečno pot Csl. delegati so odnesli iz naše domovine najlepše vtise in niso mogli prehvaliti slovenskega gostoljubja. n— Ljubljanskim moškim zborom! Nlaštu-diirajte za sodelovanje povodom svečanosti odkritja spomenika Kralju Petru Osvoboditelju tele skladbe: F. S. Vilhar »Naša zvezda«. Dr. B. Ipavic: »Bodi zdrava, domovina, E. Adamič: »Molitev« (Ti ki si ustvaril) drž. himno Bože pravde (unisono). Note dobite pri upravi Hubadove župe JPS v Glasbeni Matici. Prva skupna skušnja za ljubljanske zbore v petek, dne 4. septembra ob 20. v pevski dvorani Glasbene Matice. Druga skupna skušnja (za vse zbore) za Adamičevo Molitev in himno, dne 6. sept dopoldne ob 9. na dvorišču realke (Vegova ulica). Naj predsedniki in nevovodie posameznih društev svoje člane na to točno opozorijo. — Uprava Hubadove žuoe JP6 o— Javna knjižnica šišenske čitahnee se je preselila v Knezovo hišo na Celovški cesti 61. gostilna Ančnik. Posluje ob torkih, četrtkih in sobotah od 7. do 8. zvečer. o— Jezdni odsek Sokola v Ljubljani vabi vse brate iezdece, da se sigurno udeleže važnega sestanka v ponedeljek 24. t m ob 18.30 v pisarni Sokola, Narodni dom. o— Prosvetno društvo »Tabor«. Jutri v nedeljo obvezen članski izlet na Gorenjsko. Odhod z vlakom ob 5.25, peš pa točno ob 5. izpred Narodnega doma. Dentist-tehnik Leopold Smerkolj Celovška cesta štev. 82, Ljubljana, do 15. septembra ob sobotah ne sprejema. 10561 XVI, Zagrebački zbor 29. Vin. — 7. IXe 1931 Splošni mednarodni veliki vzorčni sejem s specijalnimi sejmi: Gradbarstvo — Hotel, hiša, kuhinja — Prehrambena industrija — Poljedelstvo — Mali domači obrt -Izložba in sejem volne in prediva — Tek-stilije — Krzno in usnje — Papir — Hi-gijenska razstava 10416 5. in 6. IX. 1931 razstava domače In sejem tuje plemenske živine Ob naprej nabavljeni legitimaciji Zbora na jugosl. železnicah m jadranskih parobro-dih 50%, v sosednjih državah 25—30%. popusta. NAZNANILO Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem otvoril čevljarsko delavnico v lastni hiši Vodovodna cesta Stev. 5. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela kakor luksuzne, Športne in trpežne čevlje. Istotako izdelujem tudi ortopedična dela po meri ter popravila vseh vrst (galoše, snežne čevlje ta barvanje). 10479 Postrežba točna, cene zmerne. Potrudil se bodem vsakega zadovoljiti ter se priporočam za cenj. naročila. Z odličnim spoštovanjem ANTON BRECELJ LJUBLJANA, Vodovodna cesta št. 5. Na H. dekL meščanski goli v Ljubljani bodo pismeni popravni izpiti 26. tega meseca dopoldne, ustni popoldne. Dne 27. m 28. privatni izpiti, 29. pismeni za* vršni, 31. zavisna izpiti. Vsakokrat ob 8., oziroma cfo 15. Izpiti eo dovoljeni vsem prosilkam. Vpisovanje je L ia 2. septembra od 8. do 12. Gospodinjska Sola In internat Mladi, ke. Vpisovanje bo 1. m 2. septembra od 9. do 11. ure v pritličju Mladike. Sprejemaj© se tudi pismene prijave. Na zahtevo poš» lje zavod prospekt Društvo Soča vabi vse svoje Slane na širšo odborovo sejo. ki se bo vršila v torek dne 25. t m. ob 8. zvečer pri gospodu Rebecu v restavraciji »Gorenjski kolodvor«. Zaradi zelo važnega dnevnega reda pridite vsi, ki se zanimate za društvene zadeve. Drevi ob 20. bo promenadni koncert delavske godbe »Zarja« v Spodnii Šiški na trgu pred gasilnim domom. Jutri, v nedeljo 23. t m. ob 16. vrtna veselica delavske godbe »Zarja« v hote-u Bellevue. Bogat sreoolov. Šaljiva pošta 3 lepimi darili za tiste, ki dobe največ razglednic. Prvo darilo živo jagnje. drugo ffugalni konj. tretje pa zlati medaljon. Ples. Nezgode. Mizarski pomočnik 21 letni Brano Skonk je prišel včeraj zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Andlovica z roko pod cirkularko. ki mu i e roko poškodovala. Skorka so z reševalnim avtom pripeljali v bolnico. — V svojem stanovanju se je skušal včeraj obesiti neki Martin S», domači pa so ga rešiK. nakar so ga poslali zaradi poškodb, ki si jih ie prizadejal, v bolnioo. Finančni pripravnik Anton Petek iz Logatca se ie na kolesu zaletel v nekega kolesarja in sta oba padla. Petek se je poškodoval na glavi. V splošno bolnioo so pripeljali tudi 7 letnega Slavka Reveta iz Ho-tederšice. Otrok ie naše! doma na travniku vojaško patrono. ki io je toliko časa razbijal. da je eksplodirala in mu odtrgala 5 prstov. n— Še vedno ne ubogajo. Včeraj Je bilo policiji prijavljenih skupno 68 kršitev oest-no-policijskega reda in se bo tako zopet zbrala lepa vsotica, ki bo služila Ljtdbban-čarom na drug^' strani. o— O zlatem prstana. Na Kongresnem trgu je stražnik v četrtek zvečer aretirat 25 letno bivšo služkinjo Albino. k: se ie potikala po mestu v družbi precej okajenih moških in ki je že znana kot lahkomiselno dekle. Bila je že večkrat kaznovana, kar pa ni pomagalo. Zadnje čase se ie zadrževala na Grajski planoti, kier ie prenočevala kar na prostem. Aretiranka ie med drugim izpovedala tudi. da je pred par dnevi našla na Kongresnem trgu težak zlat prstan, ki ga je pa nesla takoj v zastavljalnico in dobila zanj 40 Din zastavnine. Kdor je prstan izgubil, naj se zglasi na policiji. o— Okraden v spanju. Ponoči ie zašel v park pri Sv. Petra oerkvi neki Rafko iz Društvene ulice in se položil na klop. Kmalu je sladko zasanjal, pa ga je spečega obiskal neznan tat ki mu je vzel iz žepa denarnico s 300 Din in pa razne dokumente. o— Razne aretacije. Včeraj ie Ho zopet aretiranih več sumljivih žensk, med katerimi so nekatere znane že kot večkrat kaznovane vlačuge. Zaradi kravalov na ulici so ponoči spravili v zapor tri pijančke. delavca Husejina Murgiča zaradi oostopania in oa štiri sumljive tipe. ki so iih zasledili stražniki ob oriJiki nočne racije na nekem hlevu v Trnovem. n— Beračenje se vendarle obnese. V Go-rupovi uJici so prijeli 80 letnega Šabana Breganoviča. doma ie PrijedoTa. Bregano-vič je tamkaj nadlegoval ljudi in beračil tudi od hiše do hiše. Na policiji ie povedal, da se zadržuie že nad 5 mesecev v Sloveniji in da je bil tudi že prej večkrat tu. Hodi iz kraja v kraj. najraje pa se zadržuje v Ljubljani. Pri njem so našli okrog 1000 Din gotovine, prav čedno vsotico. ki je marsikdo ne premore, saj so v Ljubljani domačini. ki včasi pogrešajo skorjice kruha. Iz Celja e— Marijin kip na Glavnem trgu doJbon-čan. Akad. kipar Franc Berneker. ki je prejel od oeljske mestne občine naročilo, da renovira in temeljito popravi napol razpadli kip Marije na Glavnem trgu, je včeraj opoldne dovršil svoje delo. Kip ie krasno prenovljen in je bilo na vsak način prav, da je bilo delo izročeno umetniški Berne-, kerjevi roki. Deske okrog spomenika bodo odstranili v prihodnjih dneh. e— Agibd Klub slovenskih kolesarjev v Celja bo priredil v nedeljo 23. t m. klubsko kolesarsko dirko na krožni progi Celje-Te-harje-Ljubečna-Arclin-Celje, dolgi 19 km. Ker se vozi na omenjeni progi trikrat zaporedno, meri skupna dolžina proge 57 km. Start in cilj bosta v Gaberiu pred trgovino g. Gamsa in sicer start ob 9. dopoldne, cilj pa okrog 11. Prijave sprejema g. Fajs v Frankopanovi ulici 3. do drevi ob 20. Prijavnina ie 10 Din. e— Sokoli in SokoBce, ki so se nddežrB preteklo soboto vožnje z mestnim avtobusom iz Sv. Petra ood Svetima gorami v Celje, ko se je avtobus ponesrečil, naj prijavijo kakršne koli odškodninske zahtevke podstarosti Sokolskega društva ▼ Celju br. Dragu Sircu. e— Srečke drž. razredne loterije IV. raz. reda so včeraj prispele in nad jih lastn!3rf čimprej, najpozneje pa do 30. avgusta dvignejo, ker bodo saoer prodane drugim Interesentom. Žrebanje bo že 4. septembra. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno zvočno opereto »Veličanstvo; Hubezen«. Cene znižane. e— Tombola Delavskega kuttmmega dra« šiva »Svoboda« v Celja bo nepreklicno t nedeljo 23. t m. ob 2. popoldne na Dečkovem trgu. e— Aretiran mlad zločinec. CeJjska po5« cija Je aretirala mladega delavca Franca Pečovnika iz Sej pri Slovenjgradcn. kjer je bil zasledovan v Policijskem glasniku zaradi številnih vlomov v okolici Slovenjgradca in je tudi osumljen nekaterih drugih težkih zločinov. Izročili so ga v zapore okrožnega sodišča. Iz Maribora a— Sokolska četa v Kaomlei Ima svof prvi telovadni nastop 23. t m. ob 4. popoldne na travniku pred vasjo pri tra* formatorju. Sodelujejo bratska društva. Pester spored! Pri nastopu igrajo vojaška godba in domači tamburažt Nato bo ve« selica v prostorih br. Pavešiča. Ker viži tu Sokol važno nacijonalno nalogo, vabi od« bor k obilni udeležbL a— Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo na Pobrežju v nedeljo ob 3* pri g. Rojku. Dobitki so krasni 2ene po. sebno opozarjamo na 4. tombolo, ki obsega čez 20 komadov emajlirane kuhinjske po. sode. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje 100% zvočna nemška opereta x5e huzar pleše«. — Union kino od danes dalje »Zemlja solnca«, zvočna opereta v nemškem jeziku. a— Aretiran je bfl na zahtevo orožni« ške postaje v Selnici ob Dravi L M, ker je osumljen, da je okradel 17. t m. ponoči posestniku Gregorčiču na Boču 510 Din gotovine, srebrno moško uro in en par čevljev. a— Robinzon na bregu Drave. Včeraj popoldne je odkril na svojem službenem obhodu po desnem bregu Drave pod tovam no Doktor in drug policijski stražnik pran vega jamskega prebivalca. Bil je to 65-letni brezposelni delavec Jakob Sardinšek, kt se je naselil v tamošnji votlini, ker je brez sredstev m ne more plačati stanovanja Sardinšek je v votlini, ki jo je povečal, prebival že nekaj dni ter razložil v njej vso svojo imovino, nekaj stare oble« ke m različnega orodja. a— Tatvina na stavbi. Strojna: Lovrenc Rak, uslužben pri gradnji novega nebotičnika, je prijavil, da je bil izvršen v zaklenjeno barako za stavbo vlom in da mu je tat odnesel par čevljev, nekaj delovne obleke in še neke druge predmete v vrednosti 400 Din. Tatvine so delavci osumili nekega bivšega tovariša, ki ga je policija že vio-vila. Z Jesenic s— Najdba človeških okostij. Pri kop* nju temeljev za poslopje bodoče carinami« ce na Žalah so te dni našli delavci 14 močno razpokanih človeških okostij. Okostja^ ki so ležala 1 m globoko v čelni vrsti vsa v mali razdalji tako, da so ležale glave proti zapadu, noge pa proti vzhodu, dajo domnevati, da je bilo tu pred davnimi stoletji po» kopališče ii že beseda Zale sama priča o tem. Bolje ohranjena okostja so shranili na občini, da jih polože v skupen grob na po* kopališču. s— Sokolske prireditve. V nedeljo, dna 16. t m. bi se imela vršiti prireditev Sokola Žirovnica Breznica, a jo je preprečil dež; Zato se bo prireditev vršila gotovo to nedeljo na istem prostoru in v istem obsegu« v primeru dežja pa v vseh prostorih M. Ozvalda. Ravno tako se bo vršil v nedeljo 6okolski nastop na Blejski Dobravi na vrtu bivšega hotela Zajec. Vabljeni! s— Znižanje cen mesu. Na pobudo sreskega načelstva so jeseniški mesarji znižali cene govedini I. vrste na 14, H. viste 12 in UL vrste 10 Dii. Iz Trbovelj t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20. »S . O. S. Ladij a v nevarnosti«, (Liane HaM), »Dama iz cirkusa« (Dana Gralla) ia Foxov zvočni žumaL GOSPODARSTVO Obrtnikom v prevdarek Ljubljanski obrtnik nam piše: Ko se je ,'pred meseci vršil izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug, na katerem se je razpravljalo o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic in je po burni debati prišlo do glasovanji, smo opažali, da so pristaši ločenih zbornic ponovno, kadar je posamezen delegat glasoval za skupne zbornice, vzklikali, češ, da glasuje za Bat o; če pa je kak delegat glasoval za ločene zbornice, pa so pritrje-'vali, da glasuje proti Bat'i Kako neumestna je bila ta primerjava, so nam v svetli luči pokazali dogodki zadnjih idni. V Beogradu, kjer poznajo le ločene 'zbornice, so obrtniki čevljarske in usnjarske stroke spoznali, da ločen boj proti postavitvi Bat'ove tvornice v Jugoslaviji v okviru Zanatske komore ne more prinesti koristi, ker se v Industrijski in Trgovski zbornici močno uveljavljajo interesi nekaterih posameznikov in onemogočajo potrebno solidarnost, lri edino more dovesti do cilja. Industrijci čevljarske in usnjarske stroke niso mogli najti v svoji Industrijski zbornici potrebne zaslombe im jim je po dolgih bojih komaj uspelo, da je Industrijska zbornica šele spričo uspelega nedavnega kongresa obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke v Beogradu, na zadnji seji sklenila, da se za enkrat še so-Edarizina s čevljarji, čeprav istočasno zagovarja Bat'ov sistem. Glede na te nevšečne okoliščine so bili obrtniki, trgovci in industrijci usnjeprede-lujoče stroke, zlasti oni iz Beograda, prisiljeni združiti se v skupni savez, ki naj vodi borbo proti Bat'ovi tvornici. Čevljarji so pri tem spoznali, da njihova akcija ne more uspeti, če ne bodo istočasno nastopali ž njimi tudi industrijci in trgovci. Agitatorji ločenih zbornic so pri nas vedno poudarjali, da je potrebna ločitev, češ, da more le posebna obrtna zbornica uspešno zastopati življenske interese obrti Najnovejši primer Bat'e pa je pokazal baš nasprotno. Vprašati se moramo sedaj, ali naj v bodoče, če bomo imeli ločene zbornice, za vsako večjo akcijo, ki istočasno tangira posamezne panoge obrti, trgovine in industrije, posebej ustanavljamo skupne organizacije, ki bi šele združevale raztresene sile v eno fronto. Interesi obrtnikov, trgovcev in industrijcev imajo toliko skupnih točk, da v t o j ali oni obliki nujno potrebujemo trajno skupno organizacijo, ki bo vedno lahko Izrekla svojo tehtno besedo, dočim pri si-Fternu ločenih zbornic zahteve obrtništva ne bodo tako lahko našle odmeva, ce bodo trgovci in industrijci drugega mnenja. Nasprotij, kakršna obstojajo med tremi |!W[x>darskiim zbornicami v Beogradu, nd Opažati v ostalih pokrajinah države, ki imajo skupne zbornice, kajti v skupnem zastopstvu ni toliko možnosti, da bi tako lah ko prišli do veljave zasebni interesi nekaterih posameznikov. Pod vplivom najnovej- še propagande za ločene obrtne zbornice pa opažamo že tudi pri naših industrijah, da duh solidarnosti popušča. V slovenskih industrijskih krogih se že pogosto razpravlja o tem, da industrijci nimajo povoda ekspo-nirati se v boju proti postavitvi Bat'ove tvornice, saj jim obrtniki z zahtevo po ločenih zbornicah tudi že vnaprej odrekajo pomoč v vprašanjih, ki tangirajo v prvi vrsti industrijo. To svoje stališče podpirajo še s tem, da bo le v korist industrijskemu delavcu, če bo Bat'i uspelo spraviti na trg cenejše čevlje, ker bo potem to delavstvo ceneje kupovalo obutev. To popuščanje solidarnosti med slovenskimi gospodarskimi krogi, ki se že kaže v obrisih, je prav tako negativni uspeh borbe za ločene zbornice. Res je sicer, da imajo argumenti propa-gatorjev za ločene zbornice na prvi pogled za obrtnika mnogo privlačnosti. Toda baš v gospodarskih zadevah se pogosto izkaže, da je to, kar je na prvi pogled zelo koristno, v praksi vendarle pogrešno. Prav drastičen primer v tem pogledu lahko navedemo iz frizerske obrti. Ko je pred vojno neki londonski frizer po dolgem trudu izumel aparat za trajno kodranje in ga pričel uporabljati, so londonski damski frizerji pričeli proti njemu najhujšo borbo Obrnili so se celo za intervencijo na vlado, češ da bodo vsi uničeni, če bodo kodri držali več mesecev, kajti dame, ki si puste danes dnevno ali po večkrat na teden kodra-ti lase, bodo pozneje kot stranke prišle v poštev le enkrat na več mesecev.. Ta argumentacija se je vsem zdela tako jasna in razumljiva, da ni bilo nikogar, lri bd bil drugega mnenja in bi gotovo vsakega obrtnika, ki bi temu oporekal, smatrali za največjega izdajalca obrtniških interesov. Boj proti izumitelju aparata za trajno kodranje je šel tako daleč, da je moral ubogi izumitelj, ki so mu odvzeli poslovni lokal in vse pomočnike, čez noč pobegniti v Newvork. — Kaj pa vidimo danes? Nobena obrtniška panoga se zadnja leta navzlic krizi ni tako sijajno razvila, kakor damsko frizerska in to baš zaradi aparata za trajno kodranje. Krog strank se je zaradi uvedbe trajnega kodranja tako silno povečal, da je daleč nadkrilil oni izpadel, ki je nastopal, kakor je bilo napovedano. Ta primer nas uči, da je v gospodarskih stvareh treba dobro premisliti, ali ni morda ono, kar je na prvi pogled najkoristnejše, dejansko škodljivo. Dalje pa iz tega primera lahko spoznamo, da tudi tedaj, če se v svojem naziranju strinja ogromna večina, zaradi tega še ni rečeno, da je resnica in preudarnost na strani te večine. Zato ne smemo one, ki se v prepričanju o pravilnosti svojih naziranj nesebično nadalje borijo za skupne zbornice, 9matrati za izdajalce obrtniških interesov ali pa celo za zahrbt-neze. kakor se to v razgretem razpoloženju zadnjih mesecev pogosto čujje. *=: NaS izvos gradbenega lesa Je po predhodnih podatkih Zavoda zz pospeševanje zunanje trgovine znašal v julijn 71.151 ton (lani v juliju 101.547 ton) nasproti 78.294 tonam v juniju in 77.175 tonam v maju t L .Tzvoz drv pa je v juliju znašal 22.673 tom (lani 38.731) nasproti 21.127 tonam v juniju in 22.633 tonam v maju, — Zahteve Industrije kisa lz alkofeola. Savez industrijcev kisa iz alkohola je imel te dni zborovanje v Novem Sadu, na katerem je slede na težko stanje postavil naslednje zahteve. V bodoče naj se vsaj za dobo deset let prepove vsako ustanavljanje novih tvornic kisa. V teku teh 10 let se j tudi obstoječim tvornicam ne sme dovoliti ipovišanje dosedanje ali na podlagi revizije ponovno ugotovljenega kontingenta alkohola. V vseh tvornicah naj se izvrši revizija kontingentov, ki se naj reducirajo, če so jrlede na potrebo konsuma preveliki. Dovoljenja za proizvodnjo vinskega kisa Tiaj se izdajaio izključno obstoječim tvornicam kisa iz alkohola, taiko da se vsaki taki tvornici kontingent alkohola za odgovarjajočo količino vina reducira. Tudi dovoljenja za proizvodnjo vinskega kisa za izvoz nai se dajo izključno le obstoječim tvornicam. = Slaba žitna letina r češkoslovaški, češkoslovaško kmetijsko ministrstvo objavlja poročilo o stanju posevkov na dan 1. avgusta t. L, iz katerega je razvidno, da sta suša žn vročina v juliju povzročila predčasno zo-ritev. Ozimno žito je že prej kazalo slabo, zaradi suše in zgodnje zoritve pa se je letina ponekod katastrofalno poslabšala. Uvozna potreba Češkoslovaške bo letos znatno večja, zato je tudi razumljivo, da naša Privilegirana izvozna družba izvaža sedaj pšenico največ v Češkoslovaško. = Dobave. Direkcija državnega rudnika "v Kaknju sprejema do 27. t m. ponudbe gle.le dobave železne pločevine, 50 komadov Sčetk in 500 kg firneža. Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave ključavnic, okovov, verig, žag itd. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave 3000 m jeklenih vrvi; direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik pa do 7. septembra ponudbe glede dobave 2400 kg bakrenih vrvi in do 8. septembra glede dobave zavor. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 10. septembra ponudbe glede dobave 2000 kg železne pločevine in 1000 kg žebljev, 20 sodov švarci-ta, gum za avto, 2500 kg tračnikov. Dne 9., 10. in 11. septembra se bodo vršile pri upravi policije v Zagrebu. licitacije glede dobave policijskih uniform. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave raznih tiskovin. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. t. m. ponndbe glede dobave 100 m verig, 400 kg fasadnih barv, 2 usnjatih jermen, 500 komadov krtač, 1275 kg žebljev (žičnih m tapetniških), 120 kg motvoza, 30 kg azbesta, 100 kg kleja in 100 kg kolo-fonije. Direkcija dTŽavne železarne Vareš sprejema do 2. septembra ponudbe glede dobave 7000 kg tračnic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave 300 komadov varnostnih tablic, 10 sodov olja za dinamo in 10 sodov strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. septembra ponudbe glede dobave motorne briz-galne. — Dne 7. septembra se bo vršila pri upravi policije v Zagrebu licitacija glede dobave 360 komadov dežnih plaščev. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici Va TOI.) Borze 21. avgusta. Na ljubljanski borzi so se danes devize po včerajšnji oslabitvi zopet nekoliko okrepile, le Dunaj je za malenkost popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda danes ponovno nekoliko popustila Za aranžma se je trgovala po 325, pozneje pa po 330. Med ostalimi državnimi papirji je bil zabeležen promet v 7-odst. Blairovem posojilu za aranžma po 69 in za kaso po 68.50 ter v 6-odst. begluških obveznicah po 57. Od zasebnih vrednot so imele promet: Zemaljska banka po 113.50 in 114.50, Union banka po 150, Jugobamka po 67, Poljedelska po 53.50, dočim so bile od industrijskih delnic zaključene Vevče po 120. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2286.89 — 2293.73, Bruselj 789.49 — 791.85, Curih 1102.65 — 1105.95, Dunaj 796.65 — 799.06, London 275.55 — 276.37, Newyork 5657.98—5674.98, Pariz 222.24—222.90, Praga 167.93—168.43, Trst 296.49 — 297.39. Zagreb. Amsterdam 2286.89 — 2293.73, Dunaj 796.65 — 799.05, Bruselj 789.49 do 791.85, London 275.55 — 276.37, Milan 296.49 — 297.39, Newyork kabel 5668.98 do 5685.98, Newyork ček 5657.98 — 5674.98, Pariz 222.24 — 222.90, Praga 167.93—168.43, Curih 1102.65 — 1104.95. Curih. Beograd 9.055, Pariz 20.15, London 24.98, Newyork 514.12, Bruselj 71.60, Milan 26.89, Madrid 45.70, Amsterdam 207.35, Dunaj 72.25, Sofija 3.72, Praga 15.23, Varšava 57.60, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.055. Efekti Ljubljana. 8»/o Blair 81 bl„ 7°/. Blair 71 bi, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 dem. Kreditni zavod 195 daru, Ruše 125 den, Vevče 120 den. Beograd. Vojna škoda 329, 327, 326, 325 zaklj., za avgust 326, 327 zaklj., za oktober 339 zaklj., za december 335 zaklj., investicijsko 74 bi, agrarne 40 den., 6% begluške 57.50 — 59, 7% Blair 70 bi Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 329—3.34, kasa 330—334, za december 332—338, investicijsko 72—74, agrarne 40—42, 7-odst Blair 68—69, 8odst Blair 77—88, 7-odst. Drž. hip. banka 72 den., 6-odst. begluške 56—58; bančne vrednote: Praštediona 957.50—965, Union 150 do 155, Jugo 67—68, Srpska 190—191, Zemaljska 113.50—114, Ljubljanska kreditna 120 den., Foljo 53.50—55; industrijske vrednote; Nar. šnmska 25 den., Gutmann 110 den., Drava 212.50—220, šečerana 216 do 220, Brod vagon 50 bl„ Vevče 120—122, Dubrovačka 300—330, Trbovlje 225—230. FHol: baški, 2*/t 170 — 180. — Otrobi: baški, stari 105 — 110. — Moka; baška, banaška >0< in >00< 290 — 300; >2< »7« 180 — 190; >8< 125 — 135; sremska, 270 — 280; >5< 250 — 260; >6< 225 — 235; slavonska >0< in »00< 270 — 280; »2< 250 do 260; >5« 240 — 250; >6< 220 — 230. + Somborska blagovna bona (21. t m.) Tendenca nespremnejena. Promet 138 vagonov.. Pšenica: sremska, slavonska, 79 kg 162 — 164. Rž: baška 132.50 — 137.50. Oves: baški, banaški, sremska in slavonski 125 do 130. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 112.50 do 117.5; baški pomlad., 67/68 kg 180-185. Koraia: baška 92.5—96. Otrobi: baški 95 do 100. Otrobi: baški 105—110. Moka: baška, banaška >0< iu >00« 290 — 300; >2c 270 do 280; >6< 250 — 260; >6« 225 — 235; >7« 180 — 190; >8« 125 — 130; sremska, slavonska >0« in >00« 270 — 280; >2< 250 do 260; >5< 240 — 250; >6< 220 — 230: >7« 170 — 180; >8< 120 — 130. + Badimpeštanska terminska boria (21. t m.) Tendenca čvrsta, promet srednji Pšenica: za december 11.11 — 11.13, za marc 12.31 — 12.33; rž: za december 11.10 do 11.11, za marc 12.12 — 12.14; koruza: za maj 13.53 — 13.56. Iz življenja na deželi Blagovna tržišča TITO '+ Ljubljanska borza (21'. t m.) Tendenca za koruzo neenotna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147 50—150, pri navadni voznini po 152.50—155. + Novosadska blagovna borna (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 18 vagonov pšenice, 9 vagonov koruze, 2 vag. moke in 1 vagon fižola. Plenica: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in 9lavonskf novi 125 — 130. JeJSmen: baški in sremski, novi. 63/64 kg 117-5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 94 — 96; DOMŽALE. Na dan proslave vladarjeve desetletnice so se ob 19. zbrali v Občinski posvetovalnici člani občinskega in obeh šolskih odborov, zastopnici šole, državnih uradov in vseh društev. Po lepem govoru župana Janežiča je bilo sklenjeno odpcela-ti vdanostno brzojavko. Po seji se je pred občinsko hišo formirala baklada z dom-žafeko godlbo ma čelu. Hišni posestaiki so nad vse pričakovanje lepo razsvetlili svoja poslopja. Elektrarna Skok je iz žarnic sestavila daleč viden inicijail A. Spomenik Nj. Vel. (kralja pa je lastnik Šribar okrasil s številnimi zastavami in zelenjem ter ga efektno razsvetlil z žarometom. KOFCE NAD TRZIČEM. V solboto se je zbralo na Kofcah veliko število turistov. Zvečer so jeli spuščati rakete, nakar je g. Završan st., priznani pevec in vrl družabnik, hitro sestavil maijhem pevski zbor, ki je jel prepevati domoljubne pesmi in narodne popevke. Naslednji dam je prefekt g. Ronko iz Št. Vida bral zahvalno maso, ki so se je udeležili turisti, letoviščarji in tudi ljudje okoliških hrilbov. Pri maši 60 pev* ci zapeli tudi himno. KRŠKO. V Krškem se bo vršil, kakor običajno, veliki živinski, svinjski in krama r-ski, tako imenovani »angelski« sejem v soboto 29. t m. KOČEVJE. V ponedeljek 24. t m. ee prične pri nas turnir za kočevskega šahovskega prvaka. Pripušoeni btodo vsi, ki se za to zanimajo. Turnir se bo vršil v prostorih kavarne »Zurl«. ZIDANI MOST. Naše sokolsko društvo, ki namerava v začetku septembra prvič pokazati sadove kratkega, a plodovitega dela, se vestno pripravlja. Nastopila bo tudi »stara garda«, ki bo žela gotovo mnogo odobravanja zaradi preciznega izvajanja in že zato, ker nastopijo sami stari, že sivi a za sokolsko delo vedno vneti možje. Da je društvo prišlo tako hitro do razmaha, velja zahvala vrlim funkcionarjem s staro« sto Alojzijem Bašo na čelu, posebno pa načelniku br. Strašeku, ki žrtvuje mnogo svojih prostih uric. Ustanovil se je že tudi odsek zidarnmoškega Sokola v Loki, kjer vežfba mlade Sokoliče učiteljica gdč. FanS g ožičeva. DOBRNA PRI CELJU. Nedavno nas Je počastil s svojim obiskom »junak iz Like« im s svojo predstavo vzbudil mnogo občudovanja. Z veliko lahkoto je držal 5 sodov piva v zobeh ter na začudenje vseh gledalcev s tem bremenom začel plesati kolo. Vzel je polm sodček pava v zo. bo ter z drugim polnim sodčkom tolkel po prvem. 13 do 15 cm debelo železo je popolnoma zvil med zobmi kakor tanko žico. V debel kos lesa je z golo roko za* bil debel žebelj ter ga nato tudi z golimi zobmi izpulil uz lesa. Zares presenetljivi dokazi kakšne uspehe lahko doseže člo* vek. ako vestno in redno trenira 6voje te! o in 6voje mišice. — Asfaltiranje ceste je sedaj popolnoma končano. Cesta je seoaj zelo lepa im brez vsakega prahu, Katerega je bilo prej toliko, da se je človek v njej skoro izgubil. Želeti je samo še, da b> se cesta enako uredila vse do Celja GRAJSRA VAS V SAVINJSKI DOLINI. Vodna zadruga prosi za objavo naslednjega pojasnila: Ni res, da bi bila vodna zadruga v Grajski vasi dosegla od bivšega mariborskega oblastnega odbora za regulacijo Bolske 100.000 Din, temveč je prejela samo 25.000 Din. Ni res, da bi od dobljene vsote vodna zadruga nekaj tisočakov prište-dila, res pa je, da so morali brez izjeme vsi prizadeti posestniki poleg drugega dela tudi svoji koristi primerno prispevati večje ali manjše zneske za regulacijo Bolske. Ni res, da bi bila dne 24. julija prišla komisija v Grajsko vas, niti ni bila vodna zadruga v Grajski vasi obveščena, da namerava priti komisija v Grajsko vas ali Št Pavel. GORNJI GRAD. V soboto se je vršila ilumimacija im baklada, katere se je udeležilo Sokolstvo in gasilno društvo v krojih z gasilno godbo na čelu. Manifestamte je pred Posojilnico nagovoril v zastopstvu žu* pana občinski odbornik Plut Fram. — V ne-deJljo popoldne pa 6e je vršil dobro uspel 6okolski nastop, združen s polaganjem temeljnega kaimma za Sokolski dom. Tu je nagovoril zbrano Sokolstvo im občinstvo društveni starešina br. dT. Rok Janko. Da6i je prireditev deloma motil dež, se je vseeno zbralo veliko občinstva. Pri javmi telovadbi so 6edelovala tudi bratska društva Rečica ob Savinji, Mozirje m Vransko. Uspeh prireditve je bil v vsakem oziru ze* lo zadovoljiv. SV. EMA. Gasilno društvo v Pristavi, ustanovljeno 21. septembra 1930, bflago* slovi 30. t jm. ob 14. svojo novo motorno brizjgailno. Nagli napredek društva izpričuje, kako potrebni smo ga bili. Ker je v našem okolišu mnogo lesenih stavb smo bili v vedmi nevarnosti pred požarom. Ta nevarnost mas je združila k skupnemu društvenemu delu. Pri nabiranju prispevkov sta se prav posebno izkaizala g. Eriih Sup» panz im Debelak Josip. Pridite si na dam blagoslovitve ogledati našo novo motorko, za trud boste plačani pri bogatem 6rečolo» vu in veselem plesu na odprtem prostoru Kmetovalec. SV. JURIJ OB J. Ž. Nedavno se je vršil pri na6 velik živinski sejem. Kmetje 6o prignali nad 900 glav Sivine. Prodalo se je le malenkostno število in naložilo le dva vagona. Cena je ostala še vedno prav niz« ka. Kmetje ne morejo prodati živine im ne drugih poljskih pridelkov ter s strahom gledajo v bodočnost. — 17. t m. se je pa vršil plemenski sejem, ki ga je priredila tukajšnja »Živinorejska zadruga« za živimo* rejce iz laškega sreza. Zadrugarji so prignali 16 bikov im talk ter prodali Lašča* and. Benno Feldmann, Karel Beckmann. Karel Moller in Anny Paukert Predstave so bile v Maled kazalištu. Tudi Veliki kazalište ie odprlo svoje duri z opero Božidarja Širole »Citara i bubanj«. Predstava se ie vršila ob slavnosti 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja. Ansambel se ie pokazal v izvrstni formi. Orkester in zbori so bili odlični, vsa predstava je nosila žig odličnega umetniškega nivoja. Dirigiral je ravnatelj onere Kreši-mir Baranovič. Do konca tega meseca bo gledališče ponavljalo uspele igre. večinoma dela glasbenega značaja. Dramska sezona se bo začela 1. septembra s »Proklestvom« od Ogrizoviča in Milčinoviča. ki je brlo napi-, sano 1. 1906 in se do danes še ni izvajalo. V Malem kazalištu bo premij era stare kaj-kavske komedije »Lyubomirovich ali pri-atel pravi« od Matije Jadricha. Tudi to delo se do danes še ni izvajalo, čeprav sodi med najboljše kajkavske komedije minule-, ga stoletja. V spomin francoskemu drama-, tiku V. SaTdouju bo gledališče uprizorilo 7.! septembra njegovo zgodovinsko »Madame j san Gene«. Potem pride na vrsto Langer-1 jeva »Preobrazba Ferdiše Pištorja«, Keie-meinova komedija »Povest o netopirju* kot šesta premiera pa se obeta Jože Ivakiča »Vrzimo kolo«. Žiga HirscMer, Jiraskov posmrtni jubilej 23. avgusta bi stopit Aloks Jirasek, Se bri še živeL v 80 leto. Škoda, dia ni učakai tega pomenljivega dneva! Kako bi ga proslavil češki narod! Saj vemo vsi, da je bil Jirasek Čehom več nego pisatelj zgodovinskih romanov. Bil je voditelj naroda, ki je stopil, kadar je bilo treba, na plan in povedal preroško besedo za bodočnost Ze za Jiraskovega življenja so se Čehi pripravljali na proslavo 80 letnice svojega Walterja Scotta. Ker pa jim je pred časom umri, je niso odložili. Proslave se bodi vseeno vršile. Začetek slavnosti je že bila Jitraskovs razstava v Li-tomišhi, kjer so zbrali spominke na njegovo bivanje v tem mestu, njegove v tem kraju napisane knjige, rokopise in slično. Razstava je prav lepo uspe« la. I>mga točka proslave je Jiraskov Hro-nov. Tu je bil romanopisec rojen m tukaj so ob pisateljev? 77 letafci položili temeljni kamen za Jiraskovo gledališče. Danes je ta oder že (povsem prestopil okvir malomest-nega gledališča. To je češki Bayreuth. Vsako leto ee v njem igrajo Jira^kove drame, m sicer poleti, v dneh pisateljevega rojstva. Da bodo Jinaskove igre privlaSnejSe, ne igrajo poklicni igralci, marveč (MetantL . Letošnje igre so 6e začefle že 17. t. m. Igrali so dramo »Oče« in poljudno igro »Vojnarka«. 21. avgusta je bila na sporedu dramatizirana »Filozofska histerija«. Na dan Jiraskovega rojstva 23. avgusta pa se bo vršila svečana akademija, ki se je bodo udeležil*' gostje iz vseh krajev države. Ta dan bodo Jiraskovi častilci obiskali peerr« kov grob, potem pa bodo gledali njegovo, dramo »Gero«. Gledališke razmere v Ameriki niso več takšne kakor so bile še nedavno, pravi ameriški gledališki ravnatelj Lee Scfcu-bert, ki vodi in nadzoruje 300 odrov. Vzrok temu tiči do neke meje v gospodarski krizi, poglavitno v velikih borznih izgubah. Pravo krizo pa vidi Schubert r tem, da ni več gledaliških zvezdnikov in nobenih pravih novih oderskhi pisateljev. Gledališki pisatelji se preveč zgledujejo na slavnih delih, ki jih skušajo prekrojiti za našo dobo po svoje, namestu da bi iskaU originalnih misli in zopletliajev. Schubert sodi, da je treba najti tudi nov ritem, zakaj jazz - muzika se je onemogočila, ker preveč utruja. Največji gledališki uspeh lanskega leta v Newyorku je bila igra »Ljudje v hotelu« od Vickyja Bauma. Evropa ni napravila v pogledu gledališkega napredka na Schuberta niikakega vtisa. nega življenja, vsaj kar se tiče umetnosti, o kateri se lahko sedaj že 6odi, padajo kulturni vrhunci uprav v hladnejše faze, ko je bilo življenje gotovo težje kakor v toplejših. Vidimo torej, da klimatični optimum, ki je bil tedaj brez dvoma tudi čas gospodarske konjunkture, nikakor ni nujno tudi vrhunec kulturne krivulje Isto vidimo v kitajski zgodovini, kjer ča» si vojn in politične slabosti, ki so bili zvezani z gospodarskimi težavami, nikakor ne pomenijo vedno tudi že dob kulturnega na* zadevanja ali zastoja. Toda pustimo stare čase in daljne dežele in si oglejmo rajši novejšo evropsko zgodovino! Prehod iz srednjega v novi vek je bil silno boren in poln največjih gospodarskih težav, kljub temu pa je bil duhovno zelo razgiban in je prinesel v vseh kul« turnih panogah velik razmah in napredek. Mi Slovenci sami smo dobili v XVI. stoletju sredi kmetskih pantov, turških vpadov in velikih gospodarskih težav nele prvo tiskano knjigo, temveč nepričakovano lep raz« cvet našega slovstva. Dolga desetletja od izbruha francoske revolucije do Napoleonovega padca so bila ena sama dolga veriga vojn, v zvezi z njimi pa čas najhujšega davčnega vijaka in največjih gospodarskih težav, saj je treba po znanem izreku za vojno denarja, denarja in zopet denarja. Kljub temu pa v teh desetletjih duhovno življenje ni zastalo, še manj pa nazadovalo, temveč uprav nasprotno: v to dobo spada večji del onega du« hovnega pokreta, ki ga imenujemo »romantika«. Kaj pomeni romantika za kulturni napredek, tu pač na treba obširno razla« gati, Sredi vojnega viharja in kljub največjim gospodarskim težavam so bujno cvetele vse kukturne panoge, ne samo literatura in drage umetnosti, na katere pri besedi ro- mantika v prvi vrsti mislimo, temveč tudi religija, znanosti in filozofija, in to ob naj-živahnejšam zanimanju izobraženega občin« stva. Sicer nekoliko pretiran, a značilen je izrek, da je tedaj vzbudil nov filozofski sistem večjo pozornost kakor nova ustava. Ista burna in težka desetletja so prinesla tudi Slovencem važne in neprecenljive kul* turne pridobitve. Vodnikovo delovanje pada skoro v celoti v dobo francoske revolu* cije in napoleonskih vojn. Nasprotno pa vidimo, da dobe gospodiaav ske konjunkture niso vedno tudi dobe kulturnega razmaha. Naj zadostuje samo en primer: desetletje po franco6ko-nemški vojni (1870/71). Kljub temu, da 60 morali Francozi plačati Nemcem težke milijarde vojne odškodnine in je prišlo na Nemškem do velike gospodarske konjunkture, ne vidimo v desetletju po tej vojni na Nemškem no« benega višjega kulturnega razmaha. In tudi pri nas je kulturni zastoj po svsfNavm vojni, vsaj kar se tiče zanimanja obSnstva, starejši od gospodarske krize, ki se je začela šele 1927/28., medtem ko je slovensko izobraženo občinstvo za literaturo, likovno umetnost itd. mlačno že od . prevrata sem. Ti primeri dovolj dokazujejo, da gospodarska konjunktura ni neobhodno potreben pogoj za kulturni razmah, kakor tudi obrat« no gospodarska depresija ni zadosten vzrok za kulturni zastoj ali kulturno nazadovanje, tudi kar se tiče zanimanja izobražene* ga občinstva za duhovno življenje ne. Če je torej dandanes 3rugod in pri nos podeg gospodarske krize tudi duhovna, potem mora imeti ta poslednja še svoje poseb* ne vzroke. Kulturno življenje od gospodarskega zdaleka^ ni tako zavisno, kakor soj dandanes splošno domneva. Dr. M. Robiž. ŠAH 9F Urejuje dr. MIlan Vidmar Danes zvečer 6e na Bledu prvikrat se« stanejo veliki šahovski mojstri, ki bodo v težkem turnirju tekmovali za razpisane nagrade. V Evropi po svetovni vojni takega turnirja še ni bilo. Do zadnjega trenutka ostane li6ta udeležencev prav za prav negotova. Velikih azprememb seveda ne bo. Izžrebanje, ki se ga mora udeležeti vsak mojster osebno, pa bo kononoveljavno ugotovilo turnir. Čemu žrebanje? To vprašanje zanima gotovo javncet Mar-li tudi v šahu odločuje naključje, slepa sreča? Nikakor ne. Žrebanje ob pričetku turnirja ima čisto svoj poseben pomen. Prav lahko ga je opisati. V turnirju mora vsak udeleženec z vsa« kim drugim igraiti partijo. Jasno je, da ni prav prepro6to, urediti igro tako, da 60 v vsakem kolu vsi igralci zaposleni, da pa vendarle vsak naleti v vsakem kolu na drugega nasprotnika. Še težje je 6krbeti ea to, da se pravično razdeli menjavanje črnili in belih figur v verigi sledečih si partij. Matematika je že zdavnaj rešila opisani (problem. Na razpolago imamo že do po« drobnosti izdelane tabele. Seveda so te tabele sestavljene za številke in ne za imena. Za 12, za 14, za 16 itd. igralcev je vse že izračunano. Ob začetku turnirja je torej treba štte* vilke v tabeli nadomestiti z imeni. Vodja turnirja bo na Bledu vzel v roko tabelo za 14 igralcev, pripravil bo 14 številk od ene do štirinajst, vsak mojster bo potegnil svojo in takoj bo ugotovljeno, v katerem ikolu bo Aljehin igrali z Njemcovičem, v katerem Kashdan s Pircem. Ugotovljeno bo tudi, ali bo imel bele ali črne figure. Čeprav pomeni torej žrebanje, vsaj navidez, samo administraitiven posel, 6e ga mojstri v navadnih turnirjih udeležujejo vendarle z napetimi živci. Tabela mi pač jamči zato, da bom v prvem kolu imel bele figure, v drugem črne, v tretjem zopet bele. Tabela pa mi prav lahko nakloni črne figure v partijah z močnimi nasprotniki, bele pa v partijah s slabejšimi. Ni vseeno proti komu imam bele, proti komu črne figure. Žrebanje, ali bolje rečeno turnirska tabela, prinaša po V6em tem vedno usoden igrakii red. Blejski turnir ne bo trpel pod muhami turnirske tabele. Na Bledu bomo prav za prav igrali dva turnirja. Vsak udeleženec igra z vsakim drugim dve partiji. Enkrat z belimi, drugič s črnimi figurami. Tak turnir je seveda popolnoma pravičen, za tak turnir je žrebanje res samo administrativen akt. Zadnji veliki turnir te vr« ste je bil v New Yorku leta 1924. Hkratu z žrebamjem se vrši ob otvoritvi turnirja tudi izvolitev razsodišča. Tudi to je važna stvar. Važnejša nego laik misli. Razsodišče je vendar zadnja imsitanca za turnirske dogodljaje in turnir je boj. Turnirska pravila so strogo določena. Poleg internacionalnih predpisov ima vrhu tega vsak turnir še svoje posebne predpise, ki se seveda tičejo le tako rekoč hiš« nega reda. Vodja turnirja vlada po vseh teh pravilih, zakonih in predpisih. Pa se primeri, da nastane spor. Vodja turnirja tudi ni in ne more biti zadnji sodnik. Navadno si sam tega ne želi- V težkih primerih posluje potem razsodišče, v katerem sedi turnirski vodja, poleg nje« ga pa nekaj izkušenih velikih mojstrov, ki jih udeleženci turnirja izvolijo. * Jutri zjutraj ob 9. ur: pffičen(ja boji Dolg bo. Izmed štirinajstih udeležencev ima vsak z vsakim igrati dve partiji, vsak ;iih ima torej 26 pred seboj. Veliki naš turnir bo imel 26 kol. Vsak teden bo mogoče opraviti 5 kol. Seveda mora imeti vsako kolo svoj cel dan. Dva dneva v tednu morala biti prosta. Neprestane turnirske igre ne zdrži nihče.. Moral bi biti železen. Sicer pa bo itak samo petek zares prost Čeprav ima namreč vsaka partija 7 ur v svojem dnevu na razpolago, ni gotovo, da bo v enem dinevu končana. Onih 7 tir zadostuje za 50 potez. Pa je ipak dovolj partij, ki v 50 potezah ne dosežejo odločitve. Te je treba prekiniti, več nego 7 ur težke turnirske igre tudi nihče na dan ne zdrži. Prekinjene partije bodo prišle potem vsaik torek na vrsto. Vodja turnirja bo Eač tudi v drugih dnevih vrinil kako prerojeno partijo, če bo slučajno našel dva »viseča« nasprotnika, ki sta zelo naglo opravila svoje tekoče partije. Petek pa bo popolnoma prost Zakaj re nedelja, ni težko uganiti. Zanimanje za turnir bo veliko in v nedeljo imajo Ujubiteljl šahovske igre največ časa. Ša« hovski mojstri niso več zanimivi, če ne igrajo. Sicer pa bog ve Mogoče takrat še bolj. Seveda ugibajo naiS šahisti že dames vsevprek, kdo bo na Bledu prvi. Da kdo? Če bi na to vprašanje odgovor bil lahek, b; turnirja ne bilo treba. Baš negotovost je glavni čar vsake prave borbe, vsakega turnirja. Aljehin? V svoja papirjih ma seveda najlepšo legitimacijo za zmago. Toda kaj pomagajo diplome, spričevala in legitima* cije, če usoda noče. Če se razvije vse dru* gače nego človek pričakuje? Med velemojstri so zelo majhne razKke. Dispozicija jih lahiko premosti. Nihče med velemojstri ni varen pred prvo nagrado. Vsak izmed njih je lahko prvi, vsak lahko zadnji Njemcovnč je zdlo nevaren. Bogoljubov, stari optimist pravi celo, da je turnir prirejen zanj. Spielmann prav lahko podivja. Turnir je tako strašno težak, da je vse, prav vse mogoče. Meni se z>di še celo najverjetnejše, da bo prvo nagrado odnesel kdo, ki sploh ne mislimo nanj. N. pr. Kashdan. Meni je mladi mož silno sumljiv. Baš zato, ker je mlad. Seveda tudi zato, ker izborno igra, ker je nedvomno že danes velemojster^ Kdo ve? Več nego 5 tednov bo ves šahovski svet živel v največjem razburjenju. Vsako jutro bodo šahisti nestrpno iskali po časopisih zadnjih novic z Bleda. Ameriški, angleški, francoski, nemški, italijanski in ruski Ves svet bo poslušal, kaj po« roda Bled. Vražji Bled! Kij« pa prav za prav je? Pridite šahisti in nešahisti, pa si oglejte Bled in njegov turnir. Takega turnirja Evropa še ni videla po svetovni vojni. Takega letovišča pa tudi Evropa že dolgo ni uvedla v krog svojih velikih letovišč. Ne verujete? Pa pridite pogledat. Opominjajte se slepih! ŠPORT Motodkliška gorska dirka na Ljubelj Motokolesarski klub Ilirija Javlja k jutrišnji motociklistični dirki na Ljubelj: Dirka se prične točno ob 10. Start ob pristavi g. barona Borna pod Sv. Ano, cilj vrh Ljubelja. Dirkalna proga se zapre za ves promet ob 9., nakar se p. n. občinstvo opozarja. Občinstvo, ki bo prisostvovalo dirkam, se uljudno naproša, da se brezpogojno pokori odredbam vodstva dirke in rediteljev. K turistovskemu vlaku, ki prihaja ob 7. v Tržič, je urejena avtobusna zveza naravnost k startu, na kar se p. n. občinstvo posebno opozarja. Za parkiranje avtomobilov in motociklov je določen prostor pri vili g. barona Borna pri Sv. Ani. Izredno krasna darila, med njimi 8 pokalov, so razstavlje na v trgovini Magdič na Aleksandrovi cesti. Tajništvo Motokol. kluba Ilirije posluje permanentno ter sta za pojasnila na razpolago telefonski številki 28-09 in 26-62 Finale Jutri se tekmovanja po ligah v glavnem končajo in še vedno ni prave jasnosti glede položaja v poedinih ligah. Beograjska liga ima še odigrati dve tekmi — Sašk In Soko sta odigrala že vse — zato nudi tukaj položaj še najjasnejšo sliko. Gotovo je, da zasedeta prvi dve mesti BSK in Sašk, ker sta se povzpela v nedosegljive višine. Prav tako je gotovo, da bosta na koncu Soko s 7 točkami in Jug — najbrž — z eno samo. Tretje in če t.-to mesto zavzemata Jugoslavija in Slavija, in če ne bo presenečenj, bo pri tem tudi ostalo. V teh dveh mestih je še možna, dasi malo verjetna, sprememba. Vojvodinska liga da samo enega udeleženca v jesensko tekmovanje za naslov državnega prvaka. Doslej je še vedno Mačva krepko v vodstvu. Po desetih zaporednih zmagah si je privoščila tri poraze in sedi na čelu tabele z 20 točkami vsem nedosegljiva razen Slavije. Slavija ima 16 točk iu še dve tekmi pred seboj. Jutri igra z Vojvodino doma, na za-ostatku pa ima še tekmo z Obiličem, tudi doma. Verjetno je, da bo v obeh tekmah spravila točke pod streho, tako da jih bo nabrala vsega 20. če tedaj Mačva zgubi svojo jutrišnjo tekmo z Gradjanskim, ki jo igra sicer na lastnih tleh, bo igral veliko vlogo količnik. V tem pa ima Mačva močnega zaveznika (Mačva 21:8, Slavija 35:18) in bi morala doživeti že malo katastrofo, če bi si ga naj tako pokvarila, da bi zasijal Slaviji žarek nade. Zagrebška liga, ki nas najbolj zanima, krije Se vse polno neizvestnosti. Vseh šest klubov še lahko zboljša, odnosno poslabša svoje položaje. Stojita samo dve dejstvi: da Primorje in Ilirija ne prideta več v poštev za prva tri mesta, in da Gradjanski in Hajduk zasedeta sigurno eno izmed teh treh mest ki upravičujejo za nadaljnjo udeležbo v tekmovanju za državno prvenstvo. V okvirju teh dveh dejstev pa so možne najrazličnejše kombinacije. Za mesto prvaka moreta kompetirati Gradjanski in Hajduk, na drugo mesto smejo reflektirati Gradjanski, Hajduk in Concordija, do tretjega mesta pa je odprta pot še Hajduku, Concor-diji in Hašku. In če nadaljujemo: četrto mesto je sigurno Concordiji ali Hašku, dočim si bosta Primorje In Ilirija razdelili — upajmo da bratsko in brez večjih težkoč — peto in šesto mesto. Videti je torej, da nam ta edina še preostala nedelja lahko prinese v naši ligi cllo kopico kombinacij in permutacij in — per-turbacij, ki so vse zasnovane vsaj v toliko na realni podlagi, v kolikor tekmujejo med seboj enakovredni nasprotniki. Ta velika neizvestnost, ki daje vsemu tekmovanju svoj poseben čar, bo sigurno zvabila na vsa tri pozorišča dramatičnih borb maso navdušenih pristašev nogometa, enako v Zagrebu kot v Splitu in — v Ljubljani. Ljubljanski spored je pomnožen za dve predtekmi, ki se bodo pričele ob 15., ob 16.15, dočim prične glavna tekma ob 17.15; vse tekme se odigrajo na igrišču Primorja. Slovenska lahka atletika napreduje Internaciolnalni miting Klag&nfurter Atle-tiksport Cluba v Celovcu združen z dvo-matchem proti ASK Primorju iz Ljubljane. 15. m 16. t. m. je priredil Klagenfurter Atletiksport Club v Celovcu internacionalni miting, pri katerem so nastopili poleg kompletne lahkoatletske ekipe prireditelja še številni atleti W. A. C., avstrijskega prvaka z Dunaja, Safcburger Sp. Cluba iz Salzburga, drugih lokalnih klubov im atleti ASK Primorja iz Ljubljane. Doseženi rezultati so v vsakem pogledu zadovoljivi, celo prvovrstni, kajti zlasti drugi dan je dež ves dan močno oviral tekmovanje in so se nekatere discipline vršile v hudem nalivu. Organizacija je oba dneva zadovoljila številno občinstvo. Občinstvo se je zbralo v takem številu predvsem radi nastopa znanega tekača evropske kla6e Rin-nerja z Dunaja, ki je treniral dolgo prej v Celovcu in se pripravljal na rušenje raz« nih rekordov, zlasti na 200 m, znanega zmagovalca nemških »Kampfspiele« Wes« selyja, interaacionalcev Leahmertja, Studni-čke itd. Z oziram na to konkurenco je od« šlo moštvo ASK Primorja, ki je bilo han-dicapirano zaradi odsotnosti svojih močnih atletov Peroviča in Petfkovška, ki 6ta pri vojakih, odličnega 6printerja Puca in metalca Cerkvenika, brez posebbih izgle« dov na ugoden placement; vzlic temu so se atleti držali in borili nad vsako pričakovanje, priborili so si nekaj krasnih zmag in postavili rezultate, ki presegajo znatno po naših atletih dosedaj dosežene rezultate v omenjenih disciplinah. V soboto so bili doseženi naslednji rezultati: 1. tek 100 m: 1. Skok Ferdo (ASK Primorje), 113 sek; 2. Hirtl (KAC), 11.6 sek.; 3. Haderer (KAC), 11.8 sek.; 4. Kovačič (ASK Primorje). To tekmovanje se je vršilo za dvomateh med KAC in ASK P rim or jem, istočasno pa kot izločilno tekmovanje za internacionalni finale na 100 m. Skok je taikoj na startu prevzel vodstvo in ga sigurno povečal do cilja. Precejišnji protrveter je znatno oviral tekače. Vse kaže, da bomo Slovenci v Skoku dobili v doglednem času vrednega namestnika za nekdaj naše najboljše sprinterje Valtriča in dr. Petparja. Drugi tekač Primorja, Kovačič, se je proti Celov-čanom nepričakovano dobro držal in vodil do 80 m pTed njima z naskokom enega metra, kjer je zaradi blesure popustil in zaostal na cilju za Haderer jem za ca 1 m. V finalu internacionalnega teka na 100 m je zmagal Hirte (KAC) z 11.6 6ekuod pred Skokom (ASK Primorje), 11.7 in Frischom (WAC., Dunaij), 11.8 sekund. Močan pro« tiveter je oviral tekmovalce za dosego bolj« ših rezultatov. Y meta diefca so fcfifi doseženi nasledap rezultati: 1. Wessely (W. A. C., Dunaj), 38.52 m; 2. Eckl (KAC, Celovec), 38.30 m, novi koroški rekord; 3. Russ (KAC), 35.36 m; 4. Slamič (ASK Primorje), 34.74 m. Slamič je nastopil brez treninga, ker se je mo« ral posvetiti zaradi tekmovanja v ligah izključno le nogometnemu treningu. Tek 800 m: 1. Rosenkranz (\V. A. C.), 2:01.6 min.; 2. Kuntschitz (KAC) 2:03.4 (koroški rekord); 3. Levka (ASK Primorje), 2:06.4; 4. Žorga (AŠK Primorje), 2:06.6. Tudi ta rezultat je izredno dober z ozirom na moč protivetra. Korošec Kuntschitz je junior, ki je pokazal vse znake izrednega talenta. Kot 17 letni mladenič je letos star« tal v avstrijski državni reprezentanci proti Madžarski in je v zelo močni konkurenci zasedel na 400 m tretje mesto, na 800 m pa drugo mesto. Prijetno je iznenadil Leyka z zelo dobrim rezultatom in lepo zmago nad slovenskim rekorderjem Žorgo. Skok v daljavo z zaletom: 1. Korče Danijel (ASK Primorje), 6.645 m, novi slovenski rekord; 2. Wessely (W. A. C.), 6.59; 3. Putinja (ASK Primorje), 6.14 m; 4. Russ (KAC), 6.13 m. Med občinstvom in tekmovalci je vladalo veliko zanimanje za borbo med Korčetom in Wesselyjem, kajti vedelo 6e je, da je tudi Korče skakač dobrega formata. Korče je zelo izenačeno skakal, v tretjem skoku je dosegel 6.59 m, toda Wessely je rezultat izenačil, v četrtem skdku doseže Korče rezultat zmage, v petem skoku pa z malenkostnim prestopkom 6.85 m. Nastop Korčeta na državnem prvenstvu v borbi z rekorderjem Kallavem bo zato zelo zanimiv. Tek 400 m za juniorje (izven dvomateha): 1. Kuntschitz (KAC). 54.5 min. Zelo dober rezultat! 2. Raič (ASK Primorje), 1:00.9; 3. Ogrin (ASK Primonje), 1:01.2. Tek 200 m za troboj (izven dvomataha): 1. Korče (ASK Primorje), 24.5; 2. Egger (KAC), 25.4; 3. Russ (KAC), 26. S to disciplino je Korče zmagal v troboj«, ki je obstojal iz skoka v daljavo, meta diska (32.40 m) in teka 200 m. Švedska štafeta: 100X200X300X400 m: 1. W. A. C. (Dunaj), 2:00.3 min, novi avstrijski rekord: 2. KAC (Celovec), 2:04.7 min, novi koroški rekord; 3. ASK Primorje, 2:08.2 min. Primorje je nastopilo v postavi Korče, Cerar, Skok, Kovačič. Zmagovalna staieta v postavi Riraner, Studmička, Leohner, Frisch je dosegla Čas internacionalne kvalitete. Štafeta KAC se je izredno dobro držala proti reaomiranim Dunajčamom, toda finalist WAC, Rinner je v kolosalmem tefku rezal cilj z ca 35 m naskoka. V štafeti 10X100 m (izven dvomatoha) je moštvo WAC z Dunaja doseglo sigurno zmago nad onim KAC iz Celovca. Tekmovanje v nedeljo, 16. t m. je pričelo v deževnem vremenu, ki je proti koncu zelo oviralo tekmovanje. Met krogle: 1. Wesselv (W.A.C.), 13.25 m; 2. Eakl (KAC), 11.145 m; 3. Slamič (ASK Primorje), 11 m; 4. Marek (ASK Primorje). Slamič je nastopil brez treninga. Skok v višino z zaletom: 1. Zgur (ASK Primorje), 1.65 m; 2. Russ (KAC), 1.50 m; 3. Marek (ASK Primorje), 1.45 m. Ta disciplina 6e je vršila v najhujšem nalivu. Tek 1000 m za juniorje (izven dvomateha): 1. Schoiz (Salzbur*^ 2:52.2 min.; 2. Gasser (KAC), 2:53.8; 3. Ogrin (ASK Primorje), 2:542. Ogrin je boljši plače* ment izgubil le zaradi slabega taktičnega teka. Tek 200 m za dvomateh: 1. Hirtl (KAC), 23.5; 2. Skok (ASK Primorje) za pol dlani; 3. Haderer (KAC); 4. Korče (ASK Primorje). Doseženi rezultati so z ozirom na razmočen teTen in dež zelo dobri. Met kopja: 1. Wessely (W. A. C.), 50.03 m: 2. Abtsenger (WAC), 47.80 m; 3. Kryza (KAC), 43.25 m; 4. Putinja (ASK Primorje). Klizki teren na dovolil boljših metov, ker je povzročil večkrat padec tek* movalcev. Tek 3000 m: 1. Krevs (ASK Primorje), 9:44 min.; 2. in 3. mesto 60 zasedli tekači Salzburger S. K.; 4. Sussitti (KAC). Na startu se je javilo 8 tekmovalcev, ki so v tekmovanju 6amem diktirali precej hud tempo. Na vodstvu sta 6e menjavala teka« ca iz Salzburga, vendar je v sedmi rundi Krevs uspešno potegnil naprej in sigurno zmagal z naskokom 100 m. Rezultat je zelo dober! Tek na 200 m (hamdicap): 1. Rinner (W. A. C.), 22.5 sek.; 2. Hirtl (KAC), 7 m ban. dicapa, 3. Skok (ASK Primorje), brez ham-dicapa; 4. Lechner (W. A. C.) tudi brez hamdicapa. Olimpijska štafeta: 1. W. A. C. (Dunaj), 3:40.8 min; 2- KAC (Celovec), 3:45, novi koroški rekord; 3. ASK Primorje (Ljubljana), 3:49.6 min. Zmagovalna 6tafeta v po« stavi Lechner, Frisch, Rinaer, Ras en/k ran z, je od 6tarta vodila brez konkurence. KAC . se ima zahvaliti zmagi nad ASK Primor- j jem i zbornemu juniorju Kuntschitzu, ki je na 800 m sigurno premagal za ca 30 m tekača ASK Primorja, Žorgo, in je izredno sigurno spremljal Rosenkranza. Kot zadnja točka se je vršila 6tafeta 4 krat 100 tn, v kateri je zmagal WAC iz Dunaja v času 44.3 sdk., 2. KAC, 46 sek., 3. ASK Primorje, 46.4 sekund. Staieta Primorja, ki je tekla v postavi Skok, Cerar, Kovačič i« Korče, torej z rezervami za Pu« ca in Peroviča, sploh ni mogla konkurirati KAC zaradi slabih predaj. Atletska ekipa ASK Primonja je v močni internacionalni onkurenci. akoravno nekompletna, dosegla zelo lepe uspeh« in s tem afirmirala lep na- {>redek in dominanten položaj v slovenski ahki atletiki. SK Uhlja bo nadaljevala svoj sabljaški ln floretski tečaj koncem septembra. Za začetnike priredi Ilirija 8 tedne prej za-četniški tečaj, tako da bodo potem lahko sledili rednemu treningu. Interesenti za začetniški tečaj naj pošljejo svoj naslov na tajnika sekcije g. Julija Bara, Mestni trg 5/1, najkasneje do 1.-IX. TSK Slovan. Drevi seja centralnega odbora ln članski sestanek radi nedeljskega j gostovanja v Trbovljah. > Novo športno kopališče v Sloveniji Jutri, 23. t m, bodo tudi Rimske toplice prvikrat torišče plavalnega športa. Rim* ske toplice so znamenito termalno kopališče z veliko radioaktivnostjo, ki že oddavna privablja veliko število gostov od vseh strani. Še večjo privlačnost pa bo imelo kopališče odslej, ko je sedanji lastnik zgradil mo» deren bazen, ki ne ustreza samo kopalcem, temveč odgovarja tudi športnim zahtevam i po velikosti i po globočipi itd. Upoštevajoč važnost, priljubljenost in privlačnost plavalnega športa, je g. dr. Uhlich povabil za nedeljo plavalno 6ekcijo Ilirije, ki se prav rada povabilu odzove in priredi tekme v piavanju in skakanju. Vabimo tudi domači« ne in druge, da se udeleže. Program je zani« miv in bogat, tako da bodo zadovoljni vsi prijatelji lepega plavalnega športa. Ilirija 6e odzove z vsemi svojimi najboljšimi plavači in plavačicami, pa tudi s skakači, tako da bo nedeljska prireditsv lepa in popolna slika plavalne tekme. Službene Objave LNP (Iz seje p. o. 19. t m.). Navzoči gg.: Stanko, šetina, Novak, Accet* to, Grošelj, Zupane, Pivk. Odobrijo se prijateljske tekme 23. t m.: SK Amater, Trbovlje : SK Olimp, Celje v Trbovljah, SK Jadran, Lj. : SK Sokol, Kranj v Kranju, nadalje se odobri turnir SK Dobrne, Trbovlje 23. t. m. in sicer SK Dobrna : SK Zagorje, SK Retje : SK Hrastnik, SK Rudar : SK Trbovlje. Naknadno 6e odobre prijateljske tekme odigrane 16. t m. ŽSK Hennes, L j. : SK Hrastnik v Hrastniku, SK Elan, Novo mesto : SK Reka, Li. v Novem mestu. V nedeljo 23. t. m. se določi prvenstvena tekma ASK Primorje : SK Ilirija na igrišče Primorja Ob 17.15. Dovolijo se predtekme in sicer ob 15. SK Ilirija, rez. : Vojaška re» prezentanca in ob 16. ASK Primorje, rez : SK Mladika. Službujoči odibomik od 14.30 g. Malovrh in ob 16.30 g. Krailjj. Nadzor nad blaigajno g. Logar. ASK Primorje in SK Ili« rija morata postaviti vsak po 6 (šest) starejših in vestnih rediteljev Verificirajo se s pravom nastopa 29. t m. za SK Olimp, Celje Rehar Ludvik, Šmon Leopold, za TSK Slovan, L j. Besisza Emil, za SK Rapid, Mrb. Schmidt Adallibert in Kager Fric, za SK Celje, Celje Pojavnik Peter, Kodela Jože, za SK Amater, Trbovlje Hribar Ludvik. — Zavrne se verifikacija igralcev Kurnik Ivan, Kerin Vilko, Pod« koritnik Franc in Kotar Vinko vsi SK Dobrna, Trbovlje, ker niso priložene slike. Zavrne se verifikacija igralcev SK Celje in sicer Golsec Franc, ker ni priložena prejš« nja legitimacija, Lavrinc Jože, ker ni priložena odjaivnica in prejšnja legitimacija, ter Gobec Ivan, ker ni priložena prijavnica in ena slika. Vzame se na znanje izjava igr. Škrajnarja Josipa, da preklicuje svojo prijavo za ASK Primorje ter ostane še nadalje član matičnega kluba ŽSK Hermes, Lj. Poziva se TSK Slovan, Lj., da pošlje odijav-nice za igTalce Zupančič Evgen, Sinkole Rudolf, Lipovšek Leopold in Srebotnjak Leon. Izžrebani pari ljubljanskega prvega raz* reda v jesenski 6ezoni so: 1. Ilirija : Slovan — Svoboda : Primorje; 2. Ilirija : Grafika — Slovan : Hermes; 3. Grafika : Slovan — Ilirija : Hermes; 4. Grafika : Svobodia — Hermes : Jadran; 5. Svoboda : Ilirija — Grafika : Jadran; 6. Jadran : Ilirija — Svoboda : Hermes; 7. Jadran : Slovan — Primorje : Hermes; 8 Jadran : Primorje — Svoboda : Slovan; 9. Ilirtja : Primorje — Svoboda : Jadran; 10. Ilirija : Jadran — Primorje : Grafika; 11. Primorje : Slovan - Hennes : Grafika. ASK Primorje, SK Ilirija in SK Svoboda nastopijo z rezervni« mi moštvi, ostali štirje klubi s prvima moštvi po sklepu redne glavne skupščine. Pri* četek tekmovanja se določi na 27. septembra, v kolikor se klubi ne sporazumejo za prej. Tekme rezervnih moštev Primorja. Ilirije in Svobode se bodo po možnosti določile kot predtekme prvih moštev. Izžrebani pari in termini drugega razre« da so: 27. septembra: Reka : Natakar,^ Ja« voraik : Korotan, Disk : Svoboda, Vič. 4. oktobra: Javomik : Natakar, Disk : Korotan, Svoboda, Vič : Reka; 11. oktobra: Reka : Disk, Javomik : Svoboda, Vič; 18. oktobra: Reka : Javomik, Disk : Natakar; 25. oktobra: Disk : Javomik — Svoboda, Vič : Natakar — Reka : Korotan; 1. no« vemibra: Korotan : Svoboda, Vič in 9. novembra: Natakar : Korotan. Igra se vedno v kraju prvoimenovamega. Dopis I. SSK Maribor št. 176./31. od 14. VIII. 1931 in zapisnik MO Trbovlje od 11. t m. se vzameta na zianje. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Falkner Stamko, FaHcner Vladimir, Smer-del Marjan, Sedovnik Rudolf, Lapajne Mir« ko, čuček Slavo, Bizjak Herman. V zadnjih službenih objavah je bil pomotoma črtan igr. Filipec Franc (SK Rapid). Tajnik H. Prvak Slovenije v tenisu v Ljubljani. Danes in jutri se bo vršil na prostorih Ilirije pod Cekinovim gradom prijateljski teniški turnir med prvakom Slovenije Rapi-dom in Ilirijo. Rapid postavi svoje najboljše igralce, kateri so zastopali tudi barve svojega kluba na državnem prvenstvu v Zagrebu. Za Ljubljano bo ta turnir vsekakor senzacija, že imena Leyrer, Hitžl, Holzinger itd. dokazujejo, da bomo imeli priliko prisostvovati turnirju lepih in napetih iger. Pri Iliriji nastopi prvič za barve kluba član g. Truden, znani internacijo-nalec v tenisu, ki ga imamo le redko priliko videti na belem polju zaradi večkratne odsotnosti in je njegov nastop za ta turnir zasiguran. Poleg njega nastopijo tudi še gg. Kmet ing. Novak, Gorup, Sto-jan in Zaje. Postava dam še ni znana Turnir prične v soboto ob 16. in se nadaljuje v nedeljo ob 8. zjutraj. Juniorske pokalne tekme (Službeno). Po sklepu tekmovalnega vodstva se verificirajo naslednje tekme I. in II. kola v Ljubljani im Mariboru: Ilirija I t Hermes 5 : 2, Mladika : Sparta 11 : 0, Ilirija II : Korotan 14:3, Jadran : Mladika 1 : 0, Svoboda : Železničar II 3 : 1. Maribor II t Rapid 10 : 2, Maribor I : Svoboda 3 : 2, Železničar I : Maribor II Ti : 2. Tekma Ilirija I : Reka 2 : 2. žreb za Reko se bo verifioirala, ako predloži Reka dames do 18. starostmi izkaznici za igralca Klemenca m Leskovca, v nasprotnem primeru se bo tekma verificiTala s 3 : 0 v korist Ilirije I. Za prihodmie kolo v Liubljani sta izžrebam Jadran in Reka (event litija I): tekma se vrši 23. t m. ob 8.30 na igrišču Ilirije, vsak klub postavi str. sodnika in 3 redb telje V Mariboru odigrata lokalni finale dne 23. t. m. Železničar I. in Maribor I. Za (preostale letošnje tekme za prehodni pokal SK Iliriie 6e diskvalificirata igr. Goli-nar Franc (Železničar) in Marko Ivan (Maribor) zaradi skrajno nesportnega vedenja pri tekmi Železničar ; Maribor IL dhe 16. t m. — Utefoo kdo v Ljubtjaoi se bo pričelo r nedeljo 31. t m. in sicer med klubi. bi so rapadli v L in II. kolu mo- štev L tra in Sparta. Šport na Jeseničan. V nedeljo ob 15. se srečata na športnem igrišču Bratstva na Jesenicah rezervni moštvi SK Bratstva in Svobode z Jesenic v prijateljski tekmi. Istega dne ob 17. pa se bo vršila na istem igrišču nogometna tekma med prvim moštvom Grafike iz Ljubljane in prvim moštvom jeseniškega Bratstva. Obeta se zelo zanimiva igra že z ozirom na to, da velja Grafika kot eden najboljših ljubljanskih nogometnih klubov. — Gorenjski zimsko-sportni podsavez s sedežem na Jesenicah bo imel v nedeljo, dne 6. septembra veliko športno prireditev in zabavo s plesom na igrišču SK Bratstva. Plavalna tekma v Kamniku se bo vršila v nedeljo ob 15. v novem kopališča in bodo sodelovali Illriga in Primorje iz Ljubljane, SK Kamnik in drugi klubi Razpis propagandne plavalne tekme SK Ilirije, dme 23. t m. ob 15. v bazenu v Rimskih Toplicah. Program: Dame: 33.3 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 3x100 m mešano. Gospodje: 33.3 m prosto, 100 m prosto, 200 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 3x333 m prosto, 3x100 m prosto, skoki Vrstni red se določi na licu mesta pred startom! Start je dovoljen vsakomur! Prijave 6© sprejemajo pred startom! SK Ilirija. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) Orzeszkova EL. Kmetavza*. > 4772-73. Ilaimig O, Tatenbah. Zgodovinska pawat 4774-76. Flaherty Liana C, Noč po oda$L Roma«. 4776-77. Koritnik Griia, Stare angleške pesmi — 4778 p. Bevk Fr„ Jagoda. Novela. <771 Bevk Fr, Lukee ln njegov škorec. Povest za mladina 4781. S. M, Ovaduh. Povest 4780. Ribičič Joa, MftškoUo. Povest m mate. _ 478(2. Siodnjak Ant ur, Frauoa Levstika zbrano delo UL Pripovedni spisi. 4789. Kiplmg R. — Griša Korttndk. Zakai — zato. 4793. Ouida, Farnmor. Roman. 47SH. May K, V gorah Balkana. 4796. Kozak Juš, šentpeter. Roman. 4S0T. Franko Ivan — Fr. Bevk, Pantalaha. Povest 4810. Drekonja Ciril, Dolg. Povest 481L Jamnik A, Vzroki našega siromaštva. — 4812 T. Skobe, Prvič v Kocbekovem kraljestva. Potopisna povest 4813. Lagerlof Se Ima, Dekle s močevja. Povest 4814. Lapajne Jos, Od lUrtfe do Jugoslavije. — 4815 r. Bojer Johan, Izseljene*. Romea. 4817. Hudales Oskar, Gmajna. Povest sa mladino 4818. Krasnov P. N-, Od dvoglav« oris 4o u »o- na barjaka. 1611-1618 h. Galsworthy John, Vlila Rubeta. Roman. — 12099 n. Jacob H. E, Die Msgd sds Aachen. Bine von Siebentausend. Roman. 13108 a. Karivveis Marta, SchvrdndeL Gesebichte einer ReaHt&t 1S110 n. A. Abdullah u. F. Baldwln, Broadva; Sen-sation. Roman sns der Newyorker-Tbe-aterwelt 12114 n. Dreyer Max, Die Ehepense. Roman. —i 1211« n. An ker Lareen X, Ransch. Roman. >—« 12117 n. Lersch H., Hammerschl&ge. ESn Roman von Menschen nad Maschinen. 12126 a. Sinclair D, So maebt man Dottara. Roman, 12129 n. Maurois A., Die Fabrtk. Der Roman jedes Berufsmenschen. 12137 n. Aldous Huxley, ZweJ oder dret Graarien. Ein kleiner Roman. 12142 n. Schickele Ren6, Meine Freundin Lo. Etne Geschichte aus Pariš. 12143 a. Flake Otto, Die Geschichte Mariettas. — 12145 n. Woolf Virginia, Die Fabrt som Leoeht- turm. Ein Roman. 12146 n. Klabund, Der KavaMer anf dem Knlen. —• 12150 n. Schaffner Jakob, Ihr Glfick — Btr Eleod. Dred Frauenromane. 12151 n. Bonseis W. u. Ad. Dungem, Bras81aa4- sche Tage nnd N&chte. 12159 z. Kise h E. E, Schreib das auf, Klsch! Das Kriegstagebuch. 12164 n. Fallada H, Bauera, Bonzen nnd Bomben. Roman. 12166 n. Capy Marceli«, Fran en Im Joeh. Roma«. 13167 n. Larsons M. J., Im Sowjet~Lebyrinti. Bpd- soden u. Silhouetten. 12178 n. Comfort W. L. ti. KJ Dost Z-, Bestien und Heahge. Ein Roman asa« dem Dschungel. 12169 n. __ Muschler R. Blanca Marta. Roman. —> 12170 n. Rendi Georg, Der Bfeneoroiman. 12176 a. Foch Marschal, Meine Kriegserinneruagen 1914—1918. — 12174 *. Salten Felix, Funt Minuten Amerika. —• 12175 n. Seabrook W. B^ Geheimn+svoHes Haftf. Ratsel and Symbolik des Wudu-Kultes. 12176 z. Kolb Anette, Das Ezemplar. Roman, —i 12177 n. Lindsey Ben B. R. Borough, Das getfShr* liche Leben. 12180 n. Nitti Fr. F., Flucht Erfebntose eAnes pOM-tisehen Gefangenen. 12184 n. Kaltlnikovv Joa, Die Fran AM vnd Ihr Reieh. Roman. 12197 n. Standenath Fr, Vler Monate Gast Mahat-ma GandMs. Indiens Freiheitskampf 1930 12198 «. Šentjakobska knjjftnies v Ljubljani, Stari trg 11 izposoja vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer najlepše knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se pri vpisu zadostno izkaže. Knjige se pošiljajo tudi po pošti po vsej državi Is-posojllni rok za deželo tri tedne, za znanstvene knjtge 4 tedne, izven dravske ta savske banovine po en teden več. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si izbereš knjige doma. Kupujemo zlasti predvojne slovenske knjige beletrisHčn« vsebin« po najvišji ceni. PlfiARROVV I F: CHURCHILL moosM FACTOR^t ottawa\ HEW yORKJ Največja bolnica sveta Gradbeno-znanstveni rekord Amerike ob reki River Amerika je pravkar ustvarila rekord v jgradbeno-tehnični in znanstveni stroki, za katerega se ji ni bati, da bi jo prekosili tekmeci na drugih kontinentih. Zgradila je poslopje, ki bo na en mah napravilo nepotrebne vse dosedanje bolnice v deset-milijonskem New Yorku. Po večletnem delu je pravkar izročila svojemu namenu »medicinsko mesto ob reki River. To mesto je zaključena mestna četrt, ki po bili zanjo rezervirali prostor že pred leti. Srce četrti je stolp, v katerem so laboratoriji, poskuševališča, bakteriološki oddelek, zavod za eksperimente na živalih, oddelek za raziskovanje žlez, odsek za proučevanje zastrupljenj s plini, ortope-idični zavod, oddelki za diagnozo in terapijo notranjih bolezni itd. Okoli tega stolpa se grupirajo mogočni visoki paviljoni in dvorane za vse bolezni. Vsaka bolezen ima svojo hišo, svoje specialiste in posebno izvežbane strežnike. Vsak oddelek je tudi zavarovan proti morebitnim epidemijam. Sobane za bolnike imajo ogromna okna, so dobro zračne in sijajno razsvetljene. Dvorana za operacije pa nima para na svetu in je opremljena B pripravami, ki jih nima še noben zdravstveni zavod. V tem prostoru je vse iz naj-Slahtnejšega lesa, najdražjega kamna in utekla, da se lahko hipoma umije in očisti. Instrumentarij te dvorane je pravcata zakladnica moderne zdravniške vede. Pa tudi drugi zavodi, n. pr. oddelek za obsevanje z radijem in rentgenskimi žarki so na višku časa in vstrezajo vsem zahtevam sodobne zdravniške vede. »Medicinsko mesto« je tako prostorno, da se v njem lahko dnevno zdravi več tisoč bolnikov. Amerika je idealno zvezala material za znanstvena raziskovanja z učenjaki, ki delajo za prospeh ljudskega zdravja. Njena zdravstvena četrt ob reki River nudi zdravnikom vsak trenutek priliko za študij na praktičnih primerih. Američani so pač spoznali, da more samo tedaj imeti bolnik korist od zdravljenja, če delajo zdravniki z združenimi močmi za njegovo blaginjo. Menda ni treba poudarjati, da ima »medicinsko mesto« veliko centralo za radij. Z njim zdravi ne samo rakasta, ampak tudi drugi obolenja, za katera se doslej ni uporabljalo dragoceno sredstvo zaradi svoje redke dostopnosti. New York je vložil v te stavbe milijard-ne vsote, njih blagoslova pa bodo deležni vsi, ki so doslej razkropljeni tavali po velikem mestu in iskali pomoči svojim tegobam in dvakrat trpeli, ker so morali za svoje zdravje begati od Poncija do Pilata Lindbergh je prišel na cilj kar psa A/ OCčAti /// C i F! QUE Polkovnik Lindbergh in njegova žena Ana roj. Morrow sta prispela na Japonsko v Kioto, potem ko sta dvakrat zasilno pristala, prvič zaradi napake v motorju na vzhodni obali Kamčatke, drugič na Kurilskih otokih zaradi megle. — Spodaj: Proga poleta Lindbergha in njegove žene iz Amerike v Azijo Nevesta iz voska Duševna drama žrtve svetovne vojne Aleksander La»danyi, nadporočnik v hu-sarskem polku, se je v začetku svetovne vojne oženil s hčerjo nekega visokega častnika v bivši avstro-ogrski armadi. Kmalu potem je moral odriniti na bojišče, kjer pa je bil takoj v začetku opasno ranjen od granatnih drobcev. Uvrstili so ga med invalide. Posledica poškodbe na glavi ee je pokazala v tem, da mu je začel pe-feti spomin, še kot civilist je iskal pomoči pri specialistih, ki pa mu niso vedeli leka. Slednjič je začel propadati. Njegova žena, kt ni nikoli pričakovala takšne bodočnosti, si je morala najti službo, da sta mogla živeti, kajti s skromno pokojninico se ni dalo več izhajati. Nesrečnik pa je vedno bolj propadal. Nekoč občudovani član najboljše budim-peštanske družbe je zadnja leta taval po ulicah in se vračal zvečer v poznih urah domov. Na vprašanja žeje, kod hodi tako dolgo, ni odgovarjal iskreno, šele pred kratkim je nesrečna žena izvedela, da pre-sedeva po cele ure v panoptiku, kjer bulji po cele ure v voščene figure. Posebno je strmel v žrtev umora v živalskem vrtu Profesorjeva žena m dimnikar lz Bratislave poročajo: 26-letna žena nekoga profesorja na nemški realni gimnaaa* ji je letos v juniju spoznala 22-letaega dimnikarskega pomočnika Gustava Sikor-šina. Na prvi pogled ji je bil tako všeč, da ga je vzela za podnajemnika na stanova« nje in hrano. V tem kratkem času se je dimnikarju posrečilo pregovoriti profesorjevo ženo, da 6e je faneverila možu in po« begnila z njim. čim pa je dimnikarski pomočnik videl, da je bezanka izročena njemu v milost in nemilost, jo je začel iziže« mati in živel na njen račun. Na koncu jo je začel še pretepati Ko so nezvesti ženi pošla &redstva, ji je ljubimec priznal, da je bil večkrat kaznovan zaradi tatvine. Pri« fjvarjal ji je, naij začne tudi ona kra6ti. o je bila sila na vrhuncu, se je pojavil profesor, ki je presekal vozel 6 tem, da je izročil dimnikarja oblasti, ženo pa odpeljal domov, kjer je menda dobila zasluženo lekcijo. Lainzu pri Dunaju, Katarino Feliner. Klical jo je z najnežnejšimi imeni. žena nekdanjega huzarskega častnika se je hotela o tem prepričati na lastne očL Nekega dne je sledila raztresenemu možu v panoptik in videla, kako gladi figuro lz voska po laseh ter jo ogovarja. Nenadoma pa se je okrenil in uzrl poleg sebe svojo ženo. Obraz se mu je hipoma spremenil. Začel ji je žugati zaradi zalezovanja. Očital ji je, da mu je na potu, ker se ne loči od njega, da bi se nanovo oženil z voščenim kipom. Grozil ji je tudi, da jo bo zaradi tega ubil. žena je nato velela spraviti moža iz panoptika, kar pa je šlo zelo težko, ker se ni hotel ločiti od svoje »neveste«. Siromaka go zdaj oddali v bolnico, da ga po možnosti izlečijo od njegove duha-Jiorne melanholije in fiksne ideje. Najnovejša številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« je izšla z naslednjo vsebino: Solnčne kopeli 3,362.900 (Ilja Ehrenburg — s slikami) Razvoj letalstva v sliki in besedi V kraljestvu najnižjih temperatur Največja šola na svetu (slika) V haremu živalskega paše (s sliko) Od melodije do gramofonske plošče O najstarejši grški zgodovini Slike iz življenja in sveta Skriti demant (z ilustracijami E. Justina) Slike s Kavkaza (s slikami) Od ognjenega signala do brezžične tele- grafije Talismani Campbellova mladost (s sliko) Vsakih 18 let enkrat dei Ako še ne veš Karikature Tedenski jedilni list Znanost o športu Davnina v sodobnosti »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjigal 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Bila |e kos Nlagari | Sj^ Leva Tolstega proti Oče - zaročenec lastne hčere Roman krvi med Evropo, Azijo in Ameriko V svojih mladih letih se je trgovec Ar-tur K. iz Berlina vkrcal za mornarja na ladjo in se odpeljal na Daljni Vzhod. V neki vasici ob kitajski obali je naletel na rojakinjo, ki se je bila z jako imovitimi Kitajci izselila iz Evrope v Azijo. Ireno — tako ji je bilo ime — so vzeli Kitajci za svojo in ko so umrli, je podedovala po njih ogromno premoženje. Tiho in samotno je živela med žoltokožci in je bila s svojo usodo popolnoma zadovoljna. Ko je spoznala Arturja, je prišlo drugače. Fant se je zaljubil v dekle, hotel jo je tudi imeti za ženo, ona pa se je branila, ker ji je bila ljubša svoboda. Vendar je živela z njim in mu tudi rodila hčer. Ko je mladec videl, da ni našel v tujini denarja, ki mu je stal tako blizu, je vzel slovo od žolte okolice in se vrnil domov. Irena ni hotela z njim. Pozneje mu je sporočila, da odhaja z otrokom v Ameriko. Od tedaj so minila dolga leta in Artur ni slišal nič več o materi in hčeri. Dekle je medtem doraščalo in doraslo v ljubko mladenko. Irena je tudi našla svoj pristan v Ameriki. Omožila se je z nekim priseljencem. Artur pa se je preselil iz Berlina na Dunaj, kjer si je ustanovil čedno eksistenco « . Lani poleti se je odpeljala Irenina hči Mary, ki jo je bil medtem pohčeril očim, v Evropo. Z njo je bila neka njena prijateljica. Prišli sta tudi v svetovno kopališče, kjer se je slučajno mudil trgovec Artur. Seznanila sta se, in mož, ki ni vedel, kdo je lepo dekle, je začel mladi, razvajeni Američanki dvoriti. Prišlo je med njima celo do zaroke. Toda Mary je bila vajena razkošnega življenja. Porabila je mnogo in njen »bodoči« ji ni mogel nikoli preskrbeti dovolj denarja za njene muhe. Bil pa je tako zaljubljen vanjo, da ji ni mogel nič odreči. Zato se je podal na stranpota poštenja, začel je uganjati drzne špekulacije, ki so mu vzele ugled in kredit Padal je vedno nižje, slednjič tako nizko, da je nekje vlomil, da bi prišel do gotovine. Mary si je namreč zaželela ovratnico za 40.000 mark in on ji je hotel izpolniti željo. Pred sodiščem v Berlinu se je drama razgrnila v vsej svoji tragiki, šele ko je prišla iz Amerike Maryna mati Irena, da si ogleda čednega zeta, se je pojasnila ta Oedipova zgodba. Sodišče je obsodilo Arturja pogojno na tri mesece ječe, Irena pa je vzela razočarano Mary s seboj čez veliko lužo. Takšni so atentatorji Araanulah - vlomilec Bivši kralj Afganistana Amanulah je pred dvema mesecema kupil .v okolici Montrouxa majhno vilo, v kateri stanuje zdaj s svojo družino. Pravijo, da živi na moč preprosto. Ko se je te dni vračal s sprehoda domov, je našel hišo zaprto. Ker ni imel pri sebi ključa, si je izmislil naj-naravnejši vstop v vilo — skozi okno v pritličju. Ko pa se je zavihtel čez odprtino in je hotel zlesti v hišo, se je pojavil za njegovim hrbtom stražnik. Poklical je še par policijskih agentov in kmalu so z združenimi močmi navalili na — tatu in vlomilca. Amanulah jim je s težavo razložD, v čem obstoji njegov problem, šele po dolgem zasliševanju so prišli redarji na to, da je mož lastnik vile in celo bivši afganistanski kralj ter so se mu zaradi nastopa oprostili Nemška policija je izdala to sliko, da bi očividcem lažje predočila zunanjo podobo napadalca na vlak Basel—Berlin v Jiiter-bogu. Po vseh izpovedih je nosil mož dolg zavoj z žico in posodo okrogle oblike „ZeppelinM nad Londonom J5. t, m. Je »Zeppeliiu obiskal A. nglijo in preletel dok Tilbury Drzen napad na dragnl jarno v Rimu Juveftr Cachiateffli ki ima svojo prodajalno na Corsu Umiberto, je postal te dni žrtev napada na draguljarno. Ob belem dnevu, okoli 11. dopoldne je stopil y tr» govino mlad nezmam moški. Potegnil je ® žepa samokres in ne da bi črhnil besedico je začel streljati na lastnika trgovine m njegovega prodajalca. Oba je težko ranil in potem iztrgal lastniku ključ oklopne omare ter jo skušal izropati CachriateUi pa je navzlic temu, da je močno krvavel na tleh, odprl predal in vzel iz njega revolver ter začel streljati aa napadalca. Orožmiki, alarmirani po streljanju, so vdrli v prodajalno in takoj aretirali napadalca, ki ni mogefl pobegniti Pri telesni preiskavi so našli v njegovih žepih britev in stekleničko kloroforma. Mož ima šele 25 let m je iz dobre družine, zato se vsi čudijo nje« govemu zločinskemu podvigu. »NautHus« poskušuje V torek 18. t m. ob 16. uri je odrinil »Nautilus« na tritedensko poskusno vožnjo v arktične vode, in sicer brez lovca za tjui-ne, kakor je bilo v začetku nameravano. TudS ob tej priliki so mu močno nagajali stroji ki so jih morali dolgo popravljati. Če se vrne podmornica čez tri tedne srečno med ljudi, bo napravil W3kins še poslednji korak in začel vrtati polarni led pod tečajem. Hči ameriškega poslanika v Turčiji preplavala Bospor Mmb Anita Grey, hči ameriškega poslanika v Turčija je te dni preplavala Bospor v Tsi njegovi dolžini od Čmega do Mar« marskega morja. Plavala je pet ur. 22-let« na športnica je startala zjutraj ob 4.50 in prišla na cilj potem ko je preplavala 30 km ob 9. uri 50 minut Spremljal jo je oče v motornem čolnu. Za zabavo ji je ves čas navijal gramofonske plošče. Zeileis na Madžarskem prepovedan Minister za ljudsko zdravje na Madžarskem je prepovedal uvajanje Zeileisovih aparatov, ki 6e smejo v bodoče uporabljati samo po . izrecnih zdravniških navodilih. Zeileisovj. instituti se smejo v bodoče na Madžarskem ustanavljati le z izrecnim dovoljenjem ministrstva za ljudsko zdravje. svoji sestri V pariških ruskih listih čitamo naslednje pismo: »Spoštovani g. urednik! Prosimo, da nas ne odklonite, ampak da uvrstite naše pismo. Izšla je knjiga »Spomini«, ki jo je napisala naša m!ada sestra Aleksandra Lvovna Tolsta o življenju našega očeta. Naialost so ti spomini, posebno tisti del, ki govori o materi, močno tendenčni in neresnični in nimamo besed, s katerimi bi dali duška našemu ogorčenju zavoljo tega. Čeprav delimo z našo 6estro spoštovanje in ljubezen do očeta, si ne moremo kaj, da ne bi imeli največje ljubezni in spošto« vanja tudi do matere, ki je posvetila vse svoje življenje 6voiemu možu in družini. Škoda, da je naša sestra pozabila osnov« ne očetove ideale, ideale tjubezni in neob-sojanja in je objavila razkritja, ki nasprotujejo duhu našega pokojnega očeta ne gle* de na to, da ta odkritja niso nikomur po« trebna. Sprejmite g. urednik izraze našega globokega spoštovanja: Ilja, Lev in Mi-hajlo Tolstoj. Prepričani smo, da se v tem popolnoma strinjata z nami tudi naš starejši brat Sergej, ki živi v Moskvi in naša sestra Tatjana, ki živi v Rimu. Prosimo vse liste, da ponatisnejo to pismo«. Vzlet na vijake Mary Bell, Američanka in še mlada povrhu, drugo se pa vidi na sliki, je postavila zgodovinski rekord s tem, da je prva preplavala nevarne vode pod Niagarskimi slapovi ter v 10 minutah priplavala iz Amerike v Kanado Tehnik Frech je zgradil letalo brez propelerja, pač pa z dvema vijakoma v podobi turbine. Vijaka vsesata zrak pod nosilna krila, zaradi česar se letalo naglo dvigne z zemlje Namestn merjasca ustrelil prijatelja Iz Amsfalda na Štajerskem poročajo o tragičnem dogodku na lovu. Pet lovoev domačinov se je odpravilo na lov na mer* jasca v ondotnih gozdovih. Lovili so do polnoči o živali pa še ni bilo sledu. Ko je kazala ura pol ene ponoči, se je enemu izmed lovcev zdelo, da 6e merjasec vali skozi goščavo. Pomenil je in sprožil ter ustre:il — svojega prijatelja, 424etnega Karla Hel-da, ki je zaradi usodnega strela izkrvavel in umrl preden so mogli priklicati zoTavn?i» ka. Navarre — poskus zavarovalne goljufije? Pariški listi se zelo obširno bavijo 6 slu« čajem Navarre, o katerem smo pisali pred nekaj dnevi. Ni še ugotovljeno, če Oiristi-an Navarre simulira blaznost ali če je po sredi kriminalen dogodek Dejstvo pa je, da je bil izginoli mož zavarovan za milijon frankov in da 60 njegovi starši že zahtevali od zavarovalnice, naj jim izplača vsoto, ker ni bilo sina štiri tedne na vz-pregled. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos Mož samo po obleki Ta ženska je dvanajst let nosila moško obleko in se je pokazala silno porabno moč v Mogunciji kjer je vršila službo nočnega stražnika. Skrbela je tudi za dva otroka, in ne bi ji bili prišli nikoli na sled, da se ni nenadoma pojavil njen mož z listinami, ki jih je uporabljala ona ter zahteval invalidnino Vsak dan Ognjegasec je zapazil ostanek smotka, liarry Sinclair Drago: Seviljski pevec >Juan, ali zanesljivo veš, da ravnava prav?« js vprašala Marija, ko sta stopila na ulico. »Ali zanesljivo veš, da hočeš postati moja žena?« Juan je obstal in napeto pogledal Marijo. »Da, hočem?« »Tedaj morava v cerkev. Preden se poročiva, naju mora duhovnik oklicati.« Tisti dan je Juan prvikrat stopil v veliko madridsko katedralo. Pokleknil je ob Marijini strani in skdsano mo-lil k Bogu, po maši pa je šel, da se z duhovnikom dogovori zastran poroke. Marija ga je kleče čakala v cerkvi. Davni spomini so se budili v njej. Spominjala se je svojega bivanja v samostanu, spominjala se samostanskih sestra in kipa Gospe Sedsm žalosti; in zdajci jo je jela peči vest. Obrnila se je k Bogorodičini sliki in grenko za-ihtela: »Mati prcsveta, odpusti mi! Usmili se me! Tako strah me postaja... Reci mi, da ne ravnam krivo, pokaži mi, da si mi odpustila !...« Juan je našel v zakristiji starega, na pol gluhega duhovnika Ln mu povedal svojo željo. Formalnosti so bile kmalu opravljene; a tedaj ga je duhovnik vprašal, kako mu je ime. Juana je napadla trenutna zadrega; sam ni vedel, kaj naj odgovori. Zdelo se mu je, da njegovo ime ne bo zadoščalo. Treba je bilo v naglici najti priimek. »Juan de Dios--Carbaijal,« si ga je izmislil. •Stari duhovnik je nekaj zapisoval v svojo knjigo. Ne samo, da je bil gluh, bil je tudi pozatoljiv. »Kako ste rekH, da vam je ime?« Juan se je v zadregi počehljal za ušesom. Ni si mogel več spomniti, kaiko je bil pravkar rekel. »Juan de Dios--- Bracho. B—r—a—c—h—o, duhovni oče.« Duhovnikovo pero je spet zaškripalo. Juan se je vpraševal, kaj mu je treba toliko zapisovati. »Marija Consuelo Vargas,« je ponavljal duhovnik, »tako je ime nevesti, in vi ste^Juan de Dios — —« »Carbajal!« je Vzklifknil Juan, ves vesel, da se je spomnil imena, ki ga je bil najprej povedal. »Zdi se mi, da ste rekli Bracho?« se je začudil duhovnik. »Ne, častiti oče, Carbajal sem rekel,« je nedolžno odvrnil Juan, sklenivši sam pri sebi, da je to ime lepše in blagoglasnejše. *Nu, dobro — Carbajal,« je popravil duhovnik. »Ali, prosim vas, zakaj toliko mrmrate?« Naposled je bilo pisanja konec. »Prihodnjo nedeljo naju boste oklicali?« je vprašal Juan. »Tri nedelje zaporedoma boste oklicani po pridigi,« mu je razložil duhovnik. »In potlej?« »Potlej — če bo vse v redu, s i lahko poročita,« je odvrnil duhovnik, ki je pazljivo gledal Juana. »Sinko moj, ali je res vse v redu? Vidi se mi, da ste zelo nervozni!« »Tera je kriva prevelika sreča. Tako srečen sem, častiti u-Ce!« Juan je poljubil duhovniku rako in se urnih korakov vrnil v cerkev. »Marija, vse je v redu!« je vzkliknil, a tisti mah se je že tudi prestrašil. Marija je bila bleda kakor smrt. »Kaj je, Marija? Kaj se ti je zgod ilo?« »Juaj s. aIi si prepričan, da je vse v redu?« je trepetaje vprašala Marija. VMet*, da se ni Mariji nič zgodilo, se je Juan veselo nasmehnil. »Sam d uhovnik je rekel, da je vse v redu. Pojdiva, Marija, vrniva se d« uuov!« Ko Je pobožno preikrižal z blagoslovljeno vodo, je pokazal Mariji 13o» gorodično sliko in vzklikni!, da bi jo pomiril: »Ne bcy se, Marija! Gled, tudi Mati božja naju blagoslavlja!« »Ali ie mogoče?« ie vprašala Marija, ki se je takisto prekrižala. »Mar "ne vidiš? Blagoslovila naj« in se nama smehlja v svoji dobroti.* . Prekrii al se je in slovesno izjavil: »Pred ^©boj, Mati božja, se kolnem, da bom Marijo zmerom ljubil in ji fco%m zmerom zvest!« V tej P risegi je bMo nokaj tako slovesnega, da je Marijo kar rz-preletelo. "Kakor da bi hotela tudi s svoje strani izbrisati vsak najmanjši dT rom, je pokleknila pred sliko in rekla: »Sveta Mati! Prisežem, da bom zmerom ljubila svojega Juana; nikoli v^č ga ne zapustim!« Ko st;i šla po stopnicah katedrale nizdol, je Juan v kotičku objel Marijo, jt * i srčno poljubil in vzflciikuil: »Tako » mila moja, zdaj sva zaročena!« Bilo jftt* a je, kakor da se je odprlo pred njima novo, boljše življenje. Ne .misleč na snočnje razočaranje, sta veselo hitela domov, da nazna arta Estebanu in Rumbareri veliko novico. V svoii sreči nista niti ..»pazila, kako je na omnibusu, ki ju je srečal, neka ženska planila in a ikričala. Na prvi postaji je ta ženska skočila z omnibusa in stekla tsazaj na kraj. kjer ju je bila videla Juana in Marijo. A mlada (lv ojica je bila že izginila. SOKOL Velik sokolski praznik v Braslovčah 25ietnica agilnega braslovškcga Sokola. Braslovee, 16. avgusta. Vreme nam je bilo na naš sokolski praznik na Veliki. Šmaren prav naklonjeno in ie zato proslava 251etniee našega neumornega Sokola uspela izredno lepo. Svoje zastopnike in telovadce so na našo prireditev, ki se je vršila popoldne na novokupljenem sokolskem prostoru pod Rakovljami tik trga Bra=lovč, poslala vsa sosedna bratska društva. Proslava se je otvorila kmalu po pol 3. uri s sprevodom, ki se je formiral na prireditvenem prostoru in korakal skozi Ra-kovlje v trg. Na čelu sprevoda je igrala že-lezničarska godba z Zidanega mosta. Njej so sledile lepe vrste Sokolov, Sokolic, naračai-nikov, naraščaju ie in dece. Skoro z vseh hiš so plapolale državne zastave in iz oken so metali na sprevod cvetje. Ob sprevodu, ki se je ustavil pred šolo, se je zbrala lepa množica ljudi, ki je Sokole navdušeno pozdravljala. Pred šolo je stopil na vzvišeni prostor starosta šolske upravitelj br. Lušin Lojze in z jedrnatimi besedami pozdravil brate, sestre in ostalo občinstvo in zlasti zastopnika celjske župe br. Perca Stanka. Nato je pozdravil najvišjega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra, sokolskega starosto prestolonaslednika Petra in ves kraljevski dom, femur ie sledil čvrsti trikratni sokolski I-Zdravo!'c Prav tako se je ponovil trikratni sokolski >Z(lravo!" starostovemu pozdravu na predsednika vlade generala Živkovi-ta. Zatem je br. starosta v kratkih stavkih orisal zgodovino braslovškega Sokola. Navedel ie prvi odbor, ki je '23. septembra liKVi začel sofeolsko delo v Braslovčah. Bil je brn£Ž»vP;i 5okol takrat še odsek žalskega Sokol?.. Prvi odbor so sestavljali: predsednik Plaskan Anton, podpredsednik Stergar Anton, tajnik Salaba Rudolf, blagajnik Vrankovič F;anc. orodjar Vovšek Ivan, od-borniea Cizel Josip in Cizej Ivan. namestnika Naglic Tone in Klemen Franc, računska pregledovalca Rak Florjan in Omladič Jožo st. Vaditelj je bil Hvaienc Jožko iz Žalca. Vseh starost je bilo 8, in sicer: Plaskan Anton, Peršuh Anton. Cizel Josip, Maršič Karel. Rossner Viktor, Kullerer Filip. Omladič Jože ml. in Lušin Loize. Fond za Sokolski riom se je začel zbirati pod starosto Par-šuhom, ko je bil blagajnik neumorni sokolski delavec Liriitenecker Albin. Vaditelji, odnosno načelniki so bili v teku 251etncaa društvenega obstoja: Hvaienc Joško. Salab3 Tndolf, št rože r Konrad. Farčnik Tone, Re-jnč Josip, Ratei Leon, Perger Ivan, LudviS Mirko, Lušin Loize. Ivan Korošec in Omladič Tone. Vsi voditelji telovadbe so bili na svojih mestih, zlasti pa so sd od vseh stekli za razvoj telovadbe največ zaslug Hvaienc, Strožer, Farčnik, Repič in Omladič. Načel-Tiici sta bili dve: Maršičeva Olga in Omladi-reva Francka-in namestnica Pretnerjeva Krna, ki so vse tri marljivo vadile članice. Govornik se je nato soomnil pokojnih bratov, med drugimi žrtev vojne, koroškega junaka Puncerja Srečka, potem Pirea Antona, Vovška Ivana, Ci/.la Dominika, Plavca Franca. Omladiča Blaža, Omladiča Ivana, Kudla Ivana in drugih. Starosta se je zahvalil tudi vsem rodbinam, ki so s posebno naklonjenostjo največ pripomogle, da se ie braslovški Sokol tako lepo razvil: te rodbine so Pauerjeva, Maršičeva, Ludvikova, Rossner jeva in Pretnerjeva iz trga. Omla-dičeva iz Polje, Omladičeva iz Gornjih Gorč, Miklavžinova iz Preserij. Cizlova, Farfnikova in Repičeva s Polzple. Naposled je br. starosta omenil tudi sokolske nasprotnike, ki ne mirujejo niti sedaj, ko je Sokolstvo pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja. Tudi tej prireditvi so se stavil^ razne ovire, ki pa niso omalodušile naših vnetih bratov in sester. Drusri del staroslo-vega govora se je komaj slišal, ker so nenadno začeli pritrkavati zvonovi braslovške župnijske cerkve. Po starostovem govoru je čestital društvu za njegovo 251etnico župni delegat br. Pere Stanko, ki se je spomnil tudi pokojnega Pi.mrerja Srečka in pozval društvo, naj ima vedno pred očmi svetal vzgled rodoljubja Ivojega za domovino padlega člana. Sprevod se je zatem vrnil na prireditveni prostor, kjer so se kmalu nato začeli nastopi vseh oddelkov, pomnoženi s članstvom sosednih društev. Najprej je nastopila s prostimi vajami moška in ženska deca, za njo pa moški in ženski naraščaj. Sledile so izredno precirno izvedene skupinske vaje mladega Sokola z Gomilskega pod vodstvom agilnega načelnika šolskega upravitelja br! Šege Franja. Zatem je braslovški Sok.>l predsiavil v slikah telovadno un>. Orodre vaie so pokazale, da imajo domače in sosedna društva že lepo število dobrih telovadcev. Za orodno telovadbo so se vršile proste vaie članic in članov in na koncu je lepa velika skupinska slika predstavljala 25 ietnico braslovškega Sokola. Občinstvo, ki ;e z največjim zanimanjem gledalo nastope, je z obilnim ploskanjem po-kazovalo zsoovoljnost z 'epo izvršenimi telovadnimi točkami. Telovadbo sta vodila načelnik br. Omladič Tone ic sestra Maru- šičeva Olga s pomočjo bratov Pretnerja Frnaceta in Brišnika Jožka in sestre Pret-nerjeve Eme Braslovški Sokol je s to prireditvijo, na katero so se z največjo vnemo pripravljali vsi bratje in sestre pokazal zopet velik napredek. Bratje in sestre, vztrajajte na tej poti in ne '»magajte nikdar, naj se vam stavijo na pot še U.ko hude ovire! Proti večeru se je na prireditvenem prostoru razvila prav zanimiva zabava s plesom, ribjim iovom in drugimi zabavnimi točkami. Ves čas veselice je neumorno svi-rala zidanmoška godba. Prireditev je, kakor kaže, uspela tudi v popoino zadovoljstvo blagajnika. Sokolsko društvo Žirovnica-BrCznica. Našo prireditev je zadnjo nedeljo skrajno neugodno vreme onemogočilo. Vsa prireditev se vrši zato v nedeljo 23. t. m. na istem prostoru in obsegu. V 6lučaju dežja, je pri* reditev v vseh prostorih br. Os valj a nasproti vesel ion emu prostoru. Ker rabi razvijajoče se društvo mnogo podpore, opozarjamo na to prireditev vsa bratska dru/sftva v okolici in vse občinstvo, ki simpatizira z nami! V nedeljo torej na priredi+ev! Prvi župni zlet župe Karlovac ee bo vršil v Karlovcu v nedeljo 23. t. m. Kar« lovački župi pripadajo tudi vsa belokra-jinska društva Metlika, Gradac, Črnomelj, Semič, Vinica ter nakaj čet, ki 60 bile poprej včlanjene v novomeško župo. Zleta pa se udeleži tudi mnogo društev h ž up Zagreb in Sušak, ki mejijo na karlovško župo. O-siješka sokolska župa je priredila med počitnicami od 15. julija do 5. avgusta prednjaški tečaj za Sokol e-učitel je,. ki_ ga je obiskovalo 24 bratov in 32 sester. Tečaj so vodili s. Stražnicka m br. Babic, absolventa saveznih prednjaških šol v Ljubljani oziroma Mariboru. Vsekakor potre* buje imenovana župa zelo mnogo dobrih prednjakov, saj šteje okrog 64 društev in 6S sokolskih čet. Brat Vaclav Svoboda, član praškega Sokola, vaditelj in dolgoletni član pred-njaškega zbora COS. je bil eden najboljših tekmovalcev v mednarodnih tekmovalnih vrstah, ki jih je pred vojno postavila k tek* mam COS. Umrl je z razmeroma mladih letih nedavno v Pragi za pljučnico. Udeležil se je tekem v Londonu, Turinu, Parizu* in je mnogo pripomogel k dobremu navež-bainju vrst, ker je bil poleg izvrstnega te« lovadca tudi zelo dober prednjak. Sokolski glasnik se spominja 10 letnega jubileja vladanja kralja Aleksandra I., visokega zaščitnika jugoslovenskega Sokolstva. Uvodno stran krasi lepa slika vladar* ja. Na drugi strani so priobčene tri važne izjave kralja o Sokolstvu in pozdrav vsega sokolskega bratstva Nj. Veličanstvu ob priliki jubileja. V strokovnem delu Lista je važen članek br. Jankovica iz Zagreba: »Telesna vzgoja seljanke,« kjer pisec raz motriva o nalogah sokolske organizacije med selsko mladino. V rubriki »Slovansko Sokolstvo« je priobčeno 6tanje avstrijske župe češkoslovaškega Sokolstva, smrt poznanega mednarodnega tekmovalca ČOS pred vojno br. Vaclava Svobode; v kroniki pa se spominja list brata Janka Lešničarja, ki je umrl nasiine 6mrti ob priliki eksplozije peklenskega stroja v brzem vlaku pri Zes munu. Slede poročila iz žup in društev. »Sokol«, list jugoslovenskega sokolskega prednjaštva prinaša izčrpno poročilo o zadnji tekmi posameznikov za svetovno prvenstvo v Parizu ob priliki 50--'letnice Mednarodne telovadne unije, dalje dr. Bičaniča konec razmotrivanja o načrtu sokolske metodike, poročilo o savemih prednjaških šolah v Ljubljani za članice oziroma v Mariboru za člane, ki je zelo izčrpno ter se bo v prihodnji številki nadaljevalo, da bodo dobili čitatelji točen vpogled v ustroj saveznih prednjaških šol. Slede tekmovalne vaje za prihodnje leto v Pragi za oddelke slavam sike ga Sokotetva za člane in članice. Jugoslovenska sokolska matica je založila novo knjigo »Praktična učna knijiga češkega jezika«, ki je prirojena za sokolsko članstvo po bratu Fr. Malinu iz Pe-t rov a rad in a ter bo zlasti služila članstvu za pripravo na vse6okolski zlet v Pragi drugo leto Snov jc obdelana zelo spretno. Knjiga stane 25 Din. Nova sokolska knjiga. . V zal ožin iištvu Jug oslovem sike sokolske matice je izšla izpod peresa hr. Fr. Mačusa, žiupneiga načelnika v Mariboru, knjiga: Odbojka ali Vol lev bali in sicer v slovenščini in srbo« hrvaščini. Obsega vsa pravila te igre, tolmačenje in navodila za igranje. Odbojka se je med sokolskimi društvi že precej udomačila in bodo društveni prednjaki gotovo raidi segli po pr&dmetni knjigi. Hva» levredno je od JSM, da je pričela izdajata tudi knjige tehničnega značaja. Društva pa naj to akcijo podprejo, da se bo lahko nada.!jevailo v tej smeri. Sokolski koledar za 1932 bo izdelala za članstvo in omladino tudi letos Jugo* slovenska sokolska matica v Ljubljani. Izšel bo že okrog srede novembra, zato poziva uredništvo koledarja sporazumno s sa-veznim statističnim referentom, naj br. drušitva čim prej vrnejo male statistične izkaze v Ljubljano, da ne bo zakasnenja. Opozarjamo na razpis župe Veliki Beč-kerek v zadnjem Glasniku glede službe župnega vaditelja. Prošnje do 1. septem« bra t." 1. _ Iz sln?lw»nilt ohiar Pri okrajnih sodiščih bodo naslednje dražbe nepremičnin: V Škofjj Loki 27. avgusta ob 0.. zemlj. knj. Podvrh, VI. št. 89, cena 2426 Din, naj* manj 1617 Din; — Istotam istega dne ob 10., zemlj. kiij. Luone, vi. št. 5, vrednost 104.298 Din, najmanj 36.054 Din; — Istotam 3. septembra ob 9.. zemlj .knj. Suha, vi. št. 232, vrednost 92<>.865 Din. najmanj ravno toliko — V Dolnji Lendavi 1. septembra ob 9.. zemlj. knj. k. o. Dolnja Lczidava, vi. št. 1247, vredinost 20.000 Din, najmanj 13.332 Din. — Istotam istega dne ob 9, zemlj. knj. k. o. Bistr ca, vi. št. 326, vred* nost 25.900 Din. najmanj 17.268 Din. Istotam 10. septembra ob 9., zemlj. knj. k. o. Dolga vas. vi št. 375. 357, 273, 366, 318. 815, 816/ Vrednost 15.335 Din, najmanj 10.225 dinarjev. — Na Brdu 15. septembra ob 10.. zemlj. kni. k. o. Podrečjc, vi. št. 289. vrednost 28.256 Din. najmanj 14.128 Din. — Na Vranskem 24 septembra ob pol 10., I. vi. št. 8. Založe zemljišča, pritikline, ce* rujeno 77.752 Din, najmanj 50.840 Din. 11. vi. št. 1S3 Založe, travniki, njive, cenjeno 88.238 Din, najmanj 5492 Din, III. vi. št. 204 Založe. hiša, vinograd, cenjeno 22.682 Din, najmanj 15.122 Din. IV. vi. št. 237.373 Polzela, cenjeno 16.422 Din, najmanj 10.948 Din. — V Mariboru 28. septembra ob 10., zemlj. k. o. Krčevina, vi. št. 203, cenjeno 1,304.957 Din, najmanj 652.478 Din. Pri Okrajnih sodiščih bodo naslednje dražbe nepremičnin: -^V Ljubljani 11. septembra ob 9. zemlj. knj. Brezovica, vi. št. 1110, cenjeno 4154 Din, najmanj 2770 Din. — V Škofji Loki II. septembra ob pol 10., zemlj. knj. Ko-privnik. vi. št. 19. Cenjeno 25.149 Din, najmanj 6700 Din. — Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 29. septembra ob 11., zemlj. knj. Čermljenšak, vi. št. 63. hiša št. 40 z go* spodarskim poslopjem in lenišnico, travnika, pašniki, vrtovi, gozdova, vinograd, cenjeno 61.294 Din, najmanj 26.197 Din. — V Mariboru 23. septembra ob 10., zemlj. knj. k. o. Slemen, vi. št. 10. Cenjeno 34.251 dinarjev, naijmanj 22.836 Din. — V Tržiča 25. septembra ob 10. zemlj. knj. Tržič, Kri* že in Žiganja vas, vi. št. 15, 293, 288, 171. Vrednost 316.307 Din, najmanj 210.871 Din. — V MarCnbergu 2S. septembra ob pol 10., zemlj. knj. Marenberg, notranji trg, vi. št. 46, cenjeno 139.096 Din, najmanj 92.730 dinarjev. Istotam, istega dne ob pol 9., zelj. knj. Marenberg, notranji trg, vi. št. 110. Cenjeno 88.932 Din, najmanj 59.288 dinarjev. — Sv. Lenart v Slov. goricah 29. septembra, zemlj. knj. Črmljerhšak, vi. št. 73. Cenjeno 61.294 Din, najmanj 26.197 dinarjev. — V Ptuju, 11. septembra ob 10. zemlj. knj. d. o. Ljubstava, vi. št. 33. Ce* njeno 18.510 Din, najmanj 2660 Din. — Istotam istega dne Ob 9., zemlj. knj. d. o. Velika Vamica, vi. št. 83, cenijcno 10.558 dinarjev, najmanj 7040 Din. — V Konjicah 12. septembra ob 8., zemlj. knj. Zbc-lovska gora, vi. št. 136, 233. Cenjeno 8750 dinarjev, najmanj 5833 Din. — V Mokro* nogu, 18. septembra o5 10., zemlj. knj. Tržišče, vi. št. 109, Lak ene, vi. št. 727, Kr-sin vrh, vi. št. 563. Cenjeno 31.917 Din, najmanj 21.278 Din. — V Rogatcu 21. 6ep= tembra ob 10.. zemlj. knj. Rogatec, vi. št. a) 110 in 199, b) 235, c) 113, č) 159, d) 237. Cenjeno a) 46.729 Din. b) 56.369 D:n c) 177.170 Din, č) 52.194 Din, d) 12.441 Din. Najmanj a) 31.152 Din, b) 28.181 Din, c) 89.607 Din. č) 34.796 Din, d) 8294 Din. — V Kostanjevica 14. septembra ob 9. Čemeča vas. vi. št. 83, 93. 264, 616. Cenicno 50.401 Din, najmanj 33.600 Din. — V Dol. Lendavi 17. septembra ob 9., zemlj. knj. k. o. Gančani, vi. št. 73. 83. 456, 457, 470. Cenjeno 71.500 On, najmanj 47.672 Din, oziroma 4834 Din. — V Novem mestu 5. oktobra ob 9., zemlj. knj. Golobinjek, vi. št. 1114. Cenjeno 37.570 Din, najmanj 25.046 Din. — V Celju 25. avgusta ob 9., zemlj. knj. ŽaJec, vi. št 53, hiša z gospodarskim poslopjem. Cenjeno 175.000 Din, zemljišča 38.9S8 Din, skupaj 217.733 Din, — zemlj. knj. Gotovlje, vL št. 513, gozd, cenjen 1772 Din. — skupaj za obe vložni šte* vilki 219.505 iD». najmanj 165.604 Din. — Na Vrhniki 31. avgusta ob 9. na licu mesta v Polhovem gradfcu št. 54, dražba nepremičnin, zemlj. knj. Polhov gradeč, vi. št. 227 in 234. Cenjeno 90.300 Din, oziroma 25.000 dinarjev, najmanj 60.200 Din, oziroma 16.667 Din. — V Kozjem 21. septembra ob 10., zemlj. knj. Zdole, vi. št. 118, cenjeno 134.162 Din, najmanj 89.441 Din. — V Kranjski gori 10. oktobra ob 10.. zemlj. knj. k. o. Podkoren, vi. sit. 138. Cenjeno 54928 Din, najmanj 36.650 Din. Zahvala Po končani proslavi odkritja spominske plošče velikemu prijatelju m dobrotniku našega naroda dr. Chodounskemu si podpisana štejeva v čast in veliko dolžnost, da se še posebej pridruživa splošni zahvali občine Jezerskega, izrečeni na dan nroslave ter da se zahvali J^L in SPD. ker sta omenjeni organiz mi« počastili a posebnim zaupanjem baš šo hišo t namestitvijo spomin9ke plošč«-: na Kazin-skem poslopju in s sveč *no prireditvijo ob odkritju plošče. Zahvaljujeva : vsem spoštovanim gg. ministrom ter odposlanceu i mest. ustanov in društev, ki so po slavi lasti blagovolili počastiti z udeležbo pri b inlcetu našo hišo. — Iskrena zahvala g. 4r. Staretu. ki ima vsekakor glavne zastui !e za prelepi potek manifestacije. — P<«e bej sva dolžna zahvalo g. prof. Vavpol :iču, ki nama je s svojimi nasveti mnogo pripomogel pri pripravah Za prireditev'. — Hvala tudi g. Krapšu, ki nama je prijateljsko in požrtvovalno nudil ves čas .dragoceno pomoč pri aranžmaju sveian«tž a banketa in veselice. — Brez njegovih s trokovnjaških nasvetov in dejanske pom bi prireditev gotovo ne izpadla takr» lepo. Še enkrat iskrena zahval i vsem,^ ki so nama pripomogli, da «e je w 'di naša hiša mogla vsaj skromno oddolžiti spominu na velikega moža. Ivan in Marija Offner Radio Izvleček ir pror rramov Sobota. 22. arjrnf ia. LJUBLJANA 12.15: Plošre. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napovw' časa, plošče, borza. — 18.30: Salonski kvirftet — 19.30: Plošče. — 20: Začetek šahovskega turnirja na Bledu (gosp. dr. Vidm: ir). — 20.30: gaške Slatine. — 22.30: Napov ied časa in poročila. ... (< Nedelja. 23. avgu ia. LJUBLJANA 9: Poljedelsl to predavanje. — 9. 30: Prenos cerkvene glasbe. — 10 Plošče. — 10.30: Versko ] reda vanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Dnevne vesti in plošče! — 1:£.30: >Šramel-kvartet«. — 16.30: Veseloigi *. — 17: Salonski kvintet. — 20: Pavčii 5ev večer, sodelujeta ga. Lovšetova in go* ip. Jelačin. — Prenos simfoničnega koi vcerta iz Ro- 2.30: Na po v td časa in po- 21 gaške Slatine, ročila. BEOGRAD 11: Ciganska go tffca. — 12.30: Orkestralen koncert. — 17.80:: Narodne pesmi s kitaro. — 20: Pevski. koncert. — 20.30: Veseloigra. — 21: O^ei a »Cavalle-ria rusticana« na ploščah. — '22.20: Poročila. — 22.40: Prenašanje tuk'ph postaj. — ZAGREB 11: Orkestralen ' /koncert. — 20.15: Orkestralen koncert. — PRAGA 18: Pevski in klavirski koncert 19.30: Pevski kvartet. — 19.55: Prenos iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 2-,£.15: Jazz. — BRNO 18: Narodne pesmi. — 19: Prenos Iz Prage. — 19.55: Vojaška god ha. — 22.55: Prenos iz Prage. — VARŠAV 'A 17.40; Orkestralen in pevski koncert. -U 20.15: Mešan glasbeni program. — 22.30 : Groteska. — 23: Godba za ples. — DC JNAJ 11.30: Plošče. — 11.05: Dunajski silufonični orkester. — 13.05: Mandoline. — 15: Fallove skladbe. — 17.15: Stari mojsl rii glasbe. — 17.45: Arije in pesmi. — l:3l30: Lahka glasba. — 21: Sluhoigra. — 42.30: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN! 20: Mešan protrram. — 22.30: Godba za ples. — Kd-NIGSBERG 16.30: Orkestralen koncert — 19.10: Operni orkester. — 2fV.30: Od narodne pesmi do >šlagerja?. — .Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKflK 16: Orkester. — 19.30: Ples. — 20: Opereta. — 21.15: Evslerjeva glasba. — 2 L40: Ples. — BUDIMPEŠTA 17.45: Vojaška godba. — 22: Ciganska godba. — RIM '17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Koncert češkoslovaške glasbe. Zemlj Sta za tovarno ca. 5—10.000 m* z lastnim železniškim tirom tik ob postaji sredi i Slovenije se proda. Dopise pod šifro »'TOVARNA« na podružnico »Jutra« v Cc&ju. 10553 DOBA NERVOZE. Večina današnjega pokolenja trpi na ner-vozi in artritskih boleznih. Večina ljudi se predčasno postara in umira: samomori, umori in druge rodbinske tragedije, a pati ja, nespečnost, glavobol, utrujenost itd. so postali običajen pojav pri današnjih ljudeh. Vsemu temu je vzrok preutrujenje naših življenjskih žlez in naglo zastrupljenje krvi z otrovi narušene izmene materije (sečna kislina in dr.) Medtem je znanstveno ugotovljeno, da se organizem po nasičenju organizma z fiziološkim ekstraktom (kot je >KALEFLTJTD«) iz življenjskih žlez mladih živali, očisti strupov in zopet normalno deluje, a kot rezultat: nervoznost in druge bolezni preidejo, moč se vrača in prejšnji bolnik postane zopet zdrav, energičen in za delo sposoben t. j. naravnost pomlajen. Brezplačno detajlno literaturo »Bolezni« zahtevajte: BEOGRAD, Kralja Milana 15, biro »Kurir«, Miloš Markovič. »KALEFLUID« se dobiva v vseh lekarnah, v prodaji so tudi stekleničice po 60.— Din. 262 Jugostov. toufilmska industrija išče sposobnega in agilnega zastopnika za podružnico v Ljubljani. — Kavcija ali vložek 60.000 Din,. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 10535 LOKAL s tremi prostorr, pripraven za pisarne ali trgovino na debelo, na prometni točki v Ljubljani, ODDAM. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »PROMET«. 10565 Pers. — 391/1931—2. 10566 RAZPIS Pri mestnem fizikatu v Ljubljani j« popolniti mesto mestnega zdravnlka-praktikanta. Pogoji so sledeči: 1. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije. 2. Starost ne nad 40 let. 3. Dokaz, da je odslužil kadrski rok, ali da je dovršil po državi za zdravnike predpisano prakso v javni bolnici. V teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo mora napraviti fizikatni izpit, prednost imajo pa oni, ki že imajo ta izpit. Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljeno prošnjo je vložiti najkasneje do 28. avgusta 1931 pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani (personalni referent). Mestno načelstvo v LJubljani, dne 21. avgusta 1931. 2upan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r. Brez poefibneg* obvestil* ■ Mastni pogrebni zavod * Mariboru Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma dobri oče, tast, stl"ic in stari oče, gospod J^sip Stoček poslovodja v pokoj« v petek da« 21. avgustu 1931 ob MS. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, v 75. letu svoje dobe, »epričakovano mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojndika se bo vršil v nedeljo dne 23. avgusta, ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maSa zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 24. avgusta ob pol 9. url v frančiškanski župni cerkvi. Krčevina pri Mariboru, dne 21. avgusta 1931. Ana Stoček, soproga — Ida Rajšp roj. Stoček, Ana Stoček, hčerki — Josip Jtftjčp, set — Vsi ostali sorodniki. 10568 Cetie ma/im cj/ascm» Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, rekla rmnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Dii t. Pri» ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 ihtli t-y Jasi •Vas/o ve m al? h oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah mJutra* v •tforifcoru, o €e/ju, v Sovami tnemtu, 9 ISrhocljah in ma Jctenieaft, & sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. — *ncesijonir»na Prospekt 15 iistonj — p! Site ponjl 251 Nemško konverzacijo in pouk po 15 Din za uro nudi izobražena gospa. Poljanska ee sta št. 13/11, levo. 36680-4 Več pletilj i« nogavfee in za navadne stroje sprejme takoj ped ugodnimi pogoji firma J. Kašlan, Kranj. 3G730-1 tioslača (goslačico) H>čem salonsko damsko kapelo. Mlade osebe, ki dobro igrajo violino, naj pijejo na naslov: Slavko kasta j, kapelnik. hotel de la Vile, Šibenik. 36790-1 Prodajalko sa, samostojno vodstvo špecerijske trgovine, sprejmem Potrebna kavcija 5000 Din Na« top j lahko takoj. Šulta, Zagreb. Zajčeva ulica 8. 36S58-1 Boljšo Nemko k; perfekino govori francoski. sprejmem takoj k devetletnemu dečku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 36843-1 Hišnik ocenjen. brez otrok, dobi »i sto. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra c pod šifro ».Hišnik brez otrok«. 36896-1 Elektromonterja samostojnega, za- hišne instalacije iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro-monter«. 36893-1 Vajenca t.*, elektrotehn. obrt iščem ta Ljubljano. Ponudbe na ojias. oddelek »Jutra« pod značko »Boljši vajenec. 36894-1 Več natakarjev jr natakaric ter 2 v kavarniški stroki izvežban; Vagajničarki sprejmemo za rinho velesejma. Predstaviti se je v torek med 13. in ,4. uro v restavraciji »Emona«. ,36913-1 Devojko intellgeirtDO. pošteno in p:''doo, za boljša dela — iščem za. famUljarni pen-slcn. Nastop takoj. Ponndbe s sliko na naslov, V ra pove oglasni oddelek »Jutra«. 36919-1 Tesarski mojstri izurjeni v izdelavi lesenih hiš, lahko dobe interesant-n-o delo. Pišite takoj na naslov; Pote. Beograd — Poštni fah 189. 36924-1 Šiviljo dobro izurjeno, za krznarsko delo sprejme Filip Bizjak, krznarstvo, Kongresni trg 8. 36944-1 Krznrr. vajenca •prejme lili« Bizjak. Kongresni trg 8. 36930-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme ss'm Dobaj. Mur!bor. Gosposka ulica 38. 36955-1 Tn}4>vs4ki p&tniki Fiksum in provizijo nndimo potnikom za obis« T>rrv»tnib strank za Ljub ija.no io okolieo ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum io provizija«. 34982-5 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za ob;«k privatnih strank na obročno plačevanje, za Maribor in okolico. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Fiksum in provizija«. 36958-5 <«fi< I Zastopstvo tvornice, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno. Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo — Prestolonaslednika Petra 19 351(27-3 Dame, pozor! Veliki jesenski tečaj za krojno risanje in prikroje-vacje damskih oblek za dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter !astn"''i modnega ateljeja Rozi Medved v Ljubljani. Mestni trg 24,1. I'=r>eh zajamčen. Kroji po meri. 36871-4 iH>sila> Avtomobile več Peugeot, 12 HP, pol- tovornih in osebnih: Peugeot 24 HP, štirisede-žen, osebni in spremenljiv v tovornega, za 600 k?; Fiat 501, štrrisedežen; Fiat 503. štirisedežen: vr. tipa 4, št-irisedežen: Chevrolet omnibus, 18-20-sedežen, poceni proda O. žužek. Ljubliana. Tavčarjeva ulica 11. 36682-10 Motorna kolesa 500 ccm AJ3 s prikolico, skoro nov, radi nakupa avtomobila: 500 c.'m BSA s prikolico: 60ft ccm »Indian Scout« za rtnOO Din in 175 ccm Peugeot za 3600 Din ugodno proda O. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11. 36681-10 Moško kolo za 450 Din naprodaj v trafiki v Kolodvorski ul. 35. 36885-11 Novejše knjige nemških pisateljev kupim. Naslov knjig z navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lahke knjige«. 36756-8 fflEESSSi Mesto skladiščnika poslovodje, vratarja, čuvaja ali kaj sličnega išče inteligenten mož, srednjih let, vešč knjigovodstva in drugih pisarniških »poslov. Ponudbe na oirias. oddelek :Jutra« pod »štev. 58«. 36358-2 Gospodična z večletno pisarn, prakso ter znanjem slov., nemškega in hrvatskega < jezika, išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelo pridna«. 36607-2 Prodajalka z osemletno prakso v trgovini mešanega blaga- — želi, službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac nod šifro »Dobra moč«. 36797-2 Trgovski pomočnik starejši, sposoben tudi prodaje usnja in čevljev, išče službo za takoj. Je zanesljiv in soliden ter gre za vsako plačo. Jerko Kafu-narič. Domžale, Krakovska t. 18. 367S4-2 Pekovski pomočnik mlad, trezen in pošten, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra" pnd šifro »Pekovski pomočnik«. 36509-2 Solicitator vseh odvetnišk:h in notarskih poslih popolnoma samostojen delavec, išče nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solicitator«. 36546-2 Nemške pisarniške posle in stroiepis prevzame dama. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemško«. 36882-2 Zdravo dekle izučena šivilja, sposobna ..in voljna, pa tudi v«akega drugega dela. išče kakršnokoli zaposlitev. Stanuje v Ljubljani, a ire tudi drugam. ako dobi zaposlitev, od katere bi lahko živela. Cenjen« ponudbo na os'as. oddelek »Jutra« pod šifro Voljna in pridna«. 36861-2 Gospodična išče mesto blagajniča rke aii kot. začetnica v pNarni Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra <• pod šifro »Vestna moč 30«. 36939-? Pisarniška moc začetnica, absolventinja meščanske šole in trg. te-.fcuja išče nameščenje v kaki pisarni ali trgovini. Rai ime vsa pisarniška dela. Gre event. nekaj časa brerp lačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »74. . 3(!?74-2 Gospod prvovrstno izvežban v pisarniških poslih. ol» mern tudi trgovski pomočnfk — želi službo za takoj — v mestu ali na deželi. Oijuj. ponudbe na. oglas, odd jlek »Jutra« pod »Vestna r aoč« 36 353-2 Zobotehnik perfekten v zlatu in fcav-čuku. bi premenil .«1; r/-bo. Ponudhe na oglas, od Jelek »Jutra« pod značko ; gqno Ljubljana«. ŠPy$U-2 Kuharica samostojna in z dobrimi spričevali, išče službo — event. tudi samo čez dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36034-2 Mesto slug?; v kakršnemkoli p-o^tjetjn aH hotelu, s stanov,- m jem išče za takoj oženjen , trezen in vesten bivši p- »znik, zmoten slov., nemšV^^a in srbohrvatskega jezii i . — Kdor mi preskrbi s' nžbo, dobi 1000 Din nagrad e. — Naslov pri podruž. i hi tra« v Celju. t 6949-2 Kartotečni on tari najboljšem stanju naprodaj. Naslov v og,',aenem oddelku »Jutra«. 36661-6 2 lončeni pe x!i malo rabljeni, po nj!?fci ce ni prodam. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 36773-6 Nove vinske sode 17—20 hI velike, in dobro ohranjene rabljene proda Mursa v Ljutomeru,. 86693-6 Spalnica, kuhi; tja in čevljarski s*t?foj skoraj novo. zaradi odno-tovanja naprodaj v Ko-roščevi ulici štev. i2 — pri kemični tovarni. 36833-6 Kopalno plin. peč stenski aparat. 1 »kreno-ponikljano, v malo rabljenem. naiholišem sta nju prodam. Oirledati med! f2. in 14. uro. Naslov v t iplaisnem oddelku »Jutra«. 36B86-6 jI . Suhe, gojene vrbe drobne in debela goo kg po Din 3 kg prod 3 Kušar Jakob, Notranje g jerice — nošta Brezovica p »i Ljub-Ijani. ' 86S47-6 Otroški voz iček na vzmetili, dob po ohranjen prodani za 400 Din. Naslov v oglasnen i oddelku Jutrac. 36834-6 2 novi brivsla halji in galoše proda Sesek v Kladezni ulici f itev. 18. 36746-6 Risalne p ole format 87 X 6(1 i su, večjo količino po Din '1 XiO proda Koler, Ljubljana, Stari trff št. 6. 36933-6 Gramofon, plošče Columbia« po -P Din v veliki izbiri na Dunajski cesti štev. 36. p ritličje. 36929-S Tračno z ago ater in stružnicc rabljeno, dobro ohra,njeno kupim. — Ponudbe na ogl- m. oddelek -Jutra« pod šil; ■© »Gater«. j' . 36302-7 Crev rt suha goveja in =|ana ovčja v vsaki koliSni kupuje Brača Perišin, 11. Kambe lovac pri Splitu., Dalmacija 35470-7 Strešno okno 1 pločevinasto ki';/! A. Ore-liek. Rožna do?.'»ia NV1T/20 36877-7 Otroški voziček ia peresih, cist: o ponikljan - in rabljeno, kompletno zložljivo Rjosteljo knp;m. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 36276-7 Družabnika gospoda, ali gOVpo s 5000 do 10.000 Din t iprejmem za dobičkanosno i (ezonsko in trajno trgovanje s sadjem ia povrtnino. — Strokovna naobrazba. nepo tfn.ebna. Zaslužek dn»vno r,—.>00 Din ;n več. Resni refiektanti naj pišejo ng naslov: M. Tinček. Zagreb, Vlaška nI. št. 47. 36S48-16 Družabnika strokovnjaka ali kapitalista iščem za m«nrlerno in vpeljano žganjarijo s kotli ;n pritiklinami. — Potreben kanital 60.000 JTin. — Ponudbe na ogla sni oddelek ».Jutra« pod a Piovečanie«. 36908-16 Enonadstropno hišo lepo. s trgovin o in gostilno ter gostilniški/m inventarjem, na pronvetnem kraju prodam. NasJ ov v oslas. oddeliu »Juti a«. 36353-20 Kupim hišo eno- ali dvod ružinsko, na bližnji periferij ji. Ponudbe pod šifro »RuSna dolina« na oglasni od Selek Jutra. 36667-20 Kupim hišo dvo- ali večstanovanjsko, v centru Ljubljane ali bližnji periferiji za ceno do 500.000 Din. Ponudbe na: Mihelčič, Ljubljana. Poštni predal 91. 35899-20 Hišo popolnoma renovirano, pripravno za obrtnika ali vpokojenca, s 480 ms vrta prodam v trgu hlizu Gelja Naslov v oglasnem oddelku »Jutfa«. 36643-20 Hišo v Rožni dolini krasno, sedaj dograjeno, z 2 dvosobnimi stanovanji, vodovodom, elektriko, par-keti, kanalizacijo in vsemi pritiklinami pod ceno prodam. Pojasnila, daje J. Krti. Rožna dolina, cesta II št. 43. 36558-20 Hiša 7. velikim vrtom naprodaj Pobrežje pri Mariboru — Gubčeva ulica 5. 36471-20 Hiša z 2 stanovanji i.n vrtom sadonosnikom za 80.000 Din naprodaj v Radvanju št. 1 pri Mariboru. 36957-20 Tristanovanj. hiša nova. z lokalom in vrtom naprodaj. Poizve se v gostilni T r o h a. Kodeljevo. 36902-20 Enonadstrop. hišo v pomerijii mestne občine ljubljanske kupimo. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«. 36909-20 Veliko kredenco oziroma kompletno novo črno jedilnico prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36872-12 Enodružinsko hišo v dobrem stanju. 5 minut oddaljeno od kolodvora, z lastnim vodovodom in električno razsvetljavo zelo ugodno prodam. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »št. 55« 36721-20 Novo hišo dvosta.no vanjsko, po zelo ugodni ceni prodam. Potreben kapital 80.000 Din. Rožna dolina, cesta NV/30 36866-20 Hisa z 2 sobama in kuhinjo naprodaj — Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 27. 36819-20 Hišo z gostilno mesarijo, ledenico in nekaj posestva, v lepem kraju na Gorenjskem prodam za 160.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36782-20 Gostiln, posestvo v bližini Rogaške Slatine, na križišču cest. na Boč. fare in šole, tik železniške postaje, pošta v hiši, z dvonadstropno hišo. ve-iikimi hlevi in lepo ar"n-diranim 19 oralov velikim posestvom, z vsem fundns in pohištvom za 6 sob. radi družinskih razmer zelo usodno proda ITprava kraljevih vrelcev, Kostriv-nica-iPodplat. 36841-20 Pekarno ki ima 900—1000 Din dnev. nega prometa in stanovanjem odstopim v predmestju Ljubljane. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pekarna 1000«. 36347-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 297 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve se Istotam. 35905-19 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 233-19 Lep lokal primereu za mesarja, krojača 3I1 čevljarja, na GHd-cah ob Tržaški cesti št. S poceni oddam. Poizve se v gostilni »Neivvork«. 36521-19 Skladišče poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36489-19 Lokal za modno trgovin-o iščem v sredini mesta. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. S6423-19 Vinotoč ns prometnem kraju naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36419-19 Tovarno usnja prodam ali dam v najem za daljšo dobo. Pismene poLudbe pod šifro »Usnje na podružnico »Jutra« Celju. 36816-19 Trgovina specerije in delikate«, trafiko, v centru Zagreba dobro uvedena naprodaj potrebno 50.000 Din. Po nudbe na Interreklam d. d Zaereb. Masarvkova št. 2S pod broj P-2388. 36842-19 Lokal oddam trgoveu ali obrtniku — Moste. Valentin Vodni kova 15. 36927-1 Kavarno in večjo gostilno v lepem mestu Slovenije oddam radi bolezni takoj za več let v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavar na in gostilna«. 36733-1 Tovarno oddam v najem za dal-šo dobo. Ponudbe pod šifro »Tovarna« na podružnico ».Tntra« v Celju. 3(5817-17 Sadje sveže, debele slive, namizne hruške in jabolka kilogram po 3.75 franko vsaka železniška postaja razpošilja v košarah po 26 kg G. Drechslcr, Tuzla. 36793-33 Paradižnike fine vrste, za vsako porabo in obrana žlahtna zimska jabolka razne vrste, v zabojih pn 50 k? prosto posta ia Ko«tr-Podplat (pri Rogaški Slatini) razpošilja Upra va Kraljevih vrelcev, po ta Podplat. 36840-33 Hišo s 5 stanovanji in obrtnim lokalom, v bližini Marijne-sra trga. radi preselitve po zelo ugodni eeni prodam. Poizve se na Sv. Petra e. št. 27, dvorišče — lesno. 36905-20 Hišo dvo- ali enodružinsko, z vsaj 3—4 sobami in vrtom kupimo kjerkoli v bližnji okolici Ljubljane. Natančne ponudbe pod »Družinska sreča« na oglasni oddelek »Jutra«. 36933-20 Družinsko hišo prodam za 28.000 Din. Pojasnila daje lastnik: Cesta na Brezje št. 42. Pobrežje-Maribor. Posredovalci izključeni. 36956-20 Lokal pripraven za mesarij-o, najraje v Mostah ali na Zaloški cesti iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36783-19 Lokal s skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jutra«. 3674319 Kateri gospod hišni gospodar, želi odstopiti v hiši, ali pa v kakem drugem prostoru mesto za pekarno, ki bi jo napravil na svoje stroške po dogovoru. Najraje v bližini klavnice, ali pa v kakem drugem mestu. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za pekarno«. 36854-19 Haloško vino iraščinsko. sortirano, kvalitetno. 10.0001. ki sem ga primoran vzeti v kritie računa, prodam v vsaki količini. Proti jamstvu naj ugodnejši plačilni poboji. Tnformacijp daje E. Resman. Florijanska ulica 3K997.33 Bukovih cepanic več vagonov kupim. Ponudbe na oilasni oddelek »Jutoa« pod »Zanesljiva dobava«. 36504-15 Bukovih drv zdravih in suhib kupim vet vagonov. Ponudbe z navedbo cene pod značko »Drva 3« na oglasni oddelek »Jutra«. 36906-15 IHf&i&a ttajic-iHMja Mlajšega dijaka ali dijakinjo sprejme uradniška družina v popolno oskrbo z dobro hrano in v zračno sobico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36740-22 Bele in barvaste PLOŠČICE za ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2 TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Dva dijaka (in]i) sprejmem oa stanovanje vso oskrbo v Ptuju. N razpolago klavir ter strog nadzorstvo. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 36873-22 Dijake nižješolc-e sprejme uradni ška družina proti zmern ceni v vso oskrbo — sproti gimnazije na Poljan ski cesti. Strogo nadzor stvo. na željo nemška kon verzacija. Naslov v -ogla oddelku »Jutra«. 36890-22 Dijaka nižjfšolca iz boljše hiš sprejmem v čisto in snlnč no sobo. Lep vrt. klavir, dobra hrana in s k r h n nadzorstvo. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 36901-22 Več deklic v dobro oskrbo m skrbno vzgojo sprejme boljša rod Kna. Naslov r ©glasnem oddelku »Jutra«. 36345-22 1—2 dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Možnost nemške konverzacije in na razpolago tudi klavir. Naslov v podružnici »Jutra« v Celj 36601 Dva dijaka v čisto »obo z električno razsvetljavo, dobro domačo hrano i« popolno oskrbo sprejmem na Žabjeku 11 S6592-23 V Celju sprejmem 2 dijaka (nižje šol ca) na stanovanje in vso oskrbo. — Pomoč pri učenju, solnčno stanovanje Ponndbe pod šifro »Šolski uspeh« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubiiani. 36577-22 2 dijaka (inji) v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo po 600 Din sprejme rodbina brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36738 Oskrbo pri boljši rodbini j?č«m za hčerko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36709-22 Dijaka iz boljše hiše, sprejme k sinu (šestošolen) učiteljska rodbina. Zdravo in svetlo stanovanje, v neposredni bližini humanistične gimnazije, prvovrstna oskrba, strogo nadzorstvo, sna željo tudi nemška konverzaciia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36925-32 Dijake ali dijakinje sprejmem v oskrbo in vestno nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36938-22 V Celju minut od vseh šol. sprejme dijaka ali dijakinjo v vso oskrbo mir,na obitelj. Naslov pri podruž. ».Tntra« Celju 36952-32 ftanevtmia Solnčno stanovanje sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, v novi vili oddam s 1. septembrom. Pojasnila daje Ela Bizovi-čar, Riharjev-a ulica št. 4 36529-21 Stanovanje obe in kuhinje v podpritličju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36518-21 Lepo stanovanje olnc.no, obstoječe iz 3 sob kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, s souporabo kopalnice oddam s 1. sep-tc.mbrom v černetovi ulici št. 33. 36390-21 Stanovanje sob in pritiklin, v novi oddam mirni stranki. Naslov' v oglasnem oddelku Jutra«. 36742-21 Stanovanje sob, kuhinje in kabineta d d a m s 1. septembrom, aslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36868-21 Stanovanje ali 3 sob in kuhinje, z elektriko ter vodovodom, solnčno, tik gorenjskega kolodvora in postaje cestne železnice takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36867-21 Dvosob. stanovanje b kopalnico, v V nadstr nove hiše na Aleksandrovi cesti oddam za 1300 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 36887-21 Stanovanje čisto, eno- ali dvosobno, v centru mesta išče boljša tričlanska rodbina z od raslim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Tričlanska«. 36869-21/a Stanovanje obstoječe iz kuhinje, dveh ali več sob. shrambe, kopalnice in vrta, v novi h ši tik postaje Lavrica pri Ljubljani oddam s 15. septembrom mirni stranki. — Pojasnila daje Alojzi i Sim čič, Laverca. '36830-21 Stanovanje 2—3 sob. k-opalnice, kuhinje in pritiklin, v centru mesta ali vsaj v bližin tramvaja iščem v ceni do 1800 Din. — Ponudbe na pravoslavno paroh. pisarno, kasarna vojvode Mišica. 36Č98-21 /a Stanovanja več trisobnih in dvosobnih s kabinetom in vsem kom-fortom na razpolago s 1. novembrom v novi hiši v cen fr- mesta. Pena od Din 370—1640. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 4 sob. sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin -oddam s 1. novemhrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36537-21 '-iS Sobo prijazno in solnčno oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36613-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3649S-23 Lepo sobo opremljeno — nasproti so dišča oddam gospodu. — Ogledati med 3. in 4. nro. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36495-33 Kabinet oddam gospodu v Tavčar-"evi ulici št. 4,II. desno. 36413-33 Mirno sobo lepo, solnčno in zračno, blizu kolodvora oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36810-23 Sobo s souporabo klavirja ter eventuelno s hrano išče s 1. septembrom soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Soliden«. 36796-23/a Sobo lepo opremljeno, čisto in zračno, oddam boljšemu gospodu ali gospodični za 3O0 Din na Prulah, Jane-ičeva ulica 11, nasproti mestne hiše. 36778-23 Preprosto sobo dvema posteljama, iščem blizu glavne pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36735-33/a Lepo sobico posebnim vhodom oddam 1. septembrom. Naslov v glasnem oddelku »Jutra« 36824-33 Prazno sobo podstrešno, s posebnim vbodom oddam v Novem Vodmatu, Društvena ul. 37 _____36831-33 Prazno sobo v centru ali v Sp. Šiški iščem. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Diogenes«. 36829-33/a Sobico event. tudi opremljeno od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36864-33 Sostanovalko sprejmem v centru mesta v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Več po dogovoru. Na-slov v oglas, oddelku »Jatra«. 36870-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, popolnoma separirano, oddam s j. „k. tobrom v Rožni ulici 31. __36912-23 Sobo s posebnim vhodom, s hra no ali brez, v centru me-s{a iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na ozlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Svetla soba«. 36891-23/a Prazno sobo krasno, v centru mesta oddam za pisarno ali stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36917-2 Kot sostanovalca sprejmem boljšega gospoda v Florijanski ulici št. 21. 36926-33 Prazno sobo lepo in solnčno, z vhodom iz stopnjic, v mestu od dam samo solidni gospodični. s snažnim in čistim pohištvom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36935-23 Prazno sobo večjo (ali dve manjši) separirano. v sredini mc=t3 Iščem. Takojšnjo ponudbe na oglasni oddelek »Jufra« pod značko »Kroiaštvo«. 36773-33/a Trgovec želi znanja v svrho takojšnje ženitve, z gospodično, staro do 28 let — vajeno v gospodinjstvu in s primernim kapitalom. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost zagotovljena«. 36760-25 Dekle v starosti do 33 let, želim vslcd pomanjkanja znanja em potom spoznati, v svrho ženitve. Imam krasno posestvo v najlepšem kraju na Gorenjskem. Neano-nim-ne ponudbe z navedbo dote in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Strojra tajnost«. 36850-25 Uvpiri Pomlad 31 Pismo Vam pove vse. — Dvignite. Čakam oderovor. 36855-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno m diskretno koncesijoni-' rani Zavod za sklepanj« zakonov »Rezor«. Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vpo-f ' riostni znamki za 10 Din. 213-34 Mlad ločenec ne po lastni krivdi, ž«!i znanja s simpatično gospodično ali ločenko, v svrho skupnih izletov. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ideal«. 36846 34 Bela vrtnica Pridite v nedeljo ob istem č-aiu. Pogoj nasprotni. 36808-2-4 Sladko srečanje Najdražje oči spet vame zro Sladke muke naj me strni Oh, radosti dan — kje si? 36862-24 Obojestransko zaupanje Vaše pismo pozno dvign: — Želim korespondence in osebnega znanja. Naslov in pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 36856-24 Harmonija duše Takoj X Pod Vašo šifro leži p:sm«. Prosim, dvignite mi odgo-vorite. 36857-24 Vsled dolgega časa iščem znanje z mlajšo damo. popolnoma svobodnih n-azorov. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »iPriprosta«. 36941-24 Zasluzijo se pletOnl stroji ▼ gezljl r nekaj tednih sam!, prodaj« se zaradi preuredile obrata popolnoma ohranjeni, ze!» poceni: 8/40 po 350, 8.'S0 po 1000, 8 60 po 1300, ključni 8/90. ročni jaquard-ni S'80, motorni jaquardni 10/120, ra«chel-stroji, na vi-jalni, Cupalni in razni spe-cijalni šivalni stroji. Volneno predivo »Kamgarn« r vseb barvah na zalogi _ cena konkurenčna. — Ciril Vajt-, Celje. ^ Pisalni stroj U_nderwood, močan, po nizki ceni naprodaj. — Ponudbe na oglasni odd»l"k »Jutra« pod »Undenvood«. 36747-29 Pisalni stroj nove tipe, z lepo pisavo, radi odpotovanja poceni naprodaj v trafiki Pugelj, Miklošičeva cesta štev. 34. 36888-29 . Pletilni stroj malo rabljen — po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 36931-29 O Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam s 1. ali 15. septembrom boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku Jutrac. 36884-23 Sostanovalca prejmem na Sv. Petra f. t. 51 — dvorišče. 368S3-23 Sobo oddam gospodični. Naslov oglasnem oddelku Jufra 36835-23 Separirano sobo opremljeno ali prazno, na kongresnem trgu takoj oddam stalni boljši osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36846-23 v gostilni „Fajmošter" SE JE POCENILO Črno opolo Belo namizno Rizling . . Cviček . . Silvanec . 10560 liter Din 10. liter Din 10. liter Din 14. liter Din 14. liter Din 18. Zeis Ikon — Voigtlander — Agfa — Nagel — Kodak — Rodenstock — Plau-bel — foto-aparati na zalogi pri tvrdki Janko Pogačnik, foto-materijal, Ljubljana, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne »Evrope«, Bled, Vidovdanska 28. 10562 Občina Ljubljana Mostni pogrebni zavod Nenadoma nas je zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, sin, brat IVO KONJAR zrakoplovni kapetan I. razreda ki je dne 21. t. m. po kratki, mučni bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 22. t. m. v Novem Sadu. Motnik — Novi Sad — Ljubljana dne 21. avgusta 1931 Žalujoče rodbine: V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je danes zjutraj za vedno zapustila naša preblaga mama, stara mama, teta, gospa 10558 Konjar, Hribar, Feher Elizabeta Gašperin nadučiteljeva vdova Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 23. avgusta 1931 ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Rožna dolina VTI/7, na pokopališče k Sv. Križu. Rožna dolina, dne 21. avgusta 1931. 10564 Žalujoči ostali* Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y LjubljanL