Štev. 51.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
23. decembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Mir na zemlji.
Gda je večni Bog kak človek stopo na zemljo, je tisto prineso toj, z kem je njegovo bistvo puno: mir. Mirü ne bilo na zemlji, ar Boga ne bilo na njej. Človek se je ločo od Njega i brez Njega blodo po sveti. Paradižom je bio kraj mirü, ar je človek tam meo Boga. Bethlehem je kraj mirü, ar je človek pali zdrüžen z Bogom. I kembole je zdrüžen, tem več mirü je na sveti, tem zadovoljnejši i bla-ženejši je človek na njem. — Mirü je dnesdén malo na sveti. Zakaj? Málo düš je napunjeni!! z Bogom. Zato. En išče mir v pili, jeli, drügi v bogastvi, tretji v nasladnosti, štrti v posvetne)" znanosti — i ne najdejo ga. 1 ne samo, ka ga ne najdejo, vsikdar bole ga ešče gübijo, ar vsikdar bole zgubljajo Boga po grešnom vživanji.
Pravi mir je tam, kje je Bog. Gde ne Boga, tam tüdi ne mirü, kajti njegova reč, sv. Pismo veli, ka Bog je Bog mirü i ka brezbožna nemajo mirü. Svet sklepa skoro leto za letom mire, konferencija za kon-ferencijov se vrši, edna politična stranka se. pogaja z drügov nepretrgano za mir: i ne najdejo ga. Do Bethlehema ne pridejo. Iščejo mir, a brez Boga. Zato ga ne najdejo.
Mi mamo tüdi svojo politično stranko i moremo jo meti. Svet ravna politika. Svet nema mira, ar jo ravna politika, štera ne pozna Boga. Naša politika, politika ljüdske stranke ali kmečke zveze pa pozna Boga. Njeni boji se vršijo ravno zato, da bi svet spoznao Boga, da bi Jezušek prišo povsod i vu vsem, vu familiji, vu šoli, pri sodniji, pri žandarmerija pri vojski, v parlamenti v Kraljevskoj hiži, v prezidentovój palači, povsod na prvo mesto. On je rojen za vse, da Njemi slüži vse. Njemi, njegovoj ljübezni, za njegovo plačo, štera je večna. Te düh prehaja našo politiko. Zdrav, nebeski düh je to. Düše, Štere so vajene dihati drügi düh, düh sveta, düh greha, düh tela, düh vkanjenja, düh, šteri Boga ne pozna, te düše se ne čütijo dobro pri dühi Jezušovom. Preganjajo, odbijajo ga, preteški je za nje. Zato boj povsod proti krščanskim strankam. Herodeš i njegovi privrženci neso mogli tiho bethlehemske noči blaženosti prenesti, zgrabili so za meč i preganjati začeli Pravičnoga i njegove. To se ponavlja leto za letom i se bo do konca sveta. A zgodilo se bo vsem preganjalcom Jezušove pravice, kak se je zgodilo Narodi: Jezuš se reši i skrije v tihi kot zdaj edne, zdaj drüge familije, zdaj ednoga, zdaj drügoga pokolenja i naroda — Herodešovo krivico pa pojejo črvovje. Preganjalci prejdo, Preganjanec ostane, ar je Nemrtelen, Večni.
Pri jaslicaj Jezušekovih se potolažimo s tem, dobre krščanske düše, ka nájveč mi delamo za mir i blaženost sveta, ki z celim srcom držimo Jezušovo sveto vero vu djanji.
Vsem naročnikom, širitelom podpornikom naših listov žele blažene božične svetke
Vredništvo.
Kak stoji stvar z „Martiniščom?“
Kak smo objavili, so mil. g. grof Mikeš Janoš püšpek dovolili na konci meseca augusta, da se sme zavod za vzgojo naše mladine odpreti v Soboti. Novi naš mil. püšpek so tüdi naklonjeni lepomi deli, ar so kak i prvejši Višešnji pastir, dali izjavo, da bodo to lepo reč podpirali. Aug. 5. se je Zvolo širši odbor širitelov za nabiranje. Okt. 7. je meo 1. svojo sejo v Bogojini v hiši predsednika vlč. g, Bašša Ivana pleb. Tü se je dogovorilo, kák se bo nabiralo, ka se zvoli eden vozke)ši odbor, šteri bo račune preglejüvao i vodo nabiranje. Deloma je te odbor že zvoljen, deloma se pa še zdaj spopolnjava. Provincijal salezijanske drüžbe- so za ravnatela bodočega ..Martinišča" imenüvali vlč. g. Raduha Jožefa iz Nedelice i njemi na pomoč dali ednoga klerika, ki bo delo na skrbi meo, gda se zavod odpre. Po sklepi 1. seje odbornikov so se tiskalo nabiralne pole i se začnejo te dni razno pošiljati. Začelo se je tüdi nabiranje v Ameriki. Od Amerikancov se prosi poleg darov tüdi posojilo, štero bi potem odbor njihovim domačim povrno. Jako lepo prosim vse, ki koga majo v Ameriki, naj njemi to Iepo reč pri poročijo, ka de jo podpirao. Pogajanja so se začela za küpljene hiše, kam bi dijake spravili i nekaj živeža je tüdi za njé vküp-danoga. En darovnik je na odájo povedao, desét plügov loga, ka z vekšov šumov pomore k ustanovitvi zavoda, nar. poslanec Klekl so pa pri vladi izposlovali 200 jezero dinarov podpore za zavod. A ta podpora, ár je proračun ešče nej sprejet, ne še glasa na. K pokrajinskoj upravi v Ljubljano je tüdi Šla prošnja od predsednika, ka do se dari smeli po celoj Sloveniji pobirati. — Odobritev dozdáj ešče nej prišla. Z Cerkvov vred bi koštao zavod do 12 milijon koron za 200 dijakov. — Edno manjka samo odbori: stanovanje za dijake tečas, dokeč se zavod ne odpre. Razširiti so se glasi, ka odbor šče nešterne ljüdi v Soboti vrčti iz stanovanj, predvsem g. Saátija, vp. kr. table sodnika i ka šče posili rekvirirati „Püščo“ Batthianyovo. Oboje je grda laž. Odbor je samo proso grofa Batthianyija, ka küpi „Püščo“ če je k odajL Nikdar pa ne stopnje včino, da bi posili kaj vzeo ali koga po sili vö z hiže vrgo. Ešče v tom slučaji, če bi grof očali ,.voščo,“ bi odbor najemnika meo v hiži, dokeč bi njemi ne mogo poskrbeti drügo primerno stanovanje pa ešče odškodnino bi njemi dao. Vsega toga ne bi bio dužen, če 'bi küpo „Püščo,“ a ravnati je šteo plemenito, junaško-krščansko. Gospoda Saátija j drüge stanovske g. Küharce je pa
odbor proso, naj njemi hižo prepüstijo za siromaško deco, če dobijo gde indri primerno stanovanje. Same najemnike je proso i i njim tüdi pripraven bio selitvene stroške plačati, nikdar pa ni v misli meo, da bi koga zgono i nikdár ne [ni stopnje napravo pri stanovanjskom uradi, da bi koga vö zoselo. Proso je za sirote samo stan i gda ga ni pri grofici v Rakičani, ni na Püšči, ni v Soboti nindri ne mogo dobiti, je oproso rk. šolski stolec v M. Soboti, da njemi za sirote da z árende za plačo prazne hiže šole i to samo do 1. sept. Obečao je tüdi odbor, da če bi deca kakši kvár napravila, bi povrno škode. Ne bi proso te prostore z arende, če bi se tű, kak se nameravalo, šola odprla, ta je prva, nego ar se je ne odprla, je proso v božem imeni za plačo njene prazne prostore samo do 1. Sept. ka bi se te lehko šola odprla. 1 teh prostorov tüdi ne je dobo. Brez srdov ide naprej i išče prostore, lehko pa H najde kakšo bethlehemsko štalico za svoje sirote, kde se začasno potegne. G ravnatelj Raduha so mislili, da njim sobočke rk. Šole šolski stolec ne odbije prošnje, zato so v Novinaj dali razglasiti, ka se pri njih zglasijo deca, štera Šče priti v zavod. Zdaj pa, ka je i ta prošnja odbita, naznani se vsem starišom, ki deco majo v Soboti, naj počakajo, dokeč kakšega kotička ne dobimo, Odked se lehko razvija ceIo delo. Pole za nabiranje so tiskane. Dobijo se pri . g. predsedniki v Bogojini, pri g. ravnatelji v Veržeji i pri Uredništvi Novin v Črensovcih. Nabiranje je odrejene na deset let. Vsako leto se bo pobiralo, ka što prevüpa, ka da na najlepši namen. Darovniki so čemerni’. I. ute-melitelje, ki fundament postavijo, tej dajo vsaki mesec 100 Din, ali na leto 1,200 D. ali na deset let 12,000 Din. 2. podporni darovnik, ki dajo na mesec 10 Din. ali na Ieto 120 Din. ali na deset let 1200. Din. 3. redni darovniki, ki dajo na mesec eden dinar, ali za celo leto 12 Din., ali na deset let 120 Din., 4. prosti darovniki, ki kdakoli dajo, kelko premorejo v teh desetih letaj.
V desetih letaj nabiranje se slüži za žive i pokojne darovnike vsako prvo soboto edna sv. meša, to je 120 sv. meš i za nabirače vsako leto na god sv. Martina edna sv. meša še posebno, to je 10 sv. meš. Zvün toga se bo cela Salezijanska drüžba predvsem pa dijak} ..Martinišča11 vsaki den spominja!, v svojih molitvah, pri svetih mešah i obhajila]' do konca sveta iz vseh živih i pokojnih darovnikov. Nabiranje se je začelo leto na den sv. Martina i bo trpelo do I. 1933. nov. 11. do goda sv. Martina. Leto nabirala trpi vsikdar od Martinovoga do Martinovoga.
Prva dužnost vseh katoličanskih Prekmurcov je zdaj: začeti z nabiranjom doma! Iz vsake občine naj se glasijo nabiralci! Zgoraj je povedano, gde so pole. Na deset hiž eden nabiralec naj se hitro zglasi iz vsake občine!
V vsakoj vesi de od nabiralcov dare prekjemao glavni nabiralec té občine, té
2
NOVINE
23. decembra 1923.
dare prek da fárnomi odborniki, te pa vodstvi „Martinišča.“ Odbor vsako leto pregledne račune i da glas vsem darovnikom, kelko je nabranoga i ka je še potrebno.
Imena odbornikov, nabiralcov po faraj i občinaj objavimo kak i vsaki dár! Delalo de se vse brezplačno iz ljübezni do Boga! Penezi se pošljejo po čeki notri, ka poštnine ne de trbelo plačati. — Zdaj pa začnemo z nabiranjom! Sv. Martin, naše Pannonije rojak, vodi nas ka l. 1924. Te mogli že v „Martinišči“ častiti i po tebi dobroga Boga dičiti.	Vrednik.
NEDELA.
IV. Adventska. Evangelium sv. Lukača Hl. 1—6. Sv. Ivan Krstiteo pride z püščave i krsti s krstom pokore. Pripravljao je narod na Prihod Meššiašov. Pripravljao ga je z pokorov, s šterov bi vse krivice včinjene Bogi i bližnjemi popravo, bi ljübo Boga zavolo Njega samoga, bližnjega pa zavolo Boga.
Ljübézen do bližnjega.*)
I nikaj se ne čüdim, či so za Kristušom imela najplemenitejša srca sočütje z betežniki. Posebno srca tistih, ki so živeli iz vere, ki so v vsakšem betežniki gledali skoro trpečega Kristuša. Nikaj se ne čüdim, da so svetniki, kda so hodili po toj nevolnoj zemli, skoro bi pravo, z nekšov strašnov (velkim hrepenenjom) iskali dvorjenja betežnikom. Sv. Vincencij Paulanski kelko dni i noči je preverestüvao pri postelah betežnikov, da je brisao siromakom skuze trplenja z oči i znoj z njihovih čel, da njim je za-vežüvao rane i lejšao bolečine, Sv. Frančiška Chantalska je zapovedala poiskati vse zapüščene betežnike njenoga kraja i jih Prinesti na njen dom, da njim je dvorila; i kda so njoj ednok pripelali gotovoga, od tak strašnih ran razjede-ncga, da ga je nihče ne mogeo gledati, ga je ona sprejela kak poseben dar boži, oprala i obvezala je njegove gnojne mozole i njemi s prisrčnov lübeznijov dvorila štifi mesece, dokeč je ne vmro. Ravno pred smrtjov se njoj je siromak zahvalo za njeno lübezen; ona pa je pravila: Ti si bio v tom živlenji podoben Lazari, podoben njemi boš tüdi v onom živlenji,'i an-geli boži te bodo nesli v nebesa. Te je siromak püsto svojo düšo. Frančiška, te stara 22 let, ga je štela sama pripraviti za pokop, i ar so njoj branili, rekši, da se tüdi nje prime gobavost, je pravila: Jez se ne bojim nikše gobave bolezni, zvün gobave bolezni greha! O kakši zgled lübezni I I kakši vzgled lübezni je, či so sv. Frančišek Asiški, sv. Elizabeta i nešterni drügi junaki lübezni i svetosti betežnikom dvorni tüdi pri najgršij betegaj, či so celo küšüvali njihove gnojne rane, itak dragocene rane Kristušove!..
Pa ka trebe zgled svetnikov, od šterih je znano da so — kak pravi Kristuš — tem bole lübili bližnjega, kelko vekša je bila bolezen! Poglejte drüge 1 Poglejte smilene brate, kak skrbijo za betežnike. Poglejte smilene sestre, ka delajo i darüjejo z lübezni. Eli vam je znano, da največkrát vmirajo takši junaki šče v najlepših letah? ... 1 šče drüge Poglejte. L, 1836. se je razširo na Tirolskom poprijeti beteg. Te so sklenoli prebivalci občine Sv. Marij, da si bodo pomagali v bolezni i so v istini to včinoli. V vsako hišo je prišla bolezen i samo 7 betežnikov je melo zdravniške pomoč, drügi so bili presiromaški, da bi mogli plačati. Pa možje i žene, mladenci i deklice sö dvorile i pri vsakoj posleli so stali, po dnevi i po noči so stali, ki so dvorni i spunjavali delo lübezni.
Predragi! Kak pa je z našim stanenjom do betežnikov? Mnogo je takših siromakov, ki jih tere poleg bolezni siromaštvo; vrastva ni, zdravnika ni, . . . pri hiši je samo lačna drüžina ... O, ví, ki vam je Bog dao več, kak nücate, eli se zgenete, kda čüjete strašno reč: betežnik — pa brez pomoči?,. . .
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prvi pastirski list našega mil. püšpeka objavlja iz predganice prešteti i v Novinah tüdi objavljen njuv prvi lepi, ljübezni pun govor. Za Koroške Slovence, ki so zdaj tüdi pod lavantinski! püšpekijo prišli, je Pozdrav napisan v pismenoj slovenščini. Poleg toga pozdrava je notri v tom tüdi imenüvanje lavantinskoga püšpeka kak apoštolskoga vikara za tisti deo sombotelsko
püšpekija, šteri je v Jugoslaviji i za „Meziško dolino" na Koroškom. Po tom imenüvanji pozdravijo v listi novi püšpek srčno našo dühovščino i s temi krasnimi rečmi popišejo kakše razmerje želejo, da bi bilo med njimi i duhovniki : „NaJ obstoji med nami tisto sladko i prijetno razmerje, štero obstoja med prijateli, med Očom i sini, med pastérom i ovčicamZ". Med drügim odredbo v tom prvom listi mil.püšpek, da se za tihe meše i Prinas pobira H) Dinarov, kak Je to v celoj püšpekiji, ka se matične knige vodijo slovenski (v vogrskoj državi so se vogrski, v Slovenskoj se tak mora slovenski, ar uradi samo takše prepise vzemejo gor Vr.) smejo pa poleg slovenščine tüdi v cerkvenom jeziki, latinski voditi, nadale se za celo püšpekijo potrdi kak je to pri nas bilo vpelano, ka Dühovniki smejo od vseh grehov odvézati pokornike (prle so od ništernih samo püšpek meli oblast odvézati Vr.) Dajo nadale mil. püšpek še najbole potrebna navodila dühovnikom pri zvršávanji svoje slüžbe, dokeč ne prido sami nas obiskavat, gda poslühnejo vse žele naše dühovščine i njihovih ovčic, našega ljüdstva. — V drügom svojem pastirskom listi pa potrdijo mil. püšpek, kak je to dozdáj biIo od prvejše cerkvene oblasti že potrjeno, ka so glavni oltarje vsake farne cerkvi obdeljeni z popolnim! odpüstki za mrtve, če se po cerkvenih predpisih tam slüži sveta meša za nje. Prosijo tüdi milodare za siromaško cerkev v Drvari v Bosniji i imenüjejo kotrige cerkvenoga soda za zakonske pravde i za izpite dühovnikov.
Občinam! Senja se ne držijo, ar je küga razširjena. Ne držijo se pa ne samo pri nas, nego na Štajari i v Medjimurji tüdi nej zavolo istoga zroka. Dužno je pa glavarstvo senje dovoliti, če občine tomi javijo, ka küge nej več. Vsaki župan zato naj po düšnoj vesti javi glavarstvi, ka v njegovoj občini ne küge. Da če bi javo neistino, bi si zaslüžo, občütno, veliko kaštigo. Če iz večih občin pride poročilo, ka küge že nej v tej, more glavarstvo za te občine dovoliti senje po zakoni i nesmejo biti duže pod zaporom. I glavarstvo naše bo to tüdi včinolo.
Občni zbor udruženja vojnih invalidov i dovic se vrši v M. Soboti dec. 26. ob 9. predpoldnevom v gostilni „Flisar“. Te den vozo bo vlak tüdi, zato pridite vsi. — Odbor.
Nadučiteljska slüžba na štiri razrednici na Tišini se razpišüje v stalno nameščenje. Prošnje se vložijo do 10. jan. na Tišini pri šolskom stolci p. Rankovci, Prekm. (okr. glav. 1181/1.)
Katehetsko mesto verovučitela se razpišüje 1. za državno osnovno i meščansko šolo v M. Soboti 2. za državno osnovno šolo v M. Soboti, šteri verovučiteo bi pa dužen bio tüdi pohajati i katekizmuš včiti v Bakovcih, v Krogi i v Satahovcih; 4. v D. Lendavi stalno katehetsko mesto na državnoj osnovnoj šoli. Prosilci moro biti Usposobljeni za včenje verenavuka na ljüdskih i meščanskih šolah i moro pravilno opremljene prošnje z iisebnov popis-nicov potom svoje cerkvene višešnje oblasti poslati na okr. glavarstvo, šolski oddelek, v M. Soboto do 10. januara. (Okr. glav. 2063/2.) Ar so sobočki g. kaplan Drimmel .premeščeni že pred 1. dec. nazaj na Vogrsko, se naša cerkvena oblast more poskrbeti za drüge verevučitele i teh iména naznaniti oblasti, kak je to dozdáj navada bila. Veselo' dejstvo je, ka prideta taki dva kateheta v Soboto. Potrebniva sta, da bi bar prišli katehetje kem prle tüdi v drüge velike naše fare, bodo dühovni pastirje ležej zvršavali svoje pretežke dužnosti.
Volitve v cenilno komisijo za dohodnino se bodo vršile na davčnom Uradi v .Soboti i D. Lendavi jan. 20. od 7. do 1. vöre. imenik volilcov se dao pregledati v Soboti od 13. do 20. dec. Volijo tisti, ki plačajo dohodnino í voliti se sme, ki plača dohodnino v Prekmurji, že ma 24 let starosti i vživa vse politične i. državljanske pravice, to je ne je pod kaštigov. Prekmurje voli 3 kotrige i tri namestnike, tri pa imenüje delegat ministerstva financ. Ta komisija pazi, ka se od dohodkov ne navrže vekša dača na naše ljüdi kak se po zakoni sme. — Poslanca našiva sta že dugo silila to komisijo. A ár je imenik samo v Soboti i ár zavolo preslabo potih je 20. januara malokomi mogoče iti volit, so g poslanec Klekl prosili delegata ministerstva financ, naj se imenik volilcov na vsako občino pošlje i naj se volitve zvršijo, gda do že malo bole trdne i bolše poti. Odgovor še ne prišo. — Vsi, ki plačate dohodnino, se poskrbite za takše kotrige, štere do Vas znale zagovoriti í ne kakše kšeftare i švércare, šteri bi sebi dačo doltrli, vam jo pa na šinjek nakladali. Svoje razmete poštene ljüdi zvolite.
Hotiza. Pri nas vodijo naš g. vučiteo moški pevski zbor, včijo dečke na pesmi, ka do v kapeli pri svetoj meši lejko lepe Slovenske pesmi popevali. Zahvalni smo njim za te trüd.
Gospodinjski tečaj v Beltincih se začne po novom leti. Deklice, štere se ga ščejo udeležiti, naj se pri sestraj križarkaj glasijo 23. decembra.
Delavcem, ki so bili na deli na Državnom imanji „Belje“ se dava na znanje, ka se je za prevoz siíja od Dolnje Lendave do Murske Sobote, štero so nej dobli plačano, vložila tožba po središnöj državnoj borzi rada v Beogradi. Direkcija Imanja »Belje" je nej Štela plačati te foringe, ar je mislila, ka vozi železnica do Sobote (žal, da ešče ta ne gotova) ar pa vozi zdaj ešče samo do Dol. Lendave, je plačala samo do te postaje. Pogodba pa kaže od Kneževa do Murske Sobote, tak se je to razmelo i to je bio vzrok celomi deli, da se je napravila na slednje zmešnjava med delavci. Direkcija je dala te vzrok, ka se dosegamao nikdar i nikšim delav-ctm nej plačala foringa za silje dale kak do slednje postaje i zvün toga se je držalo na tom, da so delavci itak bili predrago plačani kak več nikdar i nindri ne. Foringa za lüdstvo i silje je od Beloga Monastira do Dol. Lendave koštala prek en milijon koron i bi za silje od Lendave do M. Sobote pali telko koštala. Delavci so pa prejeli penez v 7. mesecaj sküpno do 28 milijonov koron, zvün toga potrošili na hrano vsaki den do 72 jezer koron. Istina je, da so to lepe šume i so bili dragi te delavci, ali vendar so delo tüdi opravili tak, kak more biti i bolše kak šteri koli drügi delavci. Nemre se pa praviti, ka bi tam štoj preveč delao ali pa se mantrao kak je to prvle bilo i se tüdi zdaj piše, tu se je delalo pomali, redno i dobro. Zaslüžilo se je lejko dosta, ar je bila za to pogodba. — Vendar so bili delavci, ki so prišli domo brez penez, tomi so si sami krivi-, ar so lejkomiselno zapravlali. V glavnom je bila direkcija jako zadovolna z lüdmi, samo s tem se ne mogla pomiriti, ka bi plačala foringo za silje do Murske Sobote, štero de pa mogla sledi, če prvada tak prinese! Borza dela bo v tom tali delala z vsemi močmi, ka se kim prvle vred vzeme i gda se dobijo tej penezi, je včasih razdeli delavcom na roko. Oni delavci, ki so foringašom nej plačali, pa naj to včinijo kim prvle, ar Borza ne da penez, ar jih ne dobila i ne plača niti enoga foringaša ne, nego izroči peneze delavcom vsakomi v roke, kak je zgoraj povedano, foringašje pa imajo od delavcov iskati svoje. — Za volo toga naj tej do 31. decembra t. 1. vsi zglasijo pri Borzi dela v Murski Soboti svoje atrese, da se bo znalo stalno, komi se je pelalo i koliko je bilo silja i što je vozo, da se to vred vzeme, ar foringašje nemrejo čakati tak dugo, da se tožba reši, ar to bo komaj za 6 ali 8 tjednov. Borza pa nema penez, ar jih nej dobila i nemre té plačati! — Pripomniti se more, da so ništerni med delavci bili naslednje preveč neredni i nezahvalni i vu vinskom stanji pa so napadali podpisanoga z grdim i odürnim preklinjanjom i z raznim potvarjanjem; med tem so tüdi žalili uradno Čast i se bo proti njim postopalo za zadoščenje pravdnlm potom. Što ma vzroke naj se zglasi pri Borzi dela, vsakši vzrok pa more podpreti z dokazom, ar ovači se ga nemre vpoštevati i če nede meo dokazov bo noso. vsak sam odgovornost za Posledice, ki nastmiejo za volo toga bodisi sodnijski^ ali kakšim drügim polom. To se dava naznanje vsemu p. n. občinstvu, ar se zadnje čase trosi dosta laži i raznih potvar, ki so brez podlage i na kratko izmilljena od raznih hujskačov i nezadovoljnežov. Invalidi, ki ščejo biti palerje v prihodnjem leti naj se zglasijo od 10. februarja 1924 naprej pri državnoj Borzi dela, da ne do prekesno kak se je to zgodilo letos! Državna Borza Dela v Murskoj Soboti 14. .dec, 1923. Franjo Kerec.
M. Sobota. Sobočki Orli so meli lepi svetek 8. decembra. Bili so pri sv. meši i sv. obhajili. Narisani plakati so pokazali moč mla-deniškoga düha. Po večernici se je zbrala vno-žina v dvorani g. Flisarja. Nato pozdravi mali Sobočance navzoče, prav lepo so donela: Vas pozdravlamo Vaši sinovi, mladi fantiči, bistri Odiči kaše lepe domovine.’ Bog živil Ploskanja ino Živio klicov ne štelo biti konca. Za njim prikoraka mlada vsta o rüdov, ki na odri spopevajo Orlovsko himno ino „Mi smo Orli mlada četa. Zatem se začne igra »Pod obrambov Blažene Dev. Marije" v štiri djanjih. Lepo se je obnesla; žela bogato ploskanje. Med gledalci smo vidili gim. ravnatelja dr Preglja, dr. Bratino s svojov gospov, g. kateheta Horvata, gospode orožnike ino drüge. Spoznali smo zdaj, da je naša mladina puna živlenja l da se skriva v njej bogati talent delavnosti. Le nepjej naša krsčanska mladina po tej poti, dosta podpornikov maš za sebov, nas si pozdravila, zato ti tijdi bodi pozdravlena, .Bog te živi! Sobočance.
Na križno pot sobočke farne cerkve je nabrala Horvat Marinka z Bakovec na gostüvanji Svetec Janoša i Komin Marije 70 din.
Na Martinišče so darüvali v dinaraj: Žerdin Jožef, Žižki, 10, Zorko Edmund Beltinci 15, Pok Ludovik, Rašice 5, Jerič Bara, Gančani 2, na gostüvanji Rantoša Mihala i France nabrala Horvat Manika z Bakovec 24, hüdo ví Seršc n, Kobilje 25.
23. decembra 1923.
NOVINE
3
Tkalec Kata G. Bistrica 5, Klekl Jožef, pleb. V. Dolenci 100, Dečko Franc pek, Beltinci 121 Din. Klekl Jožef, vp. pleb. Črenšovci 18 srebrnih koron.
Tolvajija. Preminoči tjeden so na Melincih odnesli delomržni lehkohranci pri Forjan Andraši osem gosek, med temi dve fulanivi, pri Nežič Martini dve goski i štiri kokoši i pri dovici Lajnarici Štiri kokoši i pri Koter Ivani zgornjo obleko. Dva zadnjiva sta aiendaša na marofi.
 Oplantao je preminoči tjeden naš poštni auto. Prevrgo se je v Beltincih pri Rosovoj kapali na ovinki. K sreči se je samo trgovec iz Büdinec rano od glažovine na lici i roki. Najvekšo srečo pri tej nesreči je meo Talaber Štefan iz V. Dolenec, ki se je za ednoisto karto dvakrat vozo do Beltinec-Črenšovec.
Trnje. Pri nas je mir od tolvajev. Zod-nesli so nam tej vse kokoši i perotnine sploj, zdaj lehko mirno spimo. Še to nas ne moti, ka bi što koga vküp gono zavolo tolvajije, a na sled njoj níšče ne pride.
   Na red so prišli Črenšovci, najmre za Trnjom pri tolvajiji. Preminoči tjeden so odnesli gospodje tolvajje pri Hanc Martini (Ütroša) deset najlepših kokoši; pri Ros Matjaši (Mataj) sedem, pri Kikel Karoli goske i pri drügih gospoda^ tüdi perotnino. Pokorno javljamo, da se po krčmaj guči od tolvajije, a što so tolvajje, se ne da zvediti.
Jedina pomoč proti tolvajiji je močna nočna straža. Vu vsakoj vesi se organizirajte domačini, verno stražite i ne de trbelo več tolvajov iskati.
Vesele božične svetke i blaženo novo leto želejo svojim domačim, svojemi g. plebanoši i celoj fari: Franc Báthori, iz Küpšinec, Alojz Űllen iz Rankovec, Jožef Žalman iz Cankove, vojaki v Ljubljani.
Gomilica. Po črensovskoj tolvajiji je obrodila naša ves. V večih mestah so tolvajje odnesli küre, z ednoga mesta celo šestnajset falatov. Po krčmaj se guči od tolvajije, a na sled njoj níšče ne more priti. Nekši glasi so se raznesli, ka je prej nekak najšo svojo stvar v G. Radgoni i ü so njemi je ne vödali, nego naprej jo poslalj. Prosimo stalen odgovor od onih, s kem bi se to zgodilo, ka mo dale glasili to reč.
Sobočka cerkev dobi novo križno pot (štacije). G. kanonok Slepec so dosta dela meli, ka so to dosegnoli.
Najdeno. Pri Orlovskoj igri v Soboti je neka gospa zgübilo na zgornji kaput Temen (pojas). Dobi ga nazaj v tajništvi SLS v M Sobota.
Blaženo novo leto žele svojim dragim domačim i poznancom i prosi njihove goreče molitve za sebe i vse slovenske vojake Prša Jožef, vojak 22. pp. v Macedoniji.
Ne je doma od 26. dec. naprej na par dni Franjo Nemec z Küpšinec. To naznanja svojim ljüdem, ki majo delo pri njem.
Senje živinsko se je v Čakovskom okraji (jaraši) odprlo.
V občinah Prekmurja, gde je slinavka nastopila sme živino za klanje i vüvažanje küpüvati samo g. Benko Drügi trgovci v živinov so proti toj očividnbj korupciji protis-tanoli.
Naznanite svojim Amerikancom, ka od 1. januara l. 1924. Vam po čekaj lehko pošljejo peneze domo. Na ednom čeki se sto dolarov lehko pošlje. Naj v pismaj več ne pošiljajo. Amerikanska i naša vláda sta si tak dogovorile. To bo edna najfalejših i najgvüšnejših pošiljatev penez z Amerike k nam.
Volitve v cenilno komisijo se bodo li vršile jan. 20., ar so priprave gotove i je ne mogoče več iz tehničnih razlogov prekričati. — Tak je odgovorila delegacija ministerstva financ g. n. poslanci Kleklni na njuvo prošnjo, ka bi se té zavolo slabih poti odločile.
„Pozdravljamo vse svoje drage, stariše, brate, sestre, rod, poznance, vas, preč g. urednik, i vam vsem Želemo, da ne moremo biti z vami vküp na vesele bočične svetke, to, ka vas mali Jezušek z bethlehemskih jaslic blagoslovi i podeli vnogo milošče. Radi čtemo Novine i kalendar, zahvalimo se za te lepi dar i ga prosimo ešče naprej. Na Novine i M. List pošlemo tüdi en mali dar. Iz Žižkov. Anton Stanko, 10, Martin Žalig 3, Štefan Cuk 1 Din. i iz Rakičana-, Vince Ščančar 4, Ivan Bagari 2, M hal Horvat 2, iz D. Bistrice: Jožef Kelenc 2, Anton Vučko 1, Matin Maučec 2, iz Sr. Bisiice: Ignac Hren 2: iz G. Bistrice: Štefan Ščrbič 1; iz Črensovec-, Martin Nedelko 1; iz Trnja; Martin Matajič 1: iz V. Polane: Jožef Žalig 1, Jožef Režonja 1, Jožef Tivadar 1; iz Gomilic-, Jožef Matjašec 1; iz Nedelice: Ivan Zver 2; iz Odranec: Jožef Raduha \, Štefan Zadravec 2, Martin Zver!; iz Ženavlje: Šandor Časar 2: iz Vaneči Janoš Ben-
cak 1 ; iz Šalovec: Kalman Prelec 1; iz Vrhovljana: (Medjimurje) Ivan Bogdan 1; iz Bogojine: Ludvig Gašpar 1 ; iz Kobilja-, Ludvik Vugrinec ; iz Lipovec: August Maučec 5 dinarov. — Vsi vojaki v 22 pp. v Krivoj Palanki v Makedoniji. Nesmo želeli nikše naročnine od naših vojakov, smo njim to naznanili, a oni pri svojoj slaboj plači li so mislili na svoj mili slovenski kraj i njegov jedini krščanski list i ga pndprli z svojimi lepimi dari. Srčna hvala za to našoj mladini. Dokeč de ta tak požrtvövalna, kak je i dokeč de tak ljübila svojo vero i materno reč, se nam ne trbe nikšega sovražnika bojati. A gda to hvalo poleg dužnosti podarimo našoj vojaškoj mladini, ne zamerite ví domačini, ki > ste prémožni i ki dostakrat stotine ta zapravite na nepotrebno pilo i drüge poírate — če vas opo-meaamo, ka si zmislite ví na našo vojaško mladino i njoj naročite naše liste, ka de mela kaj šteti i dobra ostane. Plača, štero vojak dobi, itak krvavo potrebüje za svoje Vsakdenešnje potrebčine. Pa brez zamere. — Vr.
Država.
Püšpekovo posvečenje. Na den brezmadežnoga spočetja D. Marije se je vršilo v Ljubljani v cerkvi sv. Mikloša posvečenje novoga krškoga püšpeka dr. Jožefa Srebrniča. Posveto ga je ljubljanski püšpek dr. Bonaventura Jeglič, asistiraia (pomagala) sta pa mariborski püšpek dr. Andraš Karlin i Zagrebečki pomožni püšpek dr. Ivan Lang.
Kralov dar. Zagrebečki pokrajinski namestnik dr. Cimič je prejeo 100,000 dinarov kak prvi dar krala Aleksandra za podporo tistim, ki so po povodni trpeli škodo. — Na predlog poslancov Jugoslovanskoga kluba (poslancov dr. Kulovca i Sušnika) je tüdi Vlada dovolila za poškodovane do 6 miljonov dinarov.
Ponarejeni 1000 dinarski bankovci. Finančno ministerstvo opozarja na ponarejene bankovce. Ponarejeni so preci dobro, pa či ji primerjamo pravim, lehko spoznamo, ar so bole blede farbe.
Vrane i kovrani v Zagrebi. Pri zadnjoj povodni so obiskale Zagreb cele trüme vran i kovranov, da so ji bile vse strehe i drevje puno. Prosti ljüdje pravijo, da te obisk ne pomeni nikaj dobroga.
Svet.
Revolucija v Mehiki (država v Sev. Ameriki). Pred kratkim je vövdarila v Mehiki revolucija, štera se jako razširja. Revolucijonari zavzemajo varaš za varašom. Vlada ma samo 28.000 rednij vojakov, revolucijunarov pa je 22 000 i njim pomagajo tüdi pomorske čete. Voditeo revolucijonarov je generao Sanchez.
Redek slučaj. V Gradci je obslüžavala pred kratkim stoletnico svojega rojstva g. Ana Miškov. V Gradci ma več hiš, pa kak dobra gospodinja je s svojimi arendaši, nam kaže to, da so njoj te prišli voščit v slavnostnom sprehodi z bandov i lampiljončki (mali lampaši različne farbe, štere nücajo v sprehodaj). Gospa je duševno šče popunoma zdrava.
Domača politika.
Pri ministerstvi za socialno politiko, je zgübljeno za časa ministrovanja demokrata dr. Žerjava 15 milijon dinarov, 30 milijon dinarov pa leži v neplačanih obveznicaj, štere so Že 1. novembra toga leta zapadle ali neso ešče Plačane. To izjavo je dao dr. Peleš, Zdajšnji minister za socialno politiko. Omeno je tüdi drügo stvar to, ka je Žerjavove ministerstvo zdignolo šest milijon dinarov v imeni ,,pótrošačkoga sa-veza v Mostari" pri narodnoj banki, ka bi to drüštvo dobilo kukorco za bosanske sirote. Zgodilo se je pa tak, ka to drüštvo ni žrbé kukorce ne dobilo, nego njegov penez je šo skoz bank, štere so pali slüžite pri tom, horvatsko slavonskomi drűštvi v roke. — Zaistino lepo demokratsko gospodárstvo.
Macedonskim Törkom, zvanim džemijet, je vláda sklenola dati 30 milijon dinarov podpore, naj glasajo za njo. Z našimi penezi plača Vlada Törke, ka nam te zato Zglasajo ešče vekše terhe kak je nosimo. To je radikalna politika. Zato jo pa li podpirajte!
Dvanajstine za mesec jan.—febr.— marc je predložo fin. minister parlamenti. V teh se določi 90 milijon dinarov za popravljanje cest v Srbiji, za Slovenijo ni filér ne določen. Pa kelko plačamo za ceste. — Radikalna pravica. — Za našo železnico je določeno 25 milijon 300 jezero dinarov. Hvala za to našim poslancom, ki na ministra pritiskajo, ka se popašči z
dogratitvov té prepotrebne železnice. Te zakon do 31. dec. toga leta mora bit sprejet.
Železničko ravnateljstvo je obljübljeno, ka dobi Slovenija s sedežom Ljubljana. Naše železnice v Prekmurji bi pod njegovo oblast spadale.
Pogodbo z Austrijov je parlament potrdo. Naša stranka je v oči vrgla vladi, ka je 36 milijon koron kvara napravila z tov pogodbov Slovenskim siromakom, ar je pristala na to, ka za predbojni 100 koron plača nam Austrija komaj 36 Zdajšnji koron. Štajarske posojilnice majo v Gradci svoje peneze i tak so potom kljüči milijone kvarni ravno naši Siromaki. Minister Ninčič je obljübo, ka bo kvare vláda povrnola, če se od slučaja do slučaja što zglaso bo i zahtevao odškodnino.
Naj se invalidom redno plačüje pokojnina, je naša stranka pa ostro nastopila v finančnom odbori pri razpravi od dvanajstinaj.
Dvanajstine za tri prve mesece novoga leta so v odbori zglasane. Naša stranka je ostro zahtevala, naj se jpovišana Obrtna i zemeljska dača zniža i kuluk odpravi. Radikali niedne naše zahteve neso sprejeli, samo kruglice naše bi njim dobre bile. Radič pa pali ne prišo, ka bi pomagao proti glasati. Ztoga Vidite, ka pri volitvaj ne smete vsakomi vervati, zdaj vidile, što dela za vas.
Od Radiča je naš zvünešnji minister dr. Ninčič to izjavo dao v parlamenti: 1) Radič kak je sama angleška Vlada dala izjavo, ne stoji z tov v nekšoj zvezi, kak je on to trdio v svojem listi v .Slobodno«) Domi". 2) Angleška Vlada ga opominala, da nesme v Angliji delati proti Jugoslaviji i ne sme Anglije gostoljübnosti krivice delati. 3) Ne je istina, da bi naša vláda pri Angleškoj delala na to, da Radiča prežene. Nadele je dr. Ninčič povdarjao, da Radič z svojimi pismami, štere pošilja ' iz Londona nosi samo horvacki narod. — Proti Radiči piše tüdi veliki prijateo Slovencov, imeniten angleški pisateo Scotus Viator (Seton Watsm), ki gda obsodi centralizem, trdi, da bi nači bilo v državi SHS, če bi Radič I. 1921. že šo v parlament. Pametni Angleži to mislijo, ka naša stranka vsikdar povdarja.
Dvanajstine za jan. febr. i marc 1. 1924. je radikalna vlada zglasala. Opozicija zvün Puclna je proti zvünredno visikom terhom glasala, predvsem naša stranka, Radič pa pa ni z prstom ne geno, da bi siromaškomi narodi pomagao.
Parlament se je zapro do ešče ne znanoga časa. Predsednik bo pismenim potom zvao poslance na prvo sejo, če je sploh bo zvao. Jako vse diši pali po volitvaj. Bodimo pripravljeni i sovražniki zoči voči naštejmo krivice, štere nam je včino v tom leti. Pašič je zgübo že pri sami rabikalaj vüpanje, zoto bi si ešče ednok rad pomagao z volitvami. Mogoče pa, ka si vláda brez volitev pömere s tem, ka se ministri spremenijo. Bomo v kratkom vidili.
Svetovna politika.
Kda oča kaj važnoga delajo, te deca okoli nji postanejo tiho, si düškő poprimejo i mirno čakajo, ka se zgodi. Spodobno se je zgt.d!lo zadnji čas v 'svetovnoj politiki: Angleži,, voditeli svetovne politike, so meli doma volitve. Velkoga pomena je to za celi svet. Zato so politiki mali držav djali prst v lampe, se zagledali v Anglijo i čakali, ka se zgodi. Na Angleškom se stranke ne bojijo mogoče za kakši kancelparagraf, ali pa za kopanje, da bi k kopanji prišli kak pri nas, nego za verstvena pitanja. Verstveno pitanje Anglije pa je tesno zdrüženo s svetovnov politikov. Zato pa de se klopko svetovne politike sükalo tak, kak zmaga štera stranka na Angleškom.
Anglija. Volitve so dokončane. V vekšem pridejo samo tri stranke v poštev. Da bomo meli iežejši pregled, poglejmo te tri stranke od bliže! Kovservativna stranka je dozdáj mela 346 poslancov, zdaj ma samo 254 — Liberalna dozdáj 117, zdaj 152. — Delavska stranka dozdáj 144, zdaj 192. Iz toga se vidi, da je konservativna zgübila 92 poslancov. Niedna nema takše večine, ka bi sama lehko prevzela Vodstvo. Državna skupščina pride vküp najbrž po božiči. Do tečas pa do se stranke pogajaie. Šterivi stranki prevzemeta vlado, se ešče neve.
Nemško. V novejšem časi so demonstracije redkejše. Penez dobi od dneva do dneva več vrednosti, samo ka Počasi ide gor. Politika Nemčije ide za tem, da izpuni mirovno pogodbo.	_
Taljansko. Tam so odložili državno skupščino. Ali jo tüdi odpüstijo, se neve. Dosta se govori od vzroka, zakaj so preložil! Zborovanja skupščine, pa gvišnoga se neve nikaj. Na sprotoletje do najbrž volitve.
Grško. Tam vre. Pripravlajo se, da napravijo republiko. Krao Jüri, se šče obdržati na troni. Pri tom njemi pomaga tüdi naša vláda. Se zna, da vso te pomoč kpmandirajo Rumuni.
4
NOVINE
23. decembra 1923.
Slovenske matere,
samo Vam se moremo zahvaliti, da je 1918. leta ešče Slovence najšla v našem kotički, šteromi zdaj pravimo Prekmurje. Vaš vučeni sin je že po tihinskom jeziki pozdrávlao svoje gospodske prijatelje, Vi ste to ravnanje občüdovale, ali itak, či ste mlajšega sineka držale v naroče} — slovenski ste njemi povedale, da ga lübite, da je on vaš mili sinek.
I mi, vaši Sinovje, z lepov rečjov smo se zahvalili za vsako malo prijaznost, bodisi to že tihlnci, ali domačini, ali malo takših se je najšlo med nami, šteri bi se zahvalili Vam za lepo Slovenščino, za dar Vašega dobroga materi noga srca.
Tiste pesmice, štere ste nam popevale nad zibelkov, tiste pripovesti, štere stenam povedale pri toplo zakürjenoj peči, te prelepe darove lü-bečega materinoga srca, smo mi, starejši sinovi vaši, skoro pozabili. Za prazno vreče, štero so herbali Sinovje, se je začnola pravda, če bi tak nanesla prilika, ali biseri Vaše lübezni, joj Premile matere naše! — so ostali skoro pozabljeni..
Tak je bilo dozdáj. Ali inači bode.
Tisto delo, štero je začno naš rano pokojni rojak Kühar v Bratoncih se nadaljüje. On je začno zberati bisere, naše narodno blago. Kalendar »Najsvetejšega srca Jezušovega" je ohrano dosta od teh pravih kamenčkov materne lübezni, iz šterih, če bi je imeli vse na ednom küpi, bi lejko zozidali dostojen spomenik Vam, naše matere. Plemenito delo pokojnoga Küharja nadaljüje zdaj naša Šolska mladina. S svojov okornov rokicov zapišüjejo tiste pesmice i po-vestice, štere so vesele, Či jih je v veseli vöri povedala mati i Žalostne, či so njej skuze motile oko. Bog si ga zna, či se nam posreči zbrati vse, kaj je shranite vredno; vej dnesdén tak, kak vsikdar, vre i gori lübezen materinoga srca, materino srce je rodilo i bode rodilo nove bisere, pesmice i povestice. Ali kaj se da rešiti, to rečimo i pošlemo v široki svet, med od nas boljše lüdij, da bi zvedli: Kakša je prekmürska Slovenska mati.
Od Prekmurca malokaj zna daljni svet, od Vas, naše dobre matere ešče menje. I če znajo kaj od nas dnesdén, to je po zaslugi laži apoštolov samo slabo za nas.
Slovenske matere, Vi ste nam rešile Slovenščino, Vi nam rešite tüdi poštenje. Knjige, v šterih opišemo Vaše pesmi, vaše šale, vaše pripovesti 'do jakše gučale kak naši laži apoštoli. Naše narodno blago pove sveti, da smo i kakši smo.
I naše narodno blago pokaže da ste vredne lübezni i poštüvanja Premile, predobro Slovenske matere 1
Te vrstice smo napisali, da bi že naprej opominjali javnost na prvo zbirko našega narodnoga blaga, štera pride na svetlo ešče v tom meseci pred Božičom. V zbirki so pripovesti z goričkoga. Liter vina je dragše plačati kak to knjigico, zato pa naj si jo poskrbi vsaka hiža, štera si želi par veselih vörje v božičnom časi.
Prvi zvezek nabranoga blaga vči lübiti i poštüvati slovensko mater. Dobre matere naše, zato vam damo z Veseljom drobno knjigico v roke našoj mladini 1 (Uredništvo kda knižico do rok dobi, pove svoje misli od nje. Vr.)
P. D.
Krščanrski mir.
piso: Hari Leopold ev. bogoslovec.
Že skoro 2000 let tistomi, ka je na Galileanskem bregi naš Zveličitel Jezuš Kristuš mir nazveščavao ljüdstvi. Toga mirajgovor ešče zdaj tüdi v rokaj mamo i naš veliki pastir nas ešče dnes tüdi k sebi zové. Ali denok mira domovina je ne eta zemljá i ne krsčanska sv. mati-cerkev. Ali či je ne domovina mira zdaj, zato naj nikdar ne bode? Ne. Pobožni Krščeniki, či se je ljüdstvo 2000 let ne moglo navčiti to edno zapoved, Ijübeznosti i mira zapoved od Jezuša, ednok se more to navčiti i to je mogoče. Zato gledajmo dale kakši je pravičen evangeliomski mir i kak more živeti on človek, Šteri to šče, ka naj njegov tüdi bode te mir.
I.
Dvoje-fele mir je: nebeski i zemeljski mir, mir z Bogom i mir z ljüdmi. Nebeski evangeliomski mir oba dvá v sebi ima. Što pa Jezuša zapovedi mir šče, tisti sebi düševen mir šče spraviti, kak vučeniki Jezušovi, šteri so to pravli: „mi nemoremo od tistoga tiho biti, ka bi tisto ne gučali, štero smo vidli i štero smo Slišali." Ravno tak te ljüdje tüdi ne morejo zamüdili to, ka bi bližnjih svojih blaženost z tistim mirom, šteri je v Jezuši Kristuši, ne naprepomagali, ka naj vsi oni Boga edna drüžina bodejo v vörnosti i v Ijübeznosti. I samo te bodo imeli radost na
etoj zemlji, či Ksistuša orsaga med ljüdmi goriraste, či na Jezušovo zastavo več i več düš dene prisego i njegovo blajženost kem več i več ljüdi nüca. Šteri gorizemejo Jezuša düševni kriš, oni do meli mir, ar mir samo pod Jezušovim križom je.
Ete svet je toga mira ne domovina. Tak misli svet, ljüdstvo, ka njihova dobrota na močni tromaj stoji, ka se njim za vsakdenešnji krűh ne trbe starati, ka je njihov držinski Žitek bláženi. Tak pravijo, ka so s svojim žitkom zadovolni, düšnavest ji ne bantüje, s ljüdmi v miri Živijo, tak si mislijo, ka či kakša nesreča ne pride zmejs, te oni naveke blajženi ostanejo. Ali ka bi je bantüvalo? Sebom so zadovolni, njihova düša malo potrebüje, njihove misli so ne globoke, na smrt si ne mislijo, ešče greha misel se vtiša v njihovom srci. Ali to je ešče ne mir, to je samo tihoča vetra na nevarnom morji, jas vam to pravim, Pobožni Krščeniki, ka pride tisti cajt, da se viher s celov močjov prime pihati, da düša goristane, ali düše .goristanenje bode nezmerno.
Vi etoga sveta deca ne smete brezi lagala to praviti, ka ví nikaj več ne potrebüjete. Istina, da vam nikaj ne fali ? Či si ednok Čedno zmislijite na to, ka ví ne bodete naveke na etom sveti ostali, te zemete na pamet, ka vaš žitek neima nikakše blajženosti, neima nikašnega cila.
DaIe.
Gospodarstvo.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K.   1000—1200.—
Žito	„	„	„	1000.—
Ječmen	      „     „	„	1000.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica	„	„	„	900.—
Cene živine.
Govedina              1    kg.              K. 100.—
Teletina	„	„	„	 120.—
Svinjsko meso        „	„	               „ 	100.—
Mast	„      „	„	 160.—
Slanina	„	„	„	 180.—
Zagrebečka borza
dne 18. decembra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 342 --
Austrijska krona 100 K	K —.50
Čeho-Slov. krona 1 K	K 10.10
20 kronski zlat	K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 18.68
Madjar. K 100 (nova em.)	K 1.—
Švic. fran. 1 fr.	K 62.—
Talijanske lire 1 lira	K 15.20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.52
Pošta.
Talaber Štefan V. Dolenci. Brati smo povedali, ka vam je za včiniti. Gašpar Jožef. Čepinci št. 157. Plačali ste febr. 5. 40 Din. i maja 25. 25 Din., sküpno 65 Din. Nekše štiri dinare bi nam ešče dužni bili poslati. Mi 10 Din., od šterih pišete, ka ste je plačali, nesmo dobili. Če je dobimo, je zračunamo v naročnino novoga leta. Št. Prša. Kobilje. Leta 1922. ste plačali i Novine i M. List z kalendarom v zneski 15 Din. i to meseca augusta i novembra. Letos Vam tüdi oboje hodi i dugujete 25 Din. Dobili smo toti 15. febr. 20 Din. z Kobilja a spisana ja ta šuma g. Glavači. Dogovorita se, šteri z vaj je plačao i šteri nej. G. Glavači samo Novine hodijo. Hüll M. G. Lendava. Cena molitvenih knig je tak nizka, ka se vam ne zplača je tržiti, procentov najmre nesmo mogoči dati. Ka je drüštvo sv. Cirila i Metoda? pitajo vnogi, štero nešteri g. vučitelje, širijo. Odgovorimo: To drüštvo je nekdaj bilo krščansko, je melo lepi namen a zdaj je postalo popolnoma liberalno i nieden krščansko misleči človek ne je v njem. To je ne nikše pobožno drüštvo, čeravno pobožno ime nosi, nego popolnoma svecko vodjeno v liberalnom, to je proti krščanskom dühi. Jenic Janoš, Trdkova št. 59. Naročnino na M. List ceno treh molitvenih knig dobili. Knige dobite iz Maribora. Franjo Deutsch. Adrijanci. Naročnino za l. 1922 i 1923 prejeli. Gomboc
Mihal Fukšinci. Jan. 24. prejeli 10 Din. 12. dec. pa 20 Din. Na l. 1924. je tak že plačano 10 Din. Gumilar Leopold. Tišina. Naznanite nam tistoga, ki nešče plačati. Takšega nepoštenjaka pa li nede tam, ki bi jemao celo leto liste, zdaj pa li ne bi je šteo plačati Stojko Ivan. Veščica. Medjimurje. Dobili jan. 4. Din. 20 i dec. 13. Din. 20. Na letos 25 Din. za kleti spisano 15 Din. Nerer Andraš. Peklenica. Dobili smo na l. 1923 Din. 23. od vas. Dužni ste ešče 2 Din. zakaj ne pošiljate penez po čeki, šteroga smo vam dostavili? Na tistom se ne plača nikaj poštnine. Bertalanič M. Nuskova 1. Zglasite se pri g. Kereci v M. Soboti. Mi s tem nemamo posla.
Mali Oglasi
V najem da gostilno stoječo iz 3 sob, kühnje i kleti Ivan Kühar na Melincih.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Gostilna hiža z pohištvom, 2 štali, magazin, ograd, šume, pole, se zavolo žmetnoga betega oda po nizkoj ceni. V gostilni, šteroj dobro ide, je tüdi trafika. Što jo šče küpiti, naj si jo pride gledat k
Stojko Boltižari, gostilničari, Preklenica 24. pri M. Središči, Medjimurje.
4 HP. Hoffher és Schrantz
cséplőgarnitura
7 éves, kittinő karban, teljes felszereléssel, jó szijjazattal igen olcsó árban
eladó.
Bővebbet Schaffhauser Endre mechanikusnál DOL. LENDAVA.
Küpüjem
lenovo i konopljevo
predivo po najvišišoj dnevnoj ceni.
vožar MIHAL TEMLIN
v Beltincih.
Zavoljo opustitve
vinske trgovine oda Gospodarska zadruga v Gornjoj Radgoni celo svojo vinsko zalogo po izredno niskih cenah. Dača (trošarina) je že plačana. Oda tüdi po znižanih cenah vse lagve i drugo kletno pripravo.
ODA SE LES
stoječi z zemlov vréd ali pa brez zemlé samo posekati i stara cimprana hiža pri
Lovenjak Janoši v Proscikojvési štev 4. pošta Mačkovci. Prekmurje.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava