SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LISTd za občine ČRNOMELJ, Študijska knjižnica Mirana Jarca 68000 NOVO MESTO St. 8. Leto XXIV CENA 50 DIN VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 74. Odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda z družbenim planom občine Črnomelj 1986—1990 75. Odlok o spremembi odloka o stavbnih zemljiščih v občini Črnomelj 76. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1986 77. Odlok o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja OBČINA METLIKA 78. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, določitvi vrednosti zemljišč in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika za leto 1986 79. Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Metlika OBČINA RIBNICA 80. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica 81. Odlok o turistični taksi 82. Odlok o poimenovanju podružnične OŠ v Dolenji vasi 83. Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1987 84. Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Mlaka OBČINA TREBNJE 85. Pravilnik o podeljevanju Golievih plaket 86. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 87. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—1990 88. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Rodine — Dobrava in Vrhtrebnje — Grmada 89. Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1987 90. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1986 Občina Črnomelj 74. 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-1/84 Datum: 10. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS štev. 18/84, 37/85 in 29/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj ( DL štev. 20/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 3. 1987 sprejela ODLOK o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda z družbenim planom občine ČRNOMELJ 1986—1990 1. člen S tem odlokom skupščina občine Črnomelj ugotavlja usklajenost sestavin zazidalnih načrtov in urbanističnega reda s srednjeročnim družbenim planom občine Črnomelj 1986—1990 (SDL štev. 2/87). 2. člen Zazidalni načrt Vavpča vas pri Semiču (Skupščinski Dolenjski list 22/81) v celoti ni usklajen z družbenim planom 1986—1990 in se ga ne more izvajati. Odlok o splošnem urbanističnem redu v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list 20/79) ni usklajen v tistem delu, kjer je obseg zazidave zmanjšan. 3. člen Navedeni dokumenti iz prejšnjega člena se lahko izvajajo na območju in v obsegu, kot je to opredeljeno v prostorskem delu družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1986—1990. 4. člen Vsi drugi zazidalni načrti, ki jih je z odlokom sprejela skupščina občine Črnomelj 1986—1990, se lahko izvajajo na način in v obsegu kot so bili sprejeti. 75. Na podlagi 7., 43., 50. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS,št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 3. 1987 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKAOSTAVBNIHZEMLJIŠČIH V OBČINI ČRNOMELJ 1. člen S tem odlokom se dopolni odlok o stavbnih zemljiščih v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 7/86), in sicer se doda alineja: IV. Način določitve sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča za posamezno lokacijo stanovanjskih, poslovnih in počitniških zgradb v občini Črnomelj. 2. Investitor, ki gradi stanovanjsko hišo, poslovni objekt ali počitniško hišo na območju občine Črnomelj, plača pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred začetkom gradnje na podlagi priglasitve sorazmerni delež stroškov za pripravo in sorazmerni delež stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. 3. Sorazmerni delež stroškov za pripravo in sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja se določi na podlagi poprečnih stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča v občini Črnomelj in se obračuna skladno z naslednjimi merili: vrsta stroška bazni faktoi parametei A) za pripravo stavbnega zemljišča 1. prostorski izvedbeni akti 0,0197 2. projekti komunalnih naprav 3. ostali stroški in operativna koordinacija pri 0,0295 pripravi zemljišč 0,0033 Skupaj stroški za pripr. stavbnega zemljišča 0,0521 B) Stroški za izgradnjo komunalnih in drugih objektov in naprav skupne in individualne rabe (sekundar) skupna raba: 4. makadamska cesta 0,1147 5. asfaltna cesta 0,2294 6. javna razsvetljava 0,0821 7. asfaltna cesta s pločniki individualna raba: 0,2951 8. vodovodno omrežje 0,1311 9. kanalizacija 0,1639 10. električno omrežje 0,1311 11. telefonsko omrežje 0,1311 12. operativna koordinacija 0,0131 Skupaj stroški skupne in individualne rabe 0,9475 SKUPAJ A+B 1,0000 Planirana bazna cena za izračun prispevka, ki gaje dolžan plačati posamezni investitor, je določena na dan 1. 1. 1987 in znaša din 10.000 za parameter oziroma bazni faktor 1,0000 za 1 m2 predvidene neto koristne površine stanovanjskega oz. poslovnega prostora. 4. člen Bazna cena, določena v prejšnjem členu, se vsako leto valorizira skladno z indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev (ostala nizka gradnja), kijih ugotavlja splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije. Bazna cena se valorizira vsake tri mesece, valorizirano bazno ceno pa sprejme upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč. Za vsa izvršena plačila je bazna cena nadanplačinafiksna in seinvestitorju ne sme več valorizirati. Valorizira se samo neplačani del stroškov. 5. člen Glede na namembnost gradnje in ugodnost posamezne lokacije se bazni faktor povečuje ali zmanjšuje s korekcijskim faktorjem na naslednji način: — za poslovne objekte se upošteva bazni faktor, povečan za korekcijski faktor 1,20; — za garažne objekte se upošteva bazni faktor 0,30; — za individualno stanovanjsko gradnjo se bazni faktor za skupne stroške priprave stavbnega zemljišča zmanjša na korekcijski faktor 0,25; — za adaptacije in dozidavo, s katero se dobijo nove površine, se bazni faktor zmanjša na korekcijski faktor 0,50; — za poslovno industrijske objekte v poslovno industrijskih kompleksih se bazni faktor poveča za korekcijski faktor 1,20. Osnova za vse obračune je neto koristna površina predvidenega objekta, ki obsega pri stanovanjskih in počitniških gradnjah neto površino predsobe, sob, kuhinje, shrambe in sanitarij,pri poslovnihobjektihpanetopovršinoposlovne-ga prostora, garderobe in sanitarij ter pripadajočih komunikacij v objektu. Za izjemno ugodne lokacije se bazni faktor lahko poveča največ na korekcijski faktor 2,00. Predlogo višini korekcijskega faktorja poda komisija za oddajo stavbnega zemljišča upravnemu odboru sklada, ki določi višino korekcijskega faktorja. 6. člen Sorazmerni delež stroškov se obračuna za pripravo in izgradnjo komunalnih in drugih objektov, ki so bili zgrajeni združbenimi sredstviali sredstvi občanov v krajevni skupnosti. Pri obračunu se upošteva minula in tekoča vlaganja zavezancev plačila v posamezne komunalne naprave, ki so sestavni del opremljenega stavbnega zemljišča. Izjavo o vrsti in višini teh vlaganj poda Skladu stavbnih zemljišč pristojna krajevna skupnost. Sklad stavbnih zemljišč odvaja sredstva, pridobljena zizračunompod tč. B, 3. člena, krajevnim skupnostim, in sicer za del, plačan za objekte na njihovem področju. Sredstva, pridobljena s plačilom prispevka, se uporabljajo za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. Kriterije za obračunavanje prispevka za posamezne komunalne naprave bo izdal Sklad stavbnih zemljišč v občini Črnomelj s posebnim pravilnikom. 7. člen Določila tega odloka ne veljajo za plačilo sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča na področju kompleksne gradnje (zazid. načrti, ureditveni načrt Črnomlja). Sorazmerni delež stroškov se v tem primeru določi na podlagi izračuna v investicijskem programu za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v določenem kompleksu. 8. člen Zdnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sk lepo višini in načinu obračuna prispevka investitorjev k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 24/79). 9. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-6/85 Datum: 10. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ 76. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39-641/74) in na podlagi 176. člena statuta občine Črnomelj sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 10. 3. 1987 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1986 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 1986. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: — prihodke — odhodke — stalna proračunska rezerva — presežek prihodkov nad odhodki v din 660.693.553 648.449.753 6.463.876 5.779.924 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki v višini 5.779.924 din se šteje kot prihodek proračuna občine za leto 1987. 4. člen Pregled in razpored prihodkov občine za leto 1986 je sestavni del odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-5/85 Datum: 10. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ 77. Na osnovi 54. člena zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS, št. 18/85) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih, skupnosti dne 10. 3. 1987 sprejela ODLOK O OMEJITVI NABIRANJA LIPOVEGA CVETJA IN PRIDOBIVANJA LUBJA LIPE 1. člen S tem odlokom se na predlog delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Novo mesto, zaradi splošnega družbenega interesa, ki se kaže v zaščiti in ohranjanju lipe, predpisuje način in postopek nabiranja in odkupa lipovega cvetja ter izkoriščanja ostalih koristi lipe na območju občine Črnomelj. 2. člen Cvetje lipe, namenjeno prodaji oz. odkupuje dovoljeno nabirati v gozdu in izven gozda, vendar le s »potrdilom o nabiranju lipovega cvetja«, ki ga izda pristojna temeljna organizacija »Gozdarstvo«, ki gospodari z gozdovi določenega območja. 3. člen Cvetje lipe je dovoljeno nabirati le na rastočem drevju tako, da se ne poškodujejo veje ali debla. Na vsakem posameznem lipovem drevesu moramo pustiti najmanj eno tretjino (1/3) lipovega cvetja, kar omogoča minimalno letno reprodukcijo lipe, zagotavlja prehrano čebelam in daje ostale koristi lipe. 4. člen Prepovedano je lomljenje vej, obsekovanje vej in podiranje dreves lipe z namenom nabiranja lipovega cvetja ali z namenom pridobivanja lipovega lubja. Izjemoma je dovoljeno nabiranje lipovega cvetja ali lupljenje debel lipe iz prejšnjega odstavka na podrtih drevesih, če so ta drevesa podrta na osnovi gozdnogojitvenih ukrepov in so predhodno odkazana za posek. 5. člen Potrdilo o nabiranju lipovega cvetja iz 2. člena tega odloka mora vsebovati: ime temeljne organizacije, ki ga izdaja, ime in priimek osebe, kateri se to potrdilo izdaja, točen naslov navedene osebe, čas za katerega se potrdilo izdaja, območje na katerem oseba lahko nabira lipovo cvetje (krajevno ime), podpis pristojne osebe, ki potrdilo izdaja, imeodkupovalcalipovegacvetjaterkoličinonabrane-ga lipovega cvetja (vpiše odkupovalec). Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja °z. od organizacije pooblaščena oseba, nesmeodkupiti lipovegacvetja,če nabiralec ne predloži potrdilo o nabiranju lipovega cvetja. Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja oz. od te organizacije pooblaščena oseba, je dolžna shranjevati vsa prejeta potrdila o nabiranju lipovega cvetja ter jih do 1. oktobra tekočega leta dostaviti Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, Gubčeva 15. 6. člen Nadzor nad izvajanjem določil odloka opravljajo pooblaščeni gozdni nadzorniki ter inšpekcijske službe, pristojne za gozdarstvo. 7. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 83. in 84. člena Zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS, št. 18/85). 8. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 321-3/87 Datum: 10/3-1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČ1Č Občina Metlika 78. Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74), 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80), 6., 7., 11., 12., 17. in 20.členapravilnikaoenotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS, št. 8/87) ter 245. člena statuta občine Metlika, sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Metlika na seji dne 25. 3. 1987 sprejela ODLOK ° poprečni gradbeni ceni stanovanj, določitv i vrednosti zemljišč in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika za leto 1986 1. člen Poprečna gradbena cena za m! koristne stanovanjske površine v stavbah s 3 do 5 etažami in III. stopnjo opremljenosti stanovanj, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, je na dan 31. 12. 1986 znašala na območju občine Metlika 136.940 din. Vrednost za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 0,8% od poprečne gradbene cene, določene v I. odstavku tega člena, in znaša za I m2 1.095 din. 2. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Metlika z gostoto naseljenosti 150—200 prebivalcev na 1 ha so znašali 31. 12. 1986: — stroški za individualne komunalne naprave za 1 m2 koristne stanovanjske površine 12.201 din, — stroški za kolektivne komunalne naprave za 1 m2 koristne stanovanjske površine 17.407 din. 3. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, zemljišč in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika (SDL št. 6/86). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-1/87 Datum: 25. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r. 79. Na podlagi 70. in 151. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, štev. 21/82) in 73. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) in 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na svoji skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 03. 1987 sprejela ODLOK o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Metlika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja vsebino in izvajanje osebne in vzajemne zaščite, pripravljanje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, ustanavljanje, organizacijo in delovanje enot in štabov za civilno zaščito, razporejanje pripadnikov civilne zaščite, izdelavo načrtov in programskih aktivnosti civilne zaščite in podelitev priznanj civilne zaščite. 2. člen Civilno zaščito v občini Metlika (v nadaljevanju: občina) organizirajo in pripravljajo temelje in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, stanovanjske hiše po zborih stanovalcev, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Organizacije in skupnosti ter stanovanjske hiše po zborih stanovalcev iz prvega odstavka so odgovorne za zaščito in reševanje prebivalcev, materialnih in drugih dobrin ob vojnih dejstvovanjih, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in ob drugih nevarnostih. 3. člen Civilna zaščita na območju občine obsega osebno in vzajemno zaščito delovnih ljudi in občanov, ukrepe civilne zaščite, enote in štabe za civilno zaščito ter druge oblike organiziranja civilne zaščite. II. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 4. člen V primeru nevarnosti pričnejo delovni ljudje in občani takoj izvajati posebne zaščitne in reševalne ukrepe v družini, stanovanjski hiši, poslovni stavbi, na javnem mestu, drugem bivalnem in delovnem okolju in jih izvajajo samoiniciativno, dokler se ne vključijo v organizirane oblike delovanja. 5. člen Delovni ljudje in občani se morajo usposabljati za naloge osebnein vzajemne zaščite in si zagotoviti predpisana osebna zaščitna in druga sredstva ter opremo za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov. III. UKREPI CIVILNE ZAŠČITE 6. člen V občini poleg ukrepov, ki jih določa zakon, pripravljamo in izvajamo naslednje ukrepe civilne zaščite: 1. zaščita in reševanje ob potresih, 2. zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, 3. zaščita in reševanje ob vremenskih ujmah. Način priprave in izvajanja ukrepov civilne zaščite se določi z načrti civilne zaščite. 7. člen Za začasno nastanitev in oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva se v občini ustanovi sklad materialnih rezerv, katerega upravljata občinski štab za civilno zaščito in oddelek za ljudsko obrambo. 8. člen V pripravljanje in izvajanje ukrepov in nalog civilne zaščite se neposredno vključujejo tudi organi, organizacije, skupnosti in društva, katerih redna dejavnost je posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin. Te določi izvršni svet na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. 9. člen Mobilizacija ljudi in sredstev za izvajanje ukrepov zaščite in reševanje ter odpravljanje posledic se izvaja v skladu z zakonom in načrti civilne zaščite. IV. ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO 10. člen Za organiziranje, usmerjanje in priprave civilne zaščite in za opravljanje nalog, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, se ustanovijo štabi za civilno zaščito. 11. člen Štabi za civilno zaščito se ustanovijo v občini, krajevni skupnosti, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v stanovanjskih hišah po zborih stanovalcev. V organizacijah in skupnostih, kjer se ustanavljajo samo splošne enotecivilne zaščite, opravlja naloge štaba za civilno zaščito poveljnik te enote. V stanovanjskih hišah je poveljnik splošne enote civilne zaščite čian zbora stanovalcev. 12. člen V stanovanjskih hišah po zborih stanovalcev se ustanovi skupen štab za civilno zaščito, ki ga imenuje zbor stanovalcev v skladu z zakonom in medsebojnim dogovorom. Za ustanovitev štaba je odgovoren nosilec organizacije civilne zaščite, kije upravljalec objektov. 13. člen Štab za civilno zaščito ima poveljnika, načelnika in ustrezno število občanov, ki so zadolženi za organizacijsko-operativne zadeve, za izvajanje ukrepov civilne zaščite, obveščanje in idejnopolitično delovanje ter sodelovanje zdrugimi organi in organizacijami. Vsakčlanje zadolžen za enega ali več ukrepov civilne zaščite. Število članov se določi ob njihovem imenovanju v skladu z načrtom civilne zaščite. 14. člen Organi upravljanja in strokovna služba zagotavljajo pomoč štabom pri pripravah in izvajanju nalogcivilne zaščitein za njih opravljajo strokovno tehnična opravila. V. ENOTE CIVILNE ZAŠČITE 15. člen V občini se ustanovijo splošne in specializirane enote civilne zaščite. 16. člen Splošne enote civilne zaščite ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in sicer na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno osnovno splošno enoto civilne zaščite. 17. člen Enote civilne zaščite v stanovanjskih hišah ustanovijo hišni sveti oziroma stanovanjske hiše po zborih stanovalcev. Samoupravna stanovanjska skupnost ustanovi enote civilne zaščite v hišah, ki jih upravlja. V stanovanjskih hišah, ki niso v družbeni lasti, in za potrebe posameznih ulic, vasi in zaselkov ustanovijo enote civilne zaščite sveti krajevne skupnosti. 18. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na osnovi ocene ogroženosti ustanovijo specializirane enote civilne zaščite za reševanje iz ruševin, za prvo medicinsko pomoč, za gašenje požarov, za radiološko-biološko-kemično zaščito, za uporabo in vzdrževanje zaklonišč ter druge enote. 19.člen Krajevne skupnosti ustanovijo praviloma specializirane enote za zveze, za gašenje požarov, za tehnično reševanje, za prvo medicinsko pomoč, za radiološko-biološko-kemično zaščito, za socialno delo, za uporabo in vzdrževanje javnih zaklonišč, zaklonišč osnovne zaščite vstanovanjskih hišah, če jih ni ustanovil zbor stanovalcev, in druge enote. 20. člen Na podlagi ocene ogroženosti in v skladu s potrebami in možnostmi se v občini ustanovi občinske specializirane enote s področja reševanja iz ruševin, prve medicinske pomoči, gašenje požarov, radio-biološko-kemičnezaščite, uničevanja eksplozivnih teles, identifikacije, prvo veterinarsko pomoč in socialno delo. 22. člen Delavci iz vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol se ne razporejajo na dolžnosti v civilni zaščiti v krajevnih skupnostih, občinskih specializiranih enotah civilne zaščite in za potrebe hišnih svetov — zbora stanovalcev. VIL NAČRTI CIVILNE ZAŠČITE 23. člen Z načrti civilne zaščite se določi organizacija, postopek in ukrepi civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah. Organizacije združenega dela so dolžne izdelati načrte civilne zaščite tudi za poslovne enote izven svojega sedeža. Zbori stanovalcev v stanovanjskih hišah z ustreznimi navodili določajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite ter ukrepov civilne zaščite. 24. člen Štabi in enote civilne zaščite v skladu z določitvami pristojnih komitejev za SLO in DS sodelujejo pri opravljanju določenih nalog narodne zaščite. 25. člen Vse organizacije ter skupnosti in zbori stanovalcev so dolžni uskladiti načrte civilne zaščite med seboj in z načrti civilne zaščite krajevnih skupnosti, te pa z občinskim načrtom civilne zaščite. VIII. PROGRAM AKTIVNOSTI CIVILNE ZAŠČITE 26. člen Naloge na področju materialnega in kadrovskega razvoja civilne zaščite, načrtovanje preventivnih dejavnosti in preverjanje načrtovanih ukrepov, izvajanje zaščite in reševanja, usposabljanje delovnih ljudi in občanov in pripadnikov civilne zaščite in preverjanja usposobljenosti za naloge osebne in vzajemne zaščite ter posameznih in skupnih nalog civilne zaščite se določijo s srednjeročnim planom in letnim programom aktivnosti civilne zaščite. 27. člen Letni program aktivnosti civilne zaščite določi občinski štab za civilno zaščito v sodelovanju z drugimi organizacijami in organi v občini in je obvezen za vse organizacije in skupnosti v občini. Programe aktivnosti civilne zaščite v organizacijah in skupnostih in zborih stanovalcev izdelajo štabi za civilno zaščito v sodelovanju s strokovnimi službami, sprejemajo pa jih organi upravljanja, ki so tudi odgovorni za njihovo izvajanje. IX. PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE 28.člen Priznanja civilne zaščite v občini Metlika so: — zlata značka civilne zaščite, — značka civilne zaščite. Zlato značko civilne zaščite podeli izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Letno se podeli do dve zlati znački za civilno zaščito. Značko civilne zaščite podeli občinski štab za civilno zaščito. Letno se podeli do 10 značk civilne zaščite. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Izvršni svet skupščine občine izda na predlog občinskega štaba za civilno zaščito potrebne sklepe in druge akte za izvajanje tega odloka. 30. člen Upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila. 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 8-1/87 Datum: 25. 03. 1987 Predsednik skupščine občine Metlika BAJUK STANISLAV dipl. inž. VI. RAZPOREJANJE PRIPADNIKOV CIVILNE ZAŠČITE 21. člen Pri razporejanju v štabe, enote in druge organe civilne zaščitese mora upoštevati strokovno, vojaško in drugo usposobljenost ter osebna nagnjenja za delo v civilni zaščiti. Občina Ribnica 80. Na podlagi 28. in 2. odst. 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1- SRS, št. 37/85) ter 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/87 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na svoji seji dne 20. 3. 1987 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica 1. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju m prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: a) za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopiatarjev, par- kljarjev in žive perutnine: — do 10 ton — za vsako nadaljno tono pa še po b) za kosovno pošiljko: — kopitarjev in odraslega govega od glave — telet od glave — prašičev in drobnice od glave — žive perutnine, za vsakih 50 glav — za čebele, za vsakih začetnih 10 panjev c) za meso kopitarjev in parkljarjev od 1 kg — za divjačine od kg — za perutino od kg — za drobovino od kg — za ribe, rake, polže tudi žive od kg — za mast od kg — za mleko od litra — za mlečne izdelke od kg — za jajca cela od kosa din 4.800 495.00 650.00 290.00 380.00 44,00 720.00 3.00 2.15 2.15 2.15 1,60 3,20 2.00 2,00 2,30 — za jajčne izdelke od kosa 1.90 — za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, preja, čreva, kosti, parklji, kopitarjev, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezda, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kužni odpadki itd. od kg 3,80 d) Če najavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride obdoločeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oz. napovedal, plačati zamudnino v višini 4.800din za vsako začetno uro čakanja. 2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: — za vsako molznico 1.720 din Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 3. Za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, zakolov domačih živali in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina: — za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled 4.800,— din 4. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico, ter živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 990 din II. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50%. III. Pristojbina za pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin ■n živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbina se lahko obračunavajo tudi mesečno. IV. Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na račun št. 51310-840-045-31892- občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. Pristojbine iz prejšnjega odstavkasemorajo odvajati naračun najmanj enkrat mesečno ali takoj, če bi pobrana sredstva presegla blagajniški maksimum. V. Višina pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure dipl. veterinarja. V. Zdnem, ko začne veljati ta odredba, sepreneha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenaj v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 18/86). VI. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: Datum: 20. 3. 1987 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ribnica PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr. 81. Na podlagi 1. in 4. odstavka zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščiski Dolenjski list št. 11/87 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31.3. 1987 sprejela ODLOK o turistični taksi 1. člen Na območju občine Ribnica se začasno bivanje potnikov plačuje turistična taksa. 2. člen Zavezanec do plačila takse je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. 3. člen Turistična taksa se plačuje v gotovini. Takso obračuna in pobere gostinska turistična ali d ruga organizacija ali zasebnik, ki oddaja nočitvene kapacitete. Za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campingih dosega: — za domače goste (dnevno) 150 din — za tuje goste (dnevno) 300 din Pobrano turistično takso jepotrebno do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazati na ustrezni tekoči račun. 4. člen Turistična taksa, ki se pobira po tem odloku, je prihodek proračuna občine. 5. člen Gostinske turistične in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe. so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi, ki vsebuje: — priimek in ime ter naslov turista oziroma potnika, — število nočitev, — višino plačane takse ali označbo, ki upravičuje osebo do oprostitve plačila turistične takse. 6. člen Plačila turistične takse so oproščeni: — otroci do dopolnjenega 15. leta starosti, — vojni in delovni invalidi, — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano bivajo v občini, — Člani zveze slepih in gluhih v Jugoslaviji ter njihovi spremljevalci, — udeleženci šolskih ekskurzij in kolonij, — osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih, — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni taks in dajatev, — člani počitniške zveze in taborniki, — nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci. 7. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo od 1.000 do 150.000 din pa pravna oseba, ki ne odvede oziroma ne odvede v roku iz 3. člena turistične takse. 8. člen Izvajanje odloka nadzoruje upravni organ skupščine občine, pristojen za družbene prihodke. 9. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati 4. točka 1. člena in 2. člen odloka o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list 19/75) ter 3. člen odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list 7/86). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje. Številka: Ribnica, Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 82. Na podlagi 422. člena zakona o združenem delu in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski dolenjski list št. 11/78) je skupščina občine Ribnica kot ustanovitelj Osnovne šole dr. France Prešeren Ribnica podružnice Osnovna šola Dolenja vas na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 3.1987 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3.1987 sprejela naslednjo ODLOČBO I. Osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica, podružnica Osnovna šola Dolenja vas, se poimenuje po 5. SNOUB Ivan Cankar. II. S 26. marcem 1987 je njen poln naslov: »Osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica, podružnica Osnovna šola 5. SNOUB Ivan Cankar Dolenja vas.« IIII. Ta odločba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 61-8-86-03 Datum: 26. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE dipl. oec. 83. Na podlagi 1., 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoltičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31.3. 1987 sprejela ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1987 1. člen Občinski proračun za leto 1987 obsega: prihodke v znesku od tega: — razporeditev po posebnem delu proračuna — razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2. člen Od prihodkov, ki občini pripadajo po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti, se mora izločiti 1% sredstev za rezervo. 3. člen V proračunu občine Ribnica se prvenstveno zagotavljajo sredstva za delo upravnih in pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacija, krajevnih skupnosti, za priznavalnine borcev NOV ter v skladu z možnost mi tudi zaostale potrebe. 4. člen Proračunski prihodki, ki presegajo dogovorjeno raven splošne porabe,bodo izločeni na posebno partijo proračuna. 5. člen Upravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim, pravosodnim organom se sredstva nakazujejo na ustrezne tekoče račune v skladu s prilivom proračunskih prihodkov. Sredstva za ostale namene se uporabljajo neposredno iz proračuna. 6. člen Občinski upravni organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1987 opraviti naloge in zadeve iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena, pri čemer morajo težiti za racionalnim in učinkovitim delom. Za izvajanje določil iz prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena ter zakonito in smotrno uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet občine Ribnica. Za odredbodajalca proračuna se določi predsednik in podpredsednik izvršnega sveta, ki je funkcionar Komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica. 7. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo pri svojem finančnem poslovanju upoštevati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi prisegala zneske, določene za leto 1987, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. Obveznosti je dovoljeno prevzemati le, če so viri zagotovljeni izven proračuna. 8. člen Izvršni svet občine Ribnica je pooblaščen, da odloča: — o uporabi tekoče proračunske rezerve, — da omejuje proračunsko porabo, če ugotovi, da prihodki ne dotekajo po predvidenem načrtu in to največ za 10%, — da predlaga občinski skupščini ustrezno spremembo proračuna, — da v upravičenih primerih v okviru posameznega namena prenaša sredstva iz ene na drugo postavko. V primeru neenakomernega pritoka proračunskih prihodkov se lahko med letom uporabijo sredstva rezerve kot kratkoročno posojilo. O uporabi teh sredstev odloča izvršni svet v vsakem primeru posebej. Sredstvase lahko uporabijo za namene iz prve in druge točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti. 9. člen Izvršni svet lahko prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo, če ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena v celoti. 10. člen Prihodki, kijih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna in se delno namenijo za modernizacijo uprave. 11. člen Prihodki, kijih upravni organiustvarjajozizdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. S temi sredstvi razpolaga občinska veterinarska inšpekcija. 12. člen Do konca novembra 1987 se lahko porabi največ 92% sredstev, ki so s tem proračunom predvidena za porabo v letu 1987. 13. člen Občinski Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna in ugotavlja, kako upravni organi in drugi porabniki izvršujejo samoupravni sporazum o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter s tem seznanja izvršni svet. 14. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v prvem trimesečju 1987 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila namenjena za posebne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 15. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1987 in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 400-3-87-01 Datum: 31. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica LAPAJNE FRANC, dipl. oec. 518.385.000 516.393.000 1.992.000 bilanca prihodkov in razporeditve prihodkov PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1987 PRIHODKI Občina Trebnje Namen Vrsta sredstev Znesek din Davki od dohodka in OD Prometni davki Davki na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugi davki Takse Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki Prenešeni prihodki iz prejšnjega leta SKUPAJ PRIHODKI Razporeditev prihodkov: 01 02 04 05 06 07 08 09 Sredstva za delo upravnih org. Negospodarske investicije Sredstva za intervencije v gospodarstvu Prenešena sredstva drugih DPS in SIS Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje sredstev rezerv Tekoča proračunska rezerva SKUPAJ RAZPOREJENO 84. 283.854.000 197.487.000 3.667.000 12.903.000 20.474.000 518.385.000 316.546.000 330.000 1.200.000 106.555.000 35.796.000 50.783.000 5.183.000 1.992.000 518.385.000 Izvršni svet skupščine občine Ribnica je na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 8/84), 15. člena zakona o Urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67,27/72,8/78), 3. člena odloka o novelaciji zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Mlaka (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82) ter na predlog Komiteja za družbeno plani-ranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica na svoji seji dne 10. 2. 1987 sprejel SKLEP 0 manjšem odmiku od zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel »Mlaka« 1. člen Sprejme se manjši odmik od zazidalnega načrta »Mlaka« (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82). 2. člen Manjši odmik predstavljaspremembogabaritastanovanjskegaobjekta, ki bo stal na pare.štev. 1017/4k.o. Ribnica in se bo izvedel po lokacijski doku menta-c>ji Urbanističnega zavoda. Projektivnega ateljeja Ljubljana štev. 2491/85 zdne maj 1985. 3. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-367-86-01 Datum: 10. 2. 1987 Predsednik PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr. 85. Na podlagi statuta Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti na svoji 4. redni seji dne 19. 3. 1987 sprejela PRAVILNIK O PODELJEVANJU GOLIEVIH PLAKET 1. člen Občinska izobraževalna skupnost Trebnje s tem pravilnikom določa kriterije in postopek za podeljevanje Golievih plaket kot posebno družbeno priznanje za dosežene izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja v občini Trebnje. 2. člen Golieve plakete se podeljujejo pedagoškim delavcem, ki so s kreativnim in uspešnim pedagoškim delom dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja in razvijanju ustvarjalnih siLmladih rodov. Golieve plakete se podeljujejo tudi organizacijam združenega dela,delovnim skupnostim in družbenim organizacijam in društvom za izredne uspehe na vzgojnoizobraževalnem ppodročju, ki so rezultat izredno prizadevnega kolektivnega dela v občini Trebnje. 3. člen Plaketa je izdelana iz kovine in sicer: — Velika Golieva plaketa s premerom 8 cm ter — Golieva plaketa s premerom 5 cm. Na plaketi je reliefno odtisnjena silhueta glave Pavla Golie, spodaj pa napis Občinska izobraževalna skupnost Trebnje ter priimek in imedobitnika plakete. Plaketa je vložena v škatlico. Ob plaketi se podeli tudi listina o podelitvi, kijo podpiše predsednik Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje. Listinaopode-litvi je enaka za obe plaketi, razen besedilo: velika Golieva plaketa oziroma Golieva plaketa. 4. člen Vsako leto se lahko podeli največ štiri plakete, od tega ena velika plaketa za dolgoletno, izredno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja (za življensko delo) in tri plakete za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja. 5. člen Razpis za podelitev Golievih plaket objavi in izvede komisija Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje za podelitev Golievih plaket. Komisija ima sedem članov. Komisijo imenuje skupščina občinske izobraževalne skupnosti izmed svojih delegatov. V sestavi komisije morata biti enako zastopana zbor izvajalcev in zbor uporabnikov, dva člana imenuje OK SZDL in enega člana OSS. Predsednika komisije imenuje skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje. Mandat komisije se določa po mandatu delegatov. 6. člen Razpis natečaja traja 30 dni, zaključen pa mora biti najkasneje do 30. maja za tekoče leto. Razpis se objavi v Dolenjskem listu. 7. člen Kandidate za Golieve plakete lahko predlagajo organi Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje, krajevnih skupnosti in VIO potem, ko zbere in uskladi predloge, kijih posredujejo samoupravni organi TOZD in DSSS. Predlogi se v razpisnem roku posredujejo na strokovno službo Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje pri DSSS SIS občine Trebnje. 8. člen Iz zbranih predlogov pripravi komisija predlog sklepa o podelitvi in ga predloži skupščini Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje v potrditev. Sklep o podelitvi Golievih plaket sprejme skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje na skupni seji obeh zborov. Slavnostna podelitev Golievih plaket se opravi v okviru vsakoletne prireditve ob praznovanju dneva prosvetnih delavcev. 9. člen Strokovna, tehnična in administrativna opravila v zvezi s podeljevanjem plaket opravlja strokovna služba v DSSS SIS občine Trebnje, ki vodi tudi evidenco nagrajencev. Vse finančne obveznosti s pripravo Golievih plaket bremenijo Občinsko izobraževalno skupnost Trebnje. 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan od dneva, ko ga sprejme skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje. S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati pravilnik, ki gaje sprejela skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje 30.10.1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 10/86). 12. člen Pravilnik se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Trebnje, februar 1987 Številka: 30-01/87 Predsednik skupščine OIS Trebnje TATJANA FINK 86. Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84), 1. člena dogovora o usklajevanju meril in določanju območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za odmero tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupčinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80, 1/82) je občinska skupščina Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 4. 1987 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Trebnje predpisuje plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v naseljih Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber in Velika Loka. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj ožjega ureditvenega območja naselij Trebnje,Mirna, Mokronog in Sentrupet, Veliki Gaber, Velika Loka. Območja, za katera se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča so določena na preglednih kartah v M 1 : 5000 in so sestavni del tega odloka. II. OBVEZNOSTI PLAČEVANJA NADOMESTILA 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov. Nadomestilo določi zavezancu iz prvega odstavka Uprava za družbene prihodke občine Trebnje z odločbo. Nadomestilo se zbira na računu pri skladu stavbnih zemljišč. 4. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem družbenem planu ali po prostorskem izvedbenem aktu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ že izdal lokacijsko dovoljenje. Za navedene površine se plačuje 30% vrednosti točke, kot bi bile pozidane stavbne površine. 5. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča pa se plačuje od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih površin. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinj, kopalnic, shramb in garaž. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem. 6. člen Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence ter pridatki. ki sojih dolžni zavezanci posredovati Upravi za družbene prihodke občine Trebnje. Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni sproti sporočati vse spremembe, ki vplivajo na višino nadomestila v roku 30 dni od nastanka spremembe. Na zahtevo občinskega upravnega organa, pristojnega za družbene prihodke, so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. III. OPROSTITEV PLAČEVANJA NADOMESTILA 7. člen Nadomestilo se ne plačuje za: — zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe; — zemljišče, na katerem so komunalni objekti in naprave, ki so v splošni rabi, in zemljišče, ki je določeno za gradnjo takih objektov in naprav; — stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. 8. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Oprostitev prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se bo priznala občanu za dobo pet let, v kolikor je vlagal lastna sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, pri čemer se bo upošteval tudi delež vloženih sredstev v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ki so bili financirani iz sredstev krajevnega samoprispevka. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanjsko hišo ali stanovanje. 9. člen Poleg primerov, navedenih v 8. členu tega odloka, se lahko oprostijo plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč. Občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke, lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezni v družini, invalidnost, itd.), skladno z zakonom o davkih občanov, oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloča na podlagi zahtevka zavezanca občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke. IV. MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTILA 10. člen Merila, po katerih se določa višina nadomestila po tem odloku, so: a) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami; b) lega in namembnost ter smotrna uporaba zemljišča; c) izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih; d) večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča. 11. člen 1. Merila za določitev točk na m2 uporabne stanovanjske površine poslovnih prostorov in garaž glede na komunalno opremljenost so: , j točk/m a) vodovod 20 b) kanalizacija 10 c) električno omrežje 20 d) PTT omrežje 10 e) cesta v asfaltni izvedbi s hodniki za pešce 20 0 cesta v asfaltni izvedbi brez hodnikov za pešce D g) cesta v makadamski izvedbi 10 h) javna razsvetljava 20 i) urejeni parkirni prostori 10 j) javne površine sodobno holtikulturno urejene 10 Zgoraj navedena merila se v skladu z določilom drugega odstavka 8. člena tega odloka upoštevajo, ko je v vsakem posameznem primeru ugotovljeno, da je občan vložil lastna sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, oziroma če so bili komunalni objekti in naprave zgrajene iz sredstev krajevnega samoprispevka. 2. Za zajemanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je stanovanjsko območje razdeljeno na tri stopnje. Meje območij so določene na karti v M 1 : 5000 in so sestavni del tega odloka točk/m2 I. stopnja: območje naselja Trebnje 20 II. stopnja: območje naselij Mirna, Mokronog 15 III. stopnja: območje naselij Šentrupert, Veliki Gaber, Velika Loka 10 Območja za proizvodne namene so glede na lego in namembnost razdelje- na na stopnje, ki so določene v kartah v M1 : 5000 točk/m* 1. stopnja — območja obstoječe proizvodne dejavnosti, ki so v območju centralnih površin naselij 150 11. stopnja — območja, kjer je ta dejavnost locirana na širšem območju centralnih površin naselij 120 III. stopnja — območja, ki so širši predel v okviru ureditvenega območja naselij 100 4. Območja za poslovne namene glede na pridobitno ugodnost in druge pogoje so določena na karti v M 1 : 5000, ki je sestavni del tega odloka. Območje je razdeljeno v tri stopnje: I. stopnja — pridobitno ugodne lokacije za trgovino, gostišče, obrti in podobno 300 II. stopnja — pridobitno manj ugodne lokacije 150 III. stopnja — posamezne lokacije, na katerih želimo razvijati poslovne dejavnosti 50 3- Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa se skupno število točk zniža za: — hrup ob železnici Ljubljana — Novo mesto in Trebnje — Sevnica za objekte oddaljene do 50 m — hrup ob magistralni in regionalnih cestah pri obcestni zazidavi 6- Za smotrnost uporabe zemljišča se skupno število točk zniža za: — pri stavbah z eno stanovanjsko enoto — pri stavbah z dvema do štirimi stanovanjskimi enotami — pri stavbah s petimi do desetimi stanovanjskimi enotami — pri stavbah z več kot desetimi stanovanjskimi enotami 15% 10% 0% 1% 5% 15% 12. člen Zazidana stavbna zemljišča, kot so: površine za nepokrita skladišča, parki-ftšča in delavnice na prostem in podobno se ovrednotijo s 50% vrednosti točke Vzidanega stavbnega zemljišča. 13. člen Vrednost točke se oblikuje vsako leto in jo s sklepom določi občinska skupščina. 14. člen Sredstva, zbrana z nadomestilom, se uporabijo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. V- kazenske določbe 15. člen Z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo, v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni up-0rabnik je, ali če ne prijavi pravilnih površin, oziroma sprememb (6. člen tega odloka). Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba Pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba Pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi občana, ki stori Prekršek iz 1. odstavka tega člena. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Za leto 1987 se do odmere nadomestila po tem odloku prepišejo akontacije nadomestila v višini 15-kratnega zneska odmerjenega nadomestila za leto 1986. 87. Na podlagi 159., 160., 161., 162. in 163. člena tervzvezis 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) ter 110. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 1/79, 16/80, 1/82), je skupščina občine Trebnje na sejah zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. 4. 1987 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—1990 1. člen Izvršni svet skupščine občine Trebnje pripravi in predloži skupščini občine Trebnje: — do 30. junija predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje 1986—2000 ter družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—1990. 2. člen Izvršni svet bo do 10. aprila določil program dela za pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje. 3. člen Samoupravne organizacije in skupnosti bodo v skladu z načelom sočasnega planiranja pripravile in sprejele spremembe svojih planov v skladu z rokom, ki je predviden za predložitev predloga sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje. 4. člen Nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Trebnje je Urbanistični zavod, Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9. 5. člen Strokovni nosilec priprave sprememb dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje, ki se nanašajo na uskladitev trase avtoceste, določitev omrežja obvoznic in uskladitev lokacije cestnega priključka je po naročilu SOZD Združena cestna podjetja Slovenije Urbanistični zavod. Projektivni atelje. 6. člen Dela na spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine Trebnje se pričnejo takoj. 7. člen . Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu Številka: 30-010/84-10 Datum: 9/4-1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN 88. 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 3/78). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420-013/86 Datum: 9/4-1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 17/86) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/86), je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 4. 1987 sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Rodine — Dobrava in Vrhtrebnje — Grmada 1. člen S tem odlokom se na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Trebnje uvede agromelioracijski postopek na območju Rodine — Dobrava, ki obsega dela k.o. Lukovek, Medvedje selo in Češnjevek ter na območju Vrhtrebnje — Grmada, ki obsega del k.o. Vrhtrebnje. 2. člen Meje agromelioracijskih območij so grafično prikazane v preglednih katastrskih kartah v merilu 1 : 5000, ki so na vpogled pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Trebnje in Kmetijski zadrugi Trebnje. 3. člen Zemljišča na agromelioracijskem območju so z družbenim planom občine Trebnje trajno namenjena za kmetijsko pridelavo. 4. člen Agromelioracija, ki obsega odstranjevanje grmovja, kamenja, izravnavo nastalih jam in meliorativno gnojenje ter uvajanje donosnejših kultur, kije v skla-tju z družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990. 5. člen Investitor agromelioracijskih del je Kmetijska zadruga Trebnje. Investitor zagotovi sredstva od Zveze vodnih skupnosti SR Slovenije v višini 80% od predračunske vrednosti, 20% stroškov pa jelastna udeležba lastnikov zemljišč. 6. člen Lastniki zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni posekati in odstraniti drevje in grmovje, odstraniti izruvano kamnje, zasuti nastale jame ter uporabljati zemljišča v skladu z investicijskim programom za izvedbo melioracij. Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del, vendar morajo biti dela zaključena najpozneje do konca leta 1988. 2. člen Razlika (presežek) v višini 13.367.719 din se prenese v proračun za leto 1987. 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 11,057.088,60 din se prenese med prihodke rezervnega sklada občine Trebnje za leto 1987. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-07/78-10 Datum: 9/4-1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN 7. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja ob sodelovanju melioracijske skupnosti. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi zemljišč vezani na proizvodni program, ne glede na to ali so sklenili pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 324-01/87-3 Datum: 9/4-1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN 89. Na podlagi 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/86), 13. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 8/87)jeobčinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 4. 1987 sprejela SKLEP o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1987 1. Za leto 1987 se določi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini: 0,10 din/mJ na mesec. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420-013/86 Datum: 9/4-1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN 90. Skupščina občine Trebnje jena podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 4. 1987 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1986 L člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Trebnje za leto 1986, ki obsega: 1. zaključni račun proračuna občine — prihodki 517,221.944,- — odhodki 503,854,225.— presežek odhodkov nad prihodki 13,367.719.— 2. zaključni račun rezervnega sklada — prihodki 11.648.322.60 — odhodki 591.234.— presežek prihodkov 11,057.088,60 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST i • o b č I n t Črnomelj, METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejazainformiranjelSSRS (št 421-l/72od 15 11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.