Leto IV., stev. 278
V LfuDIlani, torek dne 27. novembra f923
£>o$tnlna pavžailranu
Cena 1*50 Oln
[th«l» ot» < g|utra|.
stane mesečno 12-50 Dia 44 inozemstvo 25-— . neobvezno
i)glaw po tarifo.
Uredništvo:
(fljdošičeva cesta st. 16/L Telefon 4t 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravniitvo:
Ljubljana. Prešernov*. Ul. št 64. Telet. St. 86.
Podružnice:
Maribor, Barvarska uLL TeL št. 22. Celie. Aleksandrov« e.
Račun prt poštn. čekov, zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 2G novembra. Plenum finančnega odbora razprav-i te dni o državnem proračunu. Vla-pritiska ua vse načine, da bi se debata končala čim preje in da bi tudi plenum zbornice še v decembru odobril budžetni predlog. Niti v vladnih krogib ne zanikajo, da je proračun slab. V odsekih, kjer jo moral prestati težko kritiko, se je lo malo izboljšal. Vsebinskim uedostatkom se pridružuje tudi tehnična pomanjkljivost. Proračun je nedosledno in vsied tega popolnoma nepregledno urejen. Sekatera ministrstva so namreč opustila budžetiranjo po pokrajinah, dru-[3 pa ne.
Vprašanje nerazmemo davčne obremenitve pokrajin je politično vprašanje prvega reda. Nejasnost, ki jo jc zasojai način budže-liranja, so hudo maščujo na državi. Državni interes bi zahtoval predvsem popolno jasnost. Zaključni računi za pretekla leta še niso predlože-i, proračun pa jo izdelan nedosledno, 'sled tega ob silnem pritisku davčnih bremeii vse pokrajine druga drugi očitajo, da plačajo premalo.
Ta občutek je ena izmed težkih obremenitev državno zavesti, kajti v mladih državah slabiči vsako krivico plačujejo z odporom proti državni ideji. Pravična vlada bi torej morala dopustiti povsem polno luč v svojo račune, da razžene pretirane dolžitve.
Klerikalci, ko branijo svojo zavoženo politiko, ki zanjo račun plačuje naš davkoplačevalec, so poskusili obrniti pozornost od sebe s tem, da širijo, da davke plačujejo le Slovenci, Srbi pa nič. Pri tem so naši tigri pozabili, 'a le sebe po zobeh bijejo, e ima 21 poslancev S1 o -enije tako žalostne uspe-e. Vrhu tega so postopali skrajno površno: pisali so najprej, da celokupno davčno breme Slovenije znaša 500 milijonov dinarjev t. j. Vso državnih dohodkov, ko smo jih na rahlo opozorili, da so jo zavozili, so po kratkem tongliranju smelo postavili trditev, da Slovenja plačuje vseh davkov in dru-ih dajatev državi 1-5 milijarde dinar-ev. Številka, postavljena v javnost brez temeljitega študija, se maje z vseh strani. Je pa tudi nemogoče kaj čisto zanesljivega izračunati. Tako pr. je res, da Slovenci pojemo več ladkorja kakor drugi in torej kot konsumentj sorazmerno večji del njegove trošarine plačujemo. Ogromna postavka med dohodki je monopol, ki kaj energično pritiska toba-karje. Zdi se nam. da Slovenci pri du-hanu vendarle nekoliko zaostajajo za istočnimi brati, ki v cigaretah precejšnje milijone vplačujejo v državne blagajne. Direktni davki, ki nas najbolj bole, so nerazmemo malega efekta napram indirektnim. Pristojbine ne-»ejo ogromno in seveda kulturnejše dele države, kjer je več prometa, zadenejo težje. Številka, ki so jo izračunali klerikaloi. ko so čez noč poskočili od Vs milijona na 1V2 milijona dinarjev, je pretirana, ob samih podatkih pa jo sploh nemožno, povedati stvarno pravilno številko.
Mi smo ravno tako mnenja, da je davčni aneažma Slovenije večji nego drugih pokra;pn. To pa je predvsem zasluga d av č n e u p r a v e, ki je pri nas ostrejša in gre bolj globoko. Lansko leto je demokrat dr. K u m a n u -<!i že predložil narodni skupščini zakon o popolnem izenačenju direktnih
Važni sklepi ministrskega
sveta
PAŠIČ ZOPET ZDRAV. — REDUKCIJA IN RAZVRSTITEV URADNI-ŠTVA. — ODLOŽITEV PLENARNIM SEJ PARLAMENTA.
Beograd, 26. novembra, p. Včeraj je Pašič, ki jo žo skoro popolnoma ozdravil, v svojem kabinetu predsedoval seji ministrskega sveta, na kateri je ministor za zunanjo stvari dr. Ninčič predvsem prečital podpisani protokol o razmejitvi z Kumunijo.
Nato je finančni minister Stojadinovič poročal o finančni situaciji države in o delu finančnega odbora. Minister eo jo pritoževal, da opozicija zelo mnogo kritizira, da veliko govori in da jo vsied tega eprejetjo proračuna zelo otežkočo-no. Vlada jo skleuila storiti vse, da so razprava pospeši, da bi mogel biti proračunski zakon objavljen do due 1. januarja 1924.
Gledo francoskega posojila S00 milijonov frankov je vlada sklenila, da bo finančni minister predložil narodni skupščini o tem poseben zakonski predlog.
Nato jo minister za notranje stvari Vujičič poročal o razdelitvi državo na oblasti. Sklenilo sc je, da se vprašanje novih velikih županov, med njimi tudi ljubljanskega, reši do dno lo. decembra 1923.
Dalje je vlada sklenila, da mora proračun v narodni skupščini biti sprejot
tako, kakor ga je predlagal finančni minister brez novih amandmanov in brez povišanja kreditov posameznim resortom.
Minister Trifuuovič jo poročal o razvrstitvi uradnikov v kategorije. Vlada jo po predlogu finančnega ministra sklenila, da se ima najprej izvršiti redukcija in prevedba uradnikov, potem pa razvrstitev po predlogih posameznih ministrov. Redukcija mora biti izvršena najpozneje do dno 20. decembra 1923.
Kar so tičo sklicanja narodno skupščine, je Pašič izjavil, da bo to vprašanje prepustil ljubi Jovnnoviču in šefom parlamentarnih skupin. Seje parlamenta se bodo začele najkasneje dno 3. dcccm-bra. Opozicionalni poslanci energično protestirajo ter zahtevajo takojšnjo skli-canjo parlamenta.
Beograd, 26. novembra, p. Daue9 dopoldne je bil ministrski predsednik Pašič na dvoru ter je poročal kralju o nameravali vlade s parlamentom in o načrtu, da se spomladi izvedejo oblastne volitve. Daljo je bil na dvoru tudi vojni minister general Pešič, ki jo poročal kralju o preskrbi naše vojske e pomočjo francoskega posojila.
Nerešljiva nemška kriza
KONFLIKT MED DRŽAVNIM PREDSEDNIKOM IN MEŠČANSKIM)
STRANKAMI.
Berlin, 26. novembra, r. Kardorffu se I česar dr. Albert v Ameriki no uživa poni posrečilo sestaviti vlade in Je zato Se | sobnega ugleda. List dostavlja, da. v v soboto ponoči vrnil svoj mandat. Dr-; sedanjih razmerah ni vseeno, kakšne, žavnl predsednik Ebcrt js včeraj poveril j stališče zavzema Amerika proti Nemčiji, sestavo novega kabineta bivšemu za-1	•
hladnemu ministru v Cunovem kabinetu I dr. Albertu, kl Je pričel takoj pogajanja
flenrik Franc Albert jo star 50 lot in rojen v Magdeburgu in stoji mod d"mo-
s strankami. Dr. Albert je ponudil ztuia-j kl..lti !n	stranko. Njegovo ime
nji portfelj nemškemu poslaniku v Mo-' skvi, grofu Rroekdorf-Uantzau, notranji portfelj dr. Kahrdorfu, državno brambo dr. Gesslcrju, javna dela Braunsu in pro I zci0 kompromltujoči dokumenti gle-
jc postalo znano zlasti leta 1917., kq j« na povratku iz Ameriko .pozabil svojo aktovko, v kateri so so nahajali za Nem-
Nočna seia finančnega odbora
VLADA FORSIRA PRORAČUNSKO RAZPRAVO. — OSTRE KRITIKE. - MUČNI VEČERNI PRIZORI.
ril posl. Pušenjak (kier.), ki je med dru-
hrnno Kanitzu.
Kandidaturo dr. Alborta pozdravljajo politični krofi v splošnem zelo hladno. Tudi časopisje se upira njegovemu imenovanju. Stranko se drže strogo rezervirano.
Berlin, 26. novembra, s. Prizadevanja dr. Alberta za sestavo državnega kabineta do sedaj ni60 privedla do uspeha. V vladnih krogih upajo, da bo mogel dr. Albert do torka zvečer sestaviti novo vlado Stališča raznih državno-zbor-skih frakcij do poslovnega kabineta dr. Alberta še niso znana. V eplošnom prevladuje mnenje, da se bodo stranko vzdržale za enkrat vsake sodbe.
«Gcrmania> piše o priliki imenovanja dr. Alberta državnim knncelarjcm. da jo dr. Albert v vojni opravljal v Ameriki vohunsko službo za Nemčijo. Vsied njegovo neprevidnosti jo dobila ameriška vlada neki važen dokument v roke, vslcd
Beograd, 26, novembra, p. Finančni odbor jc danes s polno naglico nadaljeval razpravo. Vlada hoče da bi bil proračun do sobote v odboru že Kotov. Odbor je zasedal dopoldne, popoldne in zvečer. Dopoldne sta najprel govorila posl. Alič (musl.) in dr. Kulovec (klcr.), nakar je demokrat Ojorglevič, zavračal očitek, da opozlclla zadržuje proračun. Ta krivda pada marveč na nesposobno vladino ečino. dovornlk je zahteval, da vlada vrne 20 odst. odteglaje o priliki žigosanja. Zahteval je nadalje, da se ukine pisarna kr. redov; posebno je kritiziral vlado, da je bila odlikovana grška kraljica Sofija. Za njim sta govorila klerikalec Pušenjak in demokrat Agatonovič. Nato je bila seja ob 12. zaključena.
Popoldne je dr. Šečerov (dem.) ostro kritiziral finančnega ministra, ker ne izplača letečih dolgov. Poslanec Borisav-ljevič (dem.) je kritiziral delo državne uprave, posl. Lazič (zcmlj.) Pašlčcvo apa nažo, ministre na razpoloženju in strankarsko politiko napram Invalidom. Ob 7. zvečer je bil proračun vrhovne državne uprave sprejet s 15 glasovi proti 11 glasovom. Potem je odbor prešel na specialni pretres proračuna finančnega ministrstva. Govorila sta dr. Sečerov in Lazič.
Seja je bila prekinjena ob pol 8. zvečer
de podpiranja meliikanskega uporniškega generala Villo proti Združenim drža-vam. V Cunovem kabinetu jo bil zakla l-ni in obnovitveni minister.
IZGREDI V PORUHRJU.
Pariz, 26. novembra. 1. Včeraj jc prišlo v mnogih krajih Porulirja do težkih izgredov in plenitev. V nekaterih krajih jo nastopila policija iu ,io bilo več mrtvih in ranjenih. Pri sobotnih krvavih izgredih v Kssenu jo bilo pet mrtvili in 27 težko ranjenih. V rudniku Mopein-beig so izgredniki oplenili zalogo kruha in krompirja. Posredovati jo morala policija, ki jc streljala. Dvo osebi sta bili mrtvi in pet težko ranjenih. V Rolh-hausonu so so vršili spopadi med nezaposlenimi in policijo. Pri izgredih io bilo devet mrtvili in 85 ranjenih. V Dort-mundu in Dujsburgu je policija aretirala voč članov nacionalistično organizacijo Grenzschutz,
gim zahteval, da se državni imetji Be-Ije ln Topola prodasta ali izročita v privatno eksploatacljo. Demokrat Gjorgie-vifi, kl je v zelo ostrem govoru kritiziral poslovanje finančnega ministrstva In posebno zahteval, da se poenostavi državno računovodstvo ln odpravi neenako obdavčenje. Repllclral je finančni minister, češ da je v proračunu finančnega ministrstva dosegel velike prihranke, du ic od 1119 uradnikov rcducirai veliko število, tako da jih je ostalo 949, da je izvršil prllično 14 — 16 odst. redukcijo, dasi je vlada sklenila, da se Izvrši samo 10 odst. redukcija. Govoril je o tem, da se mu jc posrečilo povečati državne dohodke. Na kritiko glede dohodkov iz tobačne režije je izjavil, da nam ne bo več treba uvažati tobaka. To leto bomo pridelali nad 20.000 vagonov tobaka, od tega 6000 vagonov za izvoz, ki nam bo prinesel pol milijarde dinarjev.
Radikali so za vsako ceno hoteli sfor-siratl še nocoj sprejetje proračuna fin. ministrstva. Situacija pa lo v poznih urah postala mučna, ker so sc nekateri poslanci, med njimi zlasti klerikalci predolgo mudili v gostilni...
Seia je bila zaključena ob 12.30, ne da b1 bilo prišlo do glasovanja. Od opozicije sc je dosedaj prijavilo še 5 govor-
ter se je nadaljevala ob 9. Prvi jc govo-1 nikov.
Sodniki pretilo 'Z izstopom iz državne & užbe
AKCIJA SODNIJSK1H ORGANIZACIJ.
Beograd, 26. novembra, p. Včeraj ves dan se je vršila v Beogradu konferenca sodnikov iz vse države. Prisotni so bili
tvoijc je teh zahtevkov podana materialna možnost, nko pa ni, pa naj se ustvari.
Beograd, 26. novembra, p. Danes dopoldne je bila seja sekcije zakonodajnega
uspehi' čisto drugačni. Ce pa bi ne bil še provedljiv enoten
Iv svojih zahtevkih strpljivi.	.	„.,,.„
Popoldne se je seja nadaljevala ter je slaiici sodnikov iz vse države. Predložili
NaSa nota NemttH
Radi ustavljenih reparacijskih dajatev.
Beograd, 26. novembra, p. Odelenje za štainpo je nocoj izdalo nastopni komunike: Na izjavo, ki jo jo podal dne 2. t. m. tukajšuji nemški poslanik v imenu svoje vlade, d;i Nemčija no more več nadaljevati plačevanja svojih reparacijskih obveznosti, niti izvrševati ona uaročila, na katera jc Že dala gotove ;V konto dajatve, je ministrstvo za zunanje stvari v tem vprašanju izročilo odgovor našo vlade tukajšnjemu nemškemu poslaniku. Vlada izjavlja, da je v tem vprašanju edino kompetentna rcparacijska komisija. Pri tej priliki objavlja ministrstvo za zunanje stvari, da želi naša vlada izjaviti, prej nego pade odločitev ropa-racijske komisije, da veruje, da bo nemška vlada spoštovala pridobljena prava našo domovine, kolikor se nanašajo na uaročila naše državo in na naše oškodovance, v soglasju z že pridobljenim pravicami ua isti način, kakor jo to naša vlada storila napram pripadnikom nemško države.
PODPIS KONVENCIJ Z BOLGARIJO.
Soilja, 26. novembra, j. Na današnji seji jugoslovansko-bolgarske komisije so podpisali konvencijo glede medsebojne izročitve krivcev, pravne pomoči in socialnega varstva za Jugoslavijo delegata Ra-kič in Novakovič, za Bolgarijo pa Kalkov in Fadenhecht.
BOLGARSKO SOBRANJE.
SoiUa, 26. novembta. j. Otvoritev sobranja je določena za 9. decembra. Za predsednika - bo najbrže Imenovan član »demokračenskega zgovora-» prof. Lulev, za podpredsednika pa član napredno ljudske stranke Milanov in radikalec Nan-zenov.
RUSKI BOJKOT NAD ŠVICO.
Pariz, 26. novembra, n. Vsied opro-vrne 20 odst. odtegljaje o priliki žigosanja skim sodiščem je sovjetska vlada sklenila, da prekine vse odnošaje s Švicarsko. Rusija proglaša bojkot nad Švico; nobeno švicarsko podjetje ne bo smelo na ruski teritorij in vsak direktni ali indi
Angleška vlada proti Radiiu
Beograd, 26. novembra, r. Angleško »n-nanje ministrstvo jc na obvestilo našega poslaništva v Londonu o Radieevih potrjevanjih v iSlov Domu> z dne 17. oktobra, da angleška vlada odobrava njegovo delo ln celo po gotovih osebah vzdržuje zveze z njim, odgovorilo našemu poslaništvu, da so vse te Radiččvo trditve neresnične in brc vsako podlage. Nasprotno I Radič je dobil od angleško vlade preko londonske policijo ohvcslilo, naj no zlorablja angleškega gostoljublja in da naj se, dokler sc nahaja na Angleškem, ne bavi več s propagando proti kraljovini SHS. Ako bi s* Radič temu svarilu ne pokoraval, ga b« angleška vlada dala izgnali.
DUNAJSKO VREMENSKO POROČILO.
26. novembra. Na vzhodnem robu Alp jc padel sneg. Danes zjutraj so divjali snežni viharji na Tirolskem. Po vsej Avstriji jo bilo oblačno in megleno.'Temperatura jo bila povsod malo pod ničlo. Iz observatorijev javljajo močne južne vetrove. Vremenska napoved za jutri: Večinoma oblačno, mestoma padavine, po hribih sneg. V nižjih legah nekaj milejše.
id bi bile tudi naši klerikalni mer bi se uredile plače In ostali dohodki zahtevah, kolikor bo mogoče Poudarjal je, ki ui ime uuu u«»........................, . ■-- ----- - da bodo sodniki dobili poseben dodatek.
^r^le^^ ^ ^^^ i --^^ i	1	politični In gospodarski kontakt s
J . . _ ® .	« __».«_! j_ii___—rlo ia cnrlni npnrilrlnHnn. fin snrf»imft fr- SViCO je ukinjen.
JUGOSLAVIJA PROTI VRANGLOVCEM. Pariz, 26. novembra, 1. «Matin» poroča, da jo jugoslovenska vlada sklenila zahtevati od Bolgarije razorožitev vseh tamkaj so nahajajočih Wrniglovih čet. Jugoslavija bo prihodnjo dni izgnala tudi vse ono rusko oficirje, ki so na sumu, da imajo zvezo z reakcionarnimi ruskimi organizacijami v Berlinu in Mona-kovem.
IZ POLJSKE. Varšava, 26. novembra, j. Danes ic prišlo do ftizije obeh levoradikalskih ljudskih strank. Nova skupina bo štela 60 poslancev v sejmu lil 10 senatorjev ter bo uaiodločncjše pobijala sedanjo vlado. — S 1. decembrom bodo brzojavne pristojbine za 100 odst, zvišane.	,
delegaciji podlaga za nastop, ki bi bil	sodnikov in sodnega osobja, in sicer se v
ainotro krepkejši, kakor je surovo vpit-	tem zasedanju narodne skupščine. Ako se
ie na srbske cplačkaše*. Občutek	te zahteve no sprejmejo, bi nastopila ne-
davčne neenakosti so ne da izpodbija- j	varnost za pravosodstvo, ker bi bila veči-
li z državnopravnimi postulati. Zvezan	na sodnikov prisiljena, da zapusti sodno
t njimi je vnaprej sumljiv. Pobijati se	službo. Zbor je prepričan, da je zn ozivo-
:a da le s stvarnimi predlogi, kako	-----
inj se omili davčna praksa, ki jo v Sloveniji nedvomno zelo napeta, kako naj se izenačijo davčni sistemi in postavke in k a k o _ n a j
Povsod so poslanske delegacije na delu, da ščitijo svoje kraje. A metoda, ki jo jo prinesla SLS, je ostala brez
se dot le j naj d e pr a ^ i i en i efekta," kar se tiče davčnega bremena, k 1 j u č za kontinentiran je škodovala pa nam je, kar se tiče o p okr a j i n a b, oziroma dotacije Sloven je. _ To je m ostane • - p - r J '	i madež na naši SLS in narod si bo mo-
° V vseh državah se vrši boj za ra v-J "premisliti; je li tej stranki šo kedai dotežie državnih bremen in usodnosti. I Doklom svoie zaupanje.
NOVA AMNESTIJA.
Beograd, 26. novembra, n. Na kraljev rojstni dan, dne 17. decembra, so bo proglasila amnestija, ki bo obsegala vse one osebe, kl pri amnestiji o priliki prestolo-naslednikovega krsta niso bilo upoštevane.
POPLAVE V ČRNI GORI IN HERCEGOVINI.
Beograd, 26. novembra, n. V fini gori in Hercegovini so vsied deževja reke silno narasle in preplavile bregove. Reka Morača je poplavila več vasi ter ie škoda zelo velika«
inozemske borze
25. novcmhra: CURIH: Ne\v-York 572.50. London 25.01 Pariz 3115, Milan 24.82, Praga 16.725 Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.77, Beograd 6.50, Sofija 4.45, Dunaj 0.008075.
TRST: Beograd 26.20 do 26.36, Pari» 125 do 125.50, London 100.55 do 100.75. New-Y ork 22.90 do 23, Curih 400 do 404, Praga 67.10 do 67.50, Dunaj 0.0325 dc 0.033, dinarji 26.10 do 26.30, dolarji 22.8E do 22.95, carinski franki (20) 89.25 do 89.75.
DUNAJ: Beograd 803 do 807. Berlin 7.70 do 8.30, Bukarešta 353 do 355, Bu dimpešta 3.68 do 3.78, London 309.300 dc 310.300, Milan 8054 do 3066, New-York 70.935 do 91.185, Pariz 3867 do 3883, Pra-ga 2057 do 2067, Sofija 538 do 542, Varšava 200 do 240. Curih 12.375 do 12.425. valuto: dolarji 70.560 do 70.800, liro 3020 do 3040, dinarji 799 do 805; ofekti: (v li-sočih): Hrvatska hipotekama 82, Hrvut-ska eskomptna 1-10, Sarajevska pivovarna 1500, Kranjska industrijska 2060, Zenica 1600, Gutmaun 1350, Trbovlje 679, Šefe-rana Osijek 1980, Jugoslavenska 120, Ali-globank 323, Bankverein 173, Landerbank 325, fcivnostenska 885, Južna železnica 220, Alpine 650, Rim 151.50, Pariz 189.50. London 151.25, Ne\v-York 34.60, Curih 607.75, Beograd 39.50.
BERLIN: (V miliionih): Beograd 47.581, Milan 181.545, Praga 121.695, Pariz 227.436 London 1S.354.000. New-York 4,180.300, Curih 730.170.
LONDON": Beograd: 380, Ne\v-Yorl •138.25, Berlin 40 bilijonov, Milan 100.75 Praga 150.875, Dunaj 308.000
NEW-York: Beograd 115.50, London 438.75, Pariz 347.25, Milan 486.25, Curih 17.45, Proga 291,50.Dunai 0.14125.
II!
(Jpoiorilo rs radi veltfcfo fn motih hglasov v «J^itru». Zaradi narodnega praznika v boboto dne t. decembra, raš list prihodnjo nedeljo ne bo izšel, po6 pa bo sobotna številka večja po obsegu, bakor navadno ter izide v nakl-idi oVoli Jš.000 izvodov. Veliko oglaso bo uprava pa. sobotno .Jutro« sprejemala do četrtka. zvečer, izjemoma do petka opo'dne, tMaie ogla se j pa do petka popoldne, na kar interesente opozarjamo in jih uljud-uo vabimo, da nam čim preje sporoče cvoja cenj. naročila za sobotno it dr 11-ko. — Upravuištvo .Jutra«,
Ljubljanske naročnike ..Turta« prosimo, naj poskrbe, da so vežna vrata povsod dovolj zgodaj odprta, ako nočejo imeti nepotrebnih rcklamacij zaradi tlostavljonja lista. Raznašalci začno .Ju-tro» dostavljati najkasneje ob 6. uri. Nemogoče je, da bi stranka list zgodaj In v redu prejemala, ako se hišna vra-la odpirajo šele po 7. uri, kar smo n. pr. ugotovili zadnji čas v neki hiši na Res-Ijevi cesti, v kateri ima naš list 12 naročnikov. Dostavljanje lista ni le zve-vsauo z velikimi stroški, marveč tudi z velikimi težavami Velikokrat loži krivda za nered na raznašalcu, 4e večkrat pa na publiki. Dogajajo se včasih naravnost neverjetne stvari, ko zlikovci z raznimi pretkanostmi liste, naročnikom namenjeue, kradejo. L prava »Jutra« si prizadeva, da bi kar najbolj zadovoljila riaročniko pri dostavljanju, a to je mogoče le, če ji tudi oni pomagajo ter se brigajo, da je brezhibno dostavljanje tploh mogoče. — Upra.-a «Jutra«.
enostavi carinske predpise. Nato je navedel nekoliko konkretnih slučajov iz carinske prakse in jo opisal, koliko škode nastaja trgovcu zaradi sodanjim razmeram neprimernih določb. V zvezi z njegovim poročilom se je razvila obširnejša debata o izvornih spričevalih, o carinjenju tranzitnih pošiljatev, o ople-menitilnem promotu v Avstriji, o postopanju pri kemičuih analizah, o klasifikaciji aemen, o reševanju carinskih reklamacij, o postopanju pri carinjenju tranzitnih pošiljatev med Slovenijo in Dalmacijo, o sestavljanju deklaracij ter o različnem oostopanju posameznih carinarnic. Te debate so se udeležili z in-teresantnlmi poročili gg. Fran Zeleznikar Ivan Pogačnik, Sever, Jovanovič in dragu
Soglasno Je bila izražena želja, da naj
se nameravan* deccntralizacija carinske uprave, ki ie bila obljubljena že v letošnji jeseni, čim prej izvode na ta način, da so osnuje v Ljubljani contralna carinarnica e carinskim birojem, ki bi bil kompetonten reševati carinsko-tarifne spore kakor reklamacijske zadeve, katerih reševanje v centrali se po dosedanjih izkušnjah preveč "jivlačuje.
G. Ivan M o h o r i č je ob zaključni seji pozval navzoče, da prijavijo svoje predloge, želje in pritožbe zbornici pismeno, da se bodo mogli staviti na dnevni red prihodnje carinske konferenco, ki se vrši sredi decembra.
Naie nove meje v Rumuniio
V soboto dopoldne je bila podpisana pogodba o definitivni razmejitvi med našo državo in Rumunijo. Cez 10 dni prične tehnično začrtavanje dosedanjih in novih delov meje, ki mora biti končano do konca leta, v roku enega meseca pa mora pričeti evakuacija občin in ozemlia. ki je po mirovni pogodbi v Sevresu pripadlo obema državama in mora bili končana najdalje fio 15. februarji) t024. Kar se tiče vseh ostalih občiu in ozemlja, ki je liilo sedaj izmenjano med obema državama. pa se mora izprazniti najkasneje 4 mesece po podpi<u nove pogodbe.
Naša država je dobila j>o novi pogodbi preko sevreske linije v Banatu Pledec« kraje: Modoš, Pardanj, Veliki Gaj, Surjan in Krivo Baro. kraljevina Rumunija pa Zornboljo, Jatn, Čordo, •Staro Bebo in Pustakerestur. V vaseh Modo? in Pardanj, ki štejeta preko SOOO prebivalcev, je nad polovico Srbov, Surjan je čisto srbska vas, Veliki Gaj pa do polovice srbski. Kriva Bara je madžarska vas in smo jo morali prevzeti radi tega, da *mo mogli doječi popravek meje pri Bebi in Fuita-keresturi.
Od Rumuniji odstopljenih krajev so Jam, Corda in Beba popolnoma romunske vasi, Zombolje ima popolnoma nemško. Pustakerestur pa madžarsko prebivalstvo. Za odstopljeni moldav-ski otok dobi naša država 509 ha! pri Vel. Gaju, 114 haJ pri S ur jamu in 418 ha3 pri Klanji.
Politične beležke
•rojstva. Podani predlogi, da naj se spo-1 vpleten tudr g. Ojorgjevtf. Kateremu Je
ročijo Generalu direkciji earin, da po- glavno glasilo SLS za krivičen, zloben .—s --=--'--	-- |n brezčasten napad ter obljube klerikal-
nih poslancev napisalo tole: .Kar se tiče g. Gjorgjcvlča, moramo povdaritl, da niti besede nismo zapisali, da bl bil on proti pomnožitvl profesorjev ali univerzi kot taki, da pa ie bil njegov nastop hote ali nehote naperjen proti obstoju medicinske in deloma tehnične fakultete«... Q. Ojorgjevič, ki je apeliral na čast klerikalnih poslancev, zlasti na g. Vcscnja-ka, ki je član finančnega odseka, |e kakor sedaj vidi, zaman čakal na dostojen popravek v .Slovencu«. Čast, poštenje, morala in dostojnost so pojmi, ki jih slovenski klerikalci ne poznajo.
-f Zmeda ali zloba? Klerikalci zadnji čas tako brezglavo ščuvajo ljudi prot! državi In proti narodnemu edinstvu, da v svoji slepoti že na drugi strani več ne vodo, kaj so v svojih list.h pisali na prt 1 strani. Prav zanimiv je v tem pogledu zadnij .Avtonomist«, ki piše na tretji strani: »Sest milijard je Iztisnil bcogrui-ski davčni vijak Iz Stover.ile samo v enem letu«, na prvi strani Iste številke pa piše .Avtonomist«: .Kdo pa sil! izvršne oblasti pri nas, da Iztiskajo iz nas dvakrat in trikrat večje vsi,te, kakor Jih predvideva sam tinančni minister'.'* Av-tonomist piše torej na tretii strani, da jo iztisnil 6 milijard beograjski davčni vijak, na prvi strani pa pravi, da je ixo-grajski vijak zahteval It 2 — 3 milijarde. Na koncu konca je za .Avtononista« In njegovo varanje javnosti ".c to zanimivo, da on trdi, da se je že Iztisnilo 6 milijard, dočim piše «Slovencc», da se bo šele za prihodnje leto Iztisnilo iz nas 6 milijard, luni pa da se jc le 2 milijardi. Za klerikalce ja pač par miliUrd sem ali tja vseeno, saj oni pist.o o milijardah le zato, da bi obrnili pozornost proč od neuspehov svoje politike.
-t- Štefan Radič, ta je pa tlč! O- Radič piše neprestano iz Londona pisma, zdaj za Petra, zdal za Pavla. Da ni čisto pozabil na svoje sedanje velclzdajalske zaveznike, klerikalce, to se razume in tudi spodobi O. Radič piše, da pri vsaki priliki povdarja, da so Slovenci Isto kot Belgijci In da le dr. Korošec za Slovcn-ce, kar je — kardinal Mercler za Belgijce. Lopo se je poboljšal g. Radič. 28. januarja letošnjega leta le na shodu, ki se je vršil na zagrebškem sejmišču še kričal, da je dr. Korošec »pop. Slovcnci pa da so .Kranjci magarci«. Radič Angležem tudi ob vsaki priliki pripoveduje, da ima dr. Korošcc za seboj 100.000 volijccv in 21 poslancev, tega jiin pa še nl povedal, da so ostali vsi klerikalni volilcl že 18. marca na dilcl ln da se jim danes pasje slabo godi, ker imajo za seboj dr. Korošca In 21 tigrov. Radič jc Hrvatom vsaj to uslugo napravil, da je šel v London, Korošcc pa je na žalost ostal doma. Obadva varata svet. Razlika je lc ta, da jih je na Slovenskem še veliko, k! vedno znova gredo klcrikalccm na led, Radii pa v Londonu zastonj Išče ušes, kl bi hotele verjeti njegovim farbarijam.
-1- Klerikalci so se hudo opskll na ncdellskem kongresu btmjcvske stranke v Subotlci. Kongres bi se imel odločiti za ožjo zvezo z SLS odnosno za spojitev s klerikalno stranko. Klerikalna delegata dr. Hohnicc in Kulovec pa sta doživela popoten neuspeh. Kongres je odkbnil likvidacijo stranke ter se izjavil za očuvanje
prav Nagoflejno pojavlja prt vseh' predstavah. Treba je le še modernega opernega režiserja, ki bo pazil na igro mlajših solistov in solistk ter zbora ter bo režiral opere tudi po partiturah, ne lo po tekstu.
Šentjakobski oder v Ljubljani. V nedeljo eo ponovili Sentjakobčani .Zakonske zmešnjave«. V njej je nastopil tudi jubilant svojoga 50. nastopa na tem odru g. PodrebrSek, ki so mu poklonili veneo s trobojnico. Igra je izpadla v splošnem dobro in jo prijetno zabavala občinstvo. Edino, kar bi bilo igranju opo rekati je to, da je mestoma direktno ne-naturno efektno, v nekaterih točkah pa bolje nego zadnjič. Dvorana je bila polna.	K.
Mariborsko gledališče je v nedeljo popoldne ponovilo srbsko igro: «Rodo-ljupcl«. Kakor predzadnjo nedeljo, je bilo gledališče tudi to pot skoro prazno. Večerna predstava opere .Trariata« je morala pri drugem dejanju končati, ker je odpovodala eloktrika.
Mestno gledališče v Celju. V torek dno 27. in v sredo 4"" 28. novembra se uprizori prvič na celjskem odru Kraigherjeva drama »Školjka«. Gostuj-rta pri tej priliki ge. Juvanova in Saričeva, članici ljubljanskega dramskega gledališča. Šolski mladini je obisk zabranjen.
Carinska konferenca v UuhSiani
Po naredbi Generalne direkcije carin Se je včeraj zvečer vršila v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani prva carinska konferenca, kl so jo poselili gospodarski krogi v znatnem številu. Trgovsko iri obrtniško zbornico je zastopal predsednik g. Ivan Knez, Oremij trgovcev v Ljubljani načelnik g. Fran Stupica, Gremij trgovcev v ljubljanski okolici g. Fran j 25 odst. večji od dosedanjih. Zebal, Zvezo industrijccv g. Danilo Gor-
-f- Okrajni zbsr zaupnikov JDS za prevaljski in marenbcrškl okraj se bo
vršil v nedelio, 2. decembra v Dravogradu, kjer bo Istočasno ustanovljena krajev na organizacija JDS za Dravograd-Mežo in okolico.
+ Shod JDS v Rajlicnburgu. V nedeljo se je vršil v Rajhenburgu shod JDS na katerem je govoril načelnik Kibnikar o zunanje In notranje političnem položaju. Shod je otvoril g. Sadar, predsedoval mu je inž. Železnih. Zborovalci so z odobravanjem sledili Izvajanjem govornikov ter krepko obsojali škodljivo in nezna-čajno politiko SLS.
+ Ustanovni občni zbor JDS za Ig-Studeuec. V nedeljo, dne 25. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS za Ig-Studcnec. Kljub skrajno slabemu vremenu, kl Je vsem somišljenikom Iz okoliške vasi onemogočil dohod na Ig, se je vršil prisrčen sestanek somišljenikov (20 po številu), kjer je poročal o programu in o taktiki ter o organizaciji demokratske stranke dr. Rapc iz Ljubljane. Za Bož. praznike se Je sklenilo sezvati širši sestanek naših somišljenikov in prijateljev tudi za okoliške vasi. Novoizvoljeni odbor, ki ima vršiti podrob no delo, nam jc garancija, da bo delo uspevalo, obenem pa priča, da je politična šola demokratske stranke že pričela roditi sadove. Oba udelcžcnca politične šole, sta odbornika naše nove krajevne organizacije.
+ Imenovanje novega velikega župana za Ljubljano, kl bi se imelo izvršiti te dni, ie zopet odgodeno, in siccr kakor nam javljajo iz Beograda, do srede decembra. Število kandidatov je že Ic-
sijon. Sedaj se jim !e glasom beograj- i	,	„ ... . , .
skil, vesti pridružil še član glavne kon- samostojnosti In sicer na Radičm stran .
Sokolstvo
Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v soboto dne 8. decembra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo. Bratska društva se prosijo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
Akademija mariborske Sukulske Hupe ee bo vršila 8. decembra v veliki GOtzovi dvorani in nc, kot smo javili, 9. decembra v Narodnem domu.
Sokolski praprorL JSS. objavlja: Po našem oavobojenju Je razvilo več društev svoje prapore. Večina teh ie v narodnem slogu, kar ie vse hvale vredno. Naša or-namentika je tako razvita, da se nam tega vnanjega kulturnega znaka ni treba sramovati; nasprotno, dolžnost Sokolstva bi bilo, da samo propagira našo domaČo stvar in jo izpopolnjuje. Ker bodo razvila še razna društva nove prapore naj se drže sledečih navodil: Skoro vsaka pokrajina ima nekaj svo'ega tipičnega ali v barvi, ali v obliki. Tega se je v bistvu držati. V zadnjem času so prišli v navado prapori Iz belega platna. Prav priporočljivi so in praktični, ker se dajo prati in se ne sekajo kakor svileni. Treba je le še vezenja v trpežni obliki bi trajajo jako dolgo, o čemer nas prepričajo razne stare narodne vezenine, ki jih hrani naš muzej. Oblika nnrašfnjskih praporov naj bi bila bolj majhna. Dn se doseže v tem oziru tudi nekaka enotnost v obliki, bi bilo priporočlivo, da društva, kl nameravajo razviti prapore, predlože JSS. načrte za prapore, predno Jih daje v delo.
trole dr. Hilarij Vodopivec.
— Uradniško vprašanje. Iz Beograda poročajo: Vlada pripravlja izplačilo novih plač za 1. jauuar 1924. Ker imajo uradniki po novem zakonu pravico na nove plače že od 1. oktobra Jim gre torej tudi že diferenca za 3 mcsece. Ta diferenca se ne bo izplačala naenkrat, temveč v treh obrokih, t. j. 1. januarja, 1. februarja in 1. marca. Istočasno z novimi plačami bodo zmanjšane draginjske doklade in to tako, da bodo celokupno novi prejemki državnih nameščencev le za 20 —
lup, Zvezo gremijev načelnik g. Ivo Je-ločin. Polnoštevilno so bili zastopani ljubljanski špediterji, carinski posredniki, trnove! vseh strok In drugi interesenti.
Konferenco je otvoril upravnik Ijublian ske carinarnice g. Rupeli, nakar je imenom zbornice pozdravil zborovalce g. Iv. Mohorič, ki ie v svojem nagovoru izra-ilal zadovoljstvo gospodarskih krogov nad dejstvom, da se je Generalna direkcija carin odločila odrediti redne 14dnev-nc konference, kjer bo interesentom dana prilika, da izneseio svoje želje in predloge kakor tudi, da dobijo informacije glede tolmačenja carinskih naredb in carinskega postopanja. Izrazi! je nado, da se bo s temi konferencami v bodoče posrečilo odstraniti mnogo nesporazumov, kl nastajalo danes pri stiku strank s carinarnico. Nato je podal nekoliko predlogov glede ureditve prekournega carinjenja in glede prednostnega carinjenja va-sonskih pošiljatev.
K poglavju o katoliški moral).
poštenosti iu dostojnosti. Nuleljo teden
je .Slovenec« pod naslovom: «Slcižen nastop radikalov bi demokratov proti slovenski univerzi« pisal dobesedno tole: .Gonja, ki so jo začeli proti slovenskemu vseučilišču demokrati pod Pribičevlčem, se nadaljuje še danes. V razpravi o kreditih za vseučilišča so proti slovenski uni- j
Ko je bil prečltan Koroščev brzojavni pozdrav, so zborovalci demonstrativno vzklikali »Žlvlo Radič!«. Sprejeta resolucija povdarja, da bo bunjevska stranka nadaljevala dosedanjo politiko ter ostala zvesta federalističnemu bloku.
Gledališče
Ljubljanska drama.
Torek, 27.: Zaprto.
Sreda, 28.: «Smrt majke Jugovlča«. D.
Četrtek, 29.: .Danes bomo tiči«. Na korist Udruženja gledal, igralccv. Izv.
Petek, 30.: .Mogočni prstan«. Izv.
Sobota, l.: ob 15.: .Gospa z morja:«. Dijaška predstava. Izv.
Nedelia, 2.: ob 15.: .2X2 = 5» Ljudska predstava. Izv. Ob 20.: .Osma žena«. Izv.
Pondeljek: 3.: .Mogočni prstan«. F.
Ljubljanska opera.
verzi složno nastopili demokrati in radi- Tore5t- 27': *N'iIkol» Šublc ZruijskU. C
kali. Ko je nedavno bila v Beogradu deputacija slovenskega vseučilišča, sta finančni In prosvetni minister obljubila, da sprejmeta skromne zahteve naše univerze. Prosvetni minister je sicer na seji sefc cije finančnega odbora predložil nekaj teh žalitev, toda vstal je demokrat Gjorgjevlč glavni tajnik JDS, in v ognjevitem govoru ob odobravanju vseh srbskih posian ccv nastopil proti tem kreditom. Srbska večina sc je pridružila njegovemu hujskanju proti slovenski univerzi in odklonila vse poviške za slovensko vseučilišče« ... To «Slovenčevo» poročilo Je
Na njegova izvajanja sta obrazložila 1 »Jutro« v svoji sobotni številki razkrln-
stališče carinarnico upravn k g. Rupelj in rukovodia g. Petrovič. Slednji je v daljšem govoru pojasnil težkoče carinske uprave kot vodja carinskega odseka, kateremu načeljuje že štiri leta.
Nato je načelnik gremija g. Fran Stupica poročal, da ie pričakovati, da se v kratkem času doseže sporazum glede namestitve uradnih prostorov ljubljanske carinarnice.
Načelnik Zveze gremijev g. Ivo Je-(ačin je v s?o,'em obširnom govoru posebno poudar.al, da zeli trgovstvo -.bližanjo & carinsko ij pravo, da se na teh konferencah z obijeatranskih vidikov pojasnijo dušečo neprilike carinskemu, postanka, ki vzbuiaio toliko nezado-
kalo kot klerikalno kleveto ter priobčilo pismo posl. Gjorgjeviča, v katerem ugotavlja. da se je baS on kot edini demokratski član sckcije še prav posebno lil z uspehom zavzel za Ijubllansko univerzo. Nicgov predlog radi priprave primernega grupiranja lakultet, ki ni bil prav nič naperjen proti ljubljanski univerzi, je tudi klerikalni posl. Vcsenjak odobraval. G. Sv. Giorglevič le tudi Izjavil, da so mu klerikalni poslanci Izrazili obžalovanje radi poročila v .Slovencu«, izjavljajoč, da gre za .neljubo pomoto«, ki se bo v prihodnll številki poplavila. Ta popra-
Sreda, 28.: .Novela od Stanca-Zapeča-
tenci. Vojhška predstava. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: .Psoglavcl«. B. Sobota, 1.: .Gosposvetski sen«. Izv. Nedelja, 2.: «Alda«. Izv. Pondeljek, 3.: Zaprto.
Celjsko gledališče. Torek, 27.: .školjka«. B.
Sreda, 28.: .Školjka«. A.
*
Ljubljansko gledališče. Repertoar se je moral zaradi garderobe deloma spie-meniti. D-aboncnti imajo jutri .Smrt majke Jugoviča«. Vstopnico za petkovo in sobotno premijero se dobe še od danes naprej.
Ljuds'.:a operna predstava. V nedeljo so dali kot prvo ljudsko operno pied-stavo ob znižanih cenah »Onjeglna«. Zaradi slabih potov je bilo gledališča le srednje obiskano. Opero jo dirigiral prvič g. kapelnik Balatka In sicer pvav temperamentno. Predstava je bila po za-
Oblave
X Podmladek Rdečega Križa priredi v soboto dne 1. decomhra ob 10. tiri ter v nedeljo dno 2. decembra ob 15. uri v unlonski dvorani dečjo predstavo v korist revnih šolarjev in bednih bolnič-kov. Predvajalo so bo: -"Janko in Metka«, .Trnjulčica«, .Sobarica Metka«, burka, razne klavirske točke, Jesenske cvet lice, alegorija. Zgodovina ob zibeli prestolonaslednika itd. Spored jc torej zelo pester. Predprodaja v;topnie v knjig. Glasb. Matice, Kongresni trg. Sedeži od 3 Din do 15 Din, stojišče 2 Din. Vsi, ki ljubite deco in odobravate njeno idealno stremljenje, pridite in pripeljite b seboj svoje malčke!
X Na Miklavžev večer pevskega zbora Zveze Ju^oslovenskib železničarjev v Ljubljani, ki se vrši dno 6. dcccmbra v salonu restavracije pri »Lovu« na Gosposvetski cesti, vabi tovariške že'e/ni-Carsko rodbine in pevskemu zboiu na^ klonjeno občinstvo — odbor.
X Zveza jugoslov. železničarjev sporoča vsem društvom, da ima odslej ne samo godbo ua pihala, temveč, tudi orkester. Orkester je na razpolago pod istimi pogoji kot godba.
X Starešinska zveza cTriglava« v Mariboru, ltedni občni zbor 7. decembra ob 8. uri zvečer v gostilni v Narodnem domu v Mariboru. Starešine vabi na udo-ležbo — odbor.
X Društvo najemnikov za Slovenijo vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 15. decembra 1023. ob 8. uri zvečor v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani z važnim dnevnim rodom. Društveni člani se naprošajo, da prinesejo članske legitimacije s seboj v dokaz, da imajo na občnem zboru volilno pravico.
X Ustanove za obrtnike ln vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1123.: a) deset ustanov za onemoglo nboge obrtnike ali trgovce, in sicer pet po 100 Din in pet po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnje naj so pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 8. decembra 1923. Piiloži naj so jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je piosiloc obrt ali trgovino samo?to;:io izvrševal, da seda} zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega sa-
vek jc pa prinesel .Slovenec« v nedeljski j bil krasno pri glasu in ga je občinstvo številki od naslovom: »Demokratske za- po ariji opetovano priklicalo pred zasluge za univerzo«. V sredi te notice le I štor. Vpliv novega baletnosra moistra so
siugi gg. Zlkove, Popova, Zatheya in Sfi
ligojeve prav dobra ter jo bila publika I mostojnega obrtnika ali trgovca, z aplaviom prav radodarna. Izredno src-i X Oglasi ln reklame za telefonski čen večer jc irool zlasti g. Znthov, ki je [imenik ccle države. Pričetkom prihod- .
njega leta bo izdalo minististvo pnSte in | brk je spravil obe dekleti v Ctedensk telegrafa skupni imonik vseh telefonskih 1 >ečo. n-Mer in sina n vsled prestopka er naročnikov v naši državi. Imeniku bodo, udeležbe na tatvini v 5dnevni za por.
dodani tudi oglasi ln reklame trgovnfc^
industrijskih in drugih pridobitnih poj. jetij na barvanem papirju, sa vaako po.
krajino v posebni barvi. Oglas na cel: strani (20 X 12) stane 700 Din,, na pob! vici 400 in na četrtlnki 250 Din. Oglat, in reklame z event. klišeji, obenem odgovarjajočimi zneski naj se oddajo, oziroma pošljejo najkasneje do dne F, decembra 1923. telefonskemu računske' mu oddolku poštne direkcije v Ljublja. ni, Sv. Jakoba trg 2.
X Izgubil se Je rujav plišast pa» rajavo zaponko. Pošten najditelj se pro. si, da ga o\la v upravi .Jutra«.
X Jugoslovensko Matica. Kot protest proti vsiljeni krivični rapaliski pogodi, se je nabralo v Sovodnju (Gorenja vas kot spomin na tretjo obletnico od narod no čutečih 70 Din; g. Josip Rustja, nad učitelj, Stari trg pri Črnomlju 10 Din: ot priliki tretje obletnice Rapalla. so ntibr*. li: Šolsko vodstvo Sv. Lovrenc ob Tenu niči 131.50 Din; šol«ko vodstvo Tibovljn 312.75 Din; Šolsko vodstvo Breznica 143.75 Din; šolsko vodstvo Stari trg pri Ložu 114 Din; šolsko vodstvo Dobrova pri Ljubljani 105 Din. — Vsem daroval-cem iBkrona hvalal
Sodišče
NOVOMEŠKA POROTA.
Novo mesto. 26. novembra Uboj.
Danes dopoldne je pričelo tu zadnje 1& tošnje porotno zasedanje. Senatu Je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr Polcnšek, votanta pa sta bila vlili sv«, nik dr. Hrašovec in sod. svetnik Luznar. Drž. piavdnlštvo je zastopal dr. Kovač obtožcnca je zagovarja! dr. IvanetIČ. Na zatožni klopi je sedel Josip Levstek, po. sestnikov sin lz Brezja, obtožen rad! uboja. Žalostni dogodek se Je zgodil iu sledeči način:
V nedeljo, 30. julija 1922., sta brat? Franc in Josip Levstek popivala v Zori-čcvl gostilni v Brezjah. Proti mraku sts prišla tudi brata Josip In Anton Jane h Drenovca, oba že precej vinjena. Meč obema strankama se je kmalu razvil pre. plr, tekom katerega le Anton Jane k!o. futnil Josipa Levsteka Brata Levstek 6ta hotela navaliti na napadalca, kl pa jc med tem že zbežal iz gostilne. Ravno pri glavnem vhodu pa le zadel Josip Levstek kl Je podil pred seboj Antona Janca, na njegovega brata Josipa. Nič hudega sluteč, le Josip Jane vprašal Levsteka, ka! jc, dobil pa je v tem trenutku že takt močan sunek s stlletom v prsa, da se ji zgrudil nezavesten na tla in kmalu na tc izdihnil. Imel Je namreč prehoden prs» koš, pljuča in srce.
Josip Levstek je svoje dejanje prizna' in tudi obžaloval, zagovarlal pa se ie i silobranoin In s pijanostjo.	i
Porotniki so soglasno potrdili vprašanje, da je izvršil Levstek svoje dejank v pijanosti in zanikali vprašanie, da !r imel v pijanosti namen, Janca ubiti. Sodišče je nato Levstka oprostilo.
•
Razprava prali Paskljovlčn lo Thlen rjjn v Za; r bu. Včeroj je pričela v Zt-
grebu razprava proti lfileluemn dijake Draženu Thierryju in 181etnemu dijaku Hrvoju 1'askjjeviču, ki sta dne 7 maja n« Prekrižju zavrntuo umorila Slavka Kana-jeta in Andreja Jelačiča in se polastila njihovega denarja. Razpravi prisostvuje več profesorjev juridične fakultete in dru-gi'i znanstvenikuv, dočim je bila publiki pripuščena le v omejenem številu. Samt titanje obtožnico je Irajalo nad eno uro: uakar je pričelo zasliševanje obtožencev Razprava bo trajala več diii in vlada za izid velikansko zanimanje.
Radi pretreška i-pcr zakon, oblast. • in Javni red je bil obsojen v soboto dne 24. L m. pred celjskim okrožnim sodiščem dr. I. Dimnik, odvetnik v Krškem m 1000 Din globe, oziroma 5 dni zapora, kei jo razždil gozdarskega referenta pri celj skem okr. glavarstvu kot sodnega Izve denca, češ da ga kot pristranskega od klanja.
Voza ni zavrl. Dne 16. avgusta so vozili po cesti proli Sv. Urbanu pri Ptuju Martin Fras. Martin Peklar, Anton 1'eklar Julijana Zelenko, Janez Zorko la Malevi Mnj';en. Pri Sv. Lenartu so na klancu za vrli svoje vozove. Pri tem delu pa je Janez Zorko padel in voz je zdrdral, nezavrl navzdol. Vrgel je Zelenkovo pod konje zadel v voz Aniona Peklarja in ga razbil dočim je ostal Zorkov voz, ki je bil unlo žen z opeko, nepoškodovan. Anton Pekla: pa ja padel tako nesrečno, da si je rozbi glavo in 17. avgusta umrl za poškodbami Zorko Je bil pred okrožnim sodiščem » Mariboru obsojen le na 1000 Din-globe oziroma na 3 dni zapora po § 335 koz zak. radi prestopka zoper varnost živ l>njiL
Tihntopski tobak. Lepega julljskegi dne je opazila Ivanka La^ajnar Iz Sovo denj, da se skrivajo v gozdu trije moški očividno tihotapci. Sla je za njimi in n; svoje začudenje našln pod nekim grmov jem 8 vreče tobaka. Vzela je eno, nnto p obvestila še svojo prijateljico Marijo žen ml. Obe sta so vrnili v gozd in pri nesli k Erženovim še drugi dve vreči, t zadevi sta Informirali tudi Erženovo ma ter in njenega sina Jožeta. Zdaj je priče <kšeft». Lnhajnnrjeva Je nosila tobak 2(V mejo v Itnliio, Jože pa je, mesto da b lcupovnl cbožio travieoi v trafiki, prldiv kadil doma. 7,a stvar pa se Je počasi zve delo in lobnk j'm je b!1 zaplenjen. Li bajnnrjeva in vsi trije Krženi pa so prišl pred ljubljansko sodeče. Ti' nhpski tn
r 1'Uoga ,>Jutru" St. 278, dne 97. novembra 1998.
losipa Stritarja, ali da govorimo z literarnim liistorikom dr. Prijateljem, ,centralne postavo slovenske literature«, ni več med živimi. Svojega življenja trdi [mi je dokončal v zasluženem miru in pokoju. Trudne, od starosti betežne oči je zatisiiil 25. t. rn„ na Gospodov dan, v Rogaški Slatini na Štajerskem.
Stritar ima za seboj patriarhalno življenje, kakršno v dandanašnjih razmerah nl več mogoče. «Držal je v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja: lirike, epike, dramatike, književne, umetniške, socialne in politične kritike«, pravi o njem dr. Prijatelj v Antologiji. Bil je dalje »eden najizobraženejših naših ljudi.« <dz njegovih ust so nam preprosto, po domače govorili največji duhovi Izobražene, zlasti zapadne Evrope«.
Res, Stritar je bil svojemu narodu učitelj in vzgojitelj. Zamislil in v dejanje je pretvoril »Zvon«, prvi slovenski kulturni in umetnostni mesečnik. Zbral je okoli sebe najboljše sinove slovenskega naroda: Levstika, Jurčiča, Tavčarja. Odkril je Slovencem Prešerna, uvedel v slovstvo Gregorčiča in nebroi drugih, kl jih pozna danes sleherno naše dete. Očistil jc slovenščino peg ln kvarnih vplivov Koscskega In njegovih občudovalcev. Skratka, bil je mož, kakršnih ne premore več slovenski narod. Dal je slovenskemu slovstvu svetovno podlago, postavil se je na čelo svobodomiselni strujl, širil nI samo lastnega izšolanega svetovnega nazora, ampak je tudi itnel pogum pobijati škodljive tendence klerikalnega apostola Mahniča. Bil je svobodomislec ln Slovan, kar mu moramo šteti v posebno zaslugo. Od začetka do konca svojega udejstvo-vanja je bil borben duh in je klical v živ. Ijcnje vse, v katerih jo slutil klice osebnosti. Pomagal jim je v razvoju ter lih uvajal v delo, ki je izoblikovalo mentali-teto svobodomiselnega slovenstva v zadnjih desetletjih prošlega stoletja.
Bil je rojen za duševnega voditelja In le svojo nalogo izpolnil z ogromnim uspehom. Kot mož značaja In doslednosti ni hotel hoditi po ravni, izvoženi cesti do ljubega kruhka. Novičar oče Bleiwels ga je radi tega imenoval »večnega študenta«. Hvala In čast temu večnemu študentov-stvu! Zapustilo je globoke brazde v življenju našega naroda in dokler bo kaj slovenske In jugoslovanske besede, bo Stritarjevo ime slavno kakor ta beseda sama.
Po smrti
Vi kamena nc bo, ni križa
na grobu, v katerem bodem soal; nihče sc usmillen ne približa, da bi pomolil in delal:
_ Pod hladno, mirno to gomilo počival trudno ti srce; tal, dokler moglo, ti nosilo človeštva vsega si gor le!
Jos. Stritar.
Boris Miranovo življenje in delo
.Tomp Stritar, s pesniškim imenom Boris Miran, se le rodil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Vel. Laščah na Dolenjskem. Bil je torej ožji rojak Trubarja in Levstika. Otroška leta je preživel doma, kjer je dobil tudi osnovni pouk. Pozneje ie odšel v Ljubljano. Bival ie v Alojzije-višču, šolal pa se je v gimnaziji. V Aloj-zijevišču se je sešel z Levstikom in to srečanje ie bilo za celo njegovo poznejše življenje odločilnega potnega. Pod Levstikovem vplivom se je Stritar začel bavitl z literaturo ter se je že v četrti šoli poskušal v verzih. Širši javnosti se je prvikrat predstavil v Bleivveisovih «Novicah».
Iz LJubljane, kjer je dovršil gimnazijo, je Stritar odšel na Dunaj. Škof Wolf ga je hotel poslati na orientalsko akademijo, on pa se je rajši odločil za klasično ii-lologijo. Na dunajskem vseučilišču je s svojo bistroumnostjo kmalu vzbudil pozornost svojih učiteljev. Dovršlvšl študijo je postal hišni učiteli v raznih odličnih rodbinah. Počitnice ie Stritar izrabljal za potovanja po širokem svetu. Obiskal je Bavarsko, Porenje, Švico, Francijo iu druge kraje.
Tista leta ie Stritar duševno popolnoma dozorel. Izšolal in utrdil ie lasten svetovni nazor. Zgodilo se Je to pod vplivom Francozov in angleških romantikov. Njegova posebno značilna poteza pa je bilo pojmovanje poklica Slovanov, kl Je o njih Stritar menil, da posredstvom njlli
se je pridružila še ena knjiga. Stlri knjige za mladino so pozneje izšle pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Zadnja publikacija v tej vrsti so »Lešniki«. Prav poslednje Stritarjevo delo je brošurica »Strunam slovo«, katere pa nl več Izdal pesnik sam, marveč njegovi čestilci.
Stritar je po evropskem vzgledu izči-stll oblikovno stran slovenske književnosti. To je njegova največja zasluga, kl ga uvršča med stebre našega slovstva.
Stritar v domovini.
Ko je šel Stritar v službeni pokoj ter je tudi oficljdtio odložil pero za javnost, se je preselil v Aspang poleg Dunaja. Tam je hotel prebiti svoje zadnje dni. Preživel je tam svetovno vojno ter okusil mnogo njene grenkobe. Lahko si mi-
vlak dospel na mejo domovine, je sivolasega pesnika pozdravilo mlado lil staro. Na posta.il v Mariboru pa so Stritarja pozdravili predstavniki državnih in lokalnih oblasti. Iz Maribora je vlak s Stritarjem krenil v Rogaško Slatino. Stritar sc Je po domači progi vozil z užitkom.
V Rogaški Slatini Je Stritar bival v vili Jatikomir, kl Je bila po svojem novem stanovalcu prekrščena v »Stritarjev doni«.
Bolezen In zadat! trenutki.
Josip Stritar je pred nekaj dnevi zbolel na pljučnici. Vsled njegove visoke starosti je bilo takoj jasno, da lic bo prebolel težke bolezni. Vendar pa Je bil še do nedelje ob 4. popoldne pri zavesti in svoje zveste zakonske družice do takrat ni pusti! od bolniške postelje. Ob 4. popoldne pa so jc njegovo zdravstveno stanje nenadoma močno poslabšalo. Pričel Je postajati apatičen in padel polagoma v agonijo. Ob 9. zvečer je Izdihnil svojo plemenito dušo, nc da bi prišel poprej še k zavesti. Med boleznijo Je govoril Jako malo, ker sta mu sluh in vid že skoro popolnoma opešala. Zadnje besede, kl jih je Izpregovorll v nedeljo, ob štirih popoldne, so bile: »Koliko je ura?«
Na mrtvaškem odru.
Nestorja slovenskih pesnikov in pisateljev so položili včeraj zjutraj v Stritarjevem domu v Rogaški Slatini na mrtva-' ški oder. Truplo je posuto s cvetlicami, njegova prsa krasi red sv. Save III. razreda. Ob krsti opravlja RogaAki Sokol častno stražo. Vest o Stritarjevi smrti se je bliskoma raznesla po Slatini in okolici in včeraj je ves dan prihajal narod iz
vseli strani, da se yoKfcmi. manom velDce-
ga slovenskega moža. Šolska mladina ta je včeraj dopoldne obiskala korporatlvno.
Stritar bo pokopan v Ljubljani.
Josip Stritar, ki je bil častni meščan Ljubljano in Rogaške Slatine, bo pokopan v LJubljani. Ljubljanska občina je odposlala že včeraj v Slatino svojega odposlanca, da odredi vse potrebno za prevoz. Pogreb iz Stritarjevega doma se bo vršil v sredo ob eni url popoldne na rogaški kolodvor, odkoder se odpelje vlak z zcmsklml ostanki velikega pokojnika oh tri četrt na dve popoldno ln prispe v sre. do ob sedmih zvečer v LJubljano.
V četrtek dopoldne polože Stritarja V ljubljanskem Narodnem domu na mrtvaški oder, popoldne pa se bo vršil pogreli na državne stroške. Rogaška Slatina, ka-terc častni občan jc bil pokojnik, odpošlje k pogrebu v Ljubljano svoje posebno zastopstvo. Tudi vsa ostala slovenska mesta, številne korporacije in društva I? vseli krajev Slovenije pridejo v četrtek v LJubljano, da izkažejo zadnjo čast Borisu Miranu.
Doma
Tu oče in mati mi letita, pod rušo zck-no mirno spita. Kaj vama življenje le dobrega dalo? Trud in skrbi, veselih ur malo.
Zdal, blagi duši, počivata, zasluženi pokol uživata. Ko bodo ml skoro dnevi končani, rad tu bl počival vama na strani
Jos. Stritar.
Kulturni pregled
Zgodovinsko društvo
V lVi.ariborU	• stanju, ki je radi visokih tiBkarniških
Maribor, 25. novembra, stroškov za tCasopis> neugodno. Radi te-
_____„ 1 ca so je soglasno sklonilo zvišati člana-
Pretekli petek zvečer se 30 vršil	(8 I « na 4Q m Redm) p]a.
bazinski dvorarn 15 obto. zbor Zgodo-:	društvo 400.
vinskega društva v Mariboru*. Predjed- j	^ J podarjJ
nik prof. dr. Fran Kovačic je podal kra-	dr 'SlnnSeJt zauilniv0 obsirno ko.
tek pregled dvajsetletnega delovanja	. pokojnega vseufiliškega pro-
društva, ki je vzelo v svoj program	^ ^^ obmejna mmeiitve.
dovino in narodopis juzue Štajersko, ko-1 £	en .^j vsob I0pi8ni.
roške in Prekmurja. Poudarjal je, da so	^ ^lanih kart v 3vrbo firo
zavlada v svetu bratollubje In ljubezen. Kmalu na to Je začelo Stritarjevo pozitivno slovstveno delo. Najprel ie Izšla ocena Prešerna. Sledila ie zmaga nad Koseskem in kmalu nato Je zagledala beli dau »Mladika«. Za novo leto 1870 pa Je izšla prva številka «Zvona». Začetek epo-halnega dejanja Je bil tu. Okolu »Zvona« se je zbrala družina: Levstik, Jurčič, Kersnik, Tavčar, Jenko, Gregorčič, Leveč, Erjavec in drugi. »Zvon« Je postal merilo slovenskega Izobraženstva ln glasnik najboljših plodov slovenskega srca In uma. Stritar Je v »Zvonu« opredelil program pesnika. Postavil Je jasen program o vseh problemih, ki se tičejo leposlovja. Dotaknil se Je vprašanj o veri, filozofiji, etiki, Slovanstva, socialnega vprašanja. Sam pa ie ostal pri tem Izrazit didaktik, elegični pesnik in tudi satirik.
Prod 30. leti se je Stritar umaknil iz »Zvonovegai kroga. Se prej Je izdal svoje zbrane spise v šestih zvezkih, katerim
sliino, kako le bilo pri srcu starčku, ki Je kot mož vodno delal za spravo med ljudmi, posebno med Slovani!
V Aspangu je Stritar živel samo od borne penzije, katero mu je izplačevala dunajska vlada. Seveda Je ob tistem skromnem denarju moral trpeti veliko pomanjkanje. Toda hvaležna domovina svojega znamenitega sinu lil pozabila. Iz Ljubljane so mu rodoljubi pošiljali živila, da se Je vsaj za silo prehranil ter da ni umrl od lakote. Bridko je Stritarja zadel konec vojne. V Avstriji je nastopilo dejansko gladovanje. Pesnik Je tnoral deliti usodo želodca z drugimi občani. To ic napotilo Stritarjeve rojake, da so razvili misel, ne bi li bilo dobro, Stritarja pregovoriti za povratek v domovino. Namera se jim ie posrečila. 25. januarja letos se je Stritar v spremstvu dr. Štera, zdraviliškega ravnatelja v Rogaški Slatini, odpeljal iz Aspanga v domovino. Pot Je bila pravcata triumfalna vožnja. Ko Je
v društvenem cCasopisus izhajali znanstveni članki v zgodovini in narodopisju PrekTtiurja, še predno je mogel kdo slutiti, da bo v doglednein času združeno z ujedinjeno domovino. Slovenske Koroško društvo tudi v bodoče no bo pustilo iz svojega delokroga. Velcvažno znanstveno delo <Zgodovinskega dru-štva> je priznala stara avstrijska vlada in je dajala društvu podporo. Odtegnila pa mu jo je, ker je društvo leta 1910. proslavilo stoletnico rojstva Stanka Vraza, boritelja za jugoslovansko ujedjnjeuje. Navzlic tako važnemu znanstvenemu delovanju <Zgodovlnskega društva) nima naša vlada za našo domačo zgodovino nobenega umevanja in so ostale vso prošnjo in spomenico brez uspeha; istočasno pa je vlada dala podporo in odlikovanja na pol nemškemu muzejskemu društvu v Ptuju. Tem bolj se zanimajo za zgodovino naše deželo avstrijski Ncmci, ki pripravljajo veliko znanstveno propagandno delo .:Das Ebrenbuch der Unlersteiermarlo, s 1-terim bodo v velenemškem duhu skušali pred širnim svetom uveljavljati svojo historične pravice do južne Štajerske. Našo društvo je torej navezano na samopomoč, vsled česar so bori z velikimi gmotnimi težkočami, kor so samo stroški za izdajanje znanstvenega glasila daleč prekašali dohodke na članarini.
Tajniško poročilo je podal profesor Glaser. Društvo jc skušalo najti sredstva za izboljšanje gmotnega položaja, važno delo pa je Izvršilo s sodelovanjem pri javni študijski knjižnici, Iti od 15. marca 1922. redno posluje in b kateri je večji del knjig prispevalo ^Zgodovinsko društvo*. Društvo je priredilo znanstvena predavanja v Mariboru (dr. Stelel in v
prednje izdajo zgodovino trga Ljutomer je umrli dekan Ozmec volil društvu 10 tisoč Diu. Za prihodu je leto so pripravlja zraven XIX. letnika <Casopisa>, čigar prvi snopič izide v najkrajšem času, tudi zgodovina Ljutomera in znanstvena predavanja.
Za fastna člana >Zgodovinskcgu društva* jc občni zbor soglasno izvolij monslgnora Franja Bulica, zgodovinarja svetovnega slovesa in vseučiliškega profesorja doktor Matijo Murka, jezikoslovca in narodopisnega pisatelja in soustanovitelja društva.
«Možiček» (Der Hampelmann). Tako
so imenuje muzikalična pantomina ii prejšnjega časa v enem dejanju. Sestavil jo jo naš umrli pesnik glasbo Josip Ipa-vee. To delo obsega 7 muzikalionih figur od katerih vsebujo zadnja balet. Poprej obstoječa vglasba tega dola za salonski orkester so io izgubila in sicer so jo bržkone uničila o priliki požara Narodnega doma v Trstu. Mariborski glasbenik Viktor Parma jo to pantomino po nalogu mariborskega gledališkega ravnateljstva na podlagi tozadevnega is vlečka za klavir uglasbil za veliki orkester. »Možiček« ee ho še v tej sezoni Igral v Ljubljani kakor tudi v Mariboru.
«Sjenei>, fantastično delo v dveh de-janjlh. Napisala Ljuba Babič ml. in Božidar široia. ZagrebSko gledališko jc 2:?. novembra imelo premiera nenavadnega, dela »Pjene«, katerega sta napisala, skladatelj Sirola, lu slikar Ljuba Babič ml, V delu sta. avtorja skušala rešili problem novo umetnostno oblike, odorskf plastike s spremljavo godbo. »Sjenei
Ptuju (prof. dr. Kovačič) ni izdalo XVIII. predstavljajo odersko plastiko legond o letnik .-Časopisa za zgodovino in naro-! kraljiču Marku, kl po stoletni dobi pri-dopisje».	1 naša svojemu narodu odrešenje. Glavna
Spomini na Stritarja
»Slovenski kluba na Dunaju je bil nekako svobodno društvo dunajskih starejših Slovencev. Mladi slovenski rojaki smo prihajali le kot gostje na klubove zabavne ln literarne prireditve. Tu se je prepevalo, klavirilo, tam-buralo, citralo, domoljubno kraanoslo-vilo, predavalo in čitalo. Menda ni imel klub nikakih pravil niti odbora; shajali smo se na povabilo rediteljevo zdaj v tej, zdaj v drugi restavracijski dvorani.
Mene so zanimali klubov! literarni večeri. Citali so na njih svoje neobjavljene spise Pavlina Pajkova, dr. Janko Pajk, Ivan Navratil, Josip Stritar, dr. Mat. Murko in dr. Tako sem slišal iu videl leta 1808. prvič Stritarju kot predavatelja «01gc», svoje novele v verzih.
Ko je bila dvorana že natlačeno polna in so morali odpreti še sosednjo sobo, Stritarja še ni bilo. Toda par minut pred določeno uro se je pojavil skoraj majhen gospod šibko rasti, bledih lic, redke dvopolovne brade, žo dokaj osivele, in košatih, neznatno mo-liranih las. Prvo pa kar se ml je vtisnilo v spomin, so bile njegove velike sive, ostro zroče oči.
Po dvorani je završalo, rojaki so vzklikali ali 7An1os.kn.lt. v=taiali. dela-
li špallr. Stritar pa je nervozno zamahnil z roko, naj mirujejo, podal nekaterim tri prste svoje desnice v pozdrav in sedel za pripravljeno mizico.
Ko je postalo-v dvorani tako tiho, da bi se slišal miškin tek — prej ni mogel nikoli citati —, je razgrnil pred seboj višnjev zvezek — vsi njegovi rokopisi so bili višnjevo broširani — in začel citati. Tiho, jedva slišno.
Njegov glas je bil visok, a prijeten, lep, njegova govorica pa tako zvon-ka, da si se moral braniti, da nisi poslušal le njegovega-melodičnega organa in da pri tem nisi pozabil vsebine. Glas pa mb je postajal krepkejSl in odločnejši, čim dalje je čital, njegovo predavanje živo, naglo, dramatično izrazito. Kakor medica so mu tekli stihi; nikoli se mu ni zareklo, dikcija pa mu je bila brez afrktaeije, izgovor naroden, domač, osoljen sem ter tja z originalno krepko ali značilno besedo, ki je zbujala posebno zadovoljstvo poslušalcev, Nedosežen stilist, umetnik jezika, bogat na izrazih, prožen in eleganten v tehniki. Govorjena glasba!
Po čitanju je posedel jo,dva toliko, da je čul Navratilovo zahvalo in popi! čašico piva. in že jc izginil.
Drugič sem bil v Stritarjevi družbi na proslavi Navratilove TOletnicc. Sedeli smo za tremi dolirimi mizami v
obliki podkve. Le tam zadaj jo stala osamela mizica. In prav tja je sedel Stritar, si naročil čašo piva, poslušal dr. Murkov govor, potem pa je segel v žep in položil na mizo, za katero smo sedeli akademiki, šop listov s svojo prigodnico »Ivanu Navratilu za sedomdeseti god«. Nato je izginil.
Tako sem ga videl potem še Cesto na dunajskih slovanskih slavnostih; vselej je sedel za svojo mizico, za svojim stebrom tih in plah. Cim bolj so ga puščali na miru, tem ve^elejšega obraza io izginil takoj' po vzporedn. Predstavljanja, poklonov, pozdravov in nagovorov ali celo vsiljenega laskanja ui trpel od nikogar. S komer pa je želel govoriti, dotičnika je poiskal in nagovoril sam.
Cesto sva sedela vsak za svojo mizo ali stala okoli istega biljara v kavami »Maria Treii« v 8. okraju, čita-la iste novine, si podajala slovenske dnevnike celo iz roke v roko, se pozdravljala. a poznala se nisva ali vsaj govorila nisva. V kavarno je prihajal z gimnazije nasproti kavarne dopoldne za pol urice ter je hitel vselej zopet nazaj poučevat. Mudilo so niti je pač vedno in moral je izkoristiti vsak trenotnk. Poučevanje na šoli, prirejanje in urejanje slovenskih šolskih knjig, prevajanje delov sv. pisma in lastno ruMtpiiovanln mu ie jemalo
ves čas. Ker je prebival daleč zunaj na robu Dunaja, se je moral «ak dan voziti s cestno železnico precej časa domv. Kot strogo točen mož in oče ni zamudil nikoli no obeda ne večerje v krogu svojo obitelji. Tako smo ga mogli videti vsako pot takorekoo lo nervozno liilečega.
Leta 1806. poleti pa sem želel govoriti ž njim o literarnih stvareh. Pisal sem mu, ga li smem poseliti kako nedeljo popoldne. Takoj mi je odgovoril, da me nričakuje »s posebnim veseljem že prvo nedeljo.«
Stritarjeva vila z lepim vrtičkom je ležala daleč zunaj. Vozil sem se tramvajem pol ure in moral nato še korakati skoraj pol ure. Ker jo bila vila obdana z železno ograjo in so bila vratca zaklenjena, sem moral zvoniti. V prvem nadstropju na zaprtem hodniku sem opazil na obešalniku za obleko puško dvocevko. Stritar lovec? sem so čudil.
Potrkam, vstopim v svetel salon-ček. a iz sosednje sobice mi žc prihaja naproti Stritar, skromen, čisto po domače.
I Ta svoj prvi sestanek z najodličnej-šim organizatorjem slovenskega slovstva, našim dotedanjim najfinejšim estetikmn in — kakor ga jc označi; izvrstno prof. dr. Jos. Tominšok — I fffliitlemenom med našimi kritiki in
polemiki, sem popisal v »Slov. Narodu« dne 7. decembra 1896. Ne bom se ponavljal. A dostavim naj danes, ko ljubeznivi mož no more čitati več mojega feljotona: Očaral me je. Očaral s svojo odkritosrčnostjo, skromnostjo in pristno slovensko gostoljubnostjo. Bal sem se, da najdem šestdesotletni-ka filistra, moralnega pridigarja.. V tistih mesecih mo jo namreč zmerjalo in psovalo vesoljno slovenstvo zar.ufi mojega »naturalizma«, romančka «V krvi* in zbirko novelet »O te ženske-'.
Dr. M.ilinič jc rohnel v »Rim. Katoliku », »Slovenec® je pisal o »blatu in krvi» in rajni M. Malovrh me je celo v »Slov. Narodu« pod in nad č.rto br-! ca! in krcal, kakor so mu ukazali nje-| trovi literarni gospodarji. Edini rajni j Fran Lovec me jc bodril in me — žal le v zasebnih pismih — vzpodbujal. I naj vztrajam.
Tako sem bil nepopisno srečen, ko i tue je sprejel Stritar naravnost prisrč-! no, .postavil predme steklenico vina, ignjat, sira in kruha ter me hvalil: ! «llej, končno zopet človek, ki zna j zapisati slovensko besedo . . , Murnik in Vi . . itd. Nič očitanja, nič gra-j janja — lo rada«t iti priznanje . . .
Dvo uri sta nama potekli bliskoma, j Kramljala sva o francoskih, ruskih, 'italijanskih in nem?klh literatih ter se ' "-'ovala, koliko si imava povedati-
Ideja teh ledena Je zmaga nacionalne mi«ii nad tujstvom. Kjer je mimika iz-fjfubila moč učinka v legendah, tam je zastavil Sirola svojo godbo in je z njo popolnoma uspel. »Sjene« podajajo niz motivov, ki ilustrirajo dogodbe in običaje naroda ob raznih priložnostni. V njih vidimo saljaško svatbo z narodnimi
rieanje žen, junalko pe»em gosi&rja, boj
pravljičnega junaka z dednim sovražnikom itd. Iz celega dela raste lik kraljeviča Marka, ki simbolično predstavlja idejo dela. Pri uprizoritvi «Sjen» sta »e odlikovala zlasti plosalski par Froraan, znan tudi Ljubljančanom iz dveh plesnih nastopov pred leti. Kritika se o
plesi, prebujenje kraljeviča Marka, uo-1 .Sjcriah« izraža zelo povol.no.
Zbor zaupnikov mariborske oblastne organizacije JDS«
Maribor. 25. novembra.
Na občni zbor oblastne organizacije 'JDS v Mariboru, ki se ic vrfiiJ danes dopoldne, je prispelo toliko delegatov krajevnih organizacij iz vseh krajev, da jc bila restavracijska dvorana v Narodnem domu nabito polna. Med drugimi se je zbo ra udeležil tudi starosta mariborskih Slovencev g. dr. Rozina In ministra n. r. dr. Kukovec in dr. Žerjav.
Zbor je otvoril poslevodeči podpredsednik dr. Lipold, ki je izvajal, kako nujna ie že provedba ustave In samouprav, zlasti z ozircnn na potrebe obmejnega prebivalstva ter povdarjal vztrajno stremljenje JDS za koncentracijo naprednih sil. Glavna vsebina referata dr. Lipolda ie prevzeta v spodaj navedene resolucije. Nato je tajnik g. Vekoslav Spindler poročal o sianlu organizacije. Po volitvah sc je Življenje stranke okrepilo in je bilo ustanovljeno mnogo novih močnih organizacij. Povsod vlada nov optimizem, obenem pa razpoloženje za koncentracijo naprednega žlvlja. Poročilo navaja podrobnosti o delu, ki so ga vršili demokrati potom tajništva m v okrajnih organizacijah. Tajnikovo poročilo je bilo vzeto z zadoščenjem na znanje.
Prisrčno pozdravljen od zborovalcev fe nato govoril dr. Žerjav o notranjem političnem položaju. Poudarjal ie solidarne interese demokratov ljubljanske Id ma riborske oblasti. Ljubljana ne zahteva nobenih privilegijev, vendar je ln bo ostala tudi za severno Slovenijo prevažna centrala v gospodarskem in kulturnem oziru in to toliko bolj, kolikor več bo sama delala in organizirala. Signatura občega položaja je neodrejenost, ker raaikalska vlada nima poguma odločiti se ali
V debati
je ravnatelj Lesničar iz Celja dopolnil gospodarski del Izvajani dr. Žerjava
s
tianKe, naj no vodi računa o mtereslft velikih industrij iu bank, ampak naj predrtem preskrbi za kreditne potrebe tndi srednje in male obrti In trgovine, ooljo-pri>r.'(le in zadružništva.
VI.
Pozivamo vlado, da že enkrat Izvede prečiščenje tujcov v podjetjih na na&j zemlji, ker smatramo, da imamo dovolj popolnoma sposobnih domačih moči, ki
morejo nadomestiti tujce.
VIL
Pri predstoječih trgovinskih podajanjih zlasti z na Jo neposredno sosedo Avstrijo zahtevamo, da se jemlje posebni ozir ua gospodarske potrebe, zlasti našo neverne obmejne pokrajine ter cele Sluvenil« ker
delo prt svojih materljetnfTi težnjah v demokratskem klubu vsikdar dovolj razumevanja brez ozira na to, da le velika večina nasprotnega političnega nazlranja.
Dr. Božič je obravnaval vsa najvažnejša gospodarska vprašanja, povdarjal sporazumno delo z ostalimi klubi ter odgovarjal točno In zadovoljivo na razna vpra-
šanja ln predloge, W so se stavili tekom
debate.
Volitve so se vršile soglasno ter dol<y. čili tudi delegati za oblastno skupščino
Krajevni organizaciji načeljuje zopet njet dolgoletni predsednik dr. Kaian. Rtd^ politični sestanki sc vrše odslej vsak četrtek v rdeči sobi Narodnega doma.
Iz življenja in sveta
Pri kronprincu V domačiji ItclsW prenočcvalcc nI bil nlkak bančn r	ravnatelj, temveč kakšen premeten men.
Francoski žurnallst Edouard Helsey jc - naroUni tat_ w je v prenočlšču odložil do-
v pariškem »Journalu* opisal povratek nemškega kronprlnca v domačijo. Kakor vednu ob takih priložnostih, se Je za prihoda kronprlnca v Oclsu zbrala ccla četa
gospouarsKi uvi i/,\jjam ui. jav-i	- - -
on^^J^^^^s^d^Sl^S^jaff;^ Zahtevamo! da j dopisnikov, lotogralov In kinematograf opozariaioč na krivično dejstvo, da vkljub _ __________........L... stov, kl so prihod bivšega prestolonasled-
nika hoteli Izkoristiti v dobre kupčijske
popolnoma spremenjenim valutnim razmeram veljajo stare davčne lestvice.
Po debati so zborovale!
pri volitvah novega oblastvenega načelstva
naprei prosili dolgoletnega voditelja g. dr. Knkovca, da prevzame predsedniško mesto. Ker pa Jc dr. Kukovcc izvolitev odločno odklonil, mu je bila ob ponovnih ovacijali iJjorovalcev izrečena iskrena zahvala iti zaupnica. Nato Je bil soglasno izvoljen za predsednika oblastne organizacije dr. Franjo lipold, za podpredsednike pa gg. Lovro Petovar (Ivanjkovci), Ivan Soilarič (Maribor) ter Ivan Pre kurick (Celje). Poleg tega je bilo izvoljeno šii še načelstvo s predstavniki iz vseh delov mariborske oblasti.
Po govorih gg. Prekorška, dr. Kalana, Lcsnlčarla, dr. Gosaka, notarja Kolika, dr. Pivka, Pctovarja, dr. Kukovca. dr. Lašiča iu dr. Lipolda so bile sprejete prod lagane rcsolucije ln je bil krasno uspeli zbor zaključen ob 14. url z vzklikom: Na svidenje pri detut
Soglasno sprejete
resolucUe
se k vsem pogaanjem pritegnejo tudi strokovnjaki iz teh pokrajin.
I.
se glasijo:
tre na levo ali na desno. Vsled tega nastala pavza, je bila državi glede razvoja uprave na veliko škodo, psihologlčno pa ie bila morda koristna, ker jc dala državnopravni opoziJji čas. da uvidi, da so njene zahteve ncprovedljive. Demokratska stranka se Je težko ločila od formalne moči le zato, kc je bila obljubila rešiti utadniško in invalidsko vprašanje, kar pa je zapiečila od radikalcev izzvana kriza, ki so jo na vso moč želeli tudi klerikalci. Sedaj pa se demokratska stranka dobro uživlja v svojo vlogo kot opozicija in njen vpliv raste od dne do dne. Ce smo tudi v Sloveniji manjšina, udrejenost naših ciljev v zvezi s krepko organizacijo in Jako publicistiko, daje naši akciji mnogo poudarka, lu tudi nasprotniki jo morajo neprestano respek-tirati. Poskus organizirati radikalsko stranko v Sloveniji, je popolnoma propadel in bi bilo pametneje, če bi se bili dotičnlki ravnali po svoječasni izjavi, kl io je govorniku dal g. Pašič, da radikal-ska stranka v Sloveniji nima ničesar iskati. Potem ko se je naša stranka privadila in utrdila v opozicljonalneiu položaju, je čas, da izstopi iz rezerve v ofenzivo. V ofenzivo v centrali, da razvije svoj program, kako naj se na podlagi ustave razvije naše notranje državno vprašanje. Pri tem je demokratska stranka pripravljena v okviru državnega jedin-stva, in to čisto po svojem programu, Moriti vse za čim največjo dckonccntra-cijo državne uprave in za čim širšo samoupravo, ki bo varna pred vsako šika-tio. Slovenske organizacije JDS so v tem smislu dale inlcijatlvo za sklicanje glavnega odbora stranke. Prihajamo pa v ofenzivo tudi v ožji domovini in smo prepričani, da bo poleg moralne moči naših idej nam dala zadoščenje tudi mnogo večja številčna moč naših volilcev. (Dolgotrajno odobravanje.)
Poudarjamo, da smatramo slejkoprej za nujno potrebo, da se ustava izvede in da se poleg uvedbe državne oblastne organizacije izvede tudi oblastna in sreska ea-mou,rava, dn bo tako Ijud9tvu daua prilike sedelo« on ja pri npiavi domačih po-
krajin in da se zasigura varstvo poseb-nili socijalnlli in gospodarskih interesov mariborske oblasti.
1L
Pri posebnih, zlasti nacijonalnlh razmerah v naši mariborski oblasti ponovno poudarjamo potrebo napredne kon-renti arijo in se načelstvu naroču, da dela I udi Se naprej za dosego kooperacije naprednih strank; zlasti to poudarjamo z ozirom na predstoječe volitve v občine, v sreske in oblastno skupščino ter trgov-
VIII.
Z ozirom na eventualno oddajo državnih zdravilišč v zakup Izjavljamo, da glede državnih zdrnvnliSč Rogaike Slatine in Dobrne, kl so bila last dežele štajerske, reklamiramo lastništvo istih za mariborsko oblast kot avtonomno premoženje in ne moremo prepustiti dispozicije glede teh zdravilišč brez poprejšnjega sporazuma z legalnim zastopstvom oblasti.
IX.
Uradniško vprašanje smatramo za povsem nerešeno ln naprošamo glavni odbor stranke, <ta podvznme vso korake, da se ustvari odgovarjajoči gmotni položaj uredništva, ker si ne moremo misliti dobre uprave brez zadovoljnega uradniSIva. Isto velja v polnem obseau za državne upokojence.
X.
Dvigamo ponovno odločen protest pro ti vsakoršnim političnim kupčijam i Nein-ei t Sloveniji na Škodo naših naciional-nih interesov.
XX.
Ob koncu poslovne dobe ministra n. r. g. dr. Vekoslava Kukovca kol poslanca mu izreka oblastni občni zbor stranke, ko mu daje nbsolutorij, svojo zahvalo za dolgoletno nesebično požrtvovalno in uspešno delo, katero Je vršil kot voditelj in mandator stranke, in mu izraža svoje popolno zaupanje.
JDS v Celju
Krasno uspeli občni zbor krajevno organizacije JDS v Celju.
V središču Slovenije, v prijaznem mestecu ob Savinji, Je imela napredna ln demokratska ideja od nekdaj trdna tla. Da je niso omajali razni neveseli pojavi v naprednih vrstah zadnjega leta, Je znova dokazal občni zbor, ki se je vršil pre-
sko-obrtno zbornico, katerih volitev de- tekli petek, dne 23. t. m. v celjskem Narodnem domu. Dočim se radikalija sramežljivo skriva in si ne upa niti z Imenom svojega vodstva nn dan, so se zbrali v tnali dvorani, kamor je bil sklican zbor, vsi stari zvesti pristaši, videti pa jc bilo med njimi tudi častno število novih članov, ki se brez ozira na desno in levo priznavajo k stranki poštenja in pozitivnega dela za veliko, trdno in zadovoljno Jugoslavijo.
Predsednik organizacije dr. Kaian Je v pozdravnih besedah povdarjal živahno de lovanje strankine organizacije v mestu In okolišu ter demokratsko načelo, da Ima k tedenskim političnim sestankom, ki so Istočasno tudi odborove seje, pristop vsak odkrit pristaš.
Iz tajnlkovcga poročila se Je lahko posnelo, da se je v organizaciji delalo mno-go, četudi so navidezni neuspehi pri volitvah v narodno skupščino marsikoga hipno oplašill.
Iz občinskega sveta sta podala izčrpno in pregledno poročilo obč. odbornika prof. Mravljak in dr. Božič. Prvi ic razpravljal o organizatorlčncm delu, se dotaknil raznih kulturnih, šolskih In socl-Jalnlh vprašanj ter povdarjal tudi narodni značaj mesta Celja, kojega trdna zaščita je ravno demokratska delegacija v občinskem klubu. Mestni nameščene! naj-
mokratska stranka ne smatra za čisto politične.
Oblastnemu tajništvu so naloži, da tekom treh mesecev po zaslišanju vseh gospodarskih in socijalnih slojev za vse sreze pripravi srezke ln oblastne kandidatske liste in Izvrši vse ožje priprave za skupen uspešen nastop pri srezkih in oblastnih volitvah.
m.
Odločno obsojamo finančno, zlasti darS-no politiko sedanje vlade, ki ogroža v oksistenci malega kmeta in obrtnika, pa ♦udi nošo trgovino in Industrijo; protestiramo proti pretirani davčni praksi v Sloveniji in zahtevamo izvedbo izonačonja davčne zakonodaje.
IV.
Pridružujemo se protestu industrijskih in trgovskih krogov proli uvedbi koncesijskega sistema, ki bi dajal ministru za trgovino in industrijo izključno pristojnost, da daje dovoljenja za ustanavljanje novih industrijskih podjetij v celi državi. Obenem odločno odklanjamo namero gotovih krogov, izvnbiti vso Industrijo na jug, ker Be s tem ogroža napredek Maribora ln cele mariborske oblasti.
V.
Opozarjamo z ozirom na obstoječo denarno krizo vlado ln vodstvo Narodne
svrhe.
Edouard Helsey se je, predno Je kron-prlnc dospel na mesto, obrnil na nekega natakarja v Oelsu s par vprašanji o Vllje-movem sinu. Natakarji so namreč v gotovih podobnih slučajih prcccj merodajne osebo, ker vodo o razmerah več nego vsi drugi ljudje: marsikaj čujejo in marsikaj dodajo še sami... Natakar, Iz katerega Je hotel Iztisniti vesti naš poročevalec, pa ni bil posebno zgovoren. Dejal je:
»Kaj nas briga kronprinc?! Mi ga ne poznamo. Videli ga nismo že od začetka vojne Pa tudi prej je redko prihajal sem; prišel le enkrat ali dvakrat v letu — na lov. Zadnja štiri leta pa živi tu kronprin-čeva žena z otroci. Njeno bivanje ne vznemirja nikogar. Zdi se sploh, kakor da je ni med nami. Pokaže sc nam samo ob nedeljah, ko gre z otroci v cerkcv. Najstarejši sin študira v kolegiju; obiskuje četrti razred. Sodim, da mora biti len. Drugače pa... aH nI sramotno, da Je v kraju, kjer živi cesarska družina, toliko bosih otrok?-.
S tem Je bil razgovor z natakariem pri kraju. Dopisnik Je odšel v grad, kjer sta nuje prestolonaslednikov^ družina. Grad je stara In velika stavba. Nad vhodom bereš 117. psalin v nemščini: «Ce ne čuje nad to hišo Gospod, je vse naše bdenje zaman.« Po dvorišču sc sprehaja star čuvaj. Opremljen je po vojaško. Zdi se ti, da gledaš prizor izza dobe Hugenotov ...
Čuvaji so oblečeni v nekakšne turške Jope ln nosijo na vojaških čepicah zlatega orla. Naenkrat poči strel. Zurnalisti se zberemo in tiščimo naprej: nič. Pač. Pri-grmi kočija, Iz katere Izstopi postaran gospod z biki, prlvilianimi & ia \Vilticlm. Z niitn ie družinski pes, velika žival svet-ločrne dlake in s pristriženimi ušesi. Na streli! grulijo golobi.
Pride oskrbnik. Poročevalci In kinenia-tograiisti postajamo vedno bolj nestrpni. Bili bi žc radi sprejeti. Končno se začuje klic skozi okno na dvorišču. Planemo naprej. Prehodimo mnogo sob in soban, prerivamo se; vsakdo hoče biti prvi. Ustavi-mo se v sobi, ki je opremljena s starinskim pohištvom. Pred natni sc pojavi kronprinc. Oblečen je v sivo obleko. Suh
kuincnte, kateri bi ga lahko izdali. Qor|. škl varnostni organi so zdaj na delu, d« pridejo stvari do Jedra.
Idealna žena
Neki ugledni angleški list je pred kratkim sprožil vprašanje, kakšne žen-ske smatrajo možje za idealne soproge. Odgovori, ki jih je prejel na razpisan« anketo, se v glavnem glase tako-le:
Moški se ne zaljuhljajo v ženske pri njihovem delu. V ljnbavne mreže se za. pletejo na sestankih, v kopališčih, v plesnih dvoranah in pri različnih igrali Takrat se noben moški ne vpraša, ali zna ženska dobro kuhati, šivati, po spravljati in negovati otroke. Fantazija moškega prikazuje moškemu srcu žensko v njeni popolni krasoti. To jf idealna slika moških sanj o ženski
Mladi moški so namreč vedno ideali-sti. Kadar ljubijo, drve za idealom ic ne upoštevajo stvarnosti. Odtod v por-nejšem zakonskem življenju toliko prevar in razočaranj, izvirajočih ponavad; iz nepoznanja med zakoncema. .le pa tudi mnogo zakonov, ki so srečni kljub temu, da se žena ne razume ne na vzgojo otrok, ne na gospodinjstvo Toda v teh slučajih mora biti žensk« take nravi, da ne postane možu nikoli dolgočasna, da mu ne jame presedati temveč ume vedno ostati njejrov najboljši prijatelj in svetovalec. Taka že na mora sodelovati pri vseh radosti! in bolestih, pri vseh presenečenjih it razočaranjih svojega zakonskega draga. Kratkomalo, zložiti se mora ž njiir v vsem ter najti notranio vez, ki nik dar ne preneha družiti vseh bitij.
Ljubezen osleplja ljudi, toda nlkol jih ne oslepi tako breznadno, da bi bi' ideal, katerega ima moški o lepi in dra žestni ženi, identičen z idealom, ki ga ima o svoji življenski družici. Nešteti mladeničev sanja o ženskah, ki so obdarjene z največjimi krepostmi in naj boljšimi čednostmi. Toda nesrlode na b sanje, taki možje ne sklepajo zakoiu z ideali, marveč si poiščejo za zakcu sko družico tako žensko, ki jim moic dobro in skrbno upravljati gospodinjstvo in skrbeti za vse, kar je potrebnt v domači hiši.
Mod ljubeznijo in zakonom so splob velike razlike. Redkokdaj se zgodi, da druži žena v sebi vse lastnosti, ki jib mora imeti ženska kot ljubimka in sc
. . , , ... . .	nrojra. Ženska, ki bi hotela biti oboje
;e,„kakor	V6d"°/ v izgnanstvu je ,P	bj bTmorala biti lepa, zvesti«,
tudi osivel. Pod očmi in ekoll usten Ima d mor'a,a b, mo5!a 1iuWti z vseffi
Spominjam se, da sem ga vprašal, kdaj in kje najiožje ustvarja. »A Vi?» je vprašal. »Povejte najprej Vi!«
»Ob odprtem oknu, pod katerim šumi in valovi življenje,» sem mu odgovoril. <Ljudi moram slišati, čutiti, a tako oddaleč, da me ne motijo . .
»Glejte, jaz prav tako!« je vzkliknil. »Jaz delam najiožje v gostilni — .-■am sedeč v kotičku — okoli mene vse govori, se smeje, šumi — ničesar ne slišim kakor prijeten hrup —_ a verzi vro iz mene, misli so mi porajajo — jaz pa jiišem, pišem . • - Doma potem le še gladim in pilim . . .-»
Spremil me je prav na ulico in me rabil, naj le še pridem, kadar hočem.
In prišel sem še parkrat. potem pa eem si ž njim le dopisoval. Kot urednik »Slovanov*. Za njegovo 701etnie,o pa sem ga povabil, naj pride v Ljubljano. Dogovorno z županom in z Društvom slovenskih književnikov in Časnikarjev. Bilo je. spočetka leta I',106. Obljubil je in nato so mu bila 'poslana ofieialna povabila.
V petek, 19. maja popoldne je dospel z brzovlakom v spremstvu svoje žene. Na peronu so ga pozdravili žu pan, odbor društva, deputacija profesorjev mestne višje dekliške šole, a pred kolodvorom mnogo dijaštva in naroda. Kot društveni tajnik sem mu preskrbel v takrat še novem hotelu »Union* na.i!e*>5e sobe na vosrlu prve-
ga nadstropja. Stanoval je krasno in bil je silno zadovoljen Zvečer so mu priredili dijaki podoknico in ljudstvo je oblegalo hotel. Stritar jo prihajal na balkon In se zahvaljeval.
V soboto, 20. inaja ob 11. se je vršila slavnostna seja občinskega sveta ljubljanskega. Stritar je sedel na delnici županovi, jaz pa sem bil zapisnikar. Zupan jo omenjal neprecenljive jiibilarjeve zasluge za slovensko književnost, za poznanje Prešerna in Še posebej za mesto Ljubljano v dobi potresa. Za te zasluge ga je občinski svet imenoval leta 1005. častnim meščanom. Nato je imel slavnostni govor dr. K. Trilier, ki je slavil Stritarja kot slovenskega Lessinga. masristrn elegantiarnm, pesnika, pisatelja, kritika in estetika, kot Slovana in idealista. Zares krasni in temeljiti govor je Stritarja očividno pretresel do srca Končno je predlagal župan:
»Po inicilativi Josipa Stritarja smo lani odkrili Prešernov spomrnik: iz te hiše vodi ulica k Prešernovi ulici mimo Prešernovega spomenika. Zato predlagam, naj se Spitaiska ulica poslej imenuje Stritarjeva!« — Predlog je bil sprejet z navdušeniem.
Končno je prečita! župan 5e edino rlošlo brzojavko. Iz Gorice:
»Učiteljn mojemu — slava! Hvaležen sem mn jaz in vsa očetujava. — Simon Orefflorfct&»
Zvečer se je vršila bakljada gasilcev z godbo in prepevanjem Glasbene Matice.
V nedeljo dopoldne se je vršila v Mestnem domu slavnostna akademija Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Govorila sta dr Fr. Zbaš-nik in prof. dr. Josip Tominšrk. Ob 1. popoldne je bil v Narodnem domu banket. Na razne govore je odgovoril Stritar s pesmijo »Hvala!« (Glej »Lj. Zvon« 1906, str. 341!) V' njej je dejal: »Kako naj prav zahvalim se? — Govoril
vam bodem, kakor mi veli srce: kar namerava! sem, ne kar
sem s t o ,r i 1, to naj velja, za to mi hvala gre.»
In primerjajoč sebe skromno z mesecem polog Prešernovega solnca je dejal:
»Prešernu venec! Prešernov duh naj
krepko nas prešine, nas vse. in rod slovenski ne pogine!«
Ves blažen se je spomin,(al ljubljanskih dni še v opetovanih zahvalah, ki mi jih je poslal kasneie z Dunaja. Videl ga pa nisem nikoli vrč.
Fr. Govekar.
I
Hrast npognltl se ne da, nt skale ornalatl moči; In če te ljudstvo kairenja, resnico mu govori v Miloš. Stritar.
gube. V obraz je ruinen in ne kaže, da bi bil posebno zdrav. Pogled mu je ironičen. Nasmeje sc nam In pravi:
•Prišli ste, da bi kaj izvedeli od tncnc. A kaj naj vam povetn? Presrečen sem, da sem zopet med svojimi. Vse, kar se govori o meni v svetu, so gole klevete... Odkai scin stopil na nemška tla. sem govoril samo z osebnimi prijatelji. Politika me nc zanima. Vrnil scin se domov kot družinski oče in soprog. Nobene druge želje nimam kakor da se me ne nadleguje. Ce srečate kogarkoli, ki bi rad govoril z inano, odvrnite ga od te namere. Poslej ne bom sprejel nobenega poročevalca več. lločean samo pokoj in inir.«
Kmalu nato vstopi krotiprinčeva žena v spremstvu 10 do 121etncga dečka. Stisne se k prestolonasledniku In ponavlja: • Dlažcna sem, da smo zopet skupaj.« Fotografi so napravili posnetek. Dano nam je znamenje za odhod. Avdijcnca je končana. Telesna straža kronprinca nas odvede nazaj koder smo prišli: tla dvorišče, kjer šc vedno renči prestolonaslednikov pes...
Nenavaden hotelski gost
Pozabi plačati rnčun ln pusti tri četrt milijona lir pod posteljo.
V Gorici se je pripetil prod dnevi nenavaden slučaj. V nekem hotelu je prenočil tujec, kl se je legitimiral za ravna-tclja neke angleške banke. Zjutraj je gost vstal, se opravil in hotel oditi. Odpeljal se ie na kolodvor. Sobarica je opazila, da Je tujcc Izg nil ln je zdirjala za njim. Ko ga je dohitela, mu je povedala, da je pozabil plačati prenočišče. Gost se Je ljubeznivo nasmejal, s par besedami opravičil in odštel svoj dolg. Sobarico ie nagradil z znatno napitnino.
Vsa srečna se je sobarica vrnila domov. Sla Je naravnost v sobo, kjer ic tujec prenočil in začela pospravljati. Lahko si mislimo, kako se je začudiia, ko Je našla pod posteljo denarnico in mapo, v katerih je bilo bankovcev In čekov za 781 tisoč lir. Na čekih so bile podpisane razne domače in tuje banke.
O najdbi je bil takoj obveščen lastnik hotela, Jel ic vzel denar in nakazila ter sc z njimi podal na policijo. Tam se Je ugotovilo, da sc lastnik pozabljenih predmetov piše Willlam Askot In da je angleški državljan. Med vrednostnimi papiiji Js bila tudi fotograflia. Vendar sobarica ni
žarom svoje duše, roditi mu zdrave ;i! lepe otroke, biti bi morala hišna gospodinja in velika dama. Te kreposti pa so redkokdaj združen- v eni sami osebi. Zakonov s takimi ženskami malo. Zakonska zveza je tnnrveS pona vadi vedno kompromis dveh ljudi z vr linami in napakami.
X 13 milijonov avtomobilov. Ste
vilo registriranih avtomobilov v Amerik neprestano raste. Od Januarja do: junija tega leta Je število registriranih osebnil' in tovornih avtomobilov naraslo zi 764.052, tako, da Je bilo dne L Junija registriranih v Ameriki 1.3,002.427 avtomobilov. Napredek moderne tehnike je videti zlasti v tem, da je bilo leta 1916 registriranih v Ameriki le 3.512.996 avtomobilov. Celokupni dohodki na taksak registracije avtomobilov znašajo na lete 167 milijonov dolarjev. Od te vsote se porabi nad 130 m lijonov dolarjev za popravo cest in poti.
X Angleške volitve v malih ogla. sik. V Angliji se bodo kmalu vrš'le volitve v parlament. Za te volitve se obets živahna borba. Obe nasprotni stranki, konservativci in liberalci bosta napel, vse s!le in žrtvovali vsa sredstva, da dosežeta čim več uspehov, Interesantnc vlogo Igrajo v tem volilnem boju • mal oglasi v londonskih listih. Nekje .beremo sledečo ponudbo: »Konservativni agent za volitve, izvrsten organizator, ki je z ogromnim uspehom vodil že vt»-volitev, se priporoča strankam pod št.. Diugi agent se zopet ponuja s sledeči« besidilom: »Sijajni govori, konclzni, spe-cljalno rcdiglrani za konservativne (tan-didate! Cena: 3 funte za 500 besed, j funtov za tisoč besed. Ponudbe ...» itd-Kakor vid mo, so Antiležl tudi v volilnem boju zelo praktični ljudje. Oni tud-z volilnimi Ideal! kupčujejo — seveda previdno In zato —• dostojno.
X Kcliko zdravnikov Ima Evropa. Iz najnovejših statističnih podatkov jč razvidno, da lina Evropa 200.000 zdravnikov Od poedlnlh držav Ima hajvoč zdravnikov Anglija, in sicer 48.000. Tu pride na tisoč prebivalcev po cn zdravnik. Angliv slodi Francija, kl lina 32.000 zdravnikov potem Nemčija (26.000), Italija (24.000) Rusija (20.000), Avstrija (13.000), BelgDa (12.000) in Španija (8.000). Od vseb evropskih mest Ima procentnalno najvee zdravnikov Bruselj, kjer pride na »O.OOf
mogla ugotoviti, če jc bila to slika tujca,
irarrsrrs = Sf —
vVilllam Askot samo okraden ln da ho-
Športni vestnik
Otvoritev bele sezone
Otvorlll smo Jo v nedeljo, v znamenju reslgnacUe. Čete smučarjev so bile mobilizirane, operacijski načrti Izdelani, razporedila določena. Izvidnice so se odprav Ijaje že v soboto popoldne. Na Grmado to Otošec bi jim bil moral v nedeljo sle-dltl ccnter. Na to plat so bile določene čete Skale, Ilirije ln Drena. Drug oddelek ie bil delegiran na Veliko Planino, LSK pa le prevzel nalogo, da zavzame Rakek iti prodre v osrčle Bloške planote. Pocdl-oe tehnične čete so Imele še specialne naloge. Toda v soboto popoldne se Je prl-roda skujala, zapihal je Jug in lz oblakov j« pričel curljati krop. Ljubljana Je podala glavno mesto plojhe, čofedre In žlav se. Pripravljene udarne čete so kar odnehale. Orodje ie šlo za peč, moštvo pa na peč, In v svoje pravice so ponekod »topili romani, lajfe, alkohol in tarok.
Pa ne pri vseh! Tako je nekaj brodo-Ibmcev pohitelo na Jesenice, kjer se je vršil občni zbor gorenjskih športnih bratov. V nedello zjutraj pa Jo Je mahnil Oddelek Drena iz Ljubljane čez Toško čelo do svete Katarine, ki jim nI bila nenaklonjena. Vkijub sobotnemu dežju Je W snog uporabljiv. Drug oddelek Drena — 1 samotar — je odšel celo v Planico, kjer lo bila smuka relativno prav dobra, vreme pa mrzlo in jasno. Večji oddelek l!ir|je je obiskal pobočja Zelenice In vkijub svežemu snegu našel še dokaj good šport.
Dvanajst smučarskih apostolov je torej vkijub vsemu otvorilo letošnjo belo tezono. Pri povratku v glavno mesto smo vrav pod kolodvorskimi kostanji Jconsta-tirall:
Dežela Kranjska nima tacga bleka, kjer bi na cestah našl| tol'ko dre — ves.
Po preplavljenih , ulicah smo lo mahali domov. Cesar niso zmogle gore, to Je dosegel ljubljanski občinski svet: Prvič smo ta dan dobili mokro v čevlje. Sredi občinskih luž našega velemesta smo se tolažili: Prihodnjo soboto bo že bolje! Smuk!
no ali ustmeno zglase pri klubovem tajniku, Sv. Petra cesta 3/11.
Popularizacij letalstva. V soboto, dne 34. t. m. se je vršil ob 8. zvečer sestanek bivših pilotov in prijateljev zrako-plovstva v kavarni Emoni v Ljubljani, kjer se je sklenilo tudi v Ljubllanl posvetiti čim večjo pažnjo propagandi ln popularizaciji najmodernejšega prometnega sredstva — letalstvu. V pripravljalni od-
sor, Ki na) v doglednem času skllfle ustanovni zbor Aerokluba, so bili Izvoljeni: Inž. Zupančič, Inž. Bloudek, g. 2arn in komandir letalske eskadrlle v LJubljani. Vse prijatelje opozarjamo na velepo-membnost močnega razvoja naše zračne mornarice, kakor tudi na krasen šport, ki ga nudi moderno prometno sredstvo.
Vse članice In ilane S. K. Primorla v Ljubljani, ki so se priglasili, in one, ki se še mislilo priglasiti za smučanje, se obveščajo, da je sestanek v sredo, 28. t. m. v Narodni kavarni. Sestanek važen.
Gospodarstvo
Nedeljski nogomet
V	Sloveniji nI bilo napovedanih nobenih tekem. V Zagrebu pa so bile vse tekme — tudi hazenske — z ozirom na slabo vreme odpovedane. Pač pa je bilo v inozemstvu nekaj prav zanimivih tekem, od katerih omenimo predvsem Sparta : Amateure na Dunaju In Slavija : Hakoah v Pragi.
V	nastopnem posamezni Izidi:
Dunaj: Sparta (Praga) : Amateure
(Dunaj) 1:1(1 : 0). Tekma je nudila mnogo prav zanimivih epizod. Skoraj vso prvo polovico ln tudi začetkoma druge polovice so Dunajčani držali Pražane v uefenzivl, vendar pa napad Amateuriev nI znaj izrabiti mnogo ugodnih situacij. V 29. minuti prve polovice je napad Spar te prodrl dunajsko obrambo ter po Sed-lačku zabil svoj gol. V drugI polovici so Dunalčanl ponavljali svoje ostre napade na vrata Sparte, toda praški golman !e branil tudi najbolj nevarne strele. Končno so Amateurjl Izenačili z enajstmetrovko, proti kateri so Cehi ostro protestirali. Tudi v nadaljevanja tekme se ni posrečilo nobenemu klubu doseči zmage. — Nedeljske prvenstvene tekme so zopet -pravile na prvo mesto tabele Rapida, ki Ima dve točki več kot Ameteurjl, ki so na drugem mestu. Posamezni izidi so v
I.	razredu: Rapld : Slovan 6 : 4 (3 : 1), Slmmerlng : Wacker 5:1(1:1), Sport-klub (letos še nepremagan) : Admira 1 : 1 (1 : 0), WAF. : Ostmark 2:0(1:0).
II.	razred: Rudolfsliflgel : International 1 : 1.
Praga: Slavi/a : Hakoah (Dunaj) 4:2 (1 : 1). Hakoah ie dosegla dvakrat vodstvo, ko pa je bil njeu Igralec Neufeld Izključen, Je docela popustila Zaradi demonstracij občinstva proti sodniku Herl-tes, je ta prekinil tekmo pet minut pred koncem. — Druge tekme: L)fC. : Viktorija Žižkov 7 : 1, Cechie Karlin : Meteor vili. 3 : 1.
Beograd: Jugoslavija : Beograjski Športni klub 9 : 1. (Prvenstvena.)
Niirnberg: L P. C. Niirnberg : Wacker (Munchen) 0 : 0.
Amsterdam: Holandlja : Svlca 4 : 1 <2 : 0X __
Olimpijske igre 1024. Kakor objavlja francoski olimpijski komite, Je dosedaj prijavilo 27 držav svojo udeležbo pri olimpijskih Igrab leta 1924, in sicer Jugoslavija, Amerika, Pranclja, Anglija, Belgija, Holandska, Danska, Finska, Švedska, Luxcnburg Poljska, Rglpt, Indija, Italija, Japonska, Haitl, Letska, Ru-tnun Ja, Švica, Češkoslovaška, Monako, Kanada, Argentlnlja. Nova Zelandija, Madžarska, Bolgarija in Turčija. Avstrija doslej še ni prijavila svoje udeležbe. Pro. •:ram obsega nastopne točke. 1. Lahka atletika od 5. do 13. julija: 2. bicikllstika od 23. do 27. julija; 3. sabljanje od 28. 'unija do 8. Julija: 4. veslanje 10., 12. in 14. Julija; 5. plavanje od 13. do 20. Jull-!a; 6. klasični pentatlon od 12. do 17. tulila; 7. moderni pentatlon od 12. do 17. julija; 8. lavvn-Lcnnls od 13. do 20. Julija, 9. nogomet od 15 maja do 9. Junija Opozarjajo se prijatelji športa, ki žele na svoje stroške potovati v Pariz na olimpijske Igre, na) se prijavijo na tajništvo za 8. ollmpijado, Zagreb, Nikollčeva ul. 14 radi znižanih voženj na železnici. Javi naj ee točni naslov in tekmovalna pa loga, h kateri želi kdo potovati.
S. K. Slovan v Ljubljani poziva vse svoje člane In prijatelje -kluba, ki žele goliti talko atletiko, da se takoj plsme-
I. izredni občni zbor ljubljanske borze
Včeraj dopoldne se je vršil ob zelo številni udeležbi članov ter zastopnikov gospodarskih krogov r dvorani Filharmonije družbe prvi izredni občni zbor ljubljanske borze. Zborovanju je predsedoval prodsednik borze g. Dragotin Hribar, ki je pozdravil navzoče, omenil v kratkem sedanjo stanjo borze ter obrazložil pomen toga izrednega občnega zbora, katerega dnevni red so sprememba pravil in slučajnosti. Za zapisnikarja je bil imenovan tajnik borzo g. Marij Do-brila. za ovorovatolja pa gg. ravnatelj Trboveljske družbe Rihard Skubeo in ravnatolj Mestne hranilnice borzni svet-ni'< dr. Fran Cerne. Navzoč je bil ves borzni svet, ki obstoja iz gg.: predsednika Dragotlna Hribarja, podpredsednika Avgusta Praprotnlka ter borznih svetnikov Ivana Kneza, dr. Frana Cerneta, Antona Kristana, Janka Jovana in Jeana Pollaka.
Tajnik borze g. dr. Marij Dobrlla jo podal v kratkem sliko spremembe pravil, ki je bila potrehna: 1.) iz borzno-toh-ničnih ozirov; ž.) glede na različno obsto ječe borzne zakone; 8.) gledo na modor-no organizacijo borzo in glede na piavi-1» že obstoječih borz. Sprememba pravil po je sprejela soglasno. Mod drugim to je sklenilo povečanje Števila članov borz nega sveta od sedanjih 7 na 12 do 15 ter recipročna klavzula za sprejem ino-zcmcev v članstvo; daljo so se izpopolnila določila za slučaj Insolvence kakega borznega člana in določila pravic tor dolžnosti članov. Finančni odbor ee Je uvrstil kot organ borze. Natančneje se je določil tudi delokrog borznega sveta In so je v svrho olajšanja poslovanja sprejelo določilo, da eoli borzni svet iz svojo srede vsako leto novi upravni odbor.
Pri slučajnostih je predsednik gospod Ivan Hribar utomeljeva! potrebo ustanovitve popolne borzo v Ljubljani. Zadevna resolucija, ki »o bila soglasno sprejeta in ki se predloži morodajmm ministrstvom, so glasi:
Na Izrednem občnem zboru ljubljanske borzo za robo ln vrednote v Ljubljani dne 26. novembra 1923. zbrani člani kot, zastopniki donarnih zavodov, trgovine, industrijo in obrti, ponavljajo že večkratno izraženo prošnjo na finančno in trgovinsko ministrstvo za podelitev dopolnilne koncesije za trgovanie z devizami iu valutami, kalera ja Mla >d ime novanih ministrstev dosedaj tudi žo ope tovano obljubljena različnim zastopa; vom slovenskih gospodarskih krofov. Obstoječa težka finančna situacija in na vse panoge gospodurskega Urjenja dnevno raztezajoča se kriza itomjljujo vsostran-sko nujno in neodložljivo potr?bn oži- Dobava angleškega premoga. Pri votvoritvo te eminentno cospodarske in- odelenju za mornarico v Zcmunu se vrši
vine ln financ in Jih prosimo, aa ž« idav naj priznamo potrebo popolne ljubljanske borzo z odločilnimi ukrepi brci dalj-njega odlašanja uresničijo, uvldevajoč neizpodbitno upravičenost ponovne prošnje in enakopravnosti vseh državljanov.
Nato so jo predsednik zahvalil zboro-valcem in, zaključil občni zbor, ponovno izrezujoč nado, da se bo dovolila v Ljubljani potrebna popolna borza.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Pšenica: bašSca, 79 — 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 4.5 vagona 312.5 — 315. Ječmen: baški, 67 — 68 kg, duplikat kasa 1 vagon 260. Turščica: baška. za marc-april, 100 odst, kasa, 7 vagonov 200; za marc-aprll, duplikat kasa, 4 vagoni 250; baška, 2 vagona 202.5; za januar, 3 vagoni 210; banatska, 2 vagona 300; srem-ska, stara, 1 vagon 230; sremska, 7 vagonov 210. Otrobi: debeli, baški, 3 vagoni 170; v lutinih vrečah, 1 vagon 130. Tendenca nespremenjena.
Dunajski živinski sejem (26. t m.) Goveda: dogon 2619 glav; od tega lz Jugoslavije 708. Notiralo za kg žive teže v tisočih aK: voli 10.5 — 16.5, Izjemno 19, biki ln krave 11 — 16, slaba živina 8 — 10.
Trg z JaJcL Na naših tržiščih lako malo blaga. Za izvozno blago se plača 2
—	2.10 Din komad Te cene so trenotno nad svetovnimi paritetami. Izgledi za Izvoz so zaradi visokih ccn kakor tudi radi dovoljnlh količin na zunanjih trgih jako slabi. Na zunanjih trgih sc pojavljajo izdatne količine lz Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije, Poljske In Rusije. Tudi Rumunlja Je dovolila Izvoz lajc.
Zagrebški trg s kožami. Poslabšanje vremena Je povzročilo živahnost v trgovini z usnjem, dasi pomanjkanje denarja ovira poslovanje. Cene prošlega tedna: kruponl 105 — 110, vratovi 55 — 65, okraje! 40 — 45, boks inozemski 26 —- 32, kravje usnje črno 100, žolto 110
—	120, usnje od mlade živine črno 150 — 170, žolto 200 — 225; telečje usnje črno 165 — 175, žolto 175 — 180 Din. Sirove kože so se tržile: bosanske 13 — 14, domače lahke 15 — 17, srednje 18 — 19, težke 22 — 23, telečje lahke 25 — 27, težje 30 — 32 Din za kg.
Š hmeljskega trga. V Savinjski dolini hnieljska kupčija počiva. Hmeljske zaloge so majhne. Imejitclji blaga ue marajo oddati svojih zalog po sedanjih nižjih ccnah. — Na šaleškem trgu v Češkoslovaški Istotako slaba kupčija. Za 50 kg se ie plačalo prošli teden 3300 do 3550 Kč po kakovosti (brez prometnega davka).
Dobave
=r Ne«oMnJ manevri prt ftankaH Moderni čas je prinesel pogosto čudovito manevre, e katerimi d pri delniških druž bah skušajo ustvariti umetne večino in zadušiti manjšine. Med takimi mauevri so posebno opasni lovi na pooblastila pri ljudeh, ki ne vejo točno, za kaj gre in nasedajo površnim pojmom. To postopanje je stroge obsodbo vredno, ker se podpisniki pooblastil običajno no zavedajo dalekosožnosti svojega podpisa. Tako n. pr. te dni razpošilja neka velika ljubljanska banka okrožnico, s katero skuša svojemu prodsedstvu nabaviti čim največ pooblastil. V »bi se delničarje v nekak blok-sindikat, ki dajo vso glasovalno pravico prodsedstvu banko, delnice pa v depot, ter se ima tak delničar vrhu vsega šo zavezati, da banki da predkupno pravico za svoje delnice po kur-zu zagrebške borze, g 32. deln. reguia-tiva izrecno prepoveduje tako kupčije, pa tudi po,trgovskem zakonu (Čl. 248.) so neveljavne in neveljavna so tudi pooblastila kakor se jih v toj okrožnici zahteva. Posamezne klike spravljajo s takimi nečednimi manipulacijami zavod ob ugled zato, da sebi potom taka pooblastila zlorabno obračajo v prid. Cas je, da take stvari prenehajo. Nasvetujemo vsakemu, ki prejme od predsedstva banke take ponesrečene okrožnice, naj jih vrže v koš in prihaja na občne zbore ali sam ali po neodvisnem zastopniku, da ne bo njegovo pooblastilo predmet nedovoljenih transakcij. Ce pa j« kdo že nasedel, lahko pooblastilo takoj prekliče v lastnem interesu.
=r Službeni tečaji zunanjih valut Po rošonju finančnega ministrstva veljajo za mesec decemher nastopni službeni tečaji: 1 napoleondor 310, 1 zlata turška lira 880, 1 angleški funt šterling 385, 1 dolar 85, 100 francoskih frankov 480, 100 švicarskih frankov 1550, 100 grških drahem 140, 100 italijanskih lir 380, 100 češkoslovaških kron 250, 100 madžarskih kron 0.45, 100 rumunskih lejev 44, 100 bolgarskih levov 75, 100 peset 1050, 100 danskih kron 1380, 100 avstrijskih kron 0.12, 100 poljskih mark 0.005 Din.
= Skoda vsled toče In povodnjl. Po statističnih podatkih ministrstva poljedelstva, In vod znaša celokujma škoda vsled toče v tem letu 800.205.637 Din, vsled povodnji ja 23,377.345 Din. Največ je trpela Srbija (250 milijonov). Kljub temu je bila letošnja žetev -za okrog 80 odst. boljša od lanske.
— Izgradnja prostorov v naši svobodni solunski coni. Ker so vse konvencije podpisane ter je dogovor o naši svobodni coni stopil v veljavo, se bo pričelo z ureditvijo prostora. Pričela so bodo graditi skladišča za blago in pisarno za osobje.
= Nazadovanje izvoza vojvodinske živine. Iz Subotice javljajo, da je zaradi razširjenih kužnih bolezni izvoz živine iz Vojvodine v prejšnjem mesecu silno nazadoval.
= «Meja> št. 21 ima med drugirri nastopno vsebino: A. Hribar: Osvrt na pos-jet češkoslovaških privrednika. — li i. Milan Grkovič: Zernijoradnja na našem Kršu. — Milivoj Koludrovič: Poljnpri-vreda u Dalmaciji i Ijekarira cKosak». — Agricola: «Meja-> i «moje*. — Ilija Bošnjak1 Težačka, hemija. — Uredništvo in uprava tega gospodarskega ll«ta se nahaja: Zagreb, Jurlšičeva. ulica 16.
stitucijo. Predstoječo sklepanja raznih mednarodnih trgovinskih pogodb podkrepijo, tembolj izraženo zeljo in povdar jeno potrebo popolno borze v svrho izboljšanja gospodarskih raz.mec ln ustre zanja nujno-gospodarskim .jotroban. S poudarkom naglašamo, da io »ntroba popolno borze v Ljubljani onolušnt zahteva vseh gospodarskih krogov v Slovo-niji, kakor kaže priložena resolucija mariborsko sekcijo zvoze induit.rmiv, katera so je soglasno Izrekla za popolno borzo v Ljubljani. Apeliramo na državniško dalekovidnost gg. ministra trgo-
10. dcccmbra ofertalna licitacija glede dobave 6000 ton angleškega premoga.
Dobava železa. Pri ravnateljstvu državnih žclcznic v Subotici se vršijo 10. ln 11. dcccmbra olertalne licitacije glede dobave železa.
Doba v n železnega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se vrši 12. decembra ofertalna licitacija glede dobave železnega materijala za gornji ustroj.
(Predmetni oglasi so v trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani na vpogled.)
nja cene ameriška svinjske masti aio&
no naraščajo. V prvi vrsti kupujeta Aw strija in Češkoslovaška.
= Češkoslovaški uvoz pšenic« lo t*
voz ječmona. Iz Prago poročajo: V seji proračunskega odbora jfi izjavil poljedelski minister, da mora republika uvoziti letno 2.5 milijona metrskih stoto* pšenice. V drugih vrstah žita jo Cofflco-slovaška aktivna in ji bo mogoče Uvoziti 40.000 vagonov ječmooa.
== Povišanje železniških tarif v Avstriji. 7, Dunaja poročajo: Povišanje blagovnih železniških tarif, ki se je te dni sklonilo, 1» stopilo v veljavo b 1. januarjem 1924. Termin ra uvedbo osebnii tarif še ni dolofen.
= Produkcija sladkorja v Avstriji. Po poročilu dunajskega lista <Tag» je znašala produkcija sladkorja v Av3triji v zadnji kampanji 3700 vagonov. To pomeni, da moro Avstrija z lastno produkcijo kriti 1 tretjino celokupne tvoje potrebe po sladkorju.
— Poravnave in konkurzl v Češkoslovaški. Moseca oktobra jo bilo v Češko slovaški prijavljenih 151 poravnalnih.postopanj i 52.7 milijona aktiv in 89.3 mi lijona pasiv. Nadaljo je bilo otvoronih 50 kotikurzov t 7.6 milijona, aktiv in 14.4 milijona pasiv.
= Amerika povprašuje po suhih ccapljali. Po vesteh časopisja so konsumir.i v Amoriki, odkar je v veljavi zabrana vživanja alkoholnih pijač, velik* množi na suhih češpelj, ki jih pa rabijo baj* tudi za tajno kuhanje žganja. Kanada in Francija izvaiata zelo mnogo čefcpeli v Zedinjene države.
=: Povišanje železniških tarif v Pol} ski. Iz Varšave javljajo, da jo poljsko prometno ministrstvo sklenilo povišat' s 1. decembrom 1923. železniške tarif« potniškega ln blagovnega prometa ta 100, odnosno 200 odst.
= Izvoz sladkorja Ii Nemčije. Nemška vlada je za del nemške sVikonif produkcije, to je 2 milijona metrskih stotov, dovolila prost izvoz, čeprav j« celokupna letošnja prodnkcija za 20 od stotkor zaostala za lansko.
= Proti romunskim bankam v Madžarski. Iz Budimpešte javljajp: Dva ru-munska denarna zavoda Banca Roma-neasca ln Marmaroška bnuka sta prosila za dovoljenje, da smota o;,novati podružnici v Budimpešti. Proti temu pfc se je pojavil v madžarskih bančnih krogih močan odpor, ker jo rumunska vlada i nacionalizacijo težko oškodovala madiu ske zavode.
= Nazadovanje bolgarskega lev«. Vrednost bolgarskega leva se r zadnjem času mednarodno uepovoljuo ocenjuje. Bolgarski finančni minister jo izjavil t« dni, da eo vzrok temu vesti o pri nanj kljaju bolgarskega državnega proračun.* dalje vesti o velikim plačilnim obveznostim Bolgaiske za okupacijsko broške, potem dejstvo, da je Češkoslovaška to-bačna režija odklonila nakup bolgarsko ga tobaka, in končno ne baš na,jbolj5» žetev. Gledo proračunskega primanjkljs. ja je izjavil minister, da ue ho pieko-račil 300 milijonov levov.
= Nova valuta v G danskem. Zaradi katastrofe nemške marke jo svoboda« mesto Gdansk eklenilo ločiti se od nemške marke in osnovati lastno valuta Edinica novo valuto je goldinar. Vrednostno razmerje med zlato marko is
= Ameriška mast v Trstu. Iz Trsta goldinarjem jo 1:1.25. poročajo: Zaradi močnega povprašava- j	—_
P
	
—a	
o	i i
e-a«	1
m.	c/a
c=s	ct>
o	e^a«
	
	c=>
	ca
<=—(	
(=3	
>-n	ca pj

Mestna občina LUibljana na;znanja pretužno vest, da je nien častni meščan, naš veliki pesnik in estet
Josip Stritar
premtnul dne 25. t m. v Rogaški Slatini.
Svečani pogreb bo v Ljubljani; natančneje ee pravočasno objavi.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1925.
7«ti!evaite ed Vo»-n levHurJj slroVovno t»rt. IrMto- In VI nc boslo vel nos II 4e»IJe» bral DCRS^N-tural uolplfllovt Prihranite al dmo capravllo. ohranita Vaie obuvalo trajno el»-laalao. cbvaruja nota pred mokroto, tot as p, i koli at utrudi .s.
Prostovoljna orodaia
stsrinskih predmetov.
kakor: omara s tabenaklnastim nastavkom sifoner, svečniki, klavir, slike itd., se vri v sredo dne 28. novembra t I. popoldne, po fietkom ob 14. uri, v Ljubljani, Poljanski nasip it 10, II. nadstrooie.	6071
Glavna tobačna zaloga
In trafika v Mariboru
se odda za dobo 2. let, t. J. od I. januarja 1924 do 31. decembra 1925 v zakup. Pojasnila daje glavna tobačna zaloga v Brežicah.
83
V Votli Skali je baron Glo umrl na Te čer svojega stošestega leta in Ru-pert mu je nasledoval. Še pred smrtjo Diane in Gloja so je Norbert poročil s svojo pra-prasestrično Grisyl, in z njo je imel tri sinove: najstarejšemu Je dal irao Glo, Glo von Warteck II.
Poleg Votle Skale je bila že ena votlina, ki jo je bilo mogoče napolniti z vodo in izprazniti, kakor je bilo pač treba: bila je namreč z nekakim predorom, ki so je dal zapirati in odpirati, v ivezi z morjem. Iznajdljivemu Nor-bertu se je tu posrečila važna iznajdba: izumil je namreč skafander (oklep za potapljače). Njegov sin Glo je šel še dalje in napravil prvo podmornico. Pomagali so mu pri tem kot strokovni delavci Angleži, ki jih je zajel z ladij.
Njegovi nasledniki so začeli vrtati [n prodirati še globlje v podmorsko goro: tam so našli ogromne množine železovega protoksida in seskviosida, kojih zmes daje magnetovec to železo uajboljše kakovosti.
Glo IV. je nekoč čital v knjigi ki jo Je zaplenil na neki ladji, da se dd pridobivati iz morja elektrika, na ta način, da se v različnih globinah položo kovinske žice in spoje med seboj po gotovih pravilih. In Glo IV. jc bil prvi v zgodovini, ki je začel pridobivati električno silo iz oceana in jo porabljal za razsvetljavo in pogon strojev.
Leta so tonila v večnost, pretekli sla dvo stoletji
Prišli smo v dobo, ko je bil imeno-
v J&aviui- -cAt^čii
van sin Ernest Bernd za guvernerja Bermudov.
In kakor njegovi predniki tako tudi sir Bernd ni poznal okoliščin, ki so povzročile, da so mu včasih na lepem izginili mladeniči, pa tudi zelo lope dc-vojke, kakor (la jih je pogoltnilo morje.
Kakor njegovi predniki tako tudi on ni mogel najti vzrokov, vsled katerih so nastajale od časa do časa na brzojavnih in pozneje na brezžičnih vodili motnje, ki so pogosto onemogočale brzojavljanje.
In končno si tudi ni znal razlagati — kakor tudi njegovi predniki ne —, odkod in zakaj ono bliskajoče se luči, ki so v nekaterih nočeh> švigale po nebu od juga proti severu, od horizonta do horizonta.
Prvič: pripetljaji na morju, tajin-stveni somi; drugič: nepojasnjene magnetične motnje; tretjič: astrouo-uioin nepoznani meteori na nebu.
In tako se je zgodilo — 314 let potem, ko je dobila strašna Votla Skala še straSneJSe prebivalce —, da se je približal dan, ki je bil v koledarjih krščanskega sveta zaznamovan s 17. majem, iu nastopil je ta dan bežen trenutek, ko so kazali astronomski kronometri po pariškem času osem sekund in dvanajst minut čez 4 popoldne, kar odgovarja na Bermudili 4h lomin ssek zjutraj. —
To noč — kakor vsako noč, — jo j imela nočno službo v »akustični sobi» I Votle Skale potomka izgnanega War-
tecka, tudi z imenom Grtsyi, po številu VII., sorodnica Gloja XIII. s Schwalz-roeka.
Ta »akustična soba> je nekaka okrogla celic«, oddaljena kakih sto metrov od Votlo skale, v votlini podmorsko gore. Opremljena je s celo kopico aparatov, ki brez napake beležijo vsak najmanjši glas, ki prihaja iz iu iznad morja v okrožju več tisoč milj. Tu sem dospo točno in brezhibno poročila potom nekakega zračno-pi>d-morskega brezžičnega brzojava, odkoder dohajajo prav istim potom ukazi in povelja na poglavarja Warteckov v Votli Skali., Ruperta VI.
To noč torej je imela nočno stražo neka Grisyl — v tajnem kraljestvu Votle Skale so imele potomke War-teckov prav isto stopnjo in iste dolžnosti kakor moški potomci, kakor je pač bilo vsakemu primerno z ozirom na njegove zmožnosti.
Ta Grisyl je še mlada deklica dvajsetih let morda, zelo svetlih, kratko pristriženih las, z belimi trepalnicami in obrvmi, rdečkastih oči ter voščene polti. Skoro ves sedanji rod Warteckov je namreč izgubil barvo. Dvanajst generacij živeti skoro neprestano pod žarki umetne razsvetljave sprva voščenih sveč, potem fosforcsci-rajočih zrcal in sedaj električnih žarnic — to no ostane brez zlih posledic za človeški organizem! Toda z zmernim in higijonskim življenjem so si ti podmorski trogloditi znali ohraniti močne kosti, krepke mišice in dovzetno živčevje. Tudi Grisyl je bila močna in stasita, lepa devojka.
Baš sedi pri majhni mizi na trdem stolcu z ozkim na«loni!om. Pred njo sta odprta dva seznama, ona pa čita
prt medli svetlobi ene same žarnice, ki
sije izpod stropa, iz nekega znanstvenega mesečnika, izhajajočega v Bostonu ^lassachusetts). Tedaj se oglasi zvonec za njenim hrbtom.
Mlada deklica — oblečena je v nekako pižamo iz sive, volne, na bosih nogah ima nataknjene usnjene sandale, vrat ima gol, flanelasta srajca jo tudi sive barve — dvigne glavo, porine časopis na drugi konec mize, in pogloda na kronometer, ki visi na steni njej nasproti. Obeuem pritisne na enega izmed osemnajstih gumbov iz biserne matice, ki so bleSčo na enem koncu mize. Deset žarnic zagori in vsa soba je preplavljena z morjem svetlobe. Nato vzame nalivno pero in napiše v prvo vrsto 594. strani seznama:
17_5_i h 12 min 8 tok
Nato začne opazovati Črno deSčico, ki je bila pritrjena na zidu nad krono-metrom: polagoma nastajajo na njej bele črtice in pike, razvrščene po pravilih Morsejeve abecede.
Obenem piše v register, sproti prevajajoč Morsejevo besedilo v nemščino:
Podmornica L a m p a s, odrinila iz Havra 7. maja, cilj New York. Križan počasi po morju, ponajveč pod morsko gladino. Zaplenite jo! Irena in Henri na krovu. Ločite ju od ostalih. Ujeto posadko porabite za prisilno delo. — Glo XIII., Scbwalzrock.
Deščica je zopet vsa Srna. Zvonoj utihne. Konec brzojavke.
< Čudno! > promlšljujo Grisyl pol, glasno. «Kako, da nam Gospodar brin, javlja šele 17., kar se je dogodilo 7,? ... Po desetih dneh! ... L a m p a s ji morda že v newyorskem pristanišču . E, pustimo to! ... Brzojavka je vso.' kakor zelo nujna. Zbuditi bo trebj Grottenmeistra, ki najbrž še spL»
Rupert VI. jo imel namreč nazli Grottenmeister, »poglavar votline«.
In Grisvl hoče pritisniti na enega izmed osemnajstih bisernih gumbov ko so zopet oglasi neki zvonec. Ne do! končavši kretnje se obrne malo na le. vo, odkoder je prihajalo zvonenje, ii» pogleda ua zemljevid Atlantskega oco« ana, ki jo bil na steni, zemljevid, v či. gar sredini se je videlo bermudsko otočje.
In na tej svetlomodri karti se naetii krat zasveti bela točka.
»Ah!» vzklikne Grisyl, »pa vendat ne L a m p a s? ...»
Začudeno strmi v steno. Ona svetla točka se je prikazala severno Bermu. dov, natančno v križišču 41. vzporednika in 55. poldnevnika, nekako v ši. rini New-Yorka. In ta svetla točka se zdaj premika s hitrostjo minutnega ka, zalca na uri od vzhoda proti zapadu, ne čisto natančno, malce odklonjeno proti jugu ...
Grisvl pritisne na biserni gumb.
atan.lo s drie.ntm davkom ■■ In.erat. vr.d do 20 Leaedl Din S'—, vaaka nldallnla beaad. 60 par rai. — P!a6« aa vedno napr.l 'lahko tudi v znamkah'. Na vpraiania odoovaria uprava 1», ako la vpraiantu priložena znamke ca odgovor ter m.nlpulaollaka prlatolblna (I Oin).
(dobe)
Vajenca
ca čevljarsko obrt sc sprejme. Pavlin Josip, čevljar, Sv. Petra nasip 53. 156F2
Več drvarjev
fa podiranje bi imeli za del j > ara delo. aH čez ali na šiht. Naslov pove uprava ,,Jutra".
15730
Trgovskega pomočnika
dobro izvežbanega v trgovini z mešanim blagom, starejšo moč, iščemo. Nastop takoj. Ponudbe ua upravo ,,Jutra" pod ..Samostojtn". 15735
Ključavničarji! 1	Proda so
Kot ključavničarski vajenec ' železna peč, gramofon b plo* 2*»ll vstopit' ISletnl deček. šcami, latema maglca s sll-poštenib kmetsklh staršev. — kaml, aparat za elektr. ma-Pogoji po dogovoru. Ponudbe sažo. 2 mizici, 1 zrcalo. — na upravo ,.Jutra" pod Slfro 1'olzve se na stojnici pred ,.Priden".	15720 šišensko cerkvijo.
Samo za hrano
ln stanovanje bi opravljal lahko službo ali delo pod streho. Naslov pove uprava ..Jutra" pod ,.Invalid".
15445
Vajenca
ta špecerijsko trgovino v Ljubljani sprejmem takoj. Tirana in stanovanje pri ntaržib. Naslov pri ,,Ape!lo", Stari trg 19.	15620
Korespondent
f?vežbana zanesljiva in samostojna pisarniška moč. zmožen slovensko iu nemške korespondence, spreten ste-nograf ln strojepisec, se takoj sprejme. Istotam ee sprejme tudi kontorlstinja z daljšo prakso v trgovskih podjetjih Golob & Co., tovarna kemičnih izdelkov. Vič.
15-11)4
(iščejo)
Bivši lin. podurailnik
išče službe Jo neoženjen, vešč pisarniških poslov in strojepisja in ima triletno pisarniško prakso. Zmožen je slov., srbohrvatskega ln nem. jezika. Mesto si želi pri večjem podjetju, tovarni ali rudniku ali temu primerno. — \'3topi takoj. — Naslov povo uprava ..Jutra" pod Šifro ,.Vesten 888".	15757
Šofer
in avto-monter z dolgoletno prakso, trezen, govori 4 Jezike, slov., nem., Italijansko s; bohrvatsko, išče službe za osebni ali tovorni voz. Naslov pove uprava „Jutra".
15G9G
Konverzacije
Italijansko-slovenske, z mlado simpatično gospodično, ki obvlada italijanščino v govoru In pisavi, želi gospod. Ponudbo pod ..Trgovec 100" na upravo ,,Jutra".	15488
Instrukcije
za osnovne, meščanske šole, pouk v glasovirju ter nemščini 6prejme učiteljica. Ponudbe na ,,Jutro" pod „Na-tančna".	153S1
Nova zimska suknja
4 fotelji, stoli, 1 zofa, razno obleke in modroci. Vprašati Stara pot 1. 1. nadstr., vrata 3, vsak popoldan. 15738
2 ženska zimska plašča
eden skoro nov, ženski kostumi in čevlji Štev. 38 in moška obleka, ae proda v Prisojni ulici 3, 1. nadstr., vrata 4.	15715
Poučujem italijanščino
nemščino, slovenščino po direktni metodi. Ponudbo pod .,Direktno" na upravo ..Jutra". Maribor.	15634
2 električna lustra
krasna velika eksemplarja, nerabljena, pripravna za jedilnico ali gosposko sobo. ee iz prijaznosti prodasta. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
15714
Okraski za božič, drevo
božične svečice, Jaslice, razglednice za božič in novo leto, kupite na debelo najceneje pri tvrdki Ivan Baho-vec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7.	15703
Moški turist, čevlji
2 para, dobro ohranjenih, se ceno proda. Streliška ulica ;;2. I. nadstr.	15699
Kompletna spalnica
z žlmnicami. mece«. les, jedilnica in soba za samca. V6e novo, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava „Jutra".	15563
Spalno sobo
novo, kompletno, popolnoma politlrano iz orehovega lesa prodam radi pomanjkanja prostora po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava „Jutra".
15639
Konjska mast
čista, se prodaja na Tržaški cesti v konjski mesnici. Istotam se prodaja konjsko meso od lepih debelih konj vsak pondeljok. sredo in soboto. Za obilen obisk ee priporoča Pušnlk Rudolf, konjski mesar, Rimska cesta 19. 15600
Več pomij
dobrih, ee odda po nizki ceni. Izve se pri konjskem mesarju na Rimski cesti 19.
15598
Zlato in srebro
kupuje po najvišji ceni MIlan Košek, zlatar, Cankarjevo nabrežje 31.	15762
Pozorl
Ali ne veste, da plačujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje ln pohištvo Itd.? Na željo stranke pridem ua dom. Dopisnica zadostuje. Martin Drame, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje št. 29. 15678
Opremljena soba
so odda 1—2 gospodom ali zakonskim. — Naalov pove uprava „Jutra".	15691
Opremljeno sobo
separirano, iščem v sredini mesta. Ponudbe pod ,,Samec" na upravo ..Jutra". 15701
Nova vila
blizu centra, fino izdelana, u takoj rostim stanovanjem, 60 ugodno proda ali zamenja ua manjšo vilo ali hišo v Ljubljani. Več ee izve na Aškerčevi cesti 15, nasproti lekar-ue Bohinc.	15748
Sud Amerika
391etni Slovenec, samostojen in izobražen mizarski mojster z dosti prihranjenega kapitala, živeč od 1. 1915. v Južni Ameriki, želi resnega dopisovanja z dobrodušno Slovenko v takih letih, ko bi Imela veselje do Amerike. Samo resnega dopisovanja, ako je mogoče s sliko, ki se takoj zamonja ali vrno pod ,,Sud Amerika" na upravo ,.Jutra".	15642
Mesarijo
pa prometnem kraju, se vzame v najem. — Ponudbe so prosi pod ..Samski mesar" na podružnico Jutra" v Mariboru.	15719
Trgovina
dobro vpeljana, s koncesijo za vinotoč, na zelo prometnem kraju v mestu, se z vsem inventarjem vred takoj proda. Vsa priprava za pre-kajevalnloo kot stanovanje na razpolago. Pismene po-uudbe pod ,.Prometni kraj" na upravo ..Jutra". 15548
Strojepiska
fačetnlca, za prepisovanje v
slov. in nem. jeziku, išče primernega mesta. Eventualno prvi meaec brezplačno. Pod ..Vestna" na upravo ..Jutra" 15756
Tečaj
za strojno umetno vezenje, mašenjo perila in nogavic itd. traja od 1. XII. do 10. XII. 1923. Pojasnila dajo strokovna ucteljlca Justina Pav-Sar, Celje, Gosposka ulica 25.	15612
Slike za legitimacije
kakor tudi vsa druga strokovna dela prevzema in izdeluje najhitreje fotograf Hugon nibšer, LJubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Krlžanske cerkve.	229
Transportne vrče
zo mleko, f zs 30 in 1 za 25 litrov, dobro idočo stensko uro z 2 utefi (renesančno) prodam. Vprašati: Zelenica. Bled.	15731
Pozor, kovači!
Naprodaj je 10 vagonov bukovega oglja, cena za kilogram 1'50 Din, kolodvor Bled. Več pove Ivan Pretnar, kovašk« mojster. Zabrez-nica, p. Žirovnica, Gorenjsko 15713
Hrastovih in bukovih
hlodov za žaganje kupujemo vsako količino. Ponudbe z navedbo ceno pod ,,Draga", lesna trgovska in industrijska družba z o. z., LJubljana, Jeranova ulica štev. 14.
15315
Deklica
ftnra 35 let, se želi učiti uatakarske obrti. Naslov pove uprava ,,Jutra".	15764
Šivam za otroke
fo osmega leta obleke in perilo ter opreme za novorojenčke. Delo prevzemam od 1.0. do 11. in od 15. do 10. are. Naslov pove uprava ..Jutra".	15476
1 10.000 Din kavcije
teče službe iukasatorja, pisar. luo<"!, skladiščnika, zanesljiv uradnik, vešč. več Jezikov. — Ponudbe pod .Samo Ljubljana" na Anončni zavod Drarjo Beaeljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.	15501
Boljša gospodična
ff večletno prakso kot gospodinja, išče mesta. Cenj. ponudba na naslov: M. K. Arc-lin, poHta Vojnik. 15717
Službo gospodinjo
flIČe vpokojena uradnica, 51 let. stara, vdova, z enim sinom dijakom. Vsled pomanjkanja. stanovanja želi priti kot gospodinja k samostojnemu gospodu ali vdovcu. — Ponudb« utt upravo „Jutra" pud „Vpokojena uradnica".
5736
Vsa pečarska dela
kakor postivljanjo peči, štedilnikov, oblaganje sten e ploščicami itd. izvršujem. Vsa popravila se Izvršujejo najhitreje, cene nizke, delo solidno. Vsa naročila na.i so pošljejo na: Roman Florjan, pečar, Vransko pri Celju.
15656
Kolo
malo rabljeno, se po ugodni renl proda v Komenskega ul. št. 26, dvorišče levo. Istotam so proda tudi železna p e č.
15740
Popolni letniki «Slovenca»
od 1912 daljo bo kupijo. Ponudbo na upravo ., Jutra" pod naslovom ..Slovenec".
Surove kože
vseh vrst kupuje po najvišjih cenah Maschko & Comp., Glinfika ulica 27. Pot v Rožno dolino.	15237

Izurjen sedlar
išče primernega kraja za naselitev. Blagohotne ponudbe prosim na upravo ,,Jutra" pod ,.Sedlar".	15650
Modistka
Z Gorjaoc & Co. Ljubljana. Sv Petra cesta 8t. 27. poleg hot«*la ..Tratnik'.4, spreirma vsakovrstna popravila baržu-nastib ln filz klobukov. — Postrežba točua.	11146
Zimska suknja
moška, se proda. Raglan ln frak za srednjo postavo. — Ulica Stare pravde 5, I. nad.
15718
Razne obleke
moško ln damske, čevlje, kožuh, kožuh za noge. oficirska obleka, otročja posteljica In voziček, se proda. Prodaja se vrši od srede naprej v StrelISki ulici 22, pritličje na desno.	15746
Motorno kolo
najboljšo znamke, 2 ln pol konjski sili. skoro novo. ne proda za 60.000 K zaradi bolezni. V slučaju se da tudi na kredit. Naslov pove tipr. ,, Jutra".	15736
Med
trP.an za potice v Škafih po 80 K 1 kg, posoda vračunana. Flnejši med cena po dogovoru. A. Maček, Vrhnika.
15658
Sadnega mošta
dobrega, ima na prodaj večjo I količino državno upravitelj-I stvo veleposestva Mokrice. I Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati na državno upravo veleposestva Mokrice, pošta Jesenice ob Savi. 15503
Šivalni stroj
mali Singer 750 Din, velika stenska ura sreorna žepna ura, vuc v dobrem teku, so poccni proda. R. Flis Domžale SS	15726:
Dve kočiil
2 prsni konjski, opremi. 1 voz zapravljivec, 1 svinjak, 1 omara za led. 1 svetlijka za obesiti, 1 pisalna miza in pes čuvaj — na prodaj. Naslov bo zve v upravi ,.Jutra".	155S3
Stabilni parni stroj
18/24 IIP v najboljšem stanju oe proda aH zamenja za lokomobilo aH motor na sesalni plin. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Parni stroj.
15568
Specialna zaloga
zimskega blaga fdouble, pal-mersion, flauš) ter Ugotovljenih zlmnikov, raglanov, ulptrov ln vsakovrstnih oblek, Drago Sehwab, LJubljana Dvorni trar 3.	Vi*
Mlad zakonski par
brez otrok, išče Btanovauje, ozlr. prazno aH opremljeno sobo. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod ..Mlrna stranka" na upravo „Jutra".
15755
Soba z 2 posteljama
in električno razsvetljavo, ae odda s 1. decembrom dvema osebama ali zakonskemu paru Tonudbe je poslati na upravo ,,Jutra" pod ,,F. P." z navedbo plače.	15758
Svetel lokal
z veliko izlpžbo, s veliko kletjo, drvarnico, se zamenja z manjšim \ mestu ali periferiji mesta. Več povo uprava „Jutra".	15469
M2332SM
Inteligentna dama
državna uradnica, lepo prosi dobro situlranega gospoda 1500 Din posojila proti vračilu v obrokih In garanciji na plačo. Dlskrecija čast. — Ponudbe pod ..Inteligentna 15742" na upravo ..Jutra".
15742
Posojilo Iščem
na prvo vknjižbo 10 do 20 tisoč dinarjev. Plačam 20 do 30 odet. Poizve ee pri upravi „Jutra".	15480
Posojilo Iščem
50.000 do 10f 000 Din. Obresti se izplačujejo takoj ali pa mesečno. Eventualno ee sprejme tihi družabnik v zelo dobičkanosno podjetje. Ponudbe pon ,.Zlata Jama" na podružnico „Jutra", Maribor.	15435
Posojilo
v znesku 125.000 Din najame izborno vpeljana tovarna. edina svoje 6troke v SHS. Ponudbe je nasloviti na upra-"vo .Jutra" pod ..Privatni kapital".	15680
Znanja
z boljšim gospodom želi inteligentna ln solidna gospodična. Dopise pod ..Solidna" na podružnico „ Jutra" v Mariboru.	157*4
Kdo hoče
Uršo pa Katro, seveda mora biti fejst fant. Ponudbe pod ..Urša pa Katra" na upravo „Jutra".	15732
Poročiti se želi
mlada, inteligentna gospodična. trgovsko naobražena, s starejšim gospodom, ki je trgovec, ker ima veselje do trgovino. Vdovci z enim ali dvoma otrokoma niso izključeni. Resne ponudbe e sliko na upravo ..JutTa ' pod štev. 1182.	15754
Poročili bi se radi
trije železničarji z boljšo službo. Prednost imajo ona kmetska dekleta, kl imajo , kako posestvo. — Ponudbe fc I sliko pod ..Togodrag, Davo ! rln, Vladimir" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 15722
Rabljene britvice
..Gillete", „Mem" ln velik« se sprejemajo v elektriki brušenje v drogeriji Anto« Kane, Ljubljana, 2idovski ulica 1-	2U
Za slabotne otroke
Emulzija ribjega olja. VeaK teden sveža. Mnogo učlck* vitejža kot, navadno ribji olje. Izdeluje: Lekarna Rt, mor. Ljubljana. Miklošiče^ cesta. (Tri glavnem kolo, dvoru.)	15521
Ria!
Prosim, ponovi sestanek v četrtek enako. Imam velike simpatije. Imej znak kakor Jaz. Drugače ne vem. — Na svidenje ! L..	15728
Znanja želita
2 dobro sltuirana mladeniča z mladimi gosplcaml radi krajšanja dolgočasnih večerov. Ponudbe pod ,,Joso -Branko" na upravo ..Jutra", 15687
nA^e/i nhrti rtfcifliLl Mlada vdova
z 1 otrokom, ki vodi lastno
obrt, želi znanja v svrho ženltve z gospodom do 40 let. Ponudbe pod ,, Vdova 303" na upravo ,,Jutra". 15741
G. Nipiču, Maribor
Čast mi Je sporočiti Vam, da je Va«a iznajdba za ogrevanje ,,Toplodar'\. katero ste postavili v mojem stanovanju, nad vse pričakovanjo dobra, deluje brezhibno, prihrani ogromno na kurivu in som z isto nad vse zadovoljen ter jo bom vsakomur toplo priporočal. Ogrevanje veliko Jedilne sobe so vrši nad vso pričakovanje brez duha, povsem samostojno, ne da se pri tem soba kaj oneonaži. Vaša Iznajdba je zelo koristna ln naj bi ne manjkala v nobeni hiši. ker nadomesti popolnoma peč, ne da se porabi zato kaj kuriva. Ljude-vlt Relzner. podpredsednik hanskog stola ▼ pok. in hišni posestnik v Mariboru. Naroča se: JugomotaMja, Kolodvorska ulica 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.	14309
Na dobro domačo hrano
se sprejme več gospodov. Na željo kosilo ob 2. Naslov povo . uprava „Jutra". 15759 '
Ažurira1
Ioni laoer - Cerse
Dvorni trg I. Lovski pes
lep. se proda za 100 Din ii lepa psica dobormanka, 5 me sopev stara, tudi po ni i\ ceni. Ogleda so pri : PuSclk konjski mesar, Rimska cesti 19.	15391
Volčji pes
se proda. Poizve se: Zeleni jama, Tovarniška ulica, no va hiša, Nenieth. 1547
tli i
Tamburice
najraje za ccli zbor so kup! Jo. Ponudbe na gasilno dru štvo v Begunjah pri Lescal
1563
		Opazujte svojo
		izredno okrepcanost
		in dobro razpoloženje
iKhtoiiBftžS		po užitku juhe
Vb^ssr^ = IM ffiffisfe i$u luJL^vSl		iz „Juhana"! 6014
Gdč. v sivi obleki
kl Jo je v nedeljo 11. 11. od 12 do pol 2 na južnem kolodvoru sprebajajočo se pozdravu s tramvaja neki gospod, prosi dotlčnl, da bi se javila na upravo „ Jutra" pod „T. H.".	15753
Opremljeno stanovanje
se išče. Pogodim denar aH plačam v naprej. — Ponudbe pod: „Dve osebi" n» upravo ..Jutra".	15743
Sobo
ra eno osebo, po možnosti v coutrumu, .s posebnim vhodom. csrlnik. Cenj ponudbe na upr. ..Jutra" pod ■Carinik".	15700
Listi v jeseni.
Zakaj sto umolknili? Cesa se bojite? Za mojo odkritosrčnost, nisem 11 vreden odgovora? Dvignite ge danes pismo v upravi ,.Jutra". 15765 ^
Dva parkeljčka |
z dolgimi lasmi ln kratko pametjo iščeta Miklavža. — Dopiso pod ..Parkeljček m hudlček" na podr. MJutra" v Mariboru.	15723
Dopisovanja
želita dve mladi, inteligentni gospodični z dvema gospodoma modernega mišljenja. Cenjene dopise n sliko, kl se d« t.aht«vo vrne. Io poslati
na upravo ..Jutra" t>od šifro ..Blondinki"«	15689
Za Miklavža
kupujte
knjige za mladino:
MileinskI, Zgodbe kraljeviča Marka. Ilustrirano. Vezano Din 18—, s pošto Din 10'50.
Mllčinski, Tolovaj Mataj. 8 slikami. Vezano Din 26-—, bro5. Din ao —, po pošti Din 1-50 več.
Sorli, Cirimurci. S slikami. Vez. Din 2B-—•, broS. Din 20—, po pošti Din 1-50.
Sorli, Bob in Tedi. S slikami. Voz. Din 18—, broš. Din 12—, po pošti Din 1-25 več.
Vaštetova, Pravljice. S slikami. Vez. Din 22-—, po pošti Din 1-26 več.
Cika Jova-Gradnik, Kalamandnrija. Otroško pesmi. Vezano Din 12—, po pošti Din 1 — ve6.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški pesmi. Vezano Din U-—, po pošti Din 1'— več.
Razne slikanice, ilustrirane pravnice za majhne otroke.
Knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
Domače vesti
REPUTACIJA.
M velike postaje blizu naije »ever-oe meje ni daloS do dveh letovišč-. pa tudi do južne meje ni daleč. Preko ^ postaje redno vozi inozemski tran-jitni vlak, s katerim se smeš peljati le, če ima« potni list za čez mejo.
Ka postaji poslujejo i gospoda cariniki, i carinski posredniki, i obmejni stražniki s svojim šefom pogranifinim tiimcsarom. Dve bran si. dvo stranki. Gre pa ia vprašanje ranga. Kdo je reč?
Carinik je nekako vajen posebnega Upoštevanja. Zato so se tndi z našo velike postajo pred nedavnim odpeljali i inozemskim tranzitnim, domačemu občinstvu nedostopnim vlakom go-tporta cariniki v ano obeh bližnjih letovišč. Sobaj 30 vzeli še gg. carinske posrednike, in pa p. n. dame. Delali nO pa račun brez krcmarja. Pogranični ifimesar jo namreč poste pometal iz vlaka, in kor niso šli rade volje, je incident povzročil obflo hrupa in šuma in vika in krika.
Začudeni potniki inoztimei so pri tseh oknih vlaka gledali na pozorni-co. na kateri so se ljudje v naših uniformah in z žensko asistenco glasno prepirali, tiščali drug drugemu fige in posti pod p. n. nosove in noske, pUu-vaii kakor artiljerlsti, kleli kakor Črnogorci in vriščall kakor kranjski je-tiharji. Inozemski potniki pa so pri oknih majali z glavami, se režali ln drog drugemu pomenljivo nasmihali.
Posledica: Pred pristojnim ali nadležnim okrajnim sodiščem sei-ija. tožbi, dalje vrsta uradnih referatov na ministrstvo flnanslja, na ministarstvo onutrašnjih dela, na glavno direkcijo carin, na ministarstvo saobračaja, in morda tudi na vojno, zunanje in kaj vem kakšno ministarstvo šo. Priznati je treba, da so vloge šle naglo in toč-pc in jih je bilo mnogo, in jih bo šo.
Vendar spadajo vloge že v interno po<lovanio prizadetih. Pred Inozem-«kim občinstvom pa so prizadeti vri-ičaii tudi ,Taz nojdem k Jankovimi! Figo tvoj Jankovi«*, jaz grem k Jovanoviču! J.,., ti ja tvoga kuma, l znaš, moja vešerka je rod knmu Sto-jldinoviča, pa vi let, češ, itd. Ni ga bilo tedanjega ministra, čegar Ime bi se v onem prepiru ne bilo imenovalo, da ho frožnja bolj učinkovala. Jaz sem jih gledal in se zelo, zelo ženiral. Kličem vse ministre ua pomoč, da ponovijo Igro vnnmctanja. Toda kor-nito!
M. A. C
*
*	Pogreb Josina Stritarja. Krsta z
jemsktmi ostanki pesnika Borisa Mirana ho v četrtek ziutraj položena na mrtvaški oder v Narodnem domu v t;ubl'ani. Dostop za občinstvo bo trajal od 0. dopoldne do 3. nonoldne. Ob 3. ponoldne se bo otvoril žalni sprevod skozi mesto. Ulice, po katerih bo šel pogreb, bodo fe pravočasno naznanjena Ljubljanska, kakor tudi vsa podeželska društva in korporacije poživljamo, naj odpošljejo čim številnejša zastopstva. iia bo zadnja Miranova pot tem veličastnega.
*	Prometna policija v Zagrebu. Včeraj je v Zagrebu prvič nastopila prometna nolicija, obstoječa iz 40 redarjev iz Reke (iugo«'ovenskih državljanov), ki so nanravili tozadevno po-stbo.n trčai. cPrrmetni redarji«, — tak napis imajo na rdečem traku na roki. — bodo vodili samo promet na trgih, cestnih križiščih itd. in smejo svo?e mesto zapustiti le v nujnih slu-fialih.
" Vprašarje železniške direkcije v Ljubljani. Glede na izjavo prometnega ministra dr. Velizara Jankoviča, da se namerava osnovati v Liubljani železniška direkcija, te poroča, da bi pod to direkcijo snadalo celokupno omrež-3<e na slovenskem ozemlju (tndi bivša južna železnica'). Nadalje se vrši akcija, da bi pod unravo ljubi lanske direkcije prišli tudi progi Buhnjarci-Karlovac - Sušo k (Reka) ter cela zagorska proga (Dolnja Lendava - Ca-l;ovec - Zaorešič). češ da ja teritorij zagrebške direkcije prevelik, a ljubljanske bi bil premajhen. Proti tej akciji pa je v Zagrebu velik odpor, češ. ia spadata omen'eni dve progi po naravi pod zagrebško direkci'0 in da ni srMati pri tem na eventualno večji sli manjši teritorij.
- NrdaPevanJc napadov na dr. Ro-slno. Sinočnja *Straža» nadaljuje s svojimi ciničnimi napadi na veleza-felužnega mariborskega rodoljuba dr. Rosino, kat»rernu jo ves narodni Maribor ob priliki njegove fiOletnice pred kratkim prirejal navdnšene manifestacijo hvaležnosti in spoštovanja. Čeprav je »Straža« vseh pet let po prevratu do neba povzdigovala narodne fcislugo dr. Rosine, piše v sinočnji številki ob priliki poročila o razpravi Or-iunašov med drugim sledeče: »Jav-
nost je ogorčena, ker sta zagovarjala Orjunce bivši minister in voditelj JDS dr. Kukoveo in kakor sum rad sliši starostni slovenski raučenik, narodni bojevnik in voditelj dr, Roslna. Pri napadu ua Cirilovo tiskarno ne gre za zagovor res nacijonairie lahkomiselnosti, ampak za lopovskl zločin nad podjotjem, ki &e jo edino in neustrašeno skozi desetletja borilo proti uein-štvu in je baž tedaj, ko jo dr. Rosina strahopetno zanemarjal dolžnosti posle vodečoga podpredsednika Narodnega sveta v Mariboru, noč ln dan delovalo in tudi v glavni meri pripomoglo, tla jo Maribor posta! jugoslovanski. (Sedaj torej vemo, k lo je otel Ma ribor Jugoslaviji!) Ogorčenje radi zagovora zločiua nad Cirilovo tiskarno pa ne vladi radi nastopa dr. Kukov-ca in dr. Rosine e^imo med klerikalnimi kroji, ampak med vsemi, kojim ,slovenstvo in delo za obrambo slovenstva ni samo fraza kot dr. Kukovcu iu dr. Rosini. To mnonje javnosti naj si zapomnita dr. Kukovec in dr. lto-nina in uvidela bodeta, da so njune zasluge za slovenski narod ravno tako ničevo, kot na primer histeričnega zagovornika orjunskih zločincev dr. Snuderla in kratkovidnega dr. Lipol-da.» Fej!
*	Preiskava proti dr. Goršlču. Iz
Beograda je dospe! odposlanoc ministrstva socijalne politiko gosp. S t o -jadi novičk da uvede preiskavo radi gravaniri naperjenih proti gosp. dr. Gnršjču. Včeraj so jo žo začelo na Invalidskem oddelku obsežno zasliševanje uradnikov. Minister za socijal-no politiko gosp. dr. Pol oš je uvedel preiskavo zoper dr. Goršiča na podlagi obširnega pritožnega materijaia, ki mu je bil predložen osobito od strani invalidske organizacije. Po našem mnenju bi se moralo dr. Goršiča naj-proje suspendirati in šele potem uvesti preiskavo.
*	Slovenska javnost bo ostrmela. K naši nedeljski notici o usodi ženske gimnazijo se nam poroča, da župan ni odbil prošnje predsednika višjega šolskega sveto gosp. dr. Bevka, naj prepusti brezplačno naučni upravi dvoje sob, 8e bo ona sama prevzela pouk v ukinjenih razredih ženske reformne gimnazije, temveč je obljubil sobo iu vse pripomočke za VII. razred, glede VI. razreda pa je menil, naj se ga dodeli z ozirom ua malo število gojenk moški gimnaziji. V tem oziru nam piše g. župan dr. Perič, da tega ni izjavil, kakor da bi no hotel dati prostorov, nego da se olajša delo profesorjev državnih srednjih šol, ki so prevzeli pouk. To izjavo g. župana radi vzamemo na znanje. Ako bo torej ukinienje, ki ga je sklenil občinski svet, držalo, je dana rezervna rešitev gledo VII. razreda. Naučna uprava jo v ostalem poskrbela, da bodo vse učenke (torej tudi one iz VI. razreda) mogle nadaljevati študij do maturo in se bo v to svrho na enem od obstoječih državnih zavolov napravil provizorij s posebnim kurzom za latinščino.
*	Dijaški Izgredi v Beogradu. Akademiki, pristaši onozicijonalnih strank, so sklicali za nedeljo v hotelu »Slavl-ja>. v Beogradu veliko protestno zborovanje proti sedanjemu terorističnemu režimu na Bolgarskem. Vlada je zborovanje prepovedala, vendar pa se je isto kljub temu vršilo, in sicer pod predsedstvom zcml.ioradniškega poslanca Lazareviča. Policija in orožniki so zato dobili ukaz. da naj izpraznijo dvorano. Med dijaki in orožniki jo prišlo do hudih spopadov, tekom katerih je bilo na obeh straneh več ranjenih. Aretiranih jc bilo okoli 70 dijakov.
*	Zakon o priznanju zaslug. V četrtek je kralj sprejel predsedstvo Udruženja rezervnih oficirjev, ki mu je poročalo o predlogu zakona o priznanju zaslug vojnikov. Predlog se je že izročil narodni skupščini in bo sestavni del vladnega predloga zakona o priznanju zaslug. Kralj je Udnižo-nju obljubil svojo polno poinr.č. Nato se je kralj zanimal za obleko rezervnih oficirjev in izrazil željo, da se-obleka razdeli Udruženju takoj, ko bo dospela.
*	Ii državne službe. Trajno sta upokojena Momčilo Bajalovič, komisar železniške policijo v Gornji Radgoni tej Marija Golob, učiteljica ženske strokovne šo!e v Sarajevu.
*	Nova telefonska postaja. V Zagorju ob Savi jc bila včeraj otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
*	Francoski krožek v Celju je priredi) v nedeljo 25. t m. v sejni dvorani Mestne hranilnico predavanje, ki se ga je udeležilo prav lepo število ljubiteljev francoskega jezika. Predaval je v krasnem jeziku lektor na ljubljnnski univerzi go spod Lucien Tesniere kot delegat fran-
coskega Instituta v Ljubljani o <Le dis-
clple» od Bo ur geta. Kancem predavanja 6e je zahvalil za veliko zanimanje ter obljubil, da kmnlu zopet poseti Celjo.
*	Himen. V Zidanem mostu se jo poročil brzojavni mojster g. Joško Smndej z uradnico progovne 6ekcije gdč. Gizelo Podmernikove. Bilo srečno 1
*	Pogreb ravnatelja Alojzija Gregrrli-a. V soboto popoldne je bil ob veliki udeležbi, posebno stanovskih tovarišev, položen k večnemu pofitku v LJubljani poStni uradni ravnatelj Alojzij Gregorič, šef brzojavnega in telefonskega oddelka na ljubljanski glavni pošti. Poko nlko ne bodo pogrešali samo njegovi domači, ampak
| sploh vtl, ki so imeli kaj opravka z njim, zlasti po njegovi tovariši iu prijatelji. Z njim ie legel namreč v grob eden tinjod-liinejših uradnikov in strokovnjakov v področju ljubljanskega posl nega ravnateljstva, mož poštenjak od nog do glave, vrl uarodnjak, vnet pristaš demokratske stranke, vzoren tovariš, vdan in iskren pri utelj. Počivaj v miru iu pokoju, zlata duša!
*	Tretje predavanje društva *Sotav v LJubljani 6e je vršilo v soboto 24. t. m. v salonu <Pri Levu*. Dr. Leonid Fitomic je predaval o proporčnib volitvah. Po splošni karakleiizociji volilnih sistemov vobče je g. predavntolj analizira! pod robne je Harejev ter d' Iloudtov volilni sistem, katerih se v splošnem poslužuje pri volitvah v konstltuanto Vidovdunska ustava. Kl ub kompliciranemu matematičnemu izračunavanju razmerja številk volilcev do številk izvoljenih mandatov in narobe Je sledila številna publika aktualni temi g predavatelja i največjim zanimanjem, saj Je pomenila snov znse intelektualno pridobitev za vsakega posameznika, ki je bil doslej, dasi volilni upravičenec, glede izra-čunonja volilnih projiorcev, dobesedni — laik. Želimo, da čujemo v okrilju društva «Soča» še mnigo tako aktualnega in zanimivega pouka.	Udeleženec.
*	cSlne ira et «tudio.> Proiesor Rožič v nedeljskem <Slovencu> informira ljubljansko prebivalstvo o velevažni zadevi opustitve VI. in VII. razreda ženske reformne gimnazije, in sicer kakor on pravi c dne ira et studiov Prizna, da mu je nejasno, kako in zakaj se Je licej kar Čez noč s šolskim letom 1019. 1020. spremenil v tri različne zavode. Pojasnimo mu najprej, da ne 'o nl zgodilo kar čez noč, ampak po temeljitih posvetovanjih z mero-dajniml člnitcljl. ki so prišli do zaključka, da je slov. ženski mladini potrebna popolna srednja šola. Ce so gojenke, ki so dovršile C. razred, hotele napraviti maturo, eo morale prestopiti v VII. gimnazijo. Rožič pravi, da so tu z lahkoto premagale novo latinske težave, one, ki se latinščine doslej sploh niso učile. 0 tej njegovi trditvi si vsak razsoden človek lahko napravi svojo sodbo. Ml vemo samo, da fn bl!c to za večino učenk nepremagljive ovire za prestop na gimnazijo. Da so gojenkam, kl so bile 1018. dovršile I. do IV. licej, omogoči gimnazijski študij, zato »e je zanje ustanovil 5. do 8 razred reformne gimnazije, ki bi leta 1025.-1020. avtomatično prene! ala. Prof. Rožič trdi. do go. jenke ukinjenih dveh razredov lahko prestopijo na moške gimnazije in tam nadaljuješ svoje študije. Na lo trditev zida on ovoje utemeljevanje. To trditev pa jo neresnična. Te gojenke ne morejo prestopiti na nobenega izmed obstoječih za vodov, ker je učni načrt reformne gimnazije bistveno drugačen. Te gojenke se
| uče latinščine od V. gimnazije naprej.
I Gojenke VI. reformne ne morejo vstopili
l v kako drugo VI. gimnazijo iz enostav-
! nego vzroka, ker ne moreo slediti latin-sl:"mu pouku, ne glede na to, da so velike razliko tudi v drugih predmetih. Vržene so torej na cesto, ali kakor se je profesor Rožič sam izrazil napram nekemu gospodu takoj drugi dan po občinski seji «za«!av|jeno». Ta najvažnejši moment on popolnoma zamolči v svojem .poročilu. Iz katerih vzrokov, to ve on: ki piše ..siie ira et studio*.
*	Proračunska seja mariborskega občinskega sccta začne danes v torek ob 19. Pri tej seji bo tudi izvoljen nov Član za me9tnl svet.
*	V mariborskem »Jadranu« je pričel v soboto delovati tudi kullurno-statistič-ni odsek, kl bo zbiral gospodarsko in kulturno statistiko primorskega življa pod Italijo in v Ju-oslavijL K koristnemu delu so se prijavili zlnsti profesorji. »Jadran* hoče izdajati tudi posebno revijo, ki bo objavljala dokumente o zatiranju naši'i neodrešoni'1 bratov, skupno z Jugoslovensko Matico pa bo pripravil manjšinsko razstavo. V soboto jo imel »Jadranj. tudi prvi družabni čajni večer za svoje člane, kl ga je z primernim nagovorom otvoril ravuatelj Detela, nakar je nastopila rdč. Mezgečeva s par lepimi pesmi in društveni pevski zbor. Večer je bil animiran in dobro obiskan
*	lirezdnmovinstvo v cerkvi. Iz Celja se nam poroča značilen dogodek, ki se je odigral v nedeljo, dne 25. L m. pri osmi maši v celjski farni cerkvi in ki draslično dokazuje, kako strupeno sovraži del naše duhovščine vse, kar mora biti vsakemu zavednemu Jugoslovanu sveto in narav-
nost srfna potreba. Pri običajni pridigi
so se vršila s prižnice tudi razna cerkvena oznanila zn prihodnji teden. Ofe kapucin, ki je to opravljal, je naravnost demonstrativno oznanil s primernim poudurkom razne sv. maše, ki se bodo vršile med tednom, sobotni narodni praznik pa je omenil s tako naglico in brez vsakega prl-stavka, da »o su vsi naroduo-futoči navzoči naravnost zgražali nad omalovaževanjem najpomembnejšega proznUia in spiv mina na nase ujedinjone. Spominjamo se še živo, kako goreče so ozuunjevuli duhovniki dneve iu ure, ko so gorečo molili pri službi božji m avstrijsko lirane tor peli zahvalno maše za habsburžan.-tkc zmage, danes sc pa točno ravnajo po svojih glasilih, ki dan ua dau zastrupi -ajo našo ljudbtvo in netijo srd in sovraštvo do uaših osvoboditeljev. Ali ros ui več iskrice domovinsko ljubezni v teb dušab?
*	Da smo si na jasnem. Pred nekaj dnevi smo objavili na prošnjo g. Reliurja notico, da ui postal tajnik radikalske stranke. V Mariboru se jo vsled tega razširilo mnenje, da g. Rehar sploh ni v ro-dikalski službi. To mnenje ni točno. Gospod Rehar vodi politično uredništvo in upravo radikalskega lista, odnosno glasila Jadranske banke lz tajništva radikalsko stranke. k:er Ima tndi uradne ure.
*	Radikalni panama v Trbovljah. K to-zadevnemu našemu poročilu nam javljajo lz Celja, da se bivši gerent trboveljske občine Koren in njegov zvrsti somišljenik Velkavrh doslej še nista javila pri celjskem okrožnem sodišču. Prav lahko jc mogoče, da sta šla Intervenirat h kakemu vplivnemu radikalu, da bi ju rešili pred kazenskim paragrafom . . .
*	Državni opravi Jufcne železnice. Pro. jeli smo: Sneg je zadnje dni popolnoma zasnežil na ljubljanskem kolodvoru dohod od železniške ofjraje do carinskega urada. Nihče ni smatral za potrebno, da bi tneg za silo odmetal in stranke so ii morale delali pot same. Tudi se bridko maščuje, do ni«o še pravočasno nasuti dohoda in odstranili mlake, ki sedaj pasažo popolnoma onemogoča. Skrajni čnu Je, da uprava stranke, ki ji nosijo denar, vsaj
: toliko upošteva, da jih ue izpostavlja ue-
I varnosti, da se še kdo ponesreči v mlaki.
*	Celjski domači 39. pešpolk se je vrnil po večmesečni odsotnosti zopet v svojo garnizijo v Celje. Prebivalstvo je svoje zvesto čuvarje domovine ob [vovratku povsod simpatično pozdravljalo.
1 ' Poštne neprilike v Savinjski dolini. Kakor nam poročajo iz Rečice, so vsled snežnih žametov nastale v Savinjski dolini velike neprilike poštnega promet«. Pošt« vsled visokega wega nl mogla voziti in je le jahač na konju prenašal za silo iz Mozirja v Befico namenjeno pošto, istotako tudi pošto za Ljubno iz Sv. Frančiška. Ker vlada južno vreme, je upati, do bo sneg hitro skopnel.
*	Mariborski drobil V nedeljo je stražnik ni brvi čez Dravo zgrabil neko Žensko ravno v hipu, ko Je hotela skočiti v Dravo, ker jo je baje nekdo obdolžil tatvine klobase. — No Alektandrovi cesti pa je jiolicija aretiralo trgovskega pomočnika Dimitrija D. iz Hrvalske, ker je hotel neko banko našnmariti zn 250.000 Din, češ, naj mu jih izplača na račun centrale v Zagrebu, kjer ima denar naložen. Banka se Je seveda prej Informirala in zvedela, da g. D. nima v banki niti vinarja. — Na Frankopanski cesti jo policija aretirala nekega Žida Abela Amona iz Murske Sobote, ki se je v pijanosti izda a! ia komisarja ter hotel revidirati gosta
*	V zimi sta se hotela kopati. 151etni A. M. in ltilctui O. R. iz Viča pri Ljubljani sta v soboto zvečer sklenila v svoji mladostni prešernosti, da se gresta v nedeljo kopat v Gradaščico. Ko sta 6e slekla, je A. M. skočil na plitvejšem meslu v vodo. Hipoma pa ga je zagrabi! krč bi nepremišjjencu bi se lahko slabo godilo, da ga ni pravočasno potegnil ua suho njegov tovariš. Sledile pa so šo nove težke posledice: obolela sta namreč oba
I na pljučniri.
*	Ta'inska sodrga po Ljubljoni je zadnje dni vedno predrznejša. Kljub najvest-nejšemu zasledovanju ji policia ne more do živega, kar seveda elemente šo podkrepljuje v njihovem delovanju Gre očividno za dobro organizirano tatinsko družbo. V zadnjem času je bilo pokradenih po raznih uradih okoli deset pisalnih strojev. V noči od nedelje na ponedeljek so tatovi vdrl' v Izložbo menjalnice Trgovske banke v Kolodvorski ulici in odnesli več bankovcev tujih valut v skupni vred-nosli 6000 kron. Nadalje 60 oplonill na državnem kolodvoru nekaj železniških voz in napravili več tisoS škode
*	Ncznanokam je izginila lOletna Marija Teran, stanujoča na Karlovskl cesti 4 v Ljubl.anl. Odšla je dne 25. t m. ob enih popoldne v hiralnico na oblek in se od tedaj ni več vrnila.
*	Ka'a«trn!» na morju. V četrtek je odplula s Sušaka proti Dalmaciji z raznim blagom otovorjeno ladja cAndjeo.* Blizu otoka Pa ga Jo Je zalotila huda neviht«,
. tako da se je moral tAndjeo> zasidrati. A vihar je potrgal močne vrvi in sidro ter butnil ladjo ob skalovje, tako da se je
| razbila in potopila. Posadka so je srečno
Tešila. Lastniki ladje 6» siromata tuš'
Primorci, ki so z ladjo izgubili vse svoj" premoženje.
* Maheriacija pri spedicijski tvrdk Pelle v Celja. Pretečeni t<jdeu sta bil aretirunu uslužheuea Pircchit/, in Marge tič, katera »to obdolžeua poneverbe vetji vsote pri imenovani tvrdki. Oddana »t; bila v preiskovalni zapor celjskcga okrož nega sodišča.
. MOSTE. PRI LJUBLJANI. 1'rauifck.i
: sokolja moScanukega t-okola jo uprizo ii!a kot otvoritveno predstavo letošnji' jezono Sem Bennolija tragičen pnem jLjubuzcu treh kraljev«. Igra je m>prla prav dobro; ln«conacija jo bila u .lile-Uuitskl oder naravnost sijajna in dovt l šona, vi kar gre zahvala umetniškemu okusu br. Pfoi/erja. RoSija br. Vertlmi jo bila docela v skladu r. igro, lu maleii kosti in po^tuoiui bi bili lahk« bolj! i Tu in tam je bilo uekoliko prevoo mri vo. Tudi igralci včasih malo nenaravno gestikulirajo, kar pa ne gT« na rova-rožieerju, ki zasluži za res lepo priredi tev polno zahvalo. Odmor« ju prijetni. izpopolnilo f vira rje oddelka godbe Dravske divizijo. Dramatoki od>*l izreka br. Jipuntu, cujmarljifejšemu članu odseka iskreno zahvalo za ve» njegov ue ha mali trud. Zelinie. da vidimo v SokolsV dvorani v Mostah bo |uu- tako uspeld iger, kot jo bila prva.
PREKMURJE. Kakkie m. bile šolske razmero v Prokmurju pod Madžarsko in zlasti na verskih polah, jo opisal neki dopisnik žo prod časom v hui glasilu Kako pa jo danes in kako bi Mo biio če b! »vladali klerikalni avtonnnristi nuj služi sledeči dogodek: V občini Tu ni obstoja verska šola, ki ima jto mad žarfkem pravu Šolski t-osvet, ali bolj-rečeno, komandirja plebanuJ-i Kiantz«. moža, ki je postal naenkrat burgonland tki Hrvat, ko se je tlo za pridobitev r.a soga državljanstva, ki t>a najraje še da nos mažoroni. Učilnice šole to bile po trebne beljenja in popravku, a župnik, ki med počitnicami ni hotel ničesar ali šati o popravilu, so ie »pomnil iih to I* I« sedaj, ko je že pouk. Deca, ki itak ninia v eedanjem ča^n nikakšuega dela donm, pohajkuje pouka prosta 12 dni Ali ni škandal, da so ukine šobki poul že itak zanemarjene mladine in da se v tem vremenskem času popravlja Sobi Mar misli ni«žaronska gosftoda, da b bilo dobro, da ostane narod nepismen kakor se je to delalo pod krono štefa na. Radovedni smo, kaj poročo višji šol ski svet k takemu početja. Sicer pa ups mo, da nas reši novi šolski zakon te fa-rovške ohlasti, ki bi imela rada učitelj-mejna rje.
Domače borie
25. novembra:
ZAGREB. Na trži.«« z efekti jo nastopila večja živahnost, nego je bila prošli teden. Zanimanje je bito posebno t* Eakomptno, Praštediono, Riječko pučko, od industrijskih papirjev pa za Gutman na in Slavonijo. Oslabila sta Nihag iti Sečorana Osijek. — Na tržišču z devi-I z .i m i je vladala spočetka lahna čvrsto t '"a, ki je proti koncu popustila. Pošlo | vati,i« se je gibalo največ v devizah Pra ' ga, Švica in Pariz. Promet, j« bil prUi :čen. Notirale eo devize: Amsterdam 3353 — 8305, Duuaj 0.12475 — 0.12525. Bruselj 0 — 415, Budimpešta 0.465 do 0.475, Bukarešta 0 — 44. Italija Izplačilo 382.5 — 883.5, ček 381.5 — 8S2.5, Kri stljanlja 1240 — 0, London izplačili 385.5 — 386.5, ček 884.5 — 885.5, New vork ček 87.75 — 88.25, Pariz 472Ji do 177.5, Praga 255 — 257, Švica 1537.5 do 1545, čok 1585 — 1540; valute: dolar 86 — 87, češke krono 250.5 — 252.8, madžarske krone 0.25 — 0.80, Ieji 40—42.-efekti: Eekomptna 164 —- 166, Hipo tokarna 07 — 100, Jugoslavenska 141 dc 140, Ljubljanska kreditna 205 — 20B Praštediona 980 — 990, Riječka pnčku 08 — 73, Slavonska 107 — 108, Eksploa tacija 217.5 — 225, Goranln 140 — 160 Sečorana Osijek 2405 — 2410, Narodni šnmska 1-12.5 — 149, Nihag 170 — 177.5 Gutmann 1005 — 1625, Slavonija 200 dr 208, Trbovlje 830 — 840, 7 investicij sko 61 - 62.
BEOGRAD. Tendonca proti koncu lic stalna. Tečaji nad curiško pariteto. Bla ^a dovolj razen v Londonu, Newyorkn in Ženevi, kjer ja i-ečlno povprašovanj.i pokrila Naiodna banka. Vsi tečaji so povprečno na bazi 6.475 za Beograd v Curlhu. Notirale so devize: Dunaj 0.1247 — 0.1249, Bukarešta 13 — 13.25. Ženeva 15-15 — 1547.5, London 3S6 d« 386.5, Italija 382 — 383, Nowvork 8S.2--do 88.5, Pariz 480 — 482, Praga 256,;, do 257, Sofija 0-1 — (iS, Kopenhagen 1530 — 1540; valute: levi 61 — 63 loji ponudila 41.25; efekti: Narodna banka 4100 - 4200.
Ilsk DelnKke tiskarne, d. 4 v Llubllanl.
I astnlk In Izdalatel) Konzorcij »Jutra« Odgovorni urednik Pr. Brozovlfi.
MO »LJUBLJANSKI DVOR" ZOPET OTVORJEN
in igra v ponedeljek 526., torek 27., sredo 23. novembra elegantno društveno draino v 6 dejanjih
v glavnih vlogah Lucie Doralne in Alfons Fryland. fi0«a

Nestor;.
Iz siare Ljubljane
Ljubljana leta 1802.
2. Predmestja.
Sv. Petra predmestje. To predmestje Se prične gori na Dunajski cesti pri vhodu v Samostanslto (AvguStinarsko) ulico nasproti ccs. kr. skladišču (nekdanjemu klariškemu samostanu) in ob-lema vse hiše in poslopja, stoječa ob Ljubljanici, začenši pri Špitalskem mostu ob cestij vodeči proti Sv. Petru ob desni in levi. Spada ga nekaj v župo Marijinega oznanjenja, nekaj pod Sv. Peter — tako seznam 1802. Pod prvo župo je spadalo na desni strani sedanje Sv. Petra ceste osem, na levi devet hišnih številk. Med drugo in tretjo hišo na desni je tičala shramba za gasilno orodje. Ob hiši (tedanja št. 27, poznejša 50), kjer je leta 1802. krčmaril France Kotnik (Paurova hiša) nasproti ustju Kravje doline, je vde-ta v našem seznamu važna pripotnnja: Tu stoji v sredi znamenje, kjer je stala nekdaj kapela sv. Ivana. S to beležko, posneto najbrž po ustnem izročilu, je ugotovljeno stojišče kapele sv. Ivana Evan-sclista na predmestju, ki se je morala na \ išji ukaz leta 1554. s kapelo Matere božje v Gradišču vred podreti, da bi ne dajala zavetja Turkom (Thalberg, Epito-mc, 59). Z razvalin cerkvice sv. Ivana, žrtve turških napadov, se je dvignilo zidano znamenje, ki se večkrat omenja v starih listinah. Šentpeterčanom in Kravje-dolinčanom jako priljubljeno znamenje je dal mestni magistrat največ iz prometnih ozirov odstraniti leta 1S90. Nanj spominja še dandanašnji Znamenjska ulica. Po kapeli sv. Ivana se je imenoval nekdaj zgornji del Sentpeterskega predmestja Šent-janževo predmestje. Še teta 1795. je zabeleženo v nekem zapisn ku, shranjenem v mestnem arhivu (i. 200); St. Johanis Vorstadt.
Hiše Sentpeterskega predmestja so jeli številkati na desni strani doli od Frančiškanov. Do cerkve sv. Petra je bilo na tej strani 40 številk. 38. številko je kazalo Schilllngovo benefietjatišče, stanovališče šentpeterske duhovščine (sedanje župni-
šče); ljudje so rekali tej hiši v «štif-tungi». Za njo proti vodi se je nahajala velika vojašnica (št. 39), pred njo župna cerkev sv. Petra z mežnarljo in šolskim poslopjem (št. 40). V ondotni trlvijalnl šoli je poučeval šentpetersko mladino leta 1802. učitelj Anton Zupan, v ročnih delih je vadila deklice njegova žena Uršula (Inst. Schem. 1802. 55,57).
Za šentpetersko cerkvijo, obdano s pokopališkim obzidjem, in poleg nje so se razprostirale škofijske njive z dvojnatim škofovim kozolcem. Za njimi je čepela takrat še neznatna vas Udmat, privzeta pod mesto leta 1S96., in potem Selo z Desselbrunnerjcvo suknarno, ustanovljeno leta 1763., tam, kjer so sedaj karmeiita-rlce. Po tej tvorniei so zvali Sclo šc pred dobrimi 50 leti: «na fabrtkh.
Nasproti Sentpeterskega beneficljatišča je samevalo staro župnišče ali vlkarija-tišče. Številkanje hiš je šlo potem od ccrkve nazaj po oni strani gori proti mestu. Odrastek Sentpeterskega predmestja, Kravja dolina (pozneje Radeckega, sedaj Vidovdanska cesta), je štela 1S02. leta 22 hišnih številk. Iz nje je vodila poljska pot mimo zloglasnega Friškovca. V Kravji dolini je na št. 62. klesal kamnosek Luka Toman; sicer so bili Kravjedolinčanl kmetie, zidarji, dva tesarja in krčtnar Jakob Jama.
Na Šentpetorskem predmestju treba omeniti dveh hiš (82, 83), katerim je bil gospodar sodar Mihael Ambrož, oče poznejšega istoimenega ljubljanskega župana. Meščanska pekovska zadruga jc imela pristavo na št. 92.
Poleg Kravje doline se cepita od Sentpeterskega predmestja sedaj še dva odrastka: Resljeva cesta in Kolodvorska ulica; prva izvira iz novejše dobe, druga slove od nekdaj pod imenom Blatna vas aH Blatna ulica. V tej ulici na št. 118. je bila še leta 1800. pristava jermenarske zadruge. Zapadna polovica Blatne vasi je spadala v frančiškansko župo. K usmiljenim bratom je vodila iz Blatne ulice Gartnarska (Skolciiaška, Premercgarska,
Delta, sedaj Dalmatinova! uiica. Na stavbišču sedanjega Štrukljevega hotela jo stala leta 1802. pristava irharskega mojstra Nikolaja Schlechterja (št. 129, pozneje 127).
Leta 1802. se je štela k Šentpcterskeniu predmestju Avguštinarska ulica (tudi: Za menihi, sedaj Frančiškanska ulica — Frančiškanska ulica pa sc je zvala nekdaj sedanja Študeutovska ulica). Tri leta pozneje se nahaja v takratnem seznamu že prlklopljetia Kapucinskemu predmestju. V tej ulici je obratovala velika gostilna (Einkehrvvlrtshaus) Ivana De-tele (pozneje Piklova hiša — «prl krogli« sc je reklo, ker je bila v zunanjo steno vzidana velika krogla; sedaj je tamkaj hotel Union); v to gostilno ie zahajala ljubljanska »boljša družba« (dr. Tavčar, Izza kongresa). Znamenita je tudi po potresu podrta hiša št. 149 podkovača For-tunata Kerschbauma, kjer je v zadnjem času kot upokojenec stanoval in due 8. januarja 1819. umrl Valentin Vodnik. V šematizmu 1802 je zabeležena Kersch-baumova kovačija kot na Marijinem trgu stoječa. Napotovala jc pred sedanjo Po-gačnikovo hišo na Miklošičevi cesti. Poslednjo številko Sentpeterskega predmestja — 156 — je nosila hiša stavbenika Ignacija Prugerja, stoječa med št. 46 in 47; kot najmlajša na tem predmestju — v seznamu leta 1798, je še ni, pač pa leta 1800. — je dobila zadnjo številko.
Na «Forštatu» — tako so šo pred par desetletji Ljubljančani zvali z nemško besedo Šentpetersko predmestje — jc bilo v začetku 19. stoletja malo gospode, največ ie bilo kmetovalcev in obrtnikov: mesarjev, usnjarjev, zidarjev in drugih. Dokaj je bilo v spodnjem oddelku tega predmestja lesenih hiš.
Poljane ali Poljansko predmestje stoji ob gradu nasproti Šentpcterskeniu pred-mestju; zvezano je z njim po mostu, drže-čem čez Ljubllanico sredi Poljan. Prične se ob šolskem poslopju, oziroma ob vojaški glavni stražnici, ki se ga dotika. Od mesta loči Poljane deloma zasuti mestni jarek. Spadajo pod Sv. Peter (seznam 1802). Pblland — tako se je glasilo spa-čeno nemško ime slovenskih Poljan.
Prva številka Poljanskega predmestja
se je nraia teta i802. nad mestnimi mesnicami blizu poznejšega Mesarskega mostu (1819). Mesnice s shrambo za gasilno orodje vred so podrli leta 1896. V brezimen! ulici (leta 1828.: Vodna; 1877.: Vodnikova; 1892.: Kopitarjeva ulica) so se nizale nadaljnje številke. Znamenita jc št. 3 — last Terezije Egerjeve, vdove iu dedične »diishelskcga I3uqvestiskavza» Jan. Fridr. Egerja, Iz čigar tiskarne je izšlo konec 18. stoletja največ slovenskih tiskovin; med drugim prvi slovenski časnik Vodnikove »Lublanske Novize» (1797 do 1800), njegova »Velika Pratika», pet zvezkov Japljevega cSv. Pisma«; njegova vdova je natisnila tri svetopisemske zvezke.
Poljane so ločili v Zgornje, segajoče do Vidlcove (po domače Korenove, sedaj Dcčmanovc) hiše št. 22 in Sentpeterskega mostu, ter v Spodnje Poljane, dvigajoče sc na preccj višjem ozemlju in kažoče popolnoma vaški značaj. Poljanske hiše so šteli o prvem številkanju leta 1771. (drugo je bilo leta 1805., tretje — saino-poljansko — leta 1810.) na cesti proti Božjemu grobu na levi doli in potem na oni strani nazaj. Na Zgornjih Poljanah srečamo na levi dom gostilničarja Andreja Garjupa, kl je bil hkrati posestnik sedanje Perdanovo hiše (št 4 in 5). Gar-jupova hiša, stoječa nasproti sedanjega finančnega poslopja, je bila nekam čudna. Tisti konec proti mestu je bil ožji nego dolenji, tako da je imela podobo likalnika. Hudomušneži so jI dali zato priimek «peglezen». Leta 1895. jo je vzel potres. Sosednji hiši (št 6) je gospodaril podežel-ni kramar Ivan Merliar; na št. 7. (prvotna številka; 1805. do 1840. št.6, potem zopet 7) je bil krčmar Valentin Dragar; na št. 12. meščanski barvarski mojster Štefan Gestrln, ded v tej hiši leta 1855. rojenega pesnika Frana Oestrina; na št. 16. vrtnar Matej Prešern. Desna stran nI bila gosto naseljena. Med drugimi so se tam ugnez-dlli Večcslav pl. Hubenfeld (št. 65, to hišo je kupila Kranjska hranilnica leta 1838., sedaj so v njej finančni uradi), kancelista Alojzija Martinca vdova Margareta (številka 64, pozneje pl. Gandlni, sedaj Alojzijevišče, Karol Bononl s svojo svi-lamo (št. 63, Hrenova hiša), trgovcc Ma-
tej Josip Mulle (lastniK naslednjih treh'
hiš št. 60 do 62); sosed inu je bil asesoi rudarskega sodišča Alojzij pl. Vermattl (sedaj razkosano Eislovo posestvo); polej tega je posestvoval trgovec Lcnard Vo. gou, lastnik bokalške graščine, dve hi> (sedanje Josipoviščc). Ob vhodu na Zgor. nje Poljane na desni jc bil leta 1802. nc. zazidan prostor, kjer je stala prej mitni. ška hišica. Tako zgradbo so po požari; odpravili tudi izpred Sentpeterskega moi stu. Tam, kjer se senči sedaj park na Ambroževem (prej Žitnem) trgu, je stala za Hrenovim kamenitlm križem, postav, ljenlm leta 1622. v spomin zmage kato-lištva nad luteranstvom, pritlična hiša, ki je bila leta 1802. last barvarskega mojstrj Urbana Okorna, naposled pa Franceta Siovše. Mestni magistrat jo je kupil In dal podreti leta 1896. zaradi razširjenja trga. Hišno ime je bilo pri »Počivavniku« po predzadnjem gospodarju.
Pri 2idanu na Spodnjih Poljanah leta 1802. še ni bilo Klemenčeve rodbine; teda, je krčmaril tam Prtinus Grad (št. 24, 25), Znamenita je postala potem sosednja hiša, kjer je delal kamenar Jakob Ober-nlk; v njej se je rodil dne 4. septembra 1834. pisatelj Fran Erjavec. Spodnje Poljane so nam poleg Ertavca dale zgodovinarja Ivana Vrhovca, čigar rojstveua hiša, po domače Grumova, nizka in preprosta, je nosila leta 1802. št. 41; gospo-daril ji jo pisateljev ded kmetovalec Lovrenc Vrhovec. Za njegovega soseda Jerneja Kalana hišo se je razprostiralo polje do Štepanskega mostu čez Gruber-jev kanal. Velika posestva sta imela tedaj na Spodnjih Poljanah: ranocelec Fran Lovrenc Ilummcl (štiri hiše, ena Izmed njih je stala ua vrtu) ln pivovarnaT Pavel Pruncr (tudi štiri hiše). Sedanja Domobranska cesta je bila poljska pot. Doli oh Ljubljanici blizu poznejše prisilne delav. niče je mlel takozvan! Forstleclinerjev (leta 17S7. še Oarzarolijev) mlin, ki mu j« bil lastnik Martin Kneidl.
(Dalje prihodnjič,;
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
25% popusta
za Miklavža in božič
if" P^ dLobi
fcdor naroči od 24. novembra do 24. decembra 1.1. zbirko mladinskih knjig, ki obstoji iz 7 lepo vezanih, večinoma slikanih knjig.
fr. MilKmkt. Zgodbe Kra!|eviča Marka. — Sliko Je. Širit, V deželi Ciriinuroev. — Povest s slikami. Fr. M.Umski, Tolovaj IHataj. — Povest s slikami. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. — Za miadiuo. Cika Jova Gradnik. Pis ni oblaki. — Za mladino. />.-. Sorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. — S slikami. J. IVasehMova, Pravljice. — S sliliami.
Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka če se danar pošlje naprej, le 100 Din : s poštnino 106 Din.	=
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
Ali že veš novico?
10-20% popusta
dobiš pri »u i
n. Siokovic Dasl. K. Soss
Uubijrfla, Mestni trg 10.
Generalna
m
izdelavo novih In predelavanje starih karoserij, lakiranje in tapeciranje izvršuje strokovno in po solidnih cenah
JUGO-AVTO,i tu.LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 36. »n
Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena mati, stara miti, tašča
Marija Bečaj
poroč. Košir, roj. Euhadoluik
v starosti 66 let danes ponoči ob '/»'• uro, previdena s tolažili sv. vere, po dolgem trpljenju mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb blage poknjuice bo v torek dne 27. t. m popoldne ob 3. uri na tukajšnje pokopališče.
Preserje, dne 26 novembra 1923. Frano, Lojz. sinova; Marija, hči; Francka, Mlaka, soahi; Karel, zet: Milan io Mirko, vnuka. con
Zahvala. 65
Vsem ljubim prijateljem, znancem in sorodnikom od blizu in daleč, ki so navzlic lako slaliomu vremenu prihiteli, da spremijo našega dragega
Alojzija Gregoriča
na njegovi poslednji poti, zlasti gospodu šefu noštue pirekciie oblastnemu direktorju drju •lanliu ilebelnku in njega družini, direkcij skim uradnikom ter uradnicam vseh ljubljanskih poŠt za spremstvo in za pokionjeuo cvetje, izrekajo ua prisriiuejšo zalivalo
GrejoriSevi in Veaelovl.
6076
Po volji Vsemogočnega se je v petek zvečer preselila v cvetu mladosti v večnost naša najmilejša ljubljenka
Njeni zemski ostanki so se prenesli iz mrtvašnice na Tobrežju na tamošnje mestno pokopališče in se izročili materi zemlji dne 25. novembra t, 1. ob 3. uri popoldne.
Kot sen je končalo mlado življenje---
Maribor, dne 25. novembra 1923.
žalujoč! rodbini: Vablčasa In dr. Tomšičeva.
Novoigrajem moderno in za vsako industrijo po-rabno tovarniško in stanovansko poslopje,
650 m* zazidanega, z lepim dvoriščem in okrog 3000 m" volikira stavb Sčein, elektr. silo 30 HP z vsemi potreb-n mi stroji za lesno industrijo in zalogo lesa se radi družinskih razmer zelo pooenl proda v industrijskem kraju ob železnici blizu Ljubljano. Vprašati pnd «I)ohro podjetje« pri Al.Companv, Ljubljana. 6070
CEMENT
prvovrsten,
Portland
Iz domačih in dalmatinskih tvornic. po konkurenčnih cenah, stalno na zalogi pri
I. PEMIK In drug,
Ljubljana, Dunalska c. št. 33. »Balkan". Int. telefon 366,
Krznarsko podjetje
najmodernejše opremljeno s stroji za strojenje io barvanje vsakovrstnega krzna,
Išče bompmlona
ali se p. odi.
Potreben kapital 3' 0.000 dinarjev. Zasiifurani 100 zaslužek. Oferto jo poslati pod „Krznargtvo" na Aloma Couipauj, Ljubljana, Kongrcsui trg 3. 6589
S^^i-ffM^ • •„. '4):. >• & j. * ''■' ■ ''I-*ft&h
asna
Modistka
S
Ljnbljana Sv. Petra cesta 27
poleg hotela Tratnik priporoča
syo]o veliko zalogo vsakovrstnih
najrdemejSlli diskih klobukov
Sprejema danske in
moftke klobuke T prekrojevanje in
vsa popravila Zaloga Spatorie oblik ter vseh po- £ trebSčin za modistke " Postrežba točna Cene najnižje
IBHBMB1ISI
Oblastno dovoljena razprodaja.
Vsied popolne opustitve damske konfekcije
razprodajam pod lastno ceno
zadnje novosti, kakor: plaSče, Jope, obleke, kostume, kožuhovino in pletenino.
FRAN LUK1Č, Pred škofijo št. 19.
Te dni Izide (V. letnik)
splošno priljubljeni in za vsako pisarno in urad neobhodno potrebni
Jugoslovanski poslovni koledar
Cena (kakor lani) Din 20-— za pol trdo vezani izvod, po pošti 1 Din 50 p več. — Trgovci- knjigotržci imajo običajen popust.
Naroča se pri založniku	6','60
IVAN GAJŠEK, trgovina s papirjem itd. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 2.
Ker je naklada omejena, se priporoča takojšnje naročilo.
V usnjarnl ICarol Pollak, Kranj se prodaš
RIDER ENCILINDRSKI KONDENZACIJSKI PARNI STROJ OD 55 HP, še popolnoma novo ohranjen S PARNIM KOTLOM, katerega gorilna ploskva (Heizfl&che) meri 26 m' IN IMA 8'/, ATMOSFER PRITISKA. Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tudi za prodajno ceno.
6011
Ogtesi v „ JUTRU" imajo najboljša uspeh J
t
Potrta od neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem tnžno vest, da mi je preminul po muke polni bolezni moj predragi soprog, gospod
FRANC SITAR
zastopnik pivovarne G5ss, potporačnik v rezervi.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši t torek dno 27. novembra t. i. ob 15. uri (oh 3. uri popoldne) iz hiše žalosti Frankopanska ulica štev. 204 (Sp. Šiška, zaloga pivovarne Goss) na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1923.
6o71 Žalujoča soproga Kristina.