r^ssi	glas naroda fsssri
f Velja za vse loto. 11 $3.00 f	^ JL 1 W T^ "1 &
jj »: Ima lO.OOOmročnikov:- |	.. I f , ^ , ^ f
j^CTjgjg- n i,	L«st slovenskih delavce? v Ameriki D1 *: Sundays and HolidaysJ
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ onder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 COETLAMDT,
NO. 235. - ŠTEV. 235.	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 6, 1915. - SREDA, 6. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. _ LETNIK XXln"
GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE RESIGNIRAL''
>
PRVI SPOPADI MED AVSTRIJCI IN SRBI OB DRINI.
ZELO NAPETO RAZMERJE MED RUSIJO IN BOLGARSKO.
NEKATERA POROČILA PRAVIJO, DA SO IZKRCALI ZAVEZNIKI NA GALIPOLISU ŽE 70,000 SVOJIH VOJAKOV. — GRŠKI KRALJ NI BIL ZADOVOLJEN Z VENIZELOSOVO POLITIKO. BOLGARSKA BO NAJBRŽE IGNORIRALA ULTIMATUM RUSIJE. — PROTI SRBSKI MEJI BO POSLANIH ŠEST BOLGARSKIH DIVIZIJ. — V OKTOBRU SE BO ODLOČILO. — POGODBA -MED BOLGARSKO, AVSTRIJO IN NEMČIJO. — VSI PROTESTI GRŠKE SO LE FORMALNI. DEMONSTRACIJE V MOSKVI. OBSTRELJEVANJE DARDANEL.
Venizelos resigniral. Paris, Francija, 0. oktobra. — J lavas agentura je dobila iz Aten si rdečo brzojavko: — Grški ministrski predsednik Venizelos jo resigniral, k<r je kralj Konstantin l/javil, da ni zadovoljen s politiko. katero zasleduje njegov kabi-r et. —
On je bil za vojno. Atene, (irsko. ."*». oktobra. — Danes se je v poslan, zbornici debatiralo izključno o ni -i€ravaneni i/kii-uuju zaveznikov. Ministrski predsednik j«- rekel v svojem jro-*• ill, da se je opozicijsko časopisje prodalo Nemčiji, nakar so začeli zastopniki prizadetih časopisov ostro protestirati. Vse je izpadalo ministrskega predsedri-ka. Očitali so mu, da nima nič odločnosti, in da mu ni pri srcu i 'ugor domovine. Govorniki so povdarjali. da se zavezniki ne smejo vkrcali v Solunu, k?r če o: to zgodilo. 1»i bilo konec grške neodvisnosti. Ministrski predsed-jiik je rekel v svojem govoru med drugim tudi sledeče: — Zavezniki s«< že dolgo časa pogajajo z (irsko. Njihove zahteve nikakor niso hib' pretirane, njihovi nameni so »'-isti. Sedaj hočejo pomagati Srbiji, zaveznici Grške, in vsled tega bi radi izkrcali v našem o-zendju nekaj svojih čet. Ce hočemo imeti čisto vest, jim moramo to dovoliti.
Člani opozicije so bili odločno [.roti temu.
Zborovanje je trajalo e.^lo noč in je bilo šele od polpctih zjutraj zaključeno.
Protest Grške Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Protest, ki ga je izdala grška vlada, se glasi: — (irška vlada od-ločno protestira proti temu. da bi kaka tuja armada prodirala skozi njeno ozemlje. Država, ki hi poslala svojo armado v Grško, bi kršila grško nevtralnost. Vprašanje, s kom se hoče ta armada bojevati in komu želi pomagati, sploh ne pride v poštev.
Izjava grškega poslanika. London, Anglija. 5. oktobra. Grški posla nik v Londonu je takole komentiral protest grške vlade: — Seveda, pri vsaki stvari Mora biti nekaj formalnosti in tako so t uit i pri tej. (irška bo še vesela. če bodo zavezniki izkrcali svoje čete. Protestirati mora zato. ker njena ustava ne dovoljuje, da bi se v grškem ozemlju izkr-< ala kaka armada.
70,000 mož se je izkrcalo. Atene,- Grško, 4. oktobra. — V solunskem pristanišču se je izkrca lo 70.000 francoskih vojakov. — Prepeljali so se iz Galipolisa.
Časopisje.	•
Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — Časopisje na vse mogoče načine ugiba, kaj bo storila Grška, če bodo zavezniki proti njeni vol7i izkrcali svoje čete na Galipolisu. Časopisje vprašuje, kaj bo storila (irška. Ali bo hranila svojo nevtralnost, ali se bo uklonila zaveznikom?
Protesti.
Pariz, Francija. 5. oktobra. — Ko je izkrcala Francija v Solu-
1111 prve čete, je obvestila Grško, tla bodo šle čete na pomoč njeni I zaveznici Srbiji. Ministrski pred-! sodnik Venizelos je proti temu protestiral, češ. da je to kršnja 1 grške nevtralnosti. Zavezniki so j j se na izkrcanje že dolgo časa pripravljali in se niso čisto nič zmenili za vsakovrstne proteste.
Bolgarska.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. —j Tz Sofije poročajo: — Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je rekel zastopnikom vladne stranke: — Sedaj je prišlo tako daleč, da je vojna med Bolgarsko in Srbijo neizogibna. Mi moramo braniti interese svoje dežele. Sovražniku moramo iztrgati ono ozemlje, katerega nam je pred dvemi leti odvzel in zadobiti v vseh o-zirih popolno zadoščenje.
V oktobru se bo odločilo.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Dopisnik nekega tukajšnjega časopisa je bil v avdienci pri bolgarskem poslaniku Kistovu, kateri mu je rekel, da se bo meseca oktobra odločila svetovna vojna. Zaenkrat je še odvisno od balkanskih držav.
«
— Zavezniki bodo poskušali, — je rekel poslanik, — prisiliti Bolgarsko do tega. da bi pričela rn-zoroževati in zategadelj so tudi izkrcali v Solunu nekaj svojih vojakov. Bolgarski preostajata samo dve poti : — udariti ali pa zače-ti z demobilizacijo. Kaj bo storila. se sedaj še ne ve. Grški kralj Konstantin ve, kaj dela. grški generalni štab je prepričan, da bosta zmagali Avstrija in Nemčija.
Ultimatum Rusije.
Petrograd, Rusija. 5. okt. — TU i mat um ruske vlade je bil včeraj popoldne ob štirih izročen bolgarskemu ministrskemu predsedniku Radoslavovu. Bolgarska vlada do danes opoldne še ni odgovorila nanj.
Bolgarska in Rusija.
Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — Berlinsko časopisje je mnenja, da Bolgarska sploh ne bo odgovorila 11a ultimatum Rusije. Razmerje med obema državama je precej napeto in bo najbrže prišlo še danes ali jutri do prekinjenja diplomatičnih zvez.
V splošnem se pričakuje, da bodo zastopniki zaveznikov danes ali jutri odpotovali iz Sofije. — Predlogov, ki jih je stavila Rusija, Bolgarska absolutno ne more sprejeti.
Pogodba.
Milan, Italija. 5. oktobra. — "Corriere della Sera" je dobil iz Sofije brzojavko, da so pred kratkim podpisali zastopniki Nemške, Bolgarske in Avstrije pogodbo, ki določa : — Bolgarska bo poslala šest svojih divizij proti Nišu in Pirotu. Glavna naloga te armade bo razdejati železniško pro-fio, ki vodi proti Solunu. Voditelji opozicije, Genadijev. Malinov in Guesev. ki so še pred kratkim ostro napadali bolgarskega kralja Ferdinanda, so čisto izpreme-tiili svoje stališče. Po mestih se vr-še demonstracije, pri katerih se navdušuje prebivalstvo za Avstrijo in Nemčijo.	j
Rumunska.
Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — i Ministrski predsednik Radosla-I v ,v je sprejel avdienci vodje o-pozicije in jim rekel, da ne preti Bolgarski nobena nevarnost, am-i puk tla bo imela le dobiček. če se j umeša v vojno.
; Bolgarska se bo razširila proti severozapadu 111 proti jugu — je i izvajal v svojem govovoru. — Z , Rumunsko smo veliki prijatelji in smo zatrdno prepričani, da tudi med Rumunsko in Nemško ne bo prišlo do nikakega spora. Rumunska bo ostala nevtralna, tudi če 11-ničiino Srbijo.
Vladno glasilo "Narodna Prava" piše med drugim tudi sledeče: —
Iz vsega je razvidno, da se nam bližajo usodepolni dnevi. Vsak mora biti pripravljen žrtvovati svoje najdražje. Bolgarska bo le v tem slučaju zmagala, če bo vsak izpolnil v polni meri svojo dolžnost.	.. -—
Proti Srbiji.
London, Anglija. 5. oktobra. — Situacija na Balkanu se je zadnjih štiriindvajset ur zelo izpremenila. Bolgarska je ignorirala ultimatum Rusije ter odločno stopila 11a stran Avstrije in Nemčije. — Sovražnosti med Srbijo in Bulgarsko se bodo v teku nekaj ur začele.
Avstrijska armada, ki je razpostavljena ob zapadni meji Srbije, se je včeraj že spopadla s Srbi ob Drini in jih po'gnala nazaj. Jutri ali pojutranjem bodo vdrli Nemci s severa v srbsko ozemlje. — Rumunska in Grška bosta ostali nevtralni.
Nemiri v Moskvi. -
Berlin. Nemčija, 5. oktobra. — Ko je danes aretirala policija v Moskvi nekega pijanega vojaka, je začelo prebivalstvo demonstrirati. — Ljudje so iztrgali stražnikom aretiranega in ga oprostili. Proti večeru so se vršile po ulicah take demonstracije, da je moralo vojaštvo razgnati demonstrante.
Venizelosov govor.
Atene, Grško, 5. oktobra. — Pri seji. ki se je vršila celo noč, se je posrečilo ministrskemu predsedniku pojasniti, da je treba pomagati Srbiji in da ne sme Grška protestirati, če bi zavezniki izkrcali svoje čete. — Z njegovim govorom je bila večina članov zadovoljna.
Popoldne se je razširila po mestu govorica, da je ministrski predsednik z vsemi svojimi ministri resigniral. — To je napravil zategadelj, ker mu je kralj Konji j-ntin rekel, da ni zadovoljen z rij-govo politiko. — Popoldne je imel še en govor, v katerem je rekel : — Vse časopisje opozicije je podkupljeno z nemškim in avstrijskim zlatom. Veliki narodi smatrajo vse pogodbe za brezpomembne kosce papirja; to lahko store, kei so veliki in močni. Če bi se pa tak majhen narod, kot je na-pnmer naš. ne držal točno vseh pogodb, bi pomenjalo zanj samomor. V teh težkih časih moramo stati na strani Srbije, ker smo njeni zavezniki. Ce tega ne storim^, smo čisto navadni lopovi.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 5. oktobra. — Glede dogodkov na južnem bojišču je bilo danes sledeče uradno razglašeno:
Pri Drini se je spopadel neki 1 naš oddelek s srbskimi četami. —
Nemčija popustila v zadevi "Arabica."
Privolila je v zahteve vlade Zdru ženih držav glede vojevanja s podmorskimi čolni.
KRIZA PRESTANA.
Nemška vlada je opravičila napad na parnik "Arabic" ter se zavezala plačati odškodnino.
Washington, D. C., 5. oktobra. V poslanici, katero je izročil danes nemški poslanik Bernstorff državnemu tajniku Lansingu se nemška vlada v polni meri opravičuje radi potopa parnika "Arabic" ter ponuja odškodnino za izgubo ameriških življenj.
Nota poslanika, ki je glede te zadeve v posesti absolutne polno-moči, vsebuje nadalje važno izjavo. da so pred kratkim na poveljnike podmorskih čolnov izdana povelja taka, da je ponovitev slučajev kot je bila zadeva "Arabica" popolnoma nemogoča. Glasom teh navodil smejo poveljniki podmorskih čolnov napasti parnik le v slučaju, če je nad vsak dvom jasno, da hoče parnik vprizoriti napad na podmorski čoln.
Iz note, katero je predložil Bernstorff zvezni vladi, je razvidno, da je Nemčija pristala v vse zahteve Združenih držav glede vojevanja s podmorskimi čolni. Te zahteve so sledeče: — Obljuba, da se bo torpediralo potniške parnike le po predidočim svar-jenju; dezavuiranje in zagotovilo odškodnine v slučaju "Arabica", kateri parnik se je torpediralo proti danim poveljt^n ter zagotovilo, da bodo navodila na nemške poveljnike izključila ponovitev takih slučajev.
Kot posledica današnjih in prej-šnih izjav nemške vlade ostane ie še rešitev vprašanja "Luskamje" ter par drugih malenkostnih stvari. V administracijskih krogih so prepričani, da je stopilo vprašanje glede vojevanja s podmorskimi čolni v stadij, v katerem ga ni smatrati več kot kritično točko, ki bi mogla ogrožati razmerje med obema državama.
Poslanica na Anglijo.
Ker so imela pogajanja z Nemčijo tako ugoden uspeli, se bo najbrž v kratkem odposlalo že dolgo objavljeno poslanico na Anglijo, v kateri se bo zopet spravilo na dan vprašanje omejevanja ameriške trgovine.
Glede tega vprašanja se je že odposlalo več not. a bo imela sedanja poslanica bolj energičen ton ter skušala ovreči angleške u-govore s pravnega stališča. Mogoče je tudi, da se pričakuje prihoda generalnega konzula Skinner-ja iz Londona, predno se bo storilo definitiven korak. Skinner bo dal v prvi vrsti pojasnila glede par praktičnih vprašanj, glede katerih sta London in Washington različnega mnenja.
Vlom v državno banko.
Dva vlomilca sta razstrelila v pretekli noči blagajno v državni banki v Maud, Okla., ter odnesla $4000 v gotovini.
Srbi so se hrabro ustavljali, slednjič so se pa morali umakniti pred našo premočjo. Vjeli smo precejšnje število srbskih vojakov in zaplenili nekaj vojnega materi-jala.
Izpred Dardanel.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Iz Carigrada poročajo, da sta v nedeljo dve francoski bojni ladiji obstreljevali pristanišče Adalio ob maloazijski obali. Francozi so razstrelili mestno bolnišnico, 'kljub temu, da je vihrala nad njo zastava Rdečega križa. Ker niso mogli spraviti bolnikov pravočasno na t no, jih je bil precej mrtvih.
London, Anglija, 5. oktobra. — Atenski dopisnik neke tukajšnje brzojavne agenture poroča, da se poslužujejo zavezniki pri obstreljevanju Dardanel popolnoma nove taktike. Ker se jim zdi škoda t« jnih ladij, obstreljujejo utrdbe s splavov. Na vsakem splavu sta dva težka topova.
Z zapadnih bojišč. Bitke v okolici Loos.
Nemci poročajo, da se je odbilo vse naskoke Angležev, z velikimi izgnbami zanje.
OBSTRELJEVANJA.
Nemška artilerija preprečila francoske naskoke. Nemci uspešni pri Givenchy.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Današnje poročilo vrhovnega ar-madnega vodstva glede situacije v Franciji se glasi:
"Zopet se je odbilo neki naskok Angležev z ročnimi granatami na utrdbe severno od Loos. Tekom teh brezuspešnih naskokov na naše pozicije so pustili Angleži preko SO jetnikov v naših rokah ter so imeli tudi velike izgube na mrtvili in ranjenih.
Zavzeli smo nazaj sekcijo nekega zakopa severozapadno od Givenchy, katero so preje zasedli Francozi. Zajeli smo tudi štiri strojne puške.
V	Champagne je nameril sovražnik oster artilerijski ogenj na naše pozicije severozapadno od Soyain. Kakor hitro se je zapazilo namen Francozov, da vprizorijo naskok, je naša artilerija zabra-nila sovražniku prodiranje.
V	Vauquois smo prehiteli Francoz-« z minskimi operacijami ter razdejali več francoskih pozicij.
Sovražni letalci so metali bombe na vas Blache St. Vaast, seve-l roiztočno od Arras. Ubit je bil en prebivalec, dočim se drugače ni napravilo nobene škode.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija. 5. oktobra. —
V	današnjem popoldanskem poročilu se poroča o precej močnem obstreljevanju v Artois, katerega sta se vdeležili obe stranki na celi fronti severno d La Searpe. V sektorju Quemievieres ter na visoki planoti Nouvron so se vršili boji z bombami in torpedi.
V	Champagne se je nadaljevalo z artilerijskimi dvoboji in v Ar-gonih so se vršili 11a različnih točkah fronte manjši spopadi z bombami in ročnimi granatami.
Severno od Verduna se je posrečilo francoski artileriji poseči neki vojaški vlak ter povzročiti močno eksplozijo.
V	večernem poročilu se glasi, da so se vršila na različnih točkah severno od Scarpe močna obstreljevanja. Istotako so se vršili artilerijski boji severno od Arras.
V	Champagne so obstreljevali Nemci z dušečimi granatami točke, ki se nahajajo za francosko fronto. Francoska artilerija je krepko odgovarjala.
Iztočno od Urbeis v Vogezih so vprizorili Nemci na večer 4. oktobra naskok proti francoskim pozicijam, katerega se je pa odbilo.
London zelo razočaran.__
London, Anglija. 5. oktobra. — Izguba Hohenzollern-utrdbe pri La Bassee, katero je včeraj ofici-jelni objavil Sir John French, je povzročila v Angliji veliko razočaranje. Domneva se, da niso imeli Angleži po zavzetju te točke dosti časa, da bi se v njej primerno utrdili.
Zavezniki pričakujejo velikih n-spehov.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Vojno ministrstvo se peča danes v daljši objavi z armadnim poveljem francoskega vrhovnega poveljnika z dne 14. septembra. V tem povelju se glasi, da je prišel sedaj izvanredno ugoden čas za naskok.
Izkrcanje angleških čet omogo-čuje pripravo več armad za naskok. Število strojnih pušk se je podvojilo in težke topove nadomestilo z novimi. Zaloge municije pa so večje kot so bile kedaj. Trenutek je ugoden, — pravi Joffre — ker so se izkrcale v Franciji vse Kitchenerjeve armade, dočim se je nemške umaknilo na rusko bojišče. Na vsaki fronti se mora pričeti z naskokom in kakor hitro je zavzeta prva vrsta nemških zako-l pov, morajo slediti druge forma-1
Torpediranje parnika. |
__1
Francoski parnik potopljen ob grški obali. Nemški parnik napaden brez svarila.
Marseilles, Francija. 5. oktobra. Francoski parnik "Provincia". 2245 ton, je bil v nedeljo zjutraj na višini Cerigo, na južno-zapad-ni obali Grške, torpediran od nekega avstrijskega podmorskega čolna. Posadka pod morskega čol- I na je pozvala posadko parnika, naj stopi v čolne, nakar se je parnik torpediralo in potopilo. Posadka se je varno izkrcala na obali.
Napaden brez svarila.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Prekmorska agent ura javlja, da se je obstreljevalo nemški parnik "Svionia ' v Iztočnem morju brez vsakega svarila od strani do-tičnega angleškega podmorskega čolna. Podmorski čoln je pokazal najprvo nemško, pozneje pa angleško zastavo.
J /. Londona se je v ponedeljek zvečer poročalo, da je bil parnik "Svionia" torpediran od nekega angleškega podmorskega čolna. Iz Kodanja pa se je. glasilo, da je parnik nasedel na skale, potem ko je bil obstreljevan od angleškega podmorskega čolna.
Angleški parnik nasedel.
London, Anglija, 5. oktobra. — Angleški parnik 'Novo Častnau' iz Newcastle je nasedel danes na skale. Kapitana in posadko se je rešilo. Trije možje so bili ranjeni. Naznanilo, da so bili ranjeni trije možje, kaže. da je bil parnik ali torpediran. ali da je zadel na mino.
Še trije parni ki izgubljeni.
London, Anglija, 5. oktobra. — Danes se je tukaj objavilo izgubo treh nadaljnih pa mikov. Le-ti so "Arabian ", "Hayden" in "Sailor Prince". Skupna tonska vsebina znaša nad 10,000.
Motorni čolni za Anglijo.
Washington, D. C., 5. oktobra. Nevtralitetna oblast je odklonila protest nemškega poslaništva na državni department radi dobave šestih 40 črevljev dolgih motornih čolnov za Anglijo.
Nemško poslaništvo je utemeljevalo svoj protest s tem, da se bo uporabilo te motorne čolne v kampanji proti nemškim podmorskim čolnom. Oblast pa je odločila, da ni nobenega dokaza dokaza, da bi se uporabilo motorne čolne v vojne svrhe ter da jih tudi ni mogoče označiti kot vojni materijal, ker ni na njih niti topov. niti podstavkov za topove ali oklopne plošče. Slične motorne čolne se je dobavilo že preje.
cije čet ter prodreti drugo in tretjo črto, dokler se ne pride na prosto polje. Dal je tudi navodila, naj se kavalerija vdeleži akcij. Situacija je ugodna, da se konča vojno.
Našlo se je tudi neko angleško armadno povelje, v katerem se razlaga vojakom, "da je odvisna od prihodnje bitke usoda bodočih angleških generacij."
Vojno ministrstvo pravi nadalje, da se je doseglo majhne krajevne uspehe zaveznikov s sedemkratno premočjo. Načrti armadne-ga vodstva niso bili vsled te ofenzive prav nič tangirani. Le ena divizija, ki je bila na poti z zapad-ne fronte, jc bila zadržana in njeno mesto se je izpolnilo z drugimi divizijami.
Ofenziva še ni končana.
V nekem članku v "Berliner Tageblatt" pravi znani vojaški kritik, major Morath, da je sicer ena armada zaveznikov na zapadni fronti vsled ostrih naskokov uničena, da pa se nahajajo v polju še druge armade. Vsled tega ni misliti, da je ofenzivno gibanje že končano.
Izgube Angležev.
London, Anglija, 5. oktobra. — Današnji seznam izgub vsebuje imena 3042 mož in častnikov. Med I temi je 460 mrtvih, drugi so pa I ubiti ali pa ranjeni.
! Dumba odpotoval.
i
Pri slovesu je rekel, da potuje od tu brez vsake jeze v srcu. Slovo od prijateljev.
R parni kom "Nieiuv Amsterdam" se je odpeljal včeraj na zahtevo zvezne vlade odpoklicani avstrijski poslanik, dr. Konstantin Dumba, v spremstvu svoje soproge.
Poslanik ie prosil parobrodno družbo, naj ne pusti na parnik obiskovalcev in časnikarskih poročevalcev, a se je pustil na pomolu fotografirati za različne časnike.
Gospa Dumba je prišla eno uro pred svojim soprogom na pomol. Dumba sam pa je prišel s skupino prijateljev, med katerimi so se nahajali tudi prvi atašej avstrijskega poslaništva, princ Hohenlohe, nemški vojaški atašej pl. Papen in princ Ilatzfeldt. Zadnja dva sta imela posvetovanje z Dumbo v njegovi kabini, ki je trajalo celo uro. Ko so vprašali poročevalci Pa pena glede vsebine tega pogovora. jim je izjavil, da ne morejo pričakovati, da bi jim kaj takega pojasnil.
Predno se je podal Dumba na parnik, je izjavil, da bi imel rad poslovilni govor, da pa ima stroga navodila, naj pod nikakiin pogojem ne govori o stvareh, katere bo morda pozneje pojasnil. Zagotovil pa je, da odpotuje z najbolj prijateljskimi čustvi za velikodušni ameriški narod in za to čudovito deželo.
Rusi odbiti.
Naskočili so nemške pozicije s primeroma maloštevilnimi četami ter bili odbiti.
Berlin, Nemčija, ;>. oktobra. — Glede operacij v Rusiji se glasi v današnjem oficijelnem poročilu: Armadna skupina Hindenburg: Po njih porazu dne ti. oktobra so obnovili Rusi svoje naskoke na naše postojanke in sicer z maloštevilnimi četami, katere se je lahko prepodilo.
Glede ostal:h armadnih skupin ni poročni i ničesar novega.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarna pošiljatve ▼ Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni 1 Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJI.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de-loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji &TAJEB in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ras* merah.
Od tukaj se vojakom na mor« denarja pošiljati, kar jih vedne prestavljajo, lahko pa te poči j« sorodnikom ali znancem, ki ga oA tam pošljejo vojaku, ako vado n njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Doma ■tic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in ob* osebe, kateri m ima izplačati
titan
K	%	K	J
P.....90 I 120..««	19.80
10....	1.76 I 130».*»	31.45
15....	2.00	140....	23.10
20....	3.40	150....	24 75
23....	4.25	160....	26.40
30....	5.05	170....	28 C5
35....	5.:>0	180....	2'.) 70
40--------6.70	190________31 35
45,^	7.55	200....	33.00
50....	8.25	250____41 25
55....	9.10	300...»	4V.fio
60....	9.;»0	350....	67 75
65...,	10.75	400...,.	6«..0C
70....	11.55	450....	74 25
75....	12.40	500..^	82.5C
80....	13.20	600....	90 Of
85....	14.05	700....	115 č«
90--------14.85	800________132 0.
100,— 16.50	900....	14^50
110.___ 18.15	1000________163.00
Ker sa cena sedaj Jako snranifc njajo, naj rojaki vedno gledajo a? naš oglas.
TVBDKA FKA1TC 8AJEBE1, « Cortlaatt U, *ew TarJt 9» *
GLAS NARODA. 6. OKTOBRA. 1915
'ems NARODA"'
(Slovenk Daily.)
OvtcjcmJ uid published by tbi
Morati«: Publishing Co.
1» corporation.)	^
' RANK SAKSER, Praident. ' LOUIS BENEDiK. Treasurer. •
ftme* of Business of the corporation and
tddressea of above officers : VI Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
lm celo ieto Te'ja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
ool leta....................... 1.50
" lato za ineato New York........4.00
|' pol leta ca mesto New York ... 2.00
i*' *»r«>oo sa v»e ieto...........4.60
" "pol leta............. 2.65
f " " ktrtleU............ 1.70
I ' GLAS NARODA" izhaja vsak dan '	nedelj in praznikov. <
*CLAS NARODA"
("Voice of the People"), (tfCMl every day except 3 an day i and Holidays. Subscription yearly
A<WII»em»nt Of. xraawiwJ.
Doptti tre« podpisa in oaobnoati a« ne
• priobčujejo. — L)«car mJ blagovoli pošiljati'po^— Money Order. " ' Frf «tTwnemb. kraja naročnikov proximo, da ae nam tudi prcjinj« bivališče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika. <
Dupiaom in poeiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"^
«1 C rtlandt St.,f New York City.
Talefoo 4»?-i7,Cortlandt_
Novi vojaški problem na Balkanu.
V-.top liulgarske v vojno na s::.tui Nemčije in Avstrije bo zo-1»« t v/budil vojaške probleme, ki s , m- pojavili koncem druge bal-k ;i j i ske vojne. Takrat kot sedaj j • bil glavni predmet bolgarske strategije Orijentalna železnica, i-i veže IJelgrad s Solunom ter Srbe z (Irki.
I.eta 1913 se je hotel general S ivov /. nenadnim strašnim udarce.i/m bil i Srbije ter porabiti le nia.jhr-n del svoje armade proti < irski. < Via njegova strategija je Ir/ala v izoliran ju obeh zaveznikov. katero bi se doseglo s tem, da l>i se odrezalo Orijentalno že-\> /. lieo ter tako prekinilo edino komunikacijsko pot meti obema d ržava ma.
Danes mora biti cilj bolgarske armade isri. Srbija, izolirana od <• i vkr in zaveznikov, napadena od donavske strani in od Jtosne ter brez vsakega dovoza za živila in nniuieijo. bi postala lahek plen, hi se to železnico odrezalo.
<	ilj Nemcev je ta, da prodrejo skozi dolino Vardarja ter se po-jiiik:iJo ob solunski železnici do -Niša ter nato obrnejo iztočno.
Dvojni eilj bolgarsko-nemške strategije mora torej biti: Napad na Solun—Bel grad železnico od strani Bolgarov, da se izolira Srbijo. Prodiranje Nemcev južno od Donave proti bolgarski ineji ter otvorjonje Orijentalne železnice za transport nemških čet in muni-eije v Carigrad.
Li ta 1913 se je načrt Savova izjalovil stem, da so Srbi prerezali glavno bolgarsko silo. Druga bolgarska armada je bila poražena od (Jrkov in Srbov v dolini Vardarja in tretja, pri Kavali, se j«1 tudi morala umakniti proti se-v- ni, ker bi se jo sicer zajelo.
Danes bo morala pričeti Bolgarska na fronti, ki je zasedena o<! njenega starega sovražnika. Pričeti bo morala z naskoki na Orijentalno železnico med Skop-ljem in Velesom, za gorami, ki jo ločijo od Macedonije.
V slučaju pričetka sovražnosti se privede lahko izkrcane zavez-inške čete v najkrajšem času po /.• le/niči na ogrožene točke. Bolgarska pa se bo morala boriti dale'- od železnic ter bo navezana i i gorska pota in steze. To je bil eden vzrokov njenega poraza lota 1013 ter bo mogoče tudi v sedanj. :n slučaju. Od Niša pa do Ge-uvglieli se bodo borili zavezniki in Srbija z
železnico za hrbtom, kar jo velikega pomena za dobavo provijanta in municije. V isti n-godni poziciji bo tudi Grška.
<	"e si hoče Nemčija v resnici iz-vo je vat i poti skozi Srbijo, bo njen ] glavni predmet Orijentalna želez- | niča, ki se vije po poti, po kateri < so prodirali že križarji proti Bi- j zaneti. Vsa dosedanja znamenja . pa kažejo, da se bo dobršen del i usode te vojne dovršil na Balka- 1 im. ki jc že celih sto let pozorišče s p c p res tan ili bojev.	s
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — Jugoslovanski Tamburaški Zbor bo priredil v soboto dne 30. oktobra v pro-' storili Leona Štruklja, štev. 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, zabavni večer. Veseiični odbor se bo potrudil, da se gostje ne bodo dolgočasili in da bo zabava vsestranska. Za dober prigrizek in izborno kapljico bo skrbel gostilničar Štrukelj. Pričetek bo točno ob osmi nri zvečer, vstopnina bo L") centov. 1'pati je, da rojaki ne' bodo zamudili te ugodne prilike. Pridite vsi! — Odbor.	j
Rankin, Pa. — Ker se že dolgo časa ni nikdo oglasil iz te nasel-J bine, sem sklenil jaz nekoliko opisati tukajšnje razmere. Z delom gre tukaj še dosti dobro. V nekaterih tovarnah morajo celo čez uro delati. Na društvenem polju dobro napredujemo. Nekateri rojaki pravijo, da mlado društvo ne bo napredovalo, češ. da ni na do-< bri podlagi. Onim, ki so takega1 mnenja, pravimo, tla naj se ne praskajo tam. kjer jih čisto nič ne srbi. Društvo daii* osem dolar-
.	w . I
jev tedenske podpore, v slučaju smrti pa sto dolarjev smrtnineJ Mesečnimi znaša $1. Zaenkrat naj zadostuje. (> se ho kaj posebnega1 pripetilo, bom že sporočil. Po-1 . zdrav! — Frank llabič. predsednik "Danice".
Chicago, HI. — Cenjenim fan-ton in dekletom naznanjamo, da se ho začel pouk v angleščini v če-j trtek, dne 7. oktobra ob sedmi uri zvečer. Poučevalo se ho štiri dni , v tednu od 7. do 9. ure zvečer, in1 sicer v poslopju 89 South Chicago Park. Rojakom in rojakinjam se nudi sedaj ugodna prilika, da se brezplačno nauče angleščine. — Delavske razmere so tukaj po-voljne, toda delo se težko dobi. ; V društvenem oziru prav dobro
napredujemo. Pozdrav! - P. J. K.
i ____
Pismo iz Italije.
Prijatelj našega lista Josip Pi-rih iz Crosby. Pa., nam je dal na - razpolago sledeče pismo, katerega
•	mu je pisala njegova žena:
i	Turin, Italija.
; Dragi mož:—
Najprej te prisrčno pozdravim'
•	in želim, da bi se kmalo zopet vi-'
■	dela. Prosiš me, da naj ti natanč-' 1 no opišem naš odhod od doma.1
Pisala sem ti že tri pisma, ker pa hočeš vedeti, ti še enkrat vse po-l pišem. Doma smo bili toliko časa.' dokler niso prišli Italijani v vas.I Najprej so zvezali župana, potem' pa vse občinske može in jih ne-| znano kam odpeljali. Ko se je to dogajalo, se mi nismo smeli nikamor ganiti. Potem so nas vse po-j 1 lovili in spravili skupaj kakor ovce. Onega, ki ni hotel iti, so zve-1 zali. Pobrali so vse konje in govejo živino. Ko se je to dogajalo, sem čisto natančno slišala poka-' n.je granat. Nekateri niso imeli S niti toliko časa, da bi se oblekli, in obuli. S Primorskega pa do sem smo rajžali tri tedne. V okolici Turina so skoraj vsi prebivalci iz Cerovega, Št. Florjana, Loč-i nika in /jploh iz Brd. Starejši mo-j ramo delati v tovarnah, otroke v
■	starosti nad pet let smo pa morali poslati v šole. Ko se naredi tema, ne sme nobeden v mesto.' Najbolj žalostno ie to, da ni skoraj nobena družina cela. Pri nekateri manjka mož, pri drugi žena, pri tretji otroci. Nikdo ne ve. kam so se porazgubili. Razen drugih so tukaj sledeči: Cučev Maks. Medvedov Mikel in Ambrožičevi. • Jesti nam dajo dovolj. Pišeš mi tudi, če vem kaj za brata. Videla sem, ko so ga zvezali in odpeljali, pa sama ne vem kam. Pozdrav!
Tvoja zvesta žena
Katarina Pirih.
Roka in srce.
Novela,
n.
Ko se je Leonorin tičnik izpraznil, vrgla je Leonora, kar je imela svoje najboljše toalete, v kov-j <"eg in je odpotovala. Ko se je štiri ure vozila, zagleda daleč na holmu v zadnjih solnčnih žarkih prijazno se bliščeči, v starem slogu sezidani grad barona N. Obdan je bil z vrtovi, poljem, vinogradi in gospodarskimi poslopji.' Ali ko Leonora iz okna železnic- : nega voza zagleda krasni holmec J: kjer je skoro vsako leto nekaj srečnih tednov prebila, ni bila vesela, temveč neka otožnost se nje- ]
nega srca polasti kot slutnja neke prihodnje bolesti. Vzdramil jo je pa kmalu iz te mimogredoče za-mišljenosti sprevodnikov glas. ki
-	je naznanjal postajo, kamor je ' bila namenjena.
-i Na kolodvoru pričakuje Leono-5 ro Valerijina kočija. A Valerije ; ni bilo, da bi jej dala. kakor na-
I	vadno, prvo dobrodošlico. Prišel
>	je namesto njo ponjo najmlajši'
-	njeni otrok, dvanajstletni Alfonz.
*	Zagledavši Leonoro, je veselo za-
-	klical: ''Dobro, da ste prišli, go-
>	spodična Leonora; zdaj bo zopet
>	veselo v hiši!''	j • Alfonz je bil od# nekdaj Leono-i
•	rin ljubljenec. .Mudila se je po j cele ure z njim. igrala in pripo-» vedovala mu je pravljice, odgo-
-	varjala mu na sto vprašanj, ka-
-	tere mu je tudi natančno razlo-
i žila. Bila pa je tudi njegova pri-J
-	prošnica pri očetu in materi, ka-
5 dar je imel zavoljo porednosti do-1 i biti hišni zapor, ki je bil njegova'
-	največja kazen. Zato je večkrat
*	trdil. da ima Leonoro najrajši na
-	svetu.	i i Po vprašanjih: ali so domaj
*	zdravi? kaj delajo sestre? in ena-
•	kih drugih, sta se v sedla v kočijo'
-	in zdrčnla naprej.
II	Nekako tesno je bilo Leonori
•	pri srcu; rada bi bila kaj poizve-i dela glede bližnje ženitve. a čutila i jo. da bi bila to oziroma na otro-
-	kii nepristojna vprašanja.
Medtem jej je Alfonz pripovedoval, kako je preživel ta. čas, kar j
•	se nista videla. Pripovedoval jej
*	je tudi o svojih študijah in igrah, ■i Naenkrat pa prime s ponosom i Leonoro za roko in reče nekako
i skrivnostno.-	i
t "Ali veste, • gospodična Leono-
1 ra. da v štirinajstih dneh dobita'
■	živega konjička, na katerem se 1 bodem učil jahati?"
"Ali res?" odgovori Leouoni.|
■	"Od koga 7>a. ako smem vpraša-j ti? Najbrž si napravil z .odliko
' šolski izpit in oče ti hočejo to s tako lepim darom poplačati." I "O ne oče, ampak gospod marki Konrad mi obeta ta dar v spomin svoje poroke."'
"Tako?" dejala Leonora in si popravila svoj sedež. "Ima-li go-' spod marki lepe konjičke?"
Leonora je brž sprevidela, da i jej fant. vse, kar ona izvedeti želi. I brez vprašanj sam pripoveduje in' j'1 bila tega vesela.
"O da. mnogo ima konjičkov.j ker je zelo bogat!" odgovoril je ', Alfonz ves živahen ter je navdu-l j.šen nadaljeval: "Ima tudi dve! I hiši v glavnem mestu, eno graj-ščino s posestvom na selil, četvero .konj, dva kočijaža. troje slug. o-
■	skrbnika na selu, oskrbnico v me-,stu. kuharja, več dekel in dve
služkinji. Kaj ne, gospodična Leo-iiiora". in uprl je naivno svoje I modre oči v njo, "da bode Melita I imenitna gospa ? In mama pravi-l jo, da mora vsako jutro in vsak j večer le Boga zahvaliti, da dobi takega ženina."
"Da, da", odgovori Leonora raztresena, "hvaležnost je ona I najlepših lastnosti vsakega človeka." Potem še dostavi: "In kaj ne, da je Melita prav vesela?"' | "Vesela ni, ali mama pravijo, da nobena ni vesela. Srečna pa je gotovo; saj je dobila od gospoda , markija briljanten kinč. katerega »jej je iz Pariza naročil. In sestra I Lujiza, katera je menila, da ga dobi ona od gospoda markija, se je jokala potem celi teden." | Leonora obmolkne pri zadnji novosti. Da bi jej fant bil neresničnih dogodljajev pripovedoval, tega ni mislila; na če se bi jej on tudi bil po otročje zlagal, vsaj eno se jej je zdelo verjetno, da ta ženitev ne teče po gladkih potili, i V tem trenutku se zasuče kočija v drevored, ki se je raztezal do širokih kamenitih stopnic, in pošto j i pred vežo dobro jej znanega gradiča.
III.
V Valerij Lnem objemu in v njenem pogledu, ki je samo dobroto izraževal, zapustila so Leonoro vsa prejšnja premišljevanja. Kako blagodejen jo trenutek, ko po dolgi počitvi zopet slonimo na prsih pravega prijatelja s prepriča-j njem, da je srce, katero biti čutimo, naše, da je ono kljub daljavi, ki nas sicer loči, vselej nam zvesto ostalo.
j S takimi čustvi je Leonora pod pazduho svoje prijateljice kora-čila skozi prostorno predsobo, ki je vodila v sprejemnico. Tja pri- i šedši, pomagala jej je Valerija , (sneti klobuk in plašč, potem jo pa privedla na zofo. rekoč: ! "Prodno te popeljem v tvojo j znano sobico, darovati mi moraš J nekoliko časa."	<
"Kje pa je tvoj soprog, kje so i tvoje hčerke?" segla jej je Leo- 3 nora v besedo. "Rada bi jili že j
. pozdravila, posebno bi pa rada'
■	mladi nevesti čestitala."
Kakor rahel mraz je pretreslo i pri teh besedah Valerijo. Zdaj še-
>	le. ko ji* bilo minilo prvo navdušenje svidenja, zapazila je Leo-
. nora. da je Valerija v teku enega
•	leta vidno shujšala. Njen život ni . bil več tako poln. na čelu se je
I	prikazovalo nekoliko gub. ki so i1 naznanjale skrbi, in oko je ka-. zalo. da se je večkrat solzilo.
Valerija je štela deset dni manj . kakor Leonora; ali ker je bila 'nekdaj redka lepotica, smela se je še lepa gospa imenovati. Ko jo J je Leonora lani zadnjič videla.
>	bila je še dobro ohranjena, a le-
-	tos je kazala najmanj petdeset . let.
Leonora še ni imela dosti časa .opazovati te spremembe v Vale-1 .j rijinem obrazu. ko ta nekoliko
-	bojazljivo izpregovori:
"Mož je s hčerami na izpreho-i du in mislim, da bode vsak čas zo-: pet tukaj. Kar pa zadeva Meli-i to —" pri tem imenu premolkne. | a kmalu s težkim glasom dostavi:
II	"Leonora, bodi mi sedaj v enem
-	najvažnejših trenutkov mojega i življenja moja svetovalka! Poma-
| ga j mi ti s svojo veljavno besedo! i lzkušaj ti s svojo izgovornostjo . v .Moliti vsaj spoštovanje do nje-i nega ženina vzbuditi!"
Ali sta dobro čuli Leonorine u-šesi. ali so dobro videle nje oči,
-	da jo njena nad vse ljubljena Va-
•	leriia sedela tako obupna poleg j nje? Kakšne so te besede, mislila . je Leonora pri- sebi-. Meliti i vzbujati spoštovanja do svojega
i ženina? Kje pa je ostala ljube-1 |/.en. toliko potrebna pogodba vsa-kemu zakonu? In ta materina i skrb! Ali jt- treba, da se Melita
•	moži, ako nima k temu volje? | I Po njeni glavi je rojilo kakor
j v panju. Hotela je povpraševati, j dalje poizvedovali, Valerijina i pobitost jej ni pustila vprašanj ; staviti. A nekaj je vendar morala I odvrniti; zatorej reče:
■	' "Vsa moja pomoč ti je na raz-,
polago, ako te morem tolažiti, ako morem Melito spraviti na tebi za-željeno pot. Ali. ljuba moja, pred-' 1 no se lotim tako težkega posla, katerega vzamem samo izljubezni ' do tebe in tvoje rodbine nase. mo-| rala bi natanko poznati okoli-1 ščine."
j galerija povzdignila pri teh be-| sedali glavo, ali v njenem obrazu !je bil izražen hud notranji boj.j I.Pogladila si je z levico mračno 'čelo, kakor da bi si je hotela raz-1 vedriti, desnico je pa tlela na srce. kakor bi je hotela upokojiti, ter začela z resnim glasom:
"Ah, Leonora, kako se vsaka . nepremišljenost v življenju ma-j ščuje! Kako so bridki nje nasled-, ki. posebno kadar zadenejo nedolžne osebe! Ti poznaš izvrstni . značaj mojega Karola. On je do-1 her soprog, skrben oče, priden in' i vesten gospodar. Strasti so njemu popolnoma neznane. A kakor ni nič popolnega pod solncem, tako ima tudi moj Karol jako nevarno' slabost: on jo včasih nepremi-j šljen. Zdaj bode leto, kar je bil v glavnem mestu po opravkih. Tam se je nekaterim prijateljem pritoževal o vedno manjših dohodkih zavoljo slabih letin in o vedno večjih stroških. Prijatelji so mu svetovali, naj poskusi srečo na borzi, češ, da je že mnogim' | bila sreča prijazna. Ne da bi se bil s kom dobro prej posvetoval.' začel je staviti in — tu si je Valerija zakrila oči — v kratkem času izgubil petdeset tisoč goldinarjev."
"Usmiljeni Bog!" je na tihem vzdihnila Leonora.
Valerija pa zopet nadaljuje: "Leonora, kakšni so bili naši dnevi po takšni izgubi! Naše premoženje je veliko, ali na razpolaganje imamo samo njegove dohodke ; premoženja se ne smemo dotakniti. ker je ono, kakor veš. fi-deikomis. Kaj je bilo storiti? Svo-ta je morala biti v teku enega meseca povrnjena, ali pa je Karola čakalo gorje. Bog — in on je oče peterih otrok! Glej mojo glavo, posuto s sivimi lasmi! Oni so nasledki in spomini onih grozovitih dni. Ali Bog, ki ni hotel, da bi se bili v obupu izgubili, bil nam je vsaj za trenutek milostjiv.
Med najboljšimi Karlovimi prijatelji bil je vedno tudi marki Konrad. In ko je naju v nesreči ves svet zapustil, dobil je od markija pismo, v katerem mu je na posodo ponujal .onih petdeset tisoč goldinarjev. Povrnil pa bi mu jih Karol naj v desetih letih.
Markijeva postrežljivost je nama bila v veliko pomoč, ali le v pomoč, kakoršua je nevarnemu bolniku zdravilo, katero mu podaljša življenje za nekoliko trenutkov, a za dalje ga ne more varovati. Sprejela sva hvaležno to ponudbo, a misel, da imava sedaj 1
velik dolg. katerega nam bode v ! določenem času poplačati težko mogoče, naju je spremljevala noč in dan.
Karol je bil po tej nezgodi ved-, no v obupu. V svoji veliki nesreči je skoro pozabil, da je soprog, da j je oče nepreskrbljenim otrokom. , Kaj pa jz.' — Podnevu sera kakor , senca hodila po sobah, solze za-I krivaje. ter se mirno kazala dru-Jžini in otrokom, katerim je naša nesreča še do danes neznana. O, (človeški obraz je prava krinka, pod katero smo dostikrat prisilje-ni zakrivati svoje najsilovitejše i občutke. Noči pa sem prebila z (molitvijo in jokom, a bile so tudi
■	take noči. ko moliti nisem več mogla, oči pa so suhe ostale."
j Leonora se je komaj solz vzdrževala. ko je slišala Valerijino pripoved.
j "Zakaj mi nisi o tem nikoli besedice pisala?" jej očita ljnbez-I njivo. "Saj je zaupanje že samo-] I nasebi trpečemu človeku v tola-i žbo."
j A zdelo se ji je, kakor da hi Valerija ne cula njenih besed, ker je vedno nemo zrla predse. Leonora je tedaj takoj i/, spoštovanja do njene tožnosti obmolknila.
(Dalje prihodnjič.)
i 1 Italijani.
! Rim, Italija, "">. oktobra. — V j današnjem oficijelnem poročilu s;-: 'glasi, da je oddelek planinskih) lovcev priplezal na stnni vrh; jTarriane ter pregnal oddelke Av-jstrijcev. ki so se nahajali tam.
j V Fella dolini so skušali Avstrijci v noči 4. oktobra vprizoriti ^ napad, a se jih je vrglo nazaj.
j Nesreča pri strelnih vajah. I Sasebo, Japonska, -V oktobra. | 14 mornarjev je hilo pred kratkim ranjenih na. japonski bojni j . ladiji "Sinvo". ko je padla nanjo' granata z bojne ladije "Kashi-i ma". Pozneje se je izvedelo, dal je imela bojna ladija "Kashima " •strelne vaje ter da je smatrala bojno ladijo "Sinvo" za plavajoč cilj. ker je vozila slednja z zapr-! tirni lučmi.
Ustaši usmrčeni na Formczi.
Tainan, Formoza. ."i. oktobra.— Uah-Chun. eden voditeljev doma-I činov v zadnji ustaji proti japon-. skim oblastim, je bil skupno s j sedmimi drugimi ustaši usmrčen. 124 drugih domačinov, ki so st vdeležili ustaje, je bilo obsojenih na 9 do 15 let ječe. .">00 drugih Š<-1
■	čaka sodbe.
Kabinet in velilna pravica, t Washington, D. C.. T>. oktobra. ! Dvomi glede stališča predsednika 'z ozirom na amendment za žensko 'volilno pravico v posameznih državah so praktično izginili vsled 'izjave zakladničarja MeAdoo-ja. ' ki je sporočil, da se zavzema za j žensko volilno pravico. Izjavo predsednika v tej zadevi se pričakuje dne 12. oktobra.
Eksplozija na ameriški bojni ladiji.
j Newport, R. L, 5. oktobra. — j Danes se je završila na torpednem I čolnu rušilen "Cummings", do-, čim se je vdeležil manevrov ob 1 obali, eksplozija, kateri je sledil požar.
Vsled eksplozije, ki se je završila na sprednji 'm delu. ladije, stal bila dva moža nevarno opečena, ker ju je oblilo vrelo olje. Nastali požar se je hitro pogasilo, vendar pa se je moral poveljnik' vrniti z rušileeni v Newport. !
IV Kako pomagati
starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka
FRANK JURJOVEC
in največja slovenska
trgovina z grecerijo in vinom v Chicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
&F- Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov ^ rn KAVE s poštnino vred . . O J« Oil Stev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine O/j nn
s poštnino vred.....OH.UU
Stev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega
s poštnino vred.....OZiOU
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več lat.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjovec
1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois.
( Za smeh in kratek čas.
Dober odgovor.	i
(Jospodinja: — Slišite — Ana — vi ste razbili (Jregorčieev kip..
Ana: — Ah. gospa, nic si iz tega ne storite — (iregorčič je vendar nesmrten.
Po ovinkih.
/ena: — Kaj praviš, ali slišijo na oni strani ceste, kadar jaz na klavir igram ?
Mož: — (Jotovo ! ('im začneš igrati, ko j — za pro okna.
Fred porolio.
Mati: — Ali ti je komisar -loško ze razkril svojo ljubezen?
Il<*'i: Xe. razkril mi je le. koliko ima dolgov.
Mats: — S;sj je t-t eno in isto I
Pri vojakih.
Prvi vojak: — Majorjeva kn-harica me ima pa h- rada. dala mi j.- rvrtliro.
Drugi vojak: -— M<-ne ima pa š" raje. Dala mi j-- pol klobase.
V PRODAJALNI.
Kuharica .(prodajalcu) : — Kako. da jo sedaj vaša žena vedno v trgovini?
—	Zato ker sem dobil novo prodajalko.
—	Ali ji ne zaupa blagajne?
—	Blagajno ji že zaupa, ampak mene ne.
NAP A Š I.
Pastarica: — To je pa res znamenje, da smo Drijatelji. — Vi — ~uiubni*»t<* va pa vašo sliko.
/
Slovanski Svet.
« ^ i i. i Zemljcpisna'in statistična slika7 današnjega slovanstva.
Napisal prof. Lubor Niederle.
'(Nadaljevanje)
Xa <lr.'avii. m zboru v Rogcnaburgu leta 3."14 so avstrijski sta-u..vi vse nadlogev ki so zadevale njih dežele, kakor turške napade,
0	lt • 11 j in ku<j.». {.ripisovali edino le zanemarjanju nove eiste vere
in oeskisanoeti ljudi.
N , .1 .11 \ Liti.-11 I.-ta 3541 govore o potrebi krščanskega živ-
1	š	s, na t;i način srečno ubranijo Turkov. Kranjski poslancif y.t «,be:n ] rodili, da se odpravi božja not na Sv. Goro. kjer baje sle-i ill aopet ntdobivajo vid. krivi postajajo ravni hromi zdravi-vi. kar je ;ta v resni-i malikovanje in praznoverje, zaradi cesar je,
sledila kasen božja.
Na /.b< >?■>i \ Pr.i-i leta 1541 tožijo deželni stanovi o liravni pro-p-.'.. i ii'' i t./:n:ij.i zoper turško nevarnost drugega sredstva, nego .,/.ti:.iij.'\a.ij" bo/.je besede, ki naj opominja ljudstvo k pokori.
i ak'o vidimo, d;: so protestantski plemiči smatrali pomanjkanje j ,;...>ti za v/.r«.k v- -ni nadlogam, ki so jib obiskovale, zlasti tur-i napadoiii. Kakor je katoličan<tvo nastopalo enako proti krivo-\.I 'eni ;?I T,.;- .:;. tako SO bili tudi protestar.stvu Turki in pape-štvo enaka nevarnost. Zato so nemški deželni stanovi, vojvoda Kri-, C-.,,f x . rt■ opberški in cesar Maksimilijan II. moralno in gmotno| . i,;,..)i J,,v= , -U > slovst\o. Vem -rij. 1'ngnad in Trubar pa so ho-t -H / ... -!,., in riiilsko k iji«r » izpreobračati celo Turke. Seveda ne ta misel ni mogla uresničiti, ker so imela turška nasilstva skoro vedi'o politično ozadje.
(1111 o v o je. da j.* vs- j vernejši del plemstva po Slovenskem pre-opal k protest. ni i/mu l/. v- rskili nagibov, ker je bilo povsod pre-vi - materijaIi/.ir:a in premalo vrnosti, vsled česar je Bog po njih mnenju izkušal ljudstvo s šibami in nadlogami.
Toda to ni bil edini vzrok, da Je plemstvo prestopalo k protestant Iziuu. Ze na linškem zboru leta 1538 je Ferdinand 1. na pritož-! o-lnih s t; 11; o \ o pomanjkanju duhovnikov odgovarjal, da je te-,..•> i,.- v lai.jiii: iijši m« ri 1o vzrok, ker se duhovščini jemljejo dohodki i |!o-. st v... m ..novi so : ► obdolžitev sicer takoj zavrnili kot ne-, -,;:.-tio, š, i a je pomanjkanju vzrok koinulaeija beneficijev in '' a iisent' \ t. iu. jenmina. ki »o .j.* dajali lastniku beneficijev duhovniki za k' oaiki iii ki je bila tako visoka., da so vikarji rajši «..;,. ,: i i .je s i.žbe. lirezdvomno je bil tudi to vzrok, toda ne tak. da bi popojnoiua zadoščal.
i.etii l.V>:> i <"zivija Ferdina' i 1. iznova kranjske deželne sta-. .a naj ne nalagajo davka na. cerkveno desetino, naj ne pri kraj-šujejo duhovni:':«.m dohodkov iii naj jih ne zatirajo. Ko je leta K ):{ nadvojvoda Ferdinand II. ede koncesij ]>rotestantom vpra-d i■ •!,.:ije"-a lavaidinskega škofa Siobeja za svet. mu je ta odločno i..Kvi 1o\.i!, !. bi kaj dovolil, eš. da bi bila posledica koncesij tudi j op cerkvenega posest \ a.
haljuji dolaz /..i to, da si je plemstvo z eksckueijami pridolii-\. ki . -kv« i: sediva. imamo v ostrem boju med kranjskimi deželnimi 1 tno\i in med škofom Hrenom ravno zaradi povrnitve nek-(i uijili t k v m Ii posest ev. pri čemer je Škof zastopal stališče, da zahteva c« i kev tai. aj tudi ona posestva, ki jih je posedovala preti reformacijo.
S; r je tako poostril, da so deželni stanovi leta 1607 škofa ;/k!juči!i '/. -voje srede za toliko časa, dokler jim ne da zadoščenja, k. r jih j.- pri na 1 vojvodi zatožil veleizdaje. Nadvojvoda pa ni dal si aiiki pri v in razglasi ves boj za končan. Obenem slišimo, da pro:•■■taut ki plemiči niso hoteli priznavati cerkvenih praznikov, !;• ;■ bi i ai bila « .'padla tlaka. Y tam slučaju so katoliški župniki branili kmete pred protestantsko gospodo.
Neizpodbiten dokaz. da je ve«'-i na posvetnega plemstva iskala v la-fuiana.aji .'•> stanovsko korist, nam pa dajejo predvsem kmet-ski upori na Nemškem in Slovenskem.
I 1. i , ta- !s!. i i or so s" vr-,i!i pri nas že pred reformacijo iti tudi p" !'«•;. riuaeiji. nekako od 1 i - do 1T1 let, zdaj v večjem (3535 it 1 . zdii.i v !aan., - 'm c.bsegu. To je bilo v svojem bistvu soci-.!■:. gihiin.i . ki • ■ .; pojavljalo po Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hrvaški m. Predno so kmetje segli po orožju, •• a' k i• ••. i. d s. ,-i izboljšanje svojega položaja s prošnjami do svoje gospode, do deželnega kneza in cesarja.
i'., d i,.n i so nastopali pr«di i.-mu, da bi graščaki samovoljno prem .-ali določila miiarij-v. ker so se po pravici bali, da jim hoče ' d !/'po.iiaakniti pravna tla. na katerih je slonelo podložni-at Hi .jih , ahnili \ prvotno suženjstvo. ki so se ga bii rešil s toliko težavo.	_
Ako prebiramo n. pr. tožbe gorenjskih kmetov, ki jih je obja-Wiiou Kiispret, vidimo, kako ponižno prosijo podložniki. da se .i "dt.i-avijo k i v ;«••'. in kako zagotavljajo, da molijo za zdravje '•■ zivl.o : je svoje gospode. A ko postavna pot ni imela uspeha. tedaj so kmetje v svojem užaljenem pravnem čutu segli po si-• ■'• <;a vojuh-jo "staro pravdo", t. j. upoštevanje določeb v in-» ; ' '"ijiii. In tako so "zažaivli gradovi in samostani v maščevalnem ognju.
IVvi kii iot - k i upori so bili omejeni zgolj na domači grad in donaieega pl-am-uituša. Duševno in gospodarsko nizko stoječi podla..nik se pa. ni noigfl takoj jasno zavesti, da lahko proti socijalni krivici kaj opravi le organizirana moč. Kako napačno so še pojmo-■ ' p ložaj, je jasno iz tega, da so vabili k sebi tudi plemstvo in duhovš- ino. Posamezni usmiljeni graščaki so bili izjeme, ki niso od-| ."•"Vil1.-; kajti tedanji pravni in gospodarski red je zahteval uredbe, ki je slonela na socijalni krivici.
« !•■ kmetsko ^ banje ni imelo izprva versko-eerkvenega znača-j .i;i. To la kakor je na Nemškem in drugod verska ideja vplivala na! s -join«) gibanje, tako je bilo tudi pri nas.
' '' :ie kioimins« ičiH'sekte, ki nastopale v imenu evangelija za si k1 i j a 11) o svobodo in enakost, niso sicer pri nas našle globljega od-' me\a iz )• --ii razloga, ker na Sh venskem ni bilo dovolj izrazitega l''"-' '"r l1a: I 1 "as sta kmet in rokodelec še čutila tla pod nogami. 11:1'" s;'4 mi-k i i. at. rijalen predirat ki sta s.' ga oklepala. Zato se, socijalno gibanje v svitu verske ideje na Sbivenskem ne udaja liili-i j. I T, -1 i; r IX sanjani, marveč ostaja na realnih tleh. Slovenski kmet 11 :U d ! • nia reformacijo, evangeljsko svobodo, da v njenem: imenu zahteva uresničenje "božje besede".
Leia 1..-j., se ; kažejo določno reformaijski vplivi na zahteve j kmr. v na Kranjskem : odprav takse na odpustke in svobodna vo-! litev župnikov po župljanih.
Oglejski p, trijarh je leta 152S s pomočjo kralja Ferdinanda I. j našt,,o.d proti temu, ker se je ljudstvo upiralo plačevati cerkveno1 desetino n dajati duhovščini zahtevane darove.
N 1 r	''» kmetsko gibanje verski značaj v smislu re-1
formaci je, k.-r je nastopalo proti papežu in katoliški cerkvi, je bilo! P o s \ gospodi všeč. nasprotno pa je bilo plemstvo proti vsaki so-' egalni olajšavi, ki jo je zagovarjal tudi cesar: bilo je tistih nedolž-j m volk, ki mu bndobno JagnJe kali vodo, poudarjajoč 1515 leta, da v 1,1 ""''šilo dinastijo "pobožno zvesto plemstvo" in ne "nezve-i sti slovenski kmet".	1
To uporu 1515 leta so zahtevdi plemiči, da ]^odro kmetje ta-' bore svojo edino obrambo proti Turkom. Dimitz dobro pripominja," da je p nistvo upor leta 1525 zadušilo v kali s tako odločnostjo, s kakršno se ni nikdar odlikovalo zoper Turke.
Plemstvo je vsak upor kruto maščevalo: kot kristjan, katoli-: Čan alt protestant je bil slovenski kmet predmet verskega boja med katoličani in protestanti, kot podložnika ga je zatiral i posvetni' plemič i duhov ski velikaš. Pisatelji plemskega in duhovskega stanu nam m^ogo več poročajo, kaj so delali razsrjeni kmetje nego o tem. kako so divjali neusmiljeni zmagalci, kako so ravnaii nečloveško,
I - ......
ne prizanašajoč niti ženam, niti otrokom in odirajoč kmete po zadušenem uporu tem huje.
Značilno je sledeče dejstvo: Peta cerkvena zapoved se na Tolminskem ni glasila tako. kakor dandanes, ampak: "Ti imaš odraj-tovati zapovedano desetino in kvartež". Tako so nekateri duhovniki | učili še v novejšem času.
Dočim so bili prvi upori krajevnega značaja, hipen izraz nezadovoljnosti in bede. brez pravega načrta in jasnega cilja, vidimo !pozneje, da je kmet polagoma spoznaval svoj položaj vedno bolj zavedno in prihajal do prepričanja, da ga organizirane krivice more osvoboditi le organizirana lastna sila.
Ob največjem kmetskem uporu leta 1573 nastopajo z združenimi močmi slovenski in hrvaški kmetje. Njih zahteve niso več samo izboljšanje gospodarskega stanja, njih cilj marveč je odstranitev fevdalizma, socijalna svoboda sploh: Priznavajoč cesarja in nadvoj-| vodo nad seboj si hočejo osnovati svojo vlado v Zagrebu, kjer bodo sami pobirali davke, svobodno trgovali do morja in sami varovali mejo pred Turki.
_/'Nadaljuje se).
0 bitki ob Soči.
Iz vojnoporočevalskega stana se poroča:
"Agenzia Štefani" je razširila sliko dogodkov ob soški fronti, ki ima služiti namenu, da odvrne jasno mnenje v Italiji od pravega J ocenjevanja ponesrečene bitke.
Dosloven prevod se glasi:
Zopetno podvzetje energične in odločne ofenzive po naših neprimerljivih četah ob soški črti in zlasti na kraški planoti mora domovino napolniti s ponosom. V krvavih bojih, ki so prinesli stalne napredujoče uspehe, se potrjuje sijajno velika vrl ost artilerije in neprisiljena hrabrost infanterije. Stalno inteligentno in bratsko delovanje obeli orožnih vrst je skoro vedno premagalo trdovratni odpor sovražnika, kateremu je enoletna vojna skušnja dala gotovo veliko taktiko in spretnost, če tudi ne lieprelomljive moralič-ne moči. Vporaba težkih in poljskih topov za predpripravo in o-Ilajšanje napadov čet bi ne bila vit ogla doseči boljših uspehov po soglasnih izjavah sovražnih vjet-n i kov.
Avstrijci, ki so vgnjezdeni v svojih okopih, ki so imeli ugodne obvladajoče ali gozdnate pozici-je, katere so vezali odločni ukazi, da se ne smejo umakniti na noben način, so bili zadeti pred vsem po točnem in bogatem ognju naše artilerije in v nered jih je spravilo napadanje, pogostoma in junaško, s strani naše infanterije.
Vjetniki, ki smo jih zajeli vsak j dan v velikem številu, so pričali, Ida je bil ogenj naših številnih to-tpov strašen in jih je mnogo ubil. 'Neki ogrski oficir je izjavil: Nisem verjel, da se more s poljskimi kanoni streljati tako hitro, skoro I kakor s strojnimi puškami. Drugi jvjeti oficir je rekel, da ni mogoče |vzdržati ognja italijanske artile-jrije. Pod tem dežjem granat o-| stat i. pomeni: umreti ali zblazniti.
V resnici so moglo naši hrabri jtopničarji pokončati žične ovire in sovražne okope obsuti s streli talko, da smo dobili okope polne trupel. Varovali so jako uspešno in-fanterijo ob času pohoda in na vzetih sovražnih postojankah pred sovražnimi protinapadi. Te so poskusili v velikih masah. Sovražne čete so bile dobile določen ukaz, da morajo nas vreči čez Sočo na vsak način. Pa tudi v teh slučajih je ustvarila naša artilerija ognjeno zono, ki je ovirala sovražnika toliko pri napadanju kolikor pri umikanju. Infanterija je uničila s krasnimi bajonetnimi napadi cele odelke in vjela veliko število mo-J štva.
Resolutna ofenziva infanterije je odgovarjala popolnoma čudovitemu delovanju artilerije. Na pohodu. ki se je izvršil največkrat brez kritja in v sovražnem ognju, je vzela infanterija z naskokom za ceno krvavih žrtev mnogo strelnih jarkov, boreč se z golim orožjem v jarkih, in je ostala na svojem mestu kljub temu, da so pri-kazale nove sovražne baterije, kakor tudi je zavrnila hude sovražne napade in je prenašala mirno, odločno in samozatajevalno ne-lahke izgube.
Avstrijski vjetniki so pripoznali neukrotljivo hrabrost naših linijskih čet, zlasti njihov pogum, izkazan v bajonetnem naskoku, in junaško držanje oficirjev, ki stoji s taktično metodo avstro-ogrskih oficirjev v ostrem nasprotju. — Zlasti vsled ponovnih predirnih akcij naše infanterije so se morali vdati veliki sovražni oddelki z mnogimi oficirji in tako je odgovarjalo v splošnem vsakemu koraku. ki ga je storila naša ofenziva sistematično, zajetje obilih sovražnikov. Pomembnost naših u-spehov je razvidno že iz trdovrat-uosti, s katero je skušalo avstrijsko vrhovno poveljstvo ovirati na-j še prodiranje in skušalo vzeti zo-j pet na kraški planoti priborjenej pozicije. Goste mase svežih čet so j vrgli proti nam, upajoč, da pre-| derejo našo črto in nas vržejo na-
Ziij čez Sočo. Ali ti poskusi so se skončavali z velikimi masakri. ki jih je napravila naša artilerija. ali pa se je vdalo obilo vojakov, ki pripadajo vsem rasam pisane države. N;i ta način so bili uničeni oddelki, ki so prišli največ z j vzhodne fronte, ali pa so bili de-jcimirani in protiofenziva. ki jo je »zahtevalo avstrijsko vrhovno poveljstvo za vsako ceno žrtev, se je 'izjalovila žalostno. Oficirji in moštvo so bili neustrašeni skozi o-genj, so prodirali navzlic ranam in so hoteli nazaj v linijo, ko so bdi komaj obvezani. Njihove zadnje besede so veljale domovini.
Ranjenci v vrstah in v bolnicah niso tožili in se srdili, ampak so kazali ponosen stoicizem. (!in-ljiva so sočnstva solidarnosti med oficirji in vojaki. Oficirji so bili povsodi vedno med vojaki, da jih podkrepijo v težavnih trenotkih s svojo navzočnostjo in svojim svetom. Vojaki so tvegali svoje ži-1 jen je, da rešijo svoje ranjene o-ficirje ali spravijo pr<>č njihova j slave polna trupla. | Kakšna razlika med to bratov-jsko solidarnostjo, ki je eden naj-i lepših znakov naše armade in strahovalnim režimom, ki drži ■ skupaj sovražno armado.
Preskrbovalna služba za čete. j boreče se na višinah. Ki se je mo->rala vršiti čez reko in kraje, iz-! postavljene sovražnemu ognju, se je vršila hrabro in dobro. Tudi po-iinoč ranjencem, celo še za one v bojni črti, je bila hitro pri roki. j Poizvedovalna služba v zraku na-iših letal in vodljivih zrakoplov se je vršila pogumno in vstrajno. i Dokazi vojaške vrlosti in neutrud-jljivosti, ki jih je pokazala itali-jjanska armada pri svojem sistematičnem in napredujočem borenju proti jako močno utrjeni soški črti, se morejo prišteti med najboljše, kar jih morejo izkazati razne vojske v evropski vojni. Zadovoljstvo, katero je izrekel kralj vojakom, in njegova stalna navzočnost ob bojni fronti, moreta v sreih Italijanov zadeti le na odobravanje.
To italijansko uradno poročilo mora celo pri najbolj naivnem lajiku vzbuditi prepričanje, da te bombastične fraze uradnega poročila merijo samo na zakrivanje popolnega neuspeha italijanske o-fezive.
Boji na Goriškem.
Petkrat so doslej poskusili Ita-i lijani zaman, polastiti se goriških j pozicij. Dva italijanska zbora in ; poleg teh čete mobilne milice, velika premoč, so vršile s silovitostjo. ki prekaša vse prejšnje poskuse v trdovratnosti. ponovne sunke proti celi fronti, zlasti proti podgorskim višinam, neposredno zapadno od Gorice, katerih obramba je bila poverjena s talno vstrajnostjo in junaško hrabrostjo odbili vsak sovražen napad.
Neki talijanski, vodljivi zrakoplov je skušal metati bombe na goriški železniški most, katerega! je obstreljevala sovražna artilerija že večkrat brez uspeha, ali vsi poskusi so se izjalovili. Dopoldne je pričelo streljanje italijanske artilerije v masi. ki je obstreljevala tudi naslednji dan od zjutraj i zgodaj nepretrgoma celo obrambno fronto, posebno močno pa podgorsko višino na desnem bregu Soče, s težkim in srednjim kali-i brom. Ne da bi ponehala njihova! silovitost, so grmeli italijanski topovi dan in noč brez prenehanja. Vsak dan mečejo granate in vži-galne bombe na naše pozicije, na mesto Gorico, ne da bi prišel učinek v poštev v razmerju trošenja municije in podija obstreljevanja odprtega mesta.
Z izdatno pripravo artilerijske-} ga ognja, z mnogimi metalci min in strojnimi puškami se je priborila italijanska infanterija v tri-j deseturnem jurišanju v več črtah med seboj z nenavadno energijo ' do ovir naših pozicij, nakar so bili <
napadalci v bližinjskem ognju naše infanterije uničeni.
Dočim streljajo neprestano na višino Pevme, pri čemer se je p.o-j noči prodirajočiin italijanskim pa-, truljam posrečilo, prebiti žične o-' vire na enem mestu, katero škodo pa so mogli branitelji takoj popra-j viti. je bil odbit na Sahvjinu ener-j
i
jgični napad dveh ali treh italijan-jskih bataljonov, drugi napad z večini i granatami pa že zjutraj.! Dopoldne je ponovil sovražnik na-' pad z močno infanterijo na podgorsko višino, ki se je razbil po poldrugi uri na črti ovir. nakar so zopet naperili artilerijski o-genj na višino, kateremu je sledil popoldne nov silovit napad italijanske infanterije od severnega ločniškega roba in iz zapadne smeri.
Topovi, mine in ogenj strojnih pušk so bili prisilili deeimirano posadko malega eksponiranega strelskega jarka, da ga je zapustila. Hitro je pridrl sovražnik in se utrdil v naši postojan1 prinesenim vrečami peska. D: aapad skozi razstreljene ovire i . a podgorski višini je potisnil hrabre branitelje v drugo, zadaj se nahajajoč« črto jarkov in od tu j«1 bil napadalec s krvavimi žrtvami iz komaj zasedenega kosa strelskega jarka ven vržen. 1'deležile so se tri brigade enega italijanske zbora. ki so napadle na frontnem prostora komaj 12.000 korakov. Pogostoma je prišlo do boja moža ob možu. s kopiti pušk in kamenjem. Bojevali so se tudi s pestmi in zobmi in strašne so bile izgube konečno vračajočega se sovražnika. Drugi dopoldan sta bila odbita dva infauterijska napada n:i Sabotinu. trije napadi na podgorsko višino odbiti, dva napada na Pevno istotako. Sovražnik je bežal in imel velike izgube: vje-tih je bilo sto mož in 10 oficirjev, vplenjenih mnogo pnšk. patron in drugega materijala. Izgube Italijanov v tem infanterijskem na-• padu na naše pozicije na desnem bregu Soče znašajo gotovo 3000 mrtvih, med temi mnogo oficir-' je v.
Brse križarke za strica Sama. Washington, D. C., 4. oktobra. Predsednik Wilson, mornariški tajnik Daniels in predsednik Padgett hišnega mornariškega komiteja so sklenili danes, da si dopolni mornariški proračun z;i ! prihodnje zasedanje kongresa > brzimi bojnimi križarkami za a-r.ieriško mornarico. Mornarica nima sedaj nobenih takih ladij d Wilson se bo v sredo posvetoval z novoimenovanim posvetovalnim odborom znanstvenikov, katerim načeluje Edison. Slednji se mudi sedaj v Washington)! ter razprav Ija z mornariškim tajnikom o teh } načrtih. Koliko podmorskih čol-1 nov se bo zahtevalo od kongresa ni hotel Daniels izpovedati, a i* njegovih namigavanj je razvidno, da jih bo precejšnje število.
Nemški parnik torpediran.
Londcn, Anglija, 4. oktobra. — Nemški parnik "Spionia" je bil glasom neke Reuterjeve brzojavke torpediran v Iztočnem morju od nekega angleškega podmorskega čolna. Exchange Co. poroča, da je nasedel parnik po torpediran ju na breg.
Bernhard zahteva represalije.
Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Georg Bernhard je vprizoril v "Vossisehe Zeitung" napad na ameriške banke z nemškimi zvezami. ki se vdeležujejo angleško-franeoskega posojila. On zahtev,., da se po sklepu miru prekine vsako zvezo s temi bankami.
Za kratek čas.
i
V letovišču.
—	Če se ne motim gospodična, sva se že lani videla na Bledu, a takrat ste imeli — drugo mamo.
—	Da. pomislite, morala sem jo odpustiti — bila je zame premlada
dn preveč podjetna.
Ženin.
Gospodična Ema popisuje zbranim prijateljicam lastnosti svojega ženina in opazuje z veseljem, s kako zavistjo jo poslušajo prijateljice. Med temi je tudi pisateljica gospodična Olga. Obrnivši se J k njej reče nevesta: j — Da, in še to dobro lastnost ima moj ženin, da takozvanih du-, hovitih žensk ne more trpeti. ! — To sem si ko j mislila, ko sem slišala, da se je s teboj zaročil, je hladnokrvno odgovorila pisateljica Olga.
Jugoslovanska ^^^ Jedneta
■
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI i
tredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoi Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, ifi™ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St.. Kansas Citv, Karts. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, HL JOHN ATJSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland O. JOHN KRŽIŠNTK, Box 133.. Burdine, Pa.
FOROTNTKI:
FRAN JUSTIN, 1703 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308 -6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash."
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, etev. ] Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Štev. 2, El^ Minn.
JOHN GRAHEK, st, od društva Slovenec, itev. 114, EI3 Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JecLnote, vse pr tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov >e ne bod •luiialo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Utroci.
Oče: — Kaj se pa tako grdo Iržiš. Pepči k Sinko: — Mama so me lasali.
Oče: — Če si zaslužil____
Sinko: — 0e sem zaslužil ali ne.... malo manj rabijatno ženo bi bil ti že lahko vzel.
NAZNANILO.
Bojskom v državah IHinoij La Wisconsin neznan jamo, da jih bote obiskal naš zastopnik
_ &
Kr\ FRANK MEH
materi je cpravieen pobirati narož-'tino za list "Glas Naroda" in iz-iajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Ut>rAvnižtvo 'Olaa Naroda'.
HAJŠI ZASTOPNIKI,
-uteri so pooblaščeni pobirati nared-olno sa "Glas Nir^la" in knjige, kakor tudi aa vse aruge v našo itroke ■padajc^e posle:
Jrmmj Lini, Ark. in okolica: Mlcbasl JIrar.
8as Fraseisco, CaL: Jakob Licvčla. Denver, Colo.: Frank Skrabec, Leadviiie, Uolo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Qojtx, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okollea: Louis Go itello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. IndifliisjpcliB. Ind.: AJois Kuinuta Woodward, la. in okolico: Luka« Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. Verbis. Og'esby, HI.: Mata. Krlbernlk. Chicago, HL: Frank Jurjoveo. Depne, HL: Dan. Badovinae. La Salle, HL: Mat. Komp. JoUet, BL: Frank Lanrlch, John Sa-letel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waokegan, HL: Frank Petkovfek la Math. Ogrln.
Sc. Chtcaje, HI.; Frank Cerr« is Budolf Požek. SpiingfieW, HL: Matija Barborll Freatenae, Esu. ia okollea: Frank Kerne.
Military* Kama. la ekaUea: Martin Koa.
Calnaut, Mick, la eketlca: Para) Sbalta In U. F. KoM.
Maaistifae, Mieh. fa ekeUeai B Kotalan.
Bm. Basic, Miek. ia eballea: u UkatVL Aararm. MIjhl: Joxli; turtas. CUaboba, Minn.: K. Zgcne, Jakok Petrlch In Frank Žagar.
lioiuth, P-Iinn.: Joseph ShartDoa. Kiv, Minn. In okolica: Ivan GouSe, M. L. Eapsch, Jos. J. Peshei In Lonia M. Ptru^ek. Svcleth, Mia.: Jcrlj Xotse. C'ilb-rt, Minn, in okolica: L. VeauL Hibbi?ig, Mian.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamieh.
!>*ii;iwank, Minn.: Geo. Maurin. Tirjinia, Minn.: Frank Hrovatlck Si. Loais, Mo.: Mike Grabrian. Aidiirige, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Moat: H»rn. nricl», 3409 N. Sth Ave.
Red Lodse. Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulm. Ll«ie i alia, W. SČ.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J. MarlneiC, Gtas. JCxrliager In Jakob Jiesnlk.
iiAifc^tOT}, 0. Ia o&oiica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank HoCevar. CoUiawccd, O.: ilath. Slapnlk. Loraic, Ohio in ok&iiea: John Kua* te 3.T35 £L 33. St Suoag-jton, <).: Ant. Klkelj. OrcgoE Citj", «reg.: M. Jugtln. Alleg^ay, Fa. ia okollea: M. Ulrica.
ri-essemcr, Pa.: Lonls Hribar. £>r&ddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeviile, Pa.: Rudolf PletarSet Bo "dine, Pa. in okolica: John Ker-
Coseman^h, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Fa.: Anton Jerlna. j Caaonsburg, Pa.: John Kokllch. Krooghton, Pa. in okoliea: A. Deal-
j sax.
Daeragh, Pa.: Drayutln Slavil. 1 Dnnio. Pa. in okolico: Josip Suhor.
ExfKiri, Pa. In okoliea: John Pro«or. ! Forest City, Pa.: Karl ZaUr In Fr, Leben.
FarelL Pa.: Anton VataKtlnill. Greensburg Pa. In okollea: Joseph Novak.
Irwbu Pa. h, »kailea: Frank Dta-
j Mr.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ta John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottticher. Meadow Lands, Pa.: Georg Hchuita, Monessen, Pa.: Math. Kikelj.
Ena, Pa. la okolica: Fraal
'•vSelč,	______~
Vimjsnrsh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Jgnia Mailstsr, Z. Jakše In U. B. Ja-koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa,: Joseph Skerlj. West Newton Pa. la ekehea: Jodp Jorait
Willack, Pa.: Frank Seas la JaaatS
fsfc?meL T^lc. Utah: Anton PalflC '*tlatsr^oartera, Utah: Louis Bla' ateh.
BI->ck Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Savensdale, Wash.: Jakob Boa* tat
Carla. W. Ta. In at*Ilea: John Br*
sieh.
TLorixi, W. la ahalSeaf Fraal
Kocljan in A. Korenchan. Grafton. Wis.: John Stampfel, Kenoha, Wis.: Aleksander Peztllr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh.
Sheboygan. Wis.: Frank Seplch ta Herontm Svetlin.
West Allis, Wis. 1 Frani BEafl U Lonls Lončarlfl.
Rock Spring3, Wyo.: A. Justin, YaL Stalich In Valentin Marcina. r>—nrer. Wya.; Joalp MoUL
Slovens ko katoliško
podp, društvo	svete Barbare
B	-B -	|
za zedinjene države severne amerike.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Ink orporira.no dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:.
Predae<inlk: JOŽEF PETERNEL, Box 95, WUlock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALUJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Bock Sprla«,
Wyoming.
Tajnik: JOHX TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II. tajnik: JOIIX OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 12L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. UABTIN IVEC, 9C0 Chicago St. Joliet. la NADZORNI ODBOR:
Predfvdnlk- ir.XAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: martin OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kan«. i. porotnik: martin StEFANČIC, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČlO. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik: anton demšar, Box 135, Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IlL
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Foreat City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Pristopili člani:
k po^tn j i .siv. I v Luzerne, Pa.: .Matija Golob. rojen 20. f«-b. 1888; k postaji št v. S V .Johnstown, Pa.: K rank Zidar, 26. okt. 1*7:): k postaji št v. 10 v Coketon. \V. Va.: John Pingartnik, 18. februarja 1874;
k pos ;i j i št V. 13 v K. ■ st Mineral. "-Cans.: John Bokal. 31.. dee. 1S77; h postaji št v. 16 v Willock. Pa.: George Artnak. 2. apr. 1894; k postaji št v. 17. v Broughton. Pa.: Tomas Noakes, 1. jan. 1S99; k post "ji >; v. 26 v ( 'ollinwood. O.: Alojz Frank, 2f>. jul 1899; John
Pot o. n i k. f!. nov. 1 >>.">; Jakob Judež, L maj. 1878; 1 postil ii siv. :il v Calumet. Mich.: Z\I ilt- Mesich. 15. jun. 1877; Ivan Vrani. h. 1.7. d«--. 1 sM : Jakob Banič, 2-7, jul. 1887; Paul Me-jul. 1fS3: Mile Pavlak, 17. avg. 1875; Frank Zupančič, 13. maja 1895: Frank Mausar. 13. feb. 1896; k post;.ji št v. 33 v Cleveland. O.: Mihael Buhajamec. 24. dec. 1885:
Anton T"rli, 13. jun. 1875; I, postaji št v. 39 v Clarksville. Pa.: Xik Blaškovič. 6. jul. 1891: Lovit Lukatie. 8. avgu.	Geo. Jene, 19. apr. 1898; k posi;;ji št v. 43 v Dodsou, Md.: Anton Meglica. 24. sept. 1888: Anton Kastelie, 17. jan. 1878; !. postaji št v. 53 v Pittsburgh. Pa.: John Smrekar. 10. maja 1877: .'osef Kos, 23. okt. 1^77; Frank Štefančič, 5. okt. 1888; Frank Klun. 4. okt. 1888; k postaji št v. v Coneniaugli, Pa.: Ignae Milieleič, 28. jun. 1891: I postaji Št v. 57 \ Homer City. Pa.: .losef Bergoč. 30. jan. 1887;
Anton Stupar, 18. avg. 1880; I postaji št:v. 58 v Chisholm. Minn.: Josef Breznik. 12. mar. 1884; k postaji štv. «s v Indianapolis. Ind.: .lolui Kanajzlar. 26. jan. 1877:
Alojz Kanajzlar, 25. jun. 1878; k postaji štv. 76 v Detroit, Mich.: Frank Zagorc, 14. nov. 1891: 1 postaji stv. 7s v Somerset. Colo.: Jakob Brumen. 6. jul. 1883;
Jakob Absee, 3. avg. 1884: 1 postaji štv. 79 v L adville. Colo.: Joe Koeian. 5. sept. 1890; Pata Gaigold. 3. jul. 1894: John Stariha, 18. okt. 1888: 1 postaji štv. s2 v Farrell. Pa.: Frank Modic, 23. sept. 1896; I postaji štv. >3 v Dunlo, Pa.: Alojz Krajšek. 8. jan. 1892; k postaji štv. m! v Whitewaley, Pa.: Josef Špec, 15. avg. 1897: Mate M!inar."-i<\ 26. fel>. 1879; Matej Poje, 14. feb. 1885; Štefan Bižič, 20. dee. 1875; 1 iJ«*' ii štv. s7 K,.lin, Pa.: Ang. lo Comugnar. 19. nov. 1890.
Pristopile ženske članice:
! postaji štv. 30 v Kveleth. Minn.: Ana Krajnc. 13. jul. 1894; t p< st.iji štv. 33 v Cleveland. O.: Mary Gregorčič, 25. jan. 1877;
Frančiška Staro. 15. jun. 1883; i po-,t..ji Štv. »-6 v Pineville. Minn.: AVett Dolinšek, 9. apr. 1892; I: postaji Štv. 79 v Leadville. Colo.: Ana Popovič, 2. apr. 1898; !. posta i i šrv. Ml v Whiteweb'V. Pa.: Štefana BižiČ. 24. avg. 1871; k postaji štv. 91 v Oglesby, Ili.: Frančiška Sušni k. 3. dec. 18S6.
Suspendirani člani zopet sprejeti:
pri postaji štv. 3: Tomaž Kavčič, štv. 2298; Alojz Dremel. 6827: Alojz Boloh. 4021; John Arhar, 4022- Peter Sluga. 6246: Frank 1 )»•!►«• v<*. 7»; Mihael Sadovski. 4513; Anton Karkeli. 3939; Kači .lame, S57<!: Frank Mažič 8975; Andrej Meže. 8790: pri postaji Štv. 4: Ciril Zavori. 472; Alojz Grošel. 6961; John Ker-;iČ, 5927; Rudolf Mihelčič. 9161: Mihael Judic, 105; Frank Štrajhar, 7233;
pri postii ji štv. (i: Frank Vcrbič. 5684; Vencel Kaučič. 9270: Andrej Korenčič. 6192; Frank Ovsec, 2962; Alojz Šenk. 4173; Frank Klander, 6462: Frajik Klemenčic, 5477; Frank Merhar. 6382; John Vuk. 9225; pri postaji štv. 7: Frank Voleanšek. 9335; pri postaji štv. 13: Jury Štajer. 3506;
pri postaji Štv. 14: Št if Žilavec, >166; John Zadnik. 8920; Joe Cvel-
bar, 6264; Anton Vatovec. 8922; pri postaji štv. 15: Joe Fritzar, 629;
pri postaji štv. 19: Martin Kraina, 7408; Gerga Tankovie, 7407: pet, r Kovačič. 2963; Tomaž Reven, 7084; Marija Kovafič, 164: pri postiiji štv. 20: John Gazboda, 5986; pri postaji štv. 22: Frank Lapajna, 6178; pri postaji štv. 25: Marija Luzar, 786; pri postaji štv. 27: Frank Hofer, >862; Alojz Radi. 7005; pri postaji štv. 41: Frank Vezovišek. 5401; Louts Vezovišek, 4594: pri postaji Štv. 42: Martin Skriner. 3081; Jožef Prežel. 8672: Mihael Klučevšek. 4747: pri postaji štv. 47: Frank Starčie, 1633: Neža Starčič. 579; pri postaji štv. 53: Anton Mavric. 8350:
pri postaji štv. 55: Andrej Puntar, 4752;	\
I	•	" "" ' j
pri postaji štv. 67: John Vidic, 4G-'l :
pri postaji štv. 28: Matija Boloh, 4025; Ivan Rajner, 3607; Frank
Aučnik. S795; Frank Matičič, 6516; pri postaji štv. 29: Frank Jame. 4585; pri postaji štv. 31: Tom Vičie, 9356;
pri postaji stv. 33; Franc Perko, 4834; Josef Zabukovec. 6956; pri postaji štv. 35: štif Rutar. 7095; pri postaji štv. 36: Frank Golob, 4231: pri postaji štv. *37: John Birk. 2766: Rudolf Birk, 5444; pri postaji štv. 41: John Hojak. 5188; Jakob Peklač. 9144: John Rupnik, 7010;
pri postaji štv. 42: Jernej Mučič, 3748; Frank Brcgar, 3947; John Bregar. 6342; Frank Kastelie, 4-404; Frančiška Mučič, 229; Terezija Kastelie. 346;
pri postaji štv. 50: Lukas Lene, 7560; Ignac Vehar, 8648; John
Poj in i č. 7690: Josefa Lene, 190; pri postaji štv. 55: Ignac Kos, 3917; Ivan Turšič, 5148: Frank Pe-tric, 2938:
pri postaji štv. 65: Karol Molek. 8043; Frank Benedik. 8843; Jolin Kobetič, 8624; Josef Klepec, 8149; Frančiška Molek, 912; John Adamič, 5063; pri postaji štv. 68: Alojz Staniša, 7395;
pri postaji štv. 71: Mihael Cene. 4539; Jurij Kaljape, 7842; Marija
Cene. 824; Matilda Plahuta, ?; pri postaji štv. 81: Mihael Keršinar, 8713; pri postaji štv. 85: Anton Bogina. 80S3; pri postaji štv. 87: Anton Taschner, 9051; pri postaji štv. 88: Jožef Soldat, 9028; Andrej Kavs, 7486: pri postaji štv. 92: Josef Mendel, 9156; Rudolf Božič. 1471: Martin Knez. 4162.
Odstopili člani:
od postaji štv. 21: Frank Homovc. 5822; od postaje štv. 22: Andy Pogan. 5439; od postaje štv. 23: Jakob Vrh. 2908; od postaje štv. 55: Peter Bukavee, 4003.
Črtani člani:
pri postaji štv. 7: Josef F. Berglez, 3042; Josef Novak. 9333; pri postaji štv. 15: Joe Jeglič, 3706;
pri postaji štv. 22: Vid Pervanja, 7926; Ignac Bizjak. 6913: Tgnae Kovak. 8397:
pri postaji štv. 41: Louis Sever. 7652; Josef Gorenc. 3002: pri postaji štv. 71: Vitos Hadej, 7980: Anton Grandt, 8440: Anton Pueelj, 8220; Frank Duša, 1890; Marija Grand!. 996; Julijana Iladej, 920; pri postaji štv. 72: Matija Svigelj. 8061; pri postaji štv. 81: Ivan Ivane. 8940: Marv Radeščak, 707; pri postaji štv. 84: Andrev Pelko, 5353; pri postaji štv. 86: John Princ, -9149;
pri postaji štv. 91: John Komatar. 8492; Joe Burja, 8767.
Prestopili člani:
od štv. 12 k štv. 9: Matevž Salomon, 4786: od štv. 68 k štv 10: John -Teran. 9196: od štv. 67 k štv. 24: Martin Polienik, 8559: od štv. 42 k štv. 95: Martin Skrinar. 3081: Jernej. Potočnik. 3579: od štv. 7 k štv. 91: Anton Malekovcc. 5221: od štv. 78 k štv. 60: J. Melavec. 8320: J. Stampfel. 9170: od štv. 55 k štv. 26: .losef Zalo-kar. 4000: od štv. 44 k štv. 75: Frank Čikada, 8163; od štv. 41 k "tv. 17: Albin Sovine, 8565: od štv. 86 k štv. 56: Mihael Podobnik.
Grozovita in nevrjetna zgodba.
Milan Pugelj.
(Nadaljevanje.)
IV.
Po mestu je počil glas— najprej silno pretiran. Govorili so, ne. šepetali so in prisluškovali, da hodi po cestah in ulicah in po o-kolici neznanska prikazen. Glavo ima do neba, a noge na zemlji. Vrat in obličje sta podobna žira-fi. život, roke in noge veliki opici, imenovani orangutan. Porastla je z dologo, koeasto, sivo dlako. Pobožni ljudje so spoznali vse to za kazen božjo. O koliko greha se izkoti iii izvali v mestu, koliko ga povzroče veselice, koliko plesi in gledališča, koliko ga stkejo pregrešni pisatelji, ki jim ni ljubezen drugega nego spolni akt in ki se v zadnjem času tako m nože kakor v vernih in pravih krščanskih familijah od Boga uspešno blagoslovljeni zarod. Koliko jili je in kako pišejo! Pišejo podnevi, pišejo ponoči, a kar pišejo, vse je sama grehota. In k temu vsemu pride še spomlad, ta čas pohuj-šljivega hrepenenja, dražeč in nagibajoč mlada telesa k vsemu, kar je posvetno. Mlade ženske se šopirijo, jojmene, kako so niče-murne, kako ne vedo več, kaj bi nateknile nase. da bi bilo dovolj tesno in da bi dovolj kazalo zapeljive mike njihovega posvetnega telesa. In moški, o poglej jih. kako višejo brke. kako potiskajo po strani klobuke na glave, kako po-mežiknjejo kakor zviti mački, kako oblastno korakajo in prešerno žvižgajo po šetališčih kakor rumeni kolobarji! Bog je pokazal s prstom na novo Sodomo in poslal je pokončevalca.
Culi pa so se tudi mirnejši in flegmatičnejši glasovi. Govorili so o nekem nekoliko visokem človeku, ki sedi včesih zvečer na vrt-narjevi hiši zunaj mesta, trebi zobe in strašansko zdeha. Sam je, je, nima ne žene ne sina, zato mu je silno dolgčas. Zdeha. da mu po kajo čeljusti. In nekega večera je nastal na dolnjem koncu mesta velikanski vriše. Vse je drlo tja, odkoder so prihajali glasovi. Ženske so tekle z otroki v naročju, na eni nogi izhojeno šlapo, drugo nogo boso, v ponošenih in raztrganih kikljah, ki so bile zadaj mnogo daljše nego spredaj in ki so zato
dvigale prah, kakor bi ga metal za njimi z lopato. Med občinstvom, hitečim na lice mesta, ni manjkalo debelih in starikavih meščanov, ki so se porivali dalje bolj s palico kakor pa s kratkimi in čokatimi nogami, in ki so jih teple spotoma po krogli h in ogromnih trebuhih debele in svetle zlate verižice.
Trgu, kjer je obstala vsa množica in se gnetla in zibala zdaj malo naprej, zdaj malo nazaj, se pravi Tabor. Na sredi stoje trije divji kostanji in ob času. ko se godi naša povest, cveto kakor za stavo. Že je nekoliko mrak in mestni uslužbenci prižigajo luči. Ali vse še ne gore.
"Glejte, tistole tam. tisto je!"
"Katero? Ničesar ne vidim!"'
"Tistole med prvim in drugim kostanjem!"
'Otroka mi boste zmečkali! Kam pa rijete, govedo!''
"Tisto ob deblu — kakor dva druga debla -— tisto so noge!'T
"Kakšne noge — za vraga! Tace so!''
'Vi — tristo hudirjev, kje pa stojite! Jaz imam kurje oči!"
"Kakšne tace — strela jasna! Parki ji so!"
Take besede so izpreletavale vse križem gručo, ki je štela že na stotine glav in še čim dalje več. Začul se je po cesti konjski peket, prihajali so policaji na konjih.
"V imenu postave, v imenu postave!"
"Kar pod drevje pojdi, pa mu reci v imenu postave!"
"Zdaj se je useknil. Poglejte!"
"V imenu postave!"
"Pustite jih, bomo videli, kaj znajo!"
"Boter, križ božji, tale poje. preden je sit!"
Naenkrat se je ločila postava znamenitega našega junaka Janka Skopea od kostanjevega debla, roke in život so se izmotale iz vejevja. leva noga se je upognila v kolenu, pograbila hlasten korak in prenesla za pet sežnjev naprej junaško telo ^lovečega mojstra. Gruča se je zasukala — zdaj se izkaže, kdor je veren. Vse kriči v nebesa in kliče na pomoč Boga in svetnike, vse beži, vse pada in vstaja in zopet beži. dokler zopet ne pade v tem nezaslišanem me-težu. Policajem so se splašili konji, zasukali so repe. pa zdrveli po najbližjih ulieah. Gospod Ribo-griz, doktor modroslovja, profesor narodoslovja in obenem najde-belejši človek v mestu, ki je takoj spoznal, da njega beg ne reši, je
počepnil in se stisnil ob zidu vojašnice na levi in zakril z debelimi rokami oči. Poti se. tla k.ir euri od njegovih uhljev, brade in nosa, in nepretrgoma moli kes: O Bog. ti in vsi drugi moji storjeni grehi so mi iz srea žal....
A tam — glejte — kdo stoji, kdo se ni ustrašil? To je gospod veseljak Teodor Fekonja, ki je tako bogat, da se zavoljo samega denarja ne boji ne cerkvene, ne posvetne postage. On govori in kliče:
"Kam norite, kam bežite. ljudje? To je vendar naš blagi in ponižni lite rat Janko Skopee, ki še rože ne utrga, da bi ne čutil prej
zanjo usmiljenja! Stojte, stojte!"'
A ljudje beže, božo in ta ugodni trenotek porabi žlahtni junak in uteee daleč v mestno okolico. Vrne se, ko je trda noč. in da bi g:i še bolj gotovo nihče ne opazil, ne hodi po tleh. temveč pleza po strehah. Z levo se prime enega slemena. z desno zagrabi drugo sleme naprej, s kolenom poklekne na prvo, z drugim kolenom na drugo. ko drže roke že tretje in četrto sleme. Prišedši domov, prejme na vse zgodaj pismo svoje ljubice Rozinke, ki jo je že tolikrat in s tako slastjo ugriznil v tilnik.
"Dragi moj Jankecl" pravi pismo, "Mene tare taka radovednost, da skoprnim če mi še danes vsega ne razodeneš in ne pokažeš. Prosim Te nujno, čakaj me na vsak način danes ob eni popoldm-doma v stanovanju, kamor zanesljivo pridem. Ali si res tako na-zarensko dolg? Ali je res, da imaš stopalo kakor cela most niča? Kakšne so pa brke? Ali so tudi tako dolge kakor moja roka? Kako pa ležiš? Oprosti mi vsa ta vprašanja. ker si jaz ne morem pomagati. Radovedni! sem tako, da še znorim, če takoj danes vsega ne zvem. Pričakuj ! Tvoja radovedna Rozinka s. v."
Glej. in okoli poldne 1 istega dne je pričelo res šumeti okoli hiše. Skopee je pogledal in videl ljudi. Nekateri so imeli na ramah lestve, a vsi so strmeli v njegova okna.
"Tista dva okna na ogalu, tista dva sta njegova."
"Ne! Ona dva. Tam se je pokazal. glejte!"
"Stojte, rogovila! Kod pa vihtite lestev? Ali ne vidite, da so ljudje zadaj?"
"Tisto je stari Kocmur, oni, ki pse striže!"
"Gospod, vi ste se nalašč tako pritisnili, vi nesramnež!"
Spodaj brni govorica dalje, vedno gostejša je, vedno glasnejša,
našemu junaku postaja vroče. Rdeča lisa se mu pokaže na čelu, -*ipeča lisa okoli desnega, ripeča iisa okoli levega očesa in po sencih zablestele debele kaplje. Poloti se ga strašno vznemirjenje. Po prsih mu razbija srce kakor kem-belj po velikem farnem zvonu in petkrat groza, kakšne hude misli ,-?a spreletavajo! Ali ga bodo zdaj ujeli, ali ga zdaj zvežejo in odpeljejo na vozovih kakor pobesnelega vola? Ali ga ustrele? Po dolgem je ležal dvakrat preganjen v sobi in tiščal glavo v kot. Previdno in v strahotni skrbi jo je približal oknu in pogledal na ulico s polovico obraza. Videl je staro ženico s črno čepko na glavi in pentljo pod vratom, ki je prilezla po lestvi. Z eno roko se je držala. a z drugo tiščala lornjeto k očem in gledala skozi zaprto okno. Z brezzobimi čeljustmi je nervoz no mrdala in z levim očesom, ki je bilo brez trepalnic, je naglo pomežikovala. Ko sta se spogleda-'a. je zinila in padla vznak. Razi3 gel se je 'krik kakor v vojski. Na drugi lestvi je stalo mlado bujno dekle, uemškuta Teofila. Tudi o-ua je zakričala, skočila med ljudi in pri tem so se posmejala izpod črne gornje obleke kričeče bela1 :n okusna krila. In v vsej tej zmešnjavi je pričelo trkati 11a vrata.
"Odpri!"
"Kaj pa molčiš? Saj si doma! laz sem — Rozinka! Slišiš, ti —!"
"Rozinka, rotim te. vrag naj vzame vse skupaj — samo danes ne!'"
"Radovedna sem — uh! Vrata bi pregriznila?"
"Jutri — sploh, kadar hočeš! Samo pojdi!"
"Zdaj pa justament ne grem!"
"Duša, prosim te. kakor še nikoli ne! Pojdi!"
"Odpri, če ne. vdrem!'
Vrata so pokala.
"Poročim te."
"Res? Prisezi!"
"Prisegam!"
"Ali držiš roko s tremi prsti kvišku?"
"Držim!"
"Ali ne tičiš z drugo fige?" ! "Ne!"
4'Torej še enkrat reci!"
"Prisegam, da te poročim!"
'Zbogom, srček! Jutri! Zdrav!"
Bližal se je mrak. Počasi in tiho je odklenil gospod Skopee vrata in se plazil po veži v podstrešje kakor celovški zmaj. Skozi podstrešno okno je zlezel na streho, ki je bila skoro vodoravna. Naenkrat je zaslišal, kako je drla množica po stopnicah, kako je vsa hiša šumela kakor razdražen panj. Odplezal je naglo 111 previdno po strehah in sedel za magistratov
stolpič. Tam si je oddahnil in posrečilo se mu je tudi nekoliko zadremati.
(Dalje prihodnjič).
M	" MM m-----
Križ sv. Jurija za mrtvo nuno.
Petrcgrad, Rusija. 4. oktobra. Drugič v zgodovini Rusije je dobila ženska križ sv. Jurija. Car je naknadno podelil ta red padli nuni Ivauovni, ki je vodila naskok neke kompanije, potem ko so padli vsi častniki.
jjcenik knjig;
/	katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOUTVENIKI:
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica	r—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	t— .60
Marija Kraljica	.—.60
Skrbi za dušo	t—.60;
Vrtec nebeški	t—.40
1
POUČNE KNJIGE:
t
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	»^-.50: Angleško-slovenski in slo-	j vensko-angleški slovar	t—.40: Berilo prvo, vezano	t—.30 Berilo drugo, vezano	1—.40 Berilo tretje, vezano	t—.40 Cerkvena zgodovina	.—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	r—.50 Evangelij .	s—.50 Fizika 1. in 2. del	r—.45; Hitri račun ar, vezano	;—.40 Katekizem vez. veliki	>—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	r—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	■—.20 Sadjereja v pogovorih	s—.25 Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	;—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	!—.15 Burska vojska	?—.25 Cerkvica na skali	p—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova os ve t«	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	t—.20 Don Kižot	t—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	•—.20 Grizelda	t—.10 Hedvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	;—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem	t—.20 Izlet v Carigrad	t—.20 Ivan Resnicoljub	?—.20 Izanami, mala Japonka	<—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	»—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	-—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkov«	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomesstne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko PoštenjakoviČ	—.20
Na divjem zapadu, yea.	—.60
Na jutrovem	t—.84
Na krivih potih	«—.30
Na različnih potih	e—.20 i Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	e—.28
Naseljenci	e—.20
; Na valovih južnega morja	— .13
i Nezgoda na Palavanu	e—.20
1 Nikolaj Zrinski	t—.20
IO jetiki	Ig
! Odkritje Amerike, ve*.	^-.80
j Prihajač	,_.30
; Pregovori, prilike, reld	(—.23
i Prst božji	,_20
■ Randevouz	__25
j Revolucija na Portugalskem	—.20 , Senila
Simon Gregorčiča poezije	e-.45
Stanley v Afriki	(—.20
Sherlock Holmes,
, *
^ 3., 4., 5. in 6. zvezek po ^.80
Sveta noč	,_.20
Srečolovec	f_,20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	1—.20
Sanjska knjiga, velika s—.30 Štiri povesti	1—.20
Tegetthof	__m25
Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.89 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregor-
čiča	(—.50
Življenja trnjeva pot	«— .50
Za kruhom	_.20
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesar je viČa Rudolfa (Tragedija v Meyerliiigu) —.79
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	r—.2$
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.28
4. zv. Praski judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.23
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	— 30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	j—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	,—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	i—.20
16.	z v. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	«—.3t
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	t—.29
Cigani	•	—.40
Pri puščavniku	■—.20
Putifarka	—.20
Raztresene*	t—.30
Starinarica	■—.20
Županova Micka	i—.30
Idealna Tašča	t—.20
RAZGLEDNICE:'
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	;—.03
ducat po	t—.23 Z slikami mesta New Yorka
po	—.21 Album mesta Nevr Torka
krasnimi slikami, mali	—.39
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	;—.29
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.19
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	"—.29
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v f*. to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih rnamkah. Poštnina je mi vm% i« mUhmaaa.	/
iB^OVCNSKffm
IZVRŠEVALNI ODBOR: Fnmk Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St, New York, N. X. Edward E&lish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Praznovernost žensk. P rod sodišči se večkrat dogajajo slučaji. \ katerih nastopajo ciganke kot (ihtlolženke zaradi goljufije, stor-j. ae s leni, da našim kmeticam izvabljajo denar pod pretvezo, da bodo rešile kako dušo iz vie ali i«ek!a. Iti! je zopet slučaj, ki se j«1 sodil pred okrožnim sodiščem v Novt-iu Klestil, ko se je dala nekq /t nska i/, litijskega okraja ob že-1« xiii cesti od mlajše ciganke tako ogoljufati. Ciganka je rekla tej k i • Tiči, da neka duša iz njene hiš«* grozne bolečine trpi in da bo tr- M t<» trpljenje odpraviti, naj ji <i.i nekaj denarja, da bo plavala za sv. maše, č«*š, tla je njej dana moč, da jo bo rešila, da ima] ona posebno dopadajenje pri Uo-
i. D^tična ženska ji j>' verjela in ji j«1 tekom nekaj tednov izdala \ več zneskih 1040 kron. To
bili njeni prihranki iz mladih d n i; pa tudi možu je vzela denar in ga je dajala tej ciganki. Ciganka ji i«' rekla, da bo dušo rešila. rešena duša pa ji bo prinesla lonce denarja, ki je nekje v njeni hiši zakopan. Potrebovala je tudi neko obleko, da bo o polnoči ho--dila na kri/pota, da bo videla du-l m>. Naša kmetica ji je dala tiulii zahtevano obleko. Na obravnavi] j«- ta ženska izjavila, da je mat i j 2»i-tili otrok in da je njen mož dober posestnik. Rekla je, da ji' ta-i ko ravnala iz usmiljenja do duše in pa. ker se ji je lonec zlatnine dopadel. ki je baje zakopan vj njeni hiši. Povedala j«', da je ciganka, ko je denar že dobila, molila iz m-kili bukvic in ji velela, da naj moli očenaš, kar je ona Morila. Komentar si delaj bralec
Predpisi za izdelovanje peciva.
Ra/.glas deželne vlade na Kranjsko z dne :tl. avgusta 1915 o izvršitvi ministrskih ukazov z dne 11. avgusta 1915. Na podlagi ministrskih ukazov z dne 11. avgusta P.»ir> zaukazujc deželna vlada: Izdelovanje drobnega peeiva ostane za /daj prepovedano. Obrtniško izdelovanje necukranega pre-pečenea (vodenega prepeeenca) je dovoljeno !e s posebnim dovoljenjem deželne vlade. — Kruh se sin«' izdelovati in spravljati v pro-m samo iz pšenične krušne moli«' ali i/, ržene moke ali iz poljubne zmesi teh vrst moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov ali 4!>o gramov. — Cena po določilih
I izdelanega kruha s težo !>S0 gramov s«1 določa na 52 vinarjev in (»nega s težo 4!M) gramov na 26 vinarjev. — Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati kruh v najmanjši teži 70 gr.' y.w ceno 4 vin. — Obrtniško i/delovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in dro/.e-nega testa, ki ima v sebi kot glavno sestavino moko, jajca, mast, mleko in majhno množino sladkorja, kakor pogače, kolači, poti-ee, predpuslni krofi in podobno j«- prepovedano. Ravnotako je pekom in slaščičarjem prepovedano prevzemati v zasebnih gospodarstvih izdelano masleno (listnato) in d roženo testo, da ga sprečejo. — Ta ukaz se mora nabiti v prodajalnah in obratovalnicah.
Obrtno gibanje. Avgusta meseca je pri mestnem magistratu v Ljubljani priglasilo svoje obrti HI. od glasilo pa 6 strank. Priglasili so: Sabina Ranth-Gruber. Mestni trg ]s, trgovina s karto-nažami. razglednicami, pisalnimi in kadilnimi potrebščinami. Arnold Turk, Seleuburgova ulica 1. trgovina, s prekajeuim mesom klobasami, konservami. sirom, de-likatcsami in druhoni. Ana Ber-nik, Sv. Florijana ulica 1. trgovina z lesenim blagom. Fran Petere*. Miklošičeva cesta 1. prevažanje oseb z omnibHsom. Oton Wimleis. Kongresni trg 8, trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Tvrdka A. Tschinkels Kidam, Surrogateaffe-Fnternehlining Ges. m. b. H, Dunajska cesta izdelovanje ka-viurh surogatov in trgovina ž njimi. Amalija Zajec, Hrenova ulica 39, /<-nsko krojaštvo. Antonija Ceuia/.ar, Spodnja Šiška, Savska ulica 132, prodaja živil, sadja, sla-
ščic ter sodaviee v zaprtih steklenicah. Marija Petrič, Pot v Rožno . dolino 40, trgovina z deželnimi pridelki, sadjem in divjačino. ' Ivan Malenšek, Mestni trgo 18, j prodaja galanterijskega blaga.— j Odglasili so: Marija Kern. Poga- } čarjev trg, prodaja lončene poso- ^ de. Marija Kainc. Pogačarjev trg ' prodaja zelenjave in poljskih pri- ^ delkov, Josip Seli rev, Cesta na . južno železnico, gostiničarski in j krčmarski obrt. Ivana Saje, Sp. Šiška 26.'i, prodaja kruha, mleka in sadja. Frančiška Kresel, Spod- • nja Šiška 112. prodaja kruha, klobas, mleka in sadja. Avgust ' Stresen, Pri brvi 4, trgovina z ze- ^ ljem.
Kolera v Ljubljani. Fradno se
razglaša: Dne :J. septembra so ^ bili ugotovljeni v Ljubljani štir-ie slučaji kolere. Oboleli so vo-
.	.	. „ .	.. w»	i
jaki, ki so prišli z bojišča.
V pokoj je šel sodni svetnik in { dolgoletni sodni predstojnik Jo- ^ žet" Pelegrini v Ložu.
Iz državne železniške službe. Za revidenta je imenovan adjunkt Km, Hail v Kočevju, za adjunkta sta imenovana asistenta Em. AVa-tzak na Jesenicah in Anton Rupar j v Ljubljani.
Dekliški licej v Ljubljani se je • ntvoril nanovo 1. oktobra, isti dan tudi trgovski tečaj.
i
KOROŠKO.
Poročilo Gospodarske zadruge ( v.Sinčivasi. Občni zbor Gospo- : darske zadruge se je vršil letos , v nedeljo 12. septembra v zadri iž-nem poslopju v Sinčivasi. Na dnevnem redu je bilo, kakor {iona vadi. poročilo o letnem računu , in slučajnosti. — Žitni promet. Za vojni žitni prometni urad v Celovcu j«' vlada imenovala nekaj svetovalcev, ki se naj udeležujejo posvetovanj tega urada in tam ■ naj povedo želje in potrebe ljud- ] stva. Za velikovško okrajno gla-varstvo sta imenovana msgr. Pod-gore in Plešivčuik (Tempohar), za slovenski del celovške okolice Kiršner v Žiliptujaii. Naše slovenske občine, ki bodo imele /. oskrbo obilno dela in sitnosti, se morajo v teh zadevah obračati kolikor mogoče na msgr. Podgorca, ki je v Celovcu, in je vsaki čas pripravljen takoj posredovati in storiti potrebne korake v prilog občin in posameznih konsumen-tov. — Žitni prometni urad v Celovcu. Ta urad je sklical za ponedeljek 30. avgusta posvetovanje svojih svetovalcev. Iz tega posvetovanja poročamo: Znano je že. da morajo kmetje prodati, kar imajo žita čez lastno potrebo. Žitni urad pa ga mora kupiti po svojih komisijonarjih. To žito pride v določene mline, ki jih bodo nadzorovali posebni nadzorniki. Iz teh mlinov bodo dobivale moko občine, ki jo bodo delile same ali pa jo prodajale trgovcem, da jo prodajajo. Ker pa zdaj v deželi še ni dosti žita pripravljenega, je zavod naročil iz Ogrske 150 vagonov žita in 60 vagonov moke kot predujem na množino, ki jo ima dobiti dežela iz Ogrske. Vlada je izračunala, koliko potrebuje Koroška žita, in ji je zagotovila za prihodnje leto 482 vagonov pšenice in rži. Druga leta se je v Koroško uvažalo 2500 vagonov poljskih pridelkov, zato se je bati, <la bomo s tem dovozom težko izhajali. Deželna vlada je v tem smislu na Dunaj poročala, da se potrebuje 972 in ne le 482 vagonov. Za oves je bila določena do 31. avgusta premija 5 K. A ne zadostuje. da je kdo oves komisarju le naznanil, komisar ga je motal prevzeti. Tako je prišlo, da nekateri, ki so čakali na vreče, pa jih niso pravočasno dobili, dobe za 1 q le 26 K mesto 31. Žitne cene so na Ogrskem višje kakor v Avstriji. Pri nas dobi posestnik za pšenico 34 K. na Ogrskem 44. Ker se mora za naše dežele kupovati žito iz Ogrske, bi morala biti dvojna cena moke: nižja za domačo, višja za Ogrsko. Ker bi tako razločevanje delalo preveč nepotrebnega dela, bo cena enotno srednja, pri kateri dobi Žitni prometni urad nekoliko več za domačo moko, nekoliko manj za ogr-
sko. A da se moka ne podraži za nas preveč, plačuje višjo ogrsko ceno z nami vsa država, torej tu- 1 di tiste dežele, ki same ne uvažajo l pšenice. Zaradi semenskega žita ( je vlada dala odlok, ki dovoljuje zamenja vanje od občine do obči- t ne in od posestnika do posestni- i ka.a naznaniti se mora. V Sinčo- * vas je prišlo že veliko število posestnikov, ki bodo letos potrebo- 1 vali rži za seme. Žitni urad v Celovcu ali komisijonar bržkone ne bosta mogla ljudem dajati semena. zato naj si ga ljudje sami poiščejo med sosedi, saj so tudi druga leta morali sami iskati. In da ljudem ne bo treba samim nazna-njevati. naj se zglase v Zadrugi ^ in ta bo kot komisar poskrbela za potrebno dovoljenje. Če bi kdo i pripeljal Zadrugi kot komisarju 1 rži. se bo seveda rž v prvi vrsti x hranila za seme in jo dobe ljudje, i ko se dobi dovoljenje, v Zadru Potrebna moka se mesto posam- 1 nim družinam lahko daje tudi ! društvom, n. p. kousumnim dru- t štvom za gotovo število udov. A 1 izvedljivo bo to le, kjer so vpeljani krušni listki. Skupno dobe svoj t ječmen kartelirane pivovarne. 1 Kartel jim poskrbi, kar potrebujejo. Nekartelirani niso oskrbljeni in zanje se bo potegnil šele žit- • ni urad. Slaščičarji so skupno za- > htevali 12.5 vagonov moke. To- 1 varna za testenine v liekštajnu t dobi svojo moko naravnost z Du-?' naja. Ječmena za pehanje se je 1 naročilo 30 vagonov, ki se bodo < razdelili na določene večje mline, i Otrobi žita. ki ga posestnik da 1 mleti, so seve njegovi. Od žita pa, ki ga je posestnik oddal komisar-' ju, dobi polovico otrobov posest- ^ nik, druga polovica pa je last o-srednjega urada za krmila. Žitni prometni urad si bo prizadeval, j ohraniti te otrobe v deželi. Cena j«' določena na 17 K. Na tisti o-j srednji urad se bodo morali obrniti tudi vozniki, ki potrebujejo oves za svoje konje, pa ga nimajo sami. Stare koruze ima žitni urad' še 60 vagonov shranjene. Na drobno se dobi le v Celovcu, kjer ] ima tovarna Fischl še zalogo u-metno posušene koruze. Kdor ne more sam priti sem ponjo, ne more koruze po drobnem naročevati. Naj jo kupijo občine ali društva vsaj po pol vagona. Cena K 43.75.
PRIMORSKO.	]
Velika nesreča se je zgodila v jami v kamnolomu pri Piščancih v Rojanu. Tam so našli vsega po-( bitega 361etnega železničarja Kristjana Budava, ki je padel v to jamo. ko je šel ponoči v temi domov. Buda v je v bolnišnici u-mrl.	1
Oddaja amerikanskih trt i/, erarskih trtnic v Primorju. Za od- , dajo je treba vložiti prošnjo do 30. novembra potom pristojnega občinskega urada. Cena je 5 do , 140 K za 1000 komadov. Dobiti ( morejo trte samo primorski vinogradniki, posredovalci so izključeni.
Obilo psov, ki nimajo gospodarjev. hodi okoli po Trstu; tako je tudi v Gorici. Take pse bi bilo najbolje takoj poiskati in jih po-streliti. V Trstu je izdalo namest-liištvo naredbo, da mora vsak pes imeti nagobčnik in v javne lokale se jih ne sme voditi. V okolici morajo imeti pse priklenjene. Kdor bi se ne ravnal po tej ua-redbi, zapade kazni do 600 kron. Naznanjena je bila naredba tudi okrajnemu glavarstvu v Sežani in Kopru, upravi grada Miramar. konjušnici v Lipici in vojaškemu štacijskemu poveljstvu v Trstu, i
Radi dveh vinarjev obsojen na 24 ur zapora in 50 kron globe. Knjigovez Rudolf Lukič na Reki , je poslal svojo hčerko kupit kruha, ki stane 56 vinarjev. Vrnila . se je domov in rekla, da ne morejo menjati bankovca 2 kron. Dal ji je nato 30 vinarjev, naj kupi pol kilograma kruha. Vrnila se ( je s kruhom, ki je stal 30 vinar-t jcv. Prišlo je radi tega do sodne , razprave, in ker je pek prodal kruh za 2 vinarja dražje nego je ( predpisano, je bil obsojen na 24 ur zapora in 50 kron globe, dalje je moral Lukiču za izgubo časa plačati 5 kron in ona 2 vinarja. l katera je preveč plačal za kruh.
DALMACIJA.
Poziv. Dalmatinski deželni šol-. ski svet poziva vpokojene učite-. Ije in učiteljice, ki so še sposobni za poučevanje, da se zglasijo ter prevzamejo poučevanje za šolsko j leto 1915—16, ker drugače bi o-stalo mnogo ljudskih šol zaprtih. Za poučevanje dobijo posebno plačilo.
> ROJAKI. NAROČAJTE SE
-	NA "GLAS NARODA", NAJ
-	VT5GJT [N NAJCENEJŠI DNE j
LISTNICA UREDNIŠTVA. F. J. K., Chicago, m. — Takoj, ko boste obnovili naročnino. Vam bomo začeli z veseljem pošiljati Glas Naroda na novi naslov.
F. Žagar, Bisbee, Ariz. — Naslov je pravilen, samo zelo razločno ga morate napisati.
VABILO IN NAZNANILO.
Društvo sv. Martina št. 44 JfcKJ. v Barbertonu. Ohio, priredi
v seboto dne 9. oktobra 1915 <
v Mrs. Dormiševi dvorani, 436 Bol i ver Rd.. VELIKO VESELICO.
Začetek točno ob šestih zvečer. Vstopnina je Toc. Pivo prosto.
Tempotom vabimo vse sobrate in sosestre. prijatelje in znance iz mesta in iz okolice, da se veselice v kolikormogoče obilnem številu udeleže. Ne zamudite te prilike! Pridite vsi. ki čutite z nami. in preživite v krogu svojih znancev par veselih ur. Pripeljite seboj tudi svoje soproge in otroke, r.nanee in prijatelje.
Za hladno pijačo in okusen prigrizek bo dobro preskrbljeno. Torej nasvidenje!
Vesel ični odbor. OPOMBA. Članom društva sv. Martina št. 44 J. S. K. J. se naznanja, da se vrši prihodnja seja 10. oktobra ob 2. uri popoldne, katere naj se vsi polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu j<" več važnih točk. med njimi tudi račun r>d veselice. Udeležite se vsi in poravnajte pravočasno svoj ases-ment. — Za odbor:
-Louis Balant, tajnik.
Kje se nahaja moj brat LOUIS MLAKAR? Doma je iz vasi Za-vrata pri Studencu na Dolenjskem. Pred tremi leti je bil še v Cftvelandn in sedaj ne vem za nnjegov naslov. Prosim, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker javili mu imam nekaj važnega. — Anton Mlakar. 1045 E. 61. St.. Cleveland. Ohio.	(6-8—10)
Rad bi izvedel za svojega prijatelja ANTONA KALČEC. Doma je iz Papezat. Zadnjič mi je pisal iz Winter Bum, W. Va. Če kdo ve za njegov naslov, prosim. naj mi javi. ali naj se sam oglasi. — Alois Štiniac, Box !M5. Barberton. Ohio. (6-7—-10)
FRANC DOL1NAR iz Smlednika na Kranjskem prosi svoje sorodnike in znance v Ameriki, če mu hočejo pisati na naslov: Francesco Dolinar. Prigioniere di guerra. Barriera Garibaldi, Livorno. Italia. Upajoč, da u-strežete moji želji, se vam že vnaprej zahvaljujem. S spoštovanjem Franc Dolinar.
POZOR, SLOVENKE!
Slovenec z lepim domovanjem se želi seznaniti s Slovenko od 25 do 38 let staro, naj bode dekle ali vdova, če ima prav kaj otrok. Katera ima resno voljo, naj piše in priloži sliko na naslov: F. M.,
R. F. D. 1. Box 47, Jeanette. Pa.
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem 50 do 60 mož, ki so vajeni delati v gozdu. Imam šest parov konj. Dela je za 7 let. Svet je lep in dobra voda. Plačam $1.50 na dan in hrano ali pa na kontrakt žagati logse. Pridite, da se dogovorimo !
Joseph Požar, Box 25.	Pensacola. N. C.
(6-7—10)
VABILO na
PRVO VELIKO VINSKO TRGATEV,
katero priredi slovensko pevsko društvo 'Zvon' v soboto 9. oktobra 1915
v prostorih g. Leona Štruklja, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y. Pričetek ob osmi uri zvečer.
Vstopnina 15 centov. Ker je to naša prva Vinska trgatev, je upati, da se je bodo prijatelji petja in dobre zabave udeležili v kolikormogoče velikem številu. Za dobro kuhinjo in iz-bomo pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Vsakovrstne zabave bo obilo.
I K obilni udeležbi vabi (3x 5,7.8—10)_ODBOR.
I' harSKE
bodisi kakrSnekoll Trste Izdelujem U> popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem posla is sedaj i v svojem lastnem doma. V popravek j vzamem kranjske kakor vse druge • harmonike ter računam po dela ka-| koršno kdo zahteva brez nadaljnlb 1 vpraSanj.
'	JOHN WENZEL.
1117 But 62nd St* Cleveland. Obla.
POZIV.
31 r. JOSEPH BROZICH iz East Helene. Mont.. naj nam blagovoli naznanili, zakaj nam j<i poslal .+2.50. Prejeli smo Money Order brez pisma in naslova.
Frank Sakser, S2 Cortlandt St.. New York City. (4.7—10)
Vodnik sreče.
Zdravniška kniiga, kakor se hitro d«ma oidraveti vseh bolezni, posebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
Kje je moj brat IVAN LOGAR podomače Car iz Vrbice pri 11. Bistrici na NotranjskemPred tremi leti je bil v državi Michi-. gan in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Joseph Logar.' Box (ii4. Kane. Pa. 4-<i—1<>
Rad bi izvedel za naslov svojih prijateljev EDVARDA ZOR-ZUT in JOŽEFA SAMEC. Do-j ma sta iz Vedri jana, Brda pri j (lorici. Nahajata se nekje v "West Virginiji. Prosim, da se! zglasita. ali če kateri- izmed ro-i jakov ve /a njun naslov, da mi j naznani. — John Koncut, 752j N. Wanna n Ave.. Indianapolis!
In d.	(4-6—10)
MAZNANILO.	',
Rojakom t Lorain, Ohio, in o , kolici naznanjamo, da jih bo ob i iskal naš zastopnik
JOHN KUMSE, ki je pooblaščen pobirati a&roč- j nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glaa Naroda,
HAZNAKXLO.
Cenjenim aaročnikom v Peam ' •ylvaniji »poročamo, da jih bo * j kratkem obiskal naš potovala! la
atopnlk
________
Mr. ZTOMKO JAX1KB,
ki je pooblaščen pobirati aaroi niao im izdajati tozadevma p#tt dila.
Sedaj ae mudi v Pittabnrfk
Pa., im okoliei.
TTi>T»TTiiitvA "Ola* N»taJU"
^b <-zfa» rg^fe	^ ^ ^
3 Zadnja novost.
PBT" Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor , tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, i rez ku-O hanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za il.00 in iz vsake i stekienice si iehko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj- ^ še in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri Jk salonerjih Sž£	F. P. Barton piše:
^	"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. 7*
fLepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."	y
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.	*
0	Pišite na:	^
Z, JAKSHE	f
£ Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA. I
to ^fis Q&b oflfib QStfts	ofaa Q^s ^ ofas
1 dobit« 41 GLAS NABODA" skoal itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" ^^ Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli- "^sPf ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da j« list zelo razširjen, "^gj
Vsa oiobj« lista j« organizirano in spada v strokovne unije, p™™™™™™™™
\ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR \
1	(Notary Public)
'i	v GREATER-NEW YORKU
\ ANTON BURGAR f
f	82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. ^
1	IZDELUJE IN PRESKRBUJE
p	vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne
^	nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ^
&	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede ^
K	datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno la solidno postreženl. p
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V l^3 ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
£>a»r je sido draštvo Q*ai9Qieao kHplti oandero, listavo, r>g«J «
godben* inatruirfPtP. lr^pe itd., ali pa iisdar potrebniete um	- rivepi
»ct«o itd nt k>. pite prej nikjer, da tedi mecp «*cen» Tptaeat*. Upr'*fn a atan»	si bodete prihranili
Cenike, v©e vrst nofiliam hrespIaCno. Pilite ponj.
IVAN PAJK & CO., Coneinaugh. Pa 328.
50,000 KNJIŽIC
POPOLNOMA ^gg^fgtm, Ali trP|te
TW A	*	-----\ na sifilisu ali zastrupljen ju krvi, ka-
B IBr%|#J	mESEEsSSSSSE Pavici' Živčni slabosti, na spolno-uri-
j	B^BrS^^^^Ph	narnih in .irugih nalezljivih boleznih.
^j	naduhi, neprebavnosti, zapeki aH kon-
Vsak moški bi moral takoj pisati po	^^QI^PKpB^HKEgl^	stipaciji, kataru, zlati žili, revmatiz-
eden izvod naše zelo zanimive knjižice.	BFjllt.^ Si § 1 B S	mu' na mehurnih in led-
Možje, ki se hbčejo Ženiti, možje, ki	hT'#J j.*i i	vičnih boleznih? y
so bolni, slabi, nervozni, onemogli in	gMKgg^feM"^- -	Tmato H bole?in<» v križu in v skle-
lzfrpani — možje, ki ne morejo delati	/* ^	l,ih ali zgibili, glavobol, izgubo teka,
niti uživati v polni meri, kar jim živ-	laiPwt^T^ T^J^jrV^fS	kislino v želodcu, riganje, žolčno ri-
ljenje nudi, vsi ti možje bi morali	g m " . . BB5	gan je, pogosto bljuvavje, umazan je-
čitati to koristno zdraviliško knjižico.	kg l" Jr H U Hi	zik, smrdečo sapo, ('rue kolobarje
Iz te knjižice jo razvidno, kako moški	\ BjMMMlBBMM	okrog o. i, slabo spanje in grdo sanje?
uničujejo svoje zdravje in življenje,	|||M|J|BMH[ggEf	^^^"^^^"^^bo™t
kako se nalezeio raznih bolezni, in	»urtte, raz.j» zitt .u ;>a< % s '}
, , , .	■DHHNnM^H lio. Ali ste nervozni in utruieni ob
kako se zopet lahko povrnejo k , BMBMBB^M^BMi jutrili, plašni ali boječi v družbi, obu-zdravju, moči in kreposti v kratkem	pani m žalostni? Naša brezplačna
času in z majhnimi stroški. Ako torej	K ZDR4VJU	knjižica vam pove vse, kar se tiče teh
želite biti možje med možmi — Zdra-	„ „ , f v-oč-pnc-ri	bolezni, v vašem materinem jeziku, da
vi, močni in krepki — v tej knjižici	MOČI IN KKfcirObll.	lahko vsakdo razume in se okoristi z
lahko najdete nas-	nasveti in podatki, ki jih vsebuje,
vete, ki vodijo	Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški —
do tega.	mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si, da je
ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Xxi ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.
POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES.
DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 700, 208 N. 5th Ave., Chicago, III.
Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in
želim, da nii takoj pošljete en izvod. mE..............................................................................
i	ŠTEV. IN ULICA ALI BOX.......................................,....................
f	MESTO .............................?. DRŽAVA .................................
clas xaroda; b.'oktobra, 1015.
Marija Grubbe
j
Spisal J. P. JAKOBSEN.
•-o-
Za Glas N aroda prevel G. P.
15	(Nadaljevanje)
T mi bile njene misli v prvih dneh. Zib-lo se ji je, da je bila z-* 1 ' k, j « .-a prestavljena v bajni svet, v katerem se je razvilo n. I'-iio Intj:' v • uiloviio. tlijo e vet ko. ki je rasla in rasla ter pojra-; I 'i-iii'- za listom, popek za popkom v neodoljivi sili in svežosti življi-nja. S»-.iaj pa ji' bilo vse končano iti bila je zopet nbojra in p—ti, primi in premrla in tak je lei celi svet. snubili vse 1 jod je. In veixhir s(> živvli naprej v njih enjeni marljivosti! Xjeno srce je {»ost ilo bolno vsled studa nad to praznoto.
T'daj j.- poželjivo pose«rla po zakladih starih postil. katere S4' ji j'1 I,r,'J'' v« , krat ponujalo, katere pa je odklanjala in našla j> 1 > • • i' •' v strogih n -sedali o bedi sveta ter on ieevosti v se pa po-
- I'.v'i;i knjipa pa je bila med njimi, o kateri je predvsem razmišljala in k kateri se je vedno vračala. Bilo je skrivno razodetje sv, Jane/a. Nikdar ni mijrla biti sita slikati si krasote nebeš-J .*<_M niz;i!enia. N svoji domišljiji je videla vse posameznosti in v i • ' si i, tudi mislila. k;iko bi se Lucija in teta Ripitze in vsi drujjri v Kodanju obnašali, če hi pr\ i anpelj (*ospo<la razlil čez /eml.io ;«n-i>do jeze in za njim drujri in tretji. — Dalje ni prišla, ker j<* vedno zopet pričenjala od pričetka.
< 'i je sedela pri svojem delu, je neprestano pela pasijonske ] • - ii in kadar je bila sita te«ra. je molila dolge molitve, katere je znala konečno že na pamet.
V v sej tej pobožnosti pa je bil del skritega hrepenenja. V res-ii;ei ,!• ul da vso težo grehov ter željo po združenju z Bogom, a ol>-i ii'-m je tvorila podlago vsega tega želja, »la postane ena izbranih polm/nikov. ena prvih \ nebeškem kraljestvu. Vsled vsega tega se j«' nj.no bistvo popolnoma izpremenilo. Postala je boječa in nezaup-n;t tu tudi na zunanje je izgledala drugače. Postala je bleda in suha in e ... i so dobile trd, pekoč blesk, kar ni bilo nič čudnega, kajti strašne prikazni. Apokalipse so jahale popolnoma žive skozi njene nočne sanje in eeli dan je razmišljala o tem. kar je v človeški m življenju težkega in tc mnega. Na večer pa. kadar je šla Lucija j.* Vstala iz postelje ter našla asketieno dopadajenje v tem. da je k leča la na podu ter molila, dokler je niso bolele kosti ali dokler ni več čutila nog od samega mraza.
T t ko je tudi prišel čas, da se je Šved umaknil od Kodanja. — Mi-.to je uporabilo ves čas v to. da je točilo kot gostilničar ter pik kot gost in nekega dne se je završila izprememba tudi pri Zofiji.
Oni dan je prišla gospa Rigitze v spremstvu neke šivilje v sobo Marije ter napolnila mizo in stole z bogastvom jopic, oblek in z dragulji posutih avb, katere je podedovala Marija po svoji ranjki materi. * iospej Rigitze se je namreč zdelo primerno obleči Marijo kot o«l raslo.
Bilo je nekaj krasnega biti središče celega tega dirindaja. ki je prišel v malo sobico, tega paranja in merjenja, tega prikrojeva-nja ter šivanja. Nobene temne misli, nobene sanje niso mogle biti kos tej veseli, blesteči resničnosti.
\"s|, d t. ga je prišlo do tega. da se je včasih sramovala, ker je morala iti dvakrat /. drugimi mladimi plemenitaši k plesnim vajam v vliko dvorano Kristijana Scheels. kjer jo je neki stari Meklen-liur/.au poučeval v najnovejših poklonili, plesih in v vedenju po španskem načinu. Razventega se je učila igrati na kitaro ter se je izpopolnjevala v francoščini. — Cospa Rigitze je imela namreč sedaj svoje gotove namene in načrte.
Marija je bila srečna.
Ko' knežji otrok, katerega se je držalo zaprtega in ki pride iz temnih zidov na solnčno luč. posajen na prestol od radostnega ljudstva, tako je prišla tudi ona iž samotne sobice v svet in vse se ji j«' klanjalo ter prilizovalo, kot da je kraljica.
Najti je cvetko, imenovano biserna hijacinta. Tako višnjeve kot i;, evetka so bile njene oči. a bile so obenem kot rosne kaplji-ee v ti i vi ter globoke kot v senci ležeč safir. Znale so se povesiti tako lahno kot sladek umirajoč ton ter se dvigniti tako predrzno kot fanfara.
To je bil utis. katerega je napravila Marija in ona je vedela o tem. dasiravno le napol. f'e bi vedela ta popolnom ter bil obenem starejša, bi morda nad svojo lastno lepoto okamenela ter smatrala samo sebe za dragocen nakit, katerega je treba opremiti, da si ga vsak poželi. Temu pa ni bilo tako. Njena lepota je bila veliko starejša kot ona sama ter je spoznala njeno moč tako nenadno, da je dol ro trajalo, predno se je moglo njeno bitje z gotovostjo opirati nanjo. Nasprotno. Ona se je zelo trudila dopasti vsem. je postala koketna in e izdava in njeno uho je poželjivo srkalo vsako sladko besedo in njeno oko občudujoče poglede. \ se to pa je zvesto ohranila v svojem srcu.
Pila je. kot rečeno, stara sedemnajst let in danes je biia nede-lja. prva nedelja po sklepu mira. Predpoldne je bila pri zahvalni služhi božji in sedaj je stala in se kitila. da gre z gospo Rigitze na predpoldanski izprehod.
C. lo mesto je bilo kot v vstaji, kajti mestna vrata se je šele e,!aj po sklepu miru odprlo, potem ko so bila zaprta polnili dva-in dvajset mesecev*. Raditega je hotel iti vsakdo iz mesta, da vidi, kje j.- ležal sovražnik in kje so se naši borili. Vse je hoteli iti v za-kope spodaj ter na nasipe zgoraj. Vsakdo je hotel pogledati na nunske rove in otipati košare na okopih. Tam je stal ta in tu je padel oni. Tu je prodrl ta in tam je bil oni obkoljen. Vse tain zunaj pa je l.ilo tako čudno, od sledi kolesa topovih lafet ter oglja stražnih ognjev pa do konjskih glav, ki so bledele na solncu. Povsod je mrgolelo ljudi in vse je govorilo, razlagalo, pojasnjevalo.
fieert Pieper je stikal s celo svojo družino tam naokrog ter gotovo stokrat udaril ob zemljo. Pri tem je bil mnenja, da zveni tako čudno votlo in njegova dobrorejena žena ga je neštetokrat potegnila na stran ter prosila, naj ne bo tako drzen. On pa se ni zmenil za to ter še nadalje udarjal ob tla. Odrasli sin je pokazal svoji nevesti mesto, na katerem je stal v oni noči. v kateri mu je krogla prevrtala suknjo in ko je sinu strugarja odtrgalo glavo. — Manjši otroci pa so jokali raditega. ker niso smeli obdržati krogel, katere so našli. Eriek Lauritzen je namreč izjavil, da se jih lahko drži strup. Tudi on je bil zunaj ter je brskal po napol segniti slami, kjer so stale barake. Spomnil se je namreč zgodbe nekega vojaka, ki je bil v Magdeburgu obešen in pod kojega posteljo je našlo sedem njegovih tovarišev toliko denarja, da so dezertiraii, predno se je še pričelo plenjenje mesta.
Bilo je živahno prihajanje in odhajanje. Zelena polja in belo-sive ceste so mrgolele ljudi, ki so se izprehajali ter natančno opazovali dobroznana mesta kot da so novoodkrit svet, poprej neznan otok. ki se je dvignil iz morske globine. Veliko jih je bilo tudi takih. katerih se je naenkrat prijelo veselje do potovanja, ko so videli pred seboj prost odeželo ter polja, ki so se vrstila drug za drugim. Pozneje, popoldne pa je večina zopet obrnila korake nazaj
proti mestu ter poiskala severni konec, pokopališče sv. Petra v bližini nahajajoče se vrtove. Bila je namreč že stara navada, da se je šlo v nedeljskih popoldnevih tjakaj, kjer se je uživalo sveži zrak v senci mogočnega drevja. Takrat, ko je prišel sovražnik pod za-kope. je ta navada samaposebi prestala in pokopališče je bilo v praznikih in navadnih dnevih prazno. Danes j>a se je zopet obnovilo stari običaj in skozi oba uhoda s severne ceste se je gnetlo ljudstvo: plemenitaši in meščani, visoki in nizki. Vsi so se naenkrat spomnili širokih lip na pokopališču sv. Petra.
Med zelenimi gomilami in na širokih spominskih kamenih so sedeli mešeani v večjih ali manjših skupinah, možki in ženske, otro-ei in znanci ter zavživali svojo večerjo. Učenec je stal v ozadju ter zadovoljno obiral svoj deli ž. Majhni otroci, z rokami, polnimi ostankov. so hodili k beraškim otrokom ob zidu ter jim dajali hrane; ukaželjni dečki so študirali dolge napise na spomenikih, dočim so matere in hčerke opazovale obleke mimoidočih. V širokih hodnikih so namreč hodili semintja odlicnjaki. Slednji so prišli nekoliko pozneje kot navadni ljudje ter so jedli ali doma ali pa v gostilniških \rtih, ki so se nahajali za pokopališčem.
(Nadaljuje se). *
® Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-72© MARKET STREET
WAUKEOAN, Ikk.
PRODAJA fina vina, lzvretna SBOtke, patentirana zdravila.
PRODAJA Toina listka vaah prakowor-
PHONE 246	skih črt.
_ M POŠILJA £ denar ▼ atari kraj sanasljlva Zastopnik	in pošteno,
"GLAS NARODA'' ITDPAV77i	^ M .
82 Cortiandt Street UPRAVLJA th ▼ aotarski poiel spads-New York, N. Y.	30«a deli.
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS NABOBS
MHBHgjj
SPIS VSAKOVRSTNE TISKOVINE rc**8"* IZVRŠUJE PO NIZKIH —
CENAH. • • « •
• ° DELO OKUSNO, • •
j	O o o •	j	'
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE >
• w.
UNIJSKO ORGANIZIRANA,
» • '9
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D,
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortiandt St., New York, N.Y.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki la drtavnlU o knjigi Bcrte *L ftte
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo tem s velikim ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga velo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih miali....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madam* H taci aS bilo na svetu tako eiavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. D odd: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanj o-ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora neliote pomisliti, da «e bližajo Človegtvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach ln sem bral knjigo z naslovom "Doli ■ orožjem !" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta. ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi r Šolah ne amclo manjkati. Na sveta so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družf e, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: ^ To Je najbolj oCarljlva knjiga, kar sem Ji* |tdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlinu)': Ne ^TT" slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pokadil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi iii fnjo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dnnajewski je rekel v nekem svojem govora ▼ poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta PL Suttnerjeva. ProsinrfVas. posvetite par ur tema delu. Miniim, da w ne bo nlkdo več navduševal za vojno, Ce bo prebral to knjleo.
CENA M CENTOV.
»nriaite J« pri:
Slovenic Publishing Co.,
<2 Cortiandt Street, New York City, N. Y. j
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik v
združenih državah. — naročite se nanj 1
♦
8A5HAS1E9,
Cenjenim, naročnikom t TJtati, Colorado in New Mexico BporoSa-cno, da jih bo v kratkem obiskal aaš potovalni zastopnik,
Mr. OTO P2ZDI2, ti j« pooblalčan pobirati naroia! ao in izdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda",
Prosti nasvet in informaciji priseljencem,
liiMi «1 IaiaatrtEa la*
baaisratioa" sa držav* M«w Ymek varuje ia pomaga priaeljan
««, ki m bili odeparjeai, orapa ai »II ■ katerimi ce j« slab? rav aal*,
Bresp lažno ii £aje aasreta pri
s&ljeitem, kateri bo bili osi ep ar od bankirjev, odvetnikov, tr SOTMT a lemljišži, prodajalaet parobrodnik listkov, spremi je val te*?, kažipotov ia posestnikov !<■ jrtdGLm,
as iafomaaijs r aataraL xadorak: kako AriaTljaa, kjer sa oglasiti €s ivrl^aask« listin«.
Sorodniki naj bi se seatali ■ pri teljansi na Ellis Island?, ali p? Sftrga 0^1« a.
ftMŠATm D3LAT1SI DBPABTB£im (itate Department of LaBeiil BUREAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION. Urad t mestu New Torka i h ?i&wt mh St., odprfi rsakl dam c4 ar« ajairaj do pozidal tr 7 gsedo Hfl« »d 8, M9 11. SS*
POXQS
ne osiveli. Revrnatizem, kostibci ali trganje v rokah. nošah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, raca, ocekline, bale, ture, kraste in grinte, potna noče, kurje oči. bradovice. o?ebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rab:!, mu jamčim za $£.00. Pilita takoj po e«nik in knjižico, poS'jem zastonj.
JAKOB WAHSlO, im M, Hth m« CISTtlaa«. OUa
SOJAiO NAROČAJTE SE NA ' cUiAS NABODA'-', NAJVEČJI ULQTBNSE3 DNEVNIK J} EDB. EfSSSTKB,
Veliki vojni atlas
?ojsku]očih se evropskih držav in pa kolonij-sk& posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih -zemljevidov;
■a 8 Oil h itraneh in vsaka Btrsn je I0i pri liij palca Talika? '
Cena samo 25 ceniov.a
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov ■a 8 siraaab, vsaka stran 8 pri 14 palcev.?^™ 4 ^
i Cena samo IS centov. | CTT" ~ Til aaxxiljevidi so narejeni v raanih barvah, da aa viak lahko Bpozna. OzcačenE so vsa večja mesta, število pra- i bivaicev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod j tudi ozDačsn obieg površine, katero zavzemaj ofoosamaiaa i države.
PoSljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen »aslo? Ei ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri adjamu damo popust
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street,	New York, N.
ZASTONJ
\ deset (10) HASSAN kuponov
__(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON jo vreden deset (10) nSJI jž HASSAN CIGARETNIH KUPONOV sko s« ^ ^ ira predloži skupno z devetdesetimi (90) ali v«i roe j58 2' nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki sa $1 S! ilh HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali ?rt
THE AMERICAN TOBACCO CO„ Frszxiom Dept. 480 Broome Stn New York, 9. 1 (Ta ponadba aeasiic 31. decembra 1910.)
Velika vojna mapa i
vojskujočih se evropskih držav, !
Velikost ]e 31 pri 28 palcih CLj© Cena 15 centov, gjjg—i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d
V zalogi imamo tudi	j
j Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. j i	Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalma-
cije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 j centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in -Balkaiiskili držav. Vsi so vezani v ' platno in vsak stane 50 centov.	j
I Naročila in denar pošljite nat
I -Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino,
100 E velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.